emn usmerjena Študija 2013 organizacija nastanitvenih … · 2017. 1. 4. · nadomestila za...

EMN USMERJENA ŠTUDIJA 2013

Organizacija nastanitvenih centrov za prosilce za mednarodno

zaščito v državah članicah

Nacionalni prispevek Slovenije

Julij 2013

Organizacija nastanitvenih centrov za prosilce za mednarodno zaščito v državah članicah , S lovenija

Študija je pripravljena ob sodelovanju Nacionalne kontaktne točke Evropske migracijske mreže v Republiki Sloveniji in Ministrstva za notranje zadeve Republike

Slovenije.

Evropska migracijska mreža je bila ustanovljena zaradi potrebe po izmenjavi informacij o vseh vidikih migracij in vzpostavitve enotne azilne in migracijske politike. Odločba Sveta 2008/381/ES, ki je pravna podlaga za vzpostavitev evropske migracijske mreže,

je bila sprejeta 14. maja 2008.

Več informacij o Evropski migracijski mreži je dostopnih na: www.emm.si.

Omejitev odgovornosti: Odgovori v nadaljevanju so bili podani primarno z namenom

sestave zbirnega poročila za EMN usmerjeno študijo z zgornjim naslovom. Sodelujoče nacionalne kontaktne točke EMN so podale informacije, ki so po njihovem prepričanju

ažurne, objektivne in zanesljive v kontekstu in mejah te študije. Informacije tako ne podajajo nujno popolnega opisa in ne predstavljajo nujno celotnega uradnega stališča države nacionalne kontaktne točke EMN.


Povzetek nacionalnega prispevka

Organizacija nastanitvenih centrov za prosilce za mednarodno zaščito, pa tudi drugih iregularnih

migrantov v Republiki Sloveniji je predvsem pogojena z velikostjo oz. majhnostjo države in relativno majhnim pritokom migrantov na teritorij RS. V Sloveniji tako trenutno obstaja zgolj en

sprejemni center odprtega tipa, azilni dom v Ljubljani, ki je bil zgrajen leta 2004 in Center za tujce pod nadzorom policije v Postojni, ki je zaprtega tipa in je namenjen nastanitvi tujcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v RS in so v postopku odstranitve iz države. V Centru za tujce se

izvaja tudi omejitev gibanja prosilcev za mednarodno zaščito.

Po vstopu v Schengensko območje in po izgradnji temu pripadajoče infrastrukture, vključno s

sprejemnim centrom za prosilce za mednarodno zaščito, je Slovenija začela učinkovito omejevati (nedovoljen) vstop v državo in (nedovoljeno) bivanje v njej. Umirjanje situacije v regiji in na Balkanski migracijski poti, kakor tudi učinki ukrepov za preprečevanje nezakonitih migracij, so

med drugim rezultirali v relativno nizkem številu prosilcev za mednarodno zaščito. Stanje na področju prihoda prosilcev se spremlja skozi analize tveganja, ki jih pripravlja policija za obdobje

prihodnjih šestih mesecev in tako opozarja na možnosti povečanih potreb po nastanitvah.

Tujce, ki vložijo namen podati prošnjo za mednarodno zaščito se nastani v sprejemne prostore azilnega doma. Prosilci za mednarodno zaščito so upravičeni do nastanitve v sprejemnem centru

od vložitve popolne prošnje za mednarodno zaščito. Kakovost sprejemnih pogojev odvisna od možnosti dostopa prosilcev do ustreznih informacij, bivalnih pogojev, možnosti dostopa do

pravnega svetovanja, dostopa do izobrazbe, zdravstvene oskrbe in zaposlitve, trajanja azilnega postopka ter možnosti svobode gibanja.

Ob pregledu obstoječe zakonodaje in prakse na področju nastanitvenih pogojev in ob upoštevanju minimalnih standardov za sprejem prosilcev za azil, kot jih določa Direktiva Sveta 2003/9/ES, je mogoče zagotoviti, da Slovenija kljub zakonskim spremembam v letu 2011 in 2012, ki sicer

pomenijo zniževanje doseženih standardov, še vedno nudi takšno raven nastanitvenih pogojev, ki prosilcem za mednarodno zaščito zagotavlja dostojen življenjski standard in so v primerjavi z

drugimi članicami na relativno visoki ravni.

V obdobju 2008-2012 v Sloveniji ni prišlo do povečanih potreb v zvezi z nastanitvijo prosilcev in zato posebni mehanizmi za zagotavljanje prožnosti nastanitvenega sistema niso bili uporabljeni

oz. vzpostavljeni. za prilagajanje povečanim potrebam. Povprečna zasedenost azilnega doma v Ljubljani je okoli 37.6 %. Pogoji za nastanitev so tako v celotnem obdobju relativno enaki in na

zadovoljivi ravni.

1. del

Različni tipi sprejemnih nastanitev in deležniki


V Sloveniji področje nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito urejajo Zakon o mednarodni

zaščiti1, Zakon o tujcih2 in Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb3 (ta oblika zaščite ne spada v področje urejanja Direktive Sveta 2003/9/ES o zagotavljanju minimalnih pogojev za sprejem

prosilcev za azil) skupaj s pripadajočimi podzakonskimi akti. Prosilci za mednarodno zaščito imajo v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti (78. člen zakona)

pravico do osnovne oskrbe v Republiki Sloveniji, ki obsega tudi nastanitev v azilnem domu ali njegovi izpostavi od dneva vložitve prošnje za mednarodno zaščito do pravnomočne odločitve o

prošnji. Azilni dom je objekt odprtega tipa, ki ga je upravlja in financira Ministrstvo za notranje zadeve oz. Sektor za nastanitev, oskrbo in integracijo. Obsega sprejemne prostore, sanitarno-dezinfekcijski in zdravstveni trakt, izolirnico, prostore uprave, recepcijo, jedilnico z razdelilnico

hrane, večnamenski prostor, prostor za religiozne dejavnosti in nastanitvene oddelke.

Pred nastanitvijo in pred vložitvijo prošnje za mednarodno zaščito se prosilca v njegovem jeziku s pomočjo prevajalca informira o pravicah in dolžnostih v postopku4 (ustno), pravicah, ki izhajajo iz statusa prosilca za mednarodno zaščito ter pravilih bivanja v azilnem domu (brošura v prosilcem

razumljivem jeziku). Opravi se tudi zdravstveni pregled. Po vložitvi prošnje se prosilci nastanijo v enem od oddelkov azilnega doma in prejmejo izkaznico, ki je dokument, ki potrjuje prosilčev status

in je hkrati dovoljenje, da oseba ostane v Sloveniji do izvršljivosti odločitve v postopku mednarodne zaščite.. Prosilcem gibanje v azilnem domu ni omejeno, so pa dolžni upoštevati pravila hišnega reda5 in seveda tudi navodila in ukrepe pristojnih oseb.

Prosilci, ki imajo lastna sredstva za preživljanje ali jim je preživljanje zagotovljeno kako drugače

naj bi po zakonu sami krili stroške ali sorazmeren delež stroškov osnovne oskrbe, vendar to do sedaj ni bila praksa. Prosilca se lahko po potrebi (zdravstveni razlogi ali druge posebne osebne okoliščine) razseli v ustrezne institucije ali pa se mu omogoči razselitev na zasebni naslov, za kar se

mu lahko dodeli finančna pomoč. O prošnji za nastanitev na zasebnem naslovu odloča medresorska komisija, ki jo imenuje pristojni minister.

Ministrstvo bi lahko za organizacijo delovanja in bivanja v azilnem domu na podlagi javnega razpisa pooblastilo tudi izbrano društvo, ustanovo, zavod ali drugo podobno nepridobitno pravno

osebo, katere dejavnost obsega področje nastanitve prosilcev. V primeru, da je prosilcu za mednarodno zaščito izrečen ukrep omejitve gibanja ali v primeru

negativne odločitve se tujca v skladu z Zakonom o tujcih preda policiji, Centru za tujce v Postojni, ki izvede postopek vrnitve v izvorno državo (ne v vseh primerih, če tujec vstopi državo z

biometričnim potnim listom se mu določi rok za prostovoljno vrnitev in se ne nastani v Centru za tujce). Center za tujce je varovani objekt pod nadzorom policije. Naloga centra je izvajanje odstranjevanja tujcev iz države ter zagotavljanje nastanitve in oskrbe tujcev v času, ki je nujno

potreben za njihovo odstranitev. V primeru omejitve gibanja ranljivih oseb s posebnimi potrebami ali družin z otroci se praviloma gibanje omeji na območje azilnega doma. V Centru za tujce je

možen sprejem in nastanitev do 220 tujcev. Namestitev oz. nastanitev je primerna za moške, ženske, mladoletnike in družine, ki so nastanjeni na ločenih oddelkih.

1 Zakon o mednarodni zaščiti (/ZMZ), Ur.l. RS, št. 111/2007 in nadaljnje spremembe

2 Zakon o tujcih, (ZTuj-2), Ur.l. RS, št. 50/2011 in nadaljnje spremembe

3 Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO), Ur.l. RS, št. 65/2005

4 Informiranje prosilcev izvaja nevladna organizacija izbrana na podlagi javnega razpisa.

5 Pravilnik o hišnem redu v Azilnem domu, UL št. 62/2011

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007111&stevilka=5504




V centru za tujce so nastanjeni:

-prosilci za mednarodno zaščito, ki jim je s sklepom na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti

omejeno gibanje (ne vsi), -prosilci za mednarodno zaščito, ki so vložili ponovno prošnjo, - prosilci v dublinskem postopku (ne vsi),

-prosilci za mednarodno zaščito, ki jim je bila prošnja z odločbo zavrnjena in je ta odločba postala izvršljiva (čakajo na vrnitev) in

tujci, ki nezakonito bivajo v Republiki Sloveniji:

-tujci, ki ne zapustijo države v določenem roku in jih ni mogoče takoj odstraniti iz države

-tujci, katerih istovetnost ni znana, -tujci, ki imajo izrečen izgon,

- mladoletni tujci brez spremstva; -tujci, ki so v RS nezakonito in čakajo na odstranitev po meddržavnem sporazumu do predaje tujim varnostnim organom,

-tujci, ki so v postopku odstranitve.

Osebe s priznano mednarodno zaščito (status begunca ali priznana subsidiarna zaščita) imajo z dnem dokončne odločbe o priznanju statusa glede nastanitve dve možnosti – nastanitev v integracijski hiši ali na zasebnem naslovu. Ministrstvo ima organizirano je lastnik dveh

integracijskih hiši, in sicer v Ljubljani in Mariboru. Nastanitev v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih ministrstva je možna najdlje za eno leto od dneva pridobitve statusa.

Izjemoma pa lahko pristojni organ osebi s priznano mednarodno zaščito, pri kateri obstajajo utemeljeni zdravstveni ali drugi razlogi, ki jih ugotovi pristojni organ, podaljša obdobje nastanitve v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih ministrstva najdlje za šest mesecev.

Utemeljenost razlogov z možnostjo podaljšanja ugotavlja posebna komisija, ki pripravlja predloge in mnenja v zvezi z nastanitvijo oseb s priznano mednarodno zaščito v nastanitvenih zmogljivostih

ministrstva. Oseba z mednarodno zaščito, ki je oziroma želi biti nastanjena na zasebnem naslovu in nima lastnih

sredstev za preživljanje ali ji preživljanje ni zagotovljeno kako drugače, je tri leta od dneva pridobitve statusa upravičena do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu. V kolikor je oseba v prvem letu po pridobitvi statusa uveljavljala pravico do nastanitve v integracijski

hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih ministrstva, se obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu skrajša za čas bivanja v integracijski hiši ali drugih

nastanitvenih zmogljivostih ministrstva.

Osebe z mednarodno zaščito so ob nastanitvi v integracijski hiši ali v zasebni nastanitvi upravičene tudi do enkratne denarne pomoči, ki se določi v skladu z ustreznim odstotkom osnovnega zneska minimalnega dohodka (trenutno 265,22 EUR6). Za odraslo osebo znaša 100 odstotkov navedenega

zneska, za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 70 odstotkov, za otroka do 18. leta starosti pa 30 odstotkov in za mladoletno osebo brez spremstva 100 odstotkov. Na področju zdravstvenega in

socialnega varstva, izobraževanja in usposabljanja so osebe z mednarodno zaščito izenačene s slovenskimi državljani, pravice iz naslova zaposlovanja pa uveljavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlovanje in delo tujcev. V primeru brezposelnosti uveljavljajo pravice v skladu s

predpisi, ki urejajo zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.

6 http://www.uradni-list.si/1/content?id=111736


Vse vrste objektov, v katerih so nastanjeni prosilci za mednarodno zaščito, osebe s priznano mednarodno zašito ali prosilci po koncu postopka za mednarodno zaščito, vodi in financira

Ministrstvo za notranje zadeve, znotraj njega Sektor za nastanitve in integracijo (azilni dom ter Integracijski hiši Maribor in Ljubljana) ter Policija (Center za tujce).

Nevladne organizacije s pomočjo sredstev iz evropskih skladov (Evropski sklad za begunce, Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav, Evropski sklad za vračanje) in Ministrstva

za notranje zadeve izvajajo programe, ki obsegajo pomoč pri nastanitvi in oskrbi v azilnem domu, programe za ranljive skupine, informiranje in pravno svetovanje, pomoč pri urejanju življenjskih

situacij za osebe s priznano mednarodno zaščito, psihosocialno pomoč, učno pomoč, izobraževanje za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, izvajanje mehanizmov za prepoznavanje pomoč in zaščito žrtev trgovine z ljudmi ali spolnega nasilja, ozaveščanje javnosti o begunski problematiki,

programe spodbujanja socialne vključenosti in druge.

Q1. Tipi sprejemnih centrov v Republiki Sloveniji

Tabela 1 Različni tipi sprejemnih centrov

Vrsta nastanitve Ali ta vrsta objekta obstaja

v RS?

Če da, koliko

takšnih

objektov je

obstajalo v

letu 2012?

Število oseb, ki so lahko

nastanjene v

teh objektih

Število prosilcev, ki

so bili

nastanjeni v

teh objektih

med leti

2008-2012

Sprejemni centri

odprtega tipa7

Da 1 203 1.3348

Posebni sprejemni centri

ali objekti za ranljive

skupine (npr. žrtve mučenja, ali posebne

ranljive skupine žensk

Ne / / /

Posebni centri za

mladoletnike brez spremstva

Ne / / /

Zasebne hiše in

stanovanja, ki jih priskrbi

in plača pristojni organ

Ne / / /

Zasebni hoteli, ki jih

priskrbi in plača pristojni

organ

Ne / / /

Individualno dogovorjena nastanitev na zasebnem

naslovu, nastanitev pri

prijateljih ali družini

Da, v zakonsko predvidenih primerih, tudi z možnostjo prejemanja finančne pomoči.

/ / 42

7 Odprti center je v tem kontekstu mišljen center, v katerem lahko prosilci prosto zapustijo center in se vrnejo;

v Sloveniji to področje ureja Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito. 8 http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/tujci_v_sloveniji/statistika/


Drugi objekti, nastanitvene možnosti za

prosilce za mednarodno

zaščito, ki jih priskrbi in

plača pristojni organ

Ne

Center za tujce

Da 1 220 151

Q2. Kateri organi nosijo finančno odgovornost za sprejemne centre?

(a) Državni organi

(b) Organi na lokalni/regionalni ravni

(c) Zunanji izvajalci/ponudniki storitev (npr. nevladne organizacije, osebe zasebnega prava

ali katerikoli drugi udeleženci)?

Q3. Kateri organi so odgovorni za upravljanje sprejemnih centrov?s:

(a) Državni organi

(b) Organi na lokalni/regionalni ravni

(c) Zunanji izvajalci/ponudniki storitev (npr. nevladne organizacije, osebe zasebnega prava

ali katerikoli drugi udeleženci)?

2. del

Upravljanje nastanitvenih objektov: dejavniki, ki določajo dostop do različnih vrst objektov

Q6. Kratek pregled dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do nastanitvenih zmogljivosti, ki jih

zagotavlja država

Tabela 2 Kategorije upravičenih prosilcev za mednarodno zaščito

Različne kategorije prosilcev – glede na vrsto/stopnjo postopka

Upravičenost do nastanitve (Da/Ne)

Ali so ti prosilci upravičeni do

Standardne

nastanitvene ali

posebne vrste

nastanitve?9

Da Center za tujce ali azilni dom.

9 Posebne vrste nastanitve se nanašajo na nastanitve, ki se od standardnih razlikujejo glede na vrsto prosilca ali

stopnjo postopka.


Prosilci v dublinskem postopku Prosilci v postopku za oceno obstoja

izključitvenih razlogov10

Da. Standardna nastanitev, azilni dom.

Prosilci v pospešenem postopku Da. Standardna nastanitev, azilni dom ali center za tujce (v primeru izrečene omejitve gibanja)

Ranljive skupine prosilcev11

Da. Standardna nastanitev, azilni dom

Mladoletniki brez spremstva, ki

čakajo na odločitev o prošnji za

mednarodno zaščito

Da. Standardna nastanitev, azilni dom

Mladoletniki brez spremstva, ki so

izčrpali pravna sredstva v postopku

za mednarodno zaščito in čakajo na

vrnitev

Da. Center za tujce.

Prosilci v postopku pritožbe zoper

odločbo o mednarodni zaščiti

Da. Standardna nastanitev, azilni dom ali center za tujce (če je izrečena omejitve gibanja).

Prosilci v postopku ponovne prošnje za mednarodno zaščito

Da. Azilni dom ali Center za tujce.

Prosilci, ki jim je bila priznana

mednarodna zaščita12

Da. Standardna nastanitev – Integracijska hiša ali zasebna nastanitev

Prosilci, ki so izčrpali pravna

sredstva v postopku za mednarodno

zaščito in čakajo na vrnitev

Da. Center za tujce.

Ostali (npr. prosilci iz drugih držav EU, družine z otroci, ki nezakonito

bivajo v RS, prosilci iz varnih

tretjih* ali izvornih držav..)

Državljani drugih držav članic po slovenskem pravu ne morejo zaprositi za mednarodno zaščito v RS; Iregularni migranti so nastanjeni v Centru za tujce, prav tako tudi tujci, ki so v postopku vračanja.

Standardna nastanitev –Center za tujce.

*Slovenija je za varno tretjo državo, kamor je lahko vračala prosilce za mednarodno zaščito, razglasila le Hrvaško, ki pa je s 1.7.2013 postala članica EU. Zakonska podlaga za vračanja v

varno izvorno državo sicer obstaja, a za enkrat takšna vračanja v RS niso praksa.

Q7. Ali so lahko katere od zgoraj naštetih skupin prosilcev iz posebnih razlogov (npr. ker imajo

zadostna finančna sredstva, ker niso spoštovali pravil v objektih/hišnega reda ali iz kateregakoli

drugega razloga) izključene iz upravičenosti do nastanitve?

Prosilcem za mednarodno zaščito praviloma ni mogoče odreči pravice do namestitve v azilnem

10

V Sloveniji ne gre za poseben postopek, temveč za del postopka, kjer se ugotavlja obstoj izključitvenih

razlogov v prošnji za mednarodno zaščito - 5. člen Zakona o mednarodni zaščiti. 11

Kot jih opredeljuje Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem

prosilcev za azil: mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši, nosečnice, enostarševske družine z

mladoletnimi otroci, žrtve mučenja, posilstva ali drugih oblik resnega psihološkega, fizičnega ali spolnega

nasilja. 12

Oseba, ki ji je bila priznana mednarodna zaščita, mora z dnem pravnomočnosti odločitve o priznanju

mednarodne zaščite zapustiti Azilni dom.


domu; tudi v primerih hujših kršitev hišnega reda, zakon ne predvideva izključitve kot sankcije.

Če ima prosilec dovolj finančnih sredstev, bi lahko pristojni organ zahteval povračilo stroškov za nastanitev v azilnem domu, ne pa izselitve.

Q8. a) Ali država izvaja postopke ocene ranljivosti, ki bi lahko pripeljale do razporeditve

prosilcev v posebne nastanitvene objekte namenjene ranljivim skupinam prosilcev

Posebne potrebe in ranljivost se ugotavljajo na podlagi individualne ocene potrebe posameznega prosilca, begunca ali osebe, ki ji je priznana subsidiarna zaščita. Pri tem sodelujejo tudi nevladne

organizacije in strokovnjaki, ki delajo v azilnem domu.

Ranljivim osebam s posebnimi potrebami, zlasti otrokom, mladoletnikom brez spremstva, invalidnim osebam, starejšim, nosečnicam, roditeljem samohranilcem z otroki in žrtvam posilstva, mučenja ali drugih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja se zagotavlja posebna nega, skrb

in obravnava, ni pa predvidena nastanitev v posebnih centrih; prosilec pa lahko vloži prošnjo za razselitev izven azilnega doma. Sicer je nastanitveni del azilnega doma organiziran na način, da

upošteva posebne potrebe (nastanitev invalidov) in ločeno bivanje samskih žensk in mladoletnikov brez spremstva. Mladoletniki brez spremstva s statusom oseb z mednarodno zaščito se praviloma ne nastani v integracijske hiše ampak v okviru instituta nastanitve na zasebnem naslovu v dijaške

domove, kjer jim je urejeno potrebno celodnevno varstvo.

Zakon ne predvideva oz. zagotavlja posebnih nastanitvenih kapacitet. Pri nastanitvi ranljivih oseb s posebnimi potrebami se upošteva specifični položaj teh oseb in se jim prilagodijo materialni pogoji

sprejema, zdravstveno in psihološko svetovanje ter nega.

V skladu s 83. členom Zakona o mednarodni zaščiti lahko pristojni organ po vložitvi prošnje v

primeru izjemnih osebnih okoliščin prosilca razseli v druge primerne institucije, če mu ne more

zagotoviti ustrezne nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi. Poleg tega lahko pristojni organ

odobri razselitev na zasebni naslov prosilcu, pri katerem obstajajo utemeljeni zdravstveni razlogi ali

drugi utemeljeni razlogi, ki jih ugotovi pristojni organ. Utemeljenost razlogov ugotavlja strokovna

medresorska komisija, ki jo imenuje minister. Prosilcu, ki je nastanjen v drugih primernih

institucijah stroške nastanitve in oskrbe v višini izstavljenega računa za stroške storitev

institucionalnega varstva krije pristojni organ.

Prosilcu, ki je razseljen v druge primerne institucije, kjer nima zagotovljene brezplačne osnovne

oskrbe ali na zasebni naslov ter nima lastnih sredstev za preživljanje, se dodeli finančna pomoč.

Finančna pomoč je bila zaradi splošnih varčevalnih ukrepov v letu 2012 znižana za 50% in sedaj

znaša le polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka v državi, trenutno 132.61 EUR mesečno

na osebo13.

Q8. b) Če da, prosimo pojasnite ali je ocena ranljivosti:

a) Obvezna in predvidena v zakonu

b) Običajna praksa

c) Neobvezna )

13

Pravico do finančne pomoči in njeno višino opredeljuje Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno

zaščito v 23. – 27. členu.


Q9. Kateri organ je pristojen za alokacijo prosilcev za mednarodno zaščito v različne sprejemne

centre?

Prosilce za mednarodno zaščito se po podaji prošnje namesti v azilni dom, razen, če gre za posebne

postopke ali omejitev gibanja (glej Tabelo 2), ko se prosilce lahko namesti tudi v Center za tujce.

Po končanem postopku za mednarodno zaščito se v primeru pozitivne odločbe osebe s priznano mednarodno zaščito namesti v integracijsko hišo, na zasebni naslov, ali pa v Center za tujce, če je

odločba negativna.

Pristojna organa sta tako Sektor za nastanitev, oskrbo in integracijo (azilni dom, integracijska hiša)

ter Policija (Center za tujce). Oba delujeta znotraj Ministrstva za notranje zadeve.

Q10. Kako pristojni organ odreja nastanitev v različnih vrstah sprejemnih nastanitev?

i) Zmogljivost;

V azilnem domu ni težav z razpoložljivimi kapacitetami, saj je povprečna zasedenost v zadnjem obdobju nekje med 30 % in 40 %, V primeru povečanega števila prosilcev se lahko ustanovijo izpostave azilnega doma. Vlada Republike Slovenije v takšnem primeru lahko sprejme sklep, s katerim določi načine in pogoje nastanitve in oskrbe prosilcev.

V primeru množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav lahko v skladu z Zakonom o začasni zaščiti razseljenih oseb pristojno ministrstvo ali humanitarne organizacije s soglasjem

ministrstva ustanovijo nastanitvene centre.

ii) Mehanizem za razporeditev;

Mehanizem bi se predvidel v sklepu, ki bi ga v primerih povečanega števila prosilcev sprejela Vlada RS.

iii) Vrste postopkov za mednarodno zaščito;

Predhodni postopek14 –kraji, kjer je mogoče podati prošnjo po zakonu in azilni dom

Redni postopek, vse stopnje– azilni dom

Pospešeni postopek, vse stopnje – azilni dom, lahko tudi center za tujce. v primeru, da gre za omejitev gibanja.

Ponovna prošnja - Center za tujce

Postopek na letališču ali v pristanišču:

1.) Pospešeni postopek, dublinski postopek, vrnitev v varno trejo ali izvorno državo – tranzitno

območje na letališču ali pristanišču,

2.) Redni postopek– azilni dom

Dublinski postopek – Center za tujce ali azilni dom

14

Kot predhodni postopek je mišljen postopek pred podajo prošnje (vloga namere, informiranje, pregled..).


iv) Stopnje postopka za mednarodno zaščito;

Stopnja postopka ne vpliva na tip nastanitve; šele po zaključku postopka (dokončna ali

pravnomočna odločba), oseba zamenja nastanitev.

v) Lastnosti prosilca;

Prosilec lahko na podlagi posebnih lastnosti, ki se morajo navezovati na posebne zdravstvene potrebe ali potrebe zaradi drugih osebnih okoliščin zaprosi za razselitev izven azilnega doma

(ustrezne institucije ali zasebni naslov). Sicer posebnih nastanitvenih kapacitet glede na lastnosti prosilcev ni na razpolago, razen na posameznih nastanitvenih oddelkih v okviru azilnega doma.

vi) Trajanja postopka za mednarodno zaščito;

Ne vpliva na nastanitev.

Drugi kriteriji (npr. zasnova družine)?

Ne vpliva na nastanitev.

Q11. Kako je urejen postopek nastanitve?

Pravico do nastanitve ureja Zakon o mednarodni zaščiti ter njegov podzakonski akt Pravilnik o

pravicah prosilcev za mednarodno zaščito15. Zakon o mednarodni zaščiti in Zakon o tujcih pa urejata primere, v katerih se prosilca/tujca lahko premesti v Center za tujce.

Prosilec ima pravico do nastanitve v azilnem domu od vložitve popolne prošnje do izvršitve odločitve pristojnega organa oziroma najdalj do pravnomočnosti odločitve. Pred tem je prosilec nastanjen v sprejemnih prostorih azilnega doma. To v povprečju traja od 1-3 dni; odvisno od

razpoložljivosti prevajalcev in zdravnikov, ki sodelujejo v postopku sprejema prošnje.

Prosilec je nastanjen na ustreznem oddelku v skladu z možnostmi azilnega doma pri tem se upošteva družbena skupina, načelo enotnosti družine ter pravica do zasebnosti in osebnega dostojanstva ter

varnosti. Vsakemu prosilcu pripada ležišče in pripadajoča oprema v sobi, souporaba čajne kuhinje, sanitarnih prostorov in ročne pralnice na nastanitvenem oddelku. Vsak od nastanitvenih oddelkov ima tudi prostor za prostočasne aktivnosti, vključujoč tudi brezplačen dostop do interneta.

V izjemnem primeru lahko prosilec na podlagi izdane dovolilnice prenoči zunaj azilnega doma.

Dovolilnico izda pristojni organ prvič po enotedenskem bivanju v azilnem domu in sicer za največ sedem dni. Mladoletnemu prosilcu se dovolilnica izda samo s pisnim soglasjem starša oziroma

zakonitega zastopnika. Dovolilnica se lahko izda v naslednjih primerih:

o če je prosilec zaposlen in se zaposlitev izvaja zunaj kraja nastanitve; o če se prosilec izobražuje, institucija, kjer se izobražuje, pa se nahaja zunaj kraja

nastanitve;

o zaradi urejanja zadev na sodišču, ki ni v kraju nastanitve; o zaradi večdnevnih organiziranih aktivnosti;

o iz humanitarnih in drugih osebnih razlogov (poroka, smrt ...).

Q12. Ali je v primeru dovoljenjih kapacitet prosilcem dana možnost izbire sprejemnega centra?

15

Pravilnik o pravicah prosilcev za mednarodno zaščito, UL št. 68/2011 in njegove nadaljnje spremembe


Ne, ker trenutno obstaja le en takšen objekt..

Q13. a) Ali država omogoča namestitev prosilca v druge sprejemne centre po tem, ko je enkrat že

nameščen?

Prosilec ne more biti premeščen v drug sprejemni center, ker ga ni, lahko pa je razseljen izven azilnega doma, če za to obstajajo zakonski razlogi (glej Q.8 a).

3. del

Kakovost nastanitve:

Nacionalna zakonodaja na področju materialnih pogojev nastanitve

Q14. Katere pravice zagotavlja nacionalna zakonodaja prosilcem za mednarodno zaščito v zvezi

z nastanitvijo:

a) Hrana;

b) Oblačila in obutev;

c) Finančna pomoč/žepnina.

Pravice prosilcev za mednarodno zaščito v času postopka ureja Zakon o mednarodni zaščiti v 10. poglavju (členi 78. – 88.)

Prosilci za mednarodno zaščito imajo v času trajanja postopka pravico do osnovne oskrbe v azilnem

domu (nastanitev, hrana, obleka, obutev in higienske potrebščine), ki jo zagotavlja Sektor za nastanitev oskrbo in integracijo Ministrstva za notranje zadeve ter do nujnega zdravstvenega varstva, izobraževanja in dela16, brezplačne pravne pomoči17. Pravice pa so podrobneje določene z

zakonom. Prosilci imajo dostop do oblek, obutve in higienskih potrebščin, ki jih zagotavlja Sektor za nastanitev, oskrbo in integracijo. V azilnem domu je tudi donatorsko skladišče, kjer si prosilci

lahko izberejo dodatna potrebna oblačila in obutev. Prosilci imajo pravico do treh obrokov, otroci dobijo še dva dodatna vmesna obroka, prav tako tudi

ranljive kategorije oseb. . Vnos hrane v azilni dom je iz higienskih razlogov prepovedan. Jedilnik je prilagojen verskim, zdravstvenim ali drugim potrebam prosilcev; na voljo je tudi vegetarijanska

prehrana. Jedilnik se nahaja pred vhodom v jedilnico in je pripravljen več jezikih. Nastanitveni del azilnega doma sestavljajo 4 oddelki: za samske moške, za družine, za mladoletnike

brez spremstva, samske ženske in pare ter invalide. Oddelek za omejitev gibanja ni v uporabi že od leta 2008. Skupno lahko azilni dom sprejme 203 osebe. V upravnem delu je prostora približno za 30

zaposlenih. V objektu je tudi ambulanta, jedilnica, večnamenski prostor, soba za religiozne

16

Pravico do dela imajo prosilci po preteku 9 mesecev od podaje prošnje v kolikor jim v tem času ni bila

vročena odločba in krivde za to ni mogoče pripisati prosilcu. 17

Brezplačna pravna pomoč na prvi stopnji ni zakonsko zagotovljena, pač pa se izvaja/zagotavlja projektno.

Sredstva zagotavlja Evropski sklad za begunce in Ministrstvo za notranje zadeve RS. Pravno pomoč na drugi

stopnji zagotavljajo svetovalci za begunce, ki jih plačuje Ministrstvo za notranje zadeve.


dejavnosti, telovadnica in sobe za delo nevladnih organizacij. Prosilci so nastanjeni v sobah, velikosti 15 m2, kjer sta dve oziroma štiri ležišča, kar je odvisno od kategorije prosilcev za

mednarodno zaščito (od 3,75 m2 do 7,50 m2 /prosilca). Kopalnico si prosilci delijo. Nastanitveni oddelki obsegajo: sobe, čajno kuhinjo, družabni prostor, pralnico za strojno in ročno pranje ter

sanitarne prostore, prostor za socialnega delavca, ponekod tudi za predstavnika nevladnih organizacij. Značilnost nastanitvenih kapacitet je fleksibilnost, kar pomeni, da je ob primerih nenadnega večjega števila prosilcev nastanitvene kapacitete možno povečati, čemur so prilagojeni

tudi vsi spremljajoči prostori.

Prosilci, ki so nastanjeni v azilnem domu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje, so od leta 2010 dalje upravičeni do žepnine. Ta se izplačuje po enomesečnem bivanju v azilnem domu, in sicer enkrat mesečno za pretekli mesec. V letu 2012 je žepnina znašala 20 EUR mesečno na osebo, v letu 2013 pa se je zaradi splošnih varčevalnih ukrepov zmanjšala na 18.

Prosilci so do žepnine upravičeni do pravnomočno končanega postopka za priznanje mednarodne

zaščite. Žepnina je namenjena dnevnim izdatkom kot so avtobusne karte, osebne potrebe prosilca (cigarete, kozmetika..). Sredstva za žepnino zagotavlja Sektor za nastanitev, oskrbo in integracijo

Ministrstva za notranje zadeve. V primerih težjih kršitev hišnega reda, se lahko prosilcu žepnina odvzame za obdobje enega meseca.

Znotraj Centra za tujce imajo prosilci za mednarodno zaščito enake pravice glede hrane in potrebščin, ne morejo pa nositi svojih oblačil . Žepnino prav tako prejemajo.

Q15. Ostali kriteriji za oceno kakovosti nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito

Tabela 3

Vrsta nastanitve Površina

namenjena

posameznemu

prosilcu

Stopnja nadzora

(število osebja

na nameščeno

osebo)

Dejavnosti, ki so

na voljo

Azilni dom 3,75 – 7,50

m2 na prosilca

Vsak

nastanitveni oddelek ima svojega

socialnega delavca, razen

oddelka za nastanitev samskih

moških, kjer sta zaposlena

dva socialna delavca. Varovanje je

urejeno z izbrano

zunanjo službo varovanja, ki zagotavlja 24

Da, v azilnem

domu potekajo različni programu učenja slovenskega

jezika, učna pomoč, pomoč

ranljivim skupina, psihoterapevtska pomoč, športne

aktivnosti, kreativne

delavnice, organizirani s izleti, urejena je

molilnica.


urno varovanje z najmanj dvema

varnostnikoma.

Center za tujce

/ 58 zaposlenih oseb, 41 od teh

je pripadnikov uniformirane policije,

povprečno število

nastanjenih je 370 oseb letno.

Da, v centru za tujce je

omogočeno druženje posameznikov na

oddelkih, notranje in zunanje športne

aktivnosti, urejena je molilnica, soba za internet ter

organizirane so različne delavnice.

Q16. Ali glede nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito obstajajo navodila, smernice?

Ne, oblikovala pa se je standardna praksa.

Q17. Kakšni so mehanizmi nadzora nad ustreznostjo sprejemnih centrov?

Mehanizmi nadzora so sledeči:

- notranji nadzor vodstva DUNZMN in Sektorja za nastanitev, oskrbo in integracijo nad izvajanjem nalog povezanih z nastanitvijo;

- Inšpekcijske službe (nadzor nad porabo sredstev, sanitarnimi razmerami, prehrano, požarno

varnostjo......)

- nevladne organizacije, ki v azilnem domu dnevno opravljajo projektne aktivnosti in

spremljajo nastanitvene pogoje neposredno ali posredno. Možne težave v zvezi s tem se rešujejo na rednih koordinacijskih sestankih med vodstvom Sektorja za nastanitev, oskrbo in integracijo in Sektorja za statusne zadeve in nevladnimi organizacijami.

- UNHCR in njegovi implementacijski partnerji v državi redno spremljajo kvaliteto bivalnih pogojev in ponujenih storitev v sprejemnih centrih. Spremljanje kvalitete bivanja je del strategije za zagotavljanje enakih pravic (Age, Gender and Diversity Mainstreaming–

AGDM). V izvajanje te strategije spada ocenjevanje higienskih pogojev, kakovosti ponujene prehrane, možnosti za šport in rekreacijo, dostop do dela in izobraževanja, učenje jezika,

opravljanje verskih praks, zadovoljstvo prosilcev z nastanitvijo in postopkov. Ocena se izvaja enkrat letno skupaj s predstavniki pristojnega ministrstva in Varuha človekovih pravic.

- Državni preventivni mehanizem (DPM) - Enkrat letno nenapovedano v objekt pridejo tudi predstavniki DPM, ki v Sloveniji v skladu z Zakonom o ratifikaciji Opcijskega protokola h

Konvenciji Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju deluje pod okriljem Varuha človekovih pravic. DPM obiskuje osebe, ki jim je bila odvzeta prostost, in kraje, kjer so ali bi lahko bile te osebe

nastanjene. DPM nadzoruje bivalne pogoje, higieno, možnosti za delo, aktivnosti, izobraževanje, stike, kakovost pritožbenih postopkov, usposobljenost zaposlenih na


institucijah in druge dejavnike, ki lahko vplivajo na spoštovanje pravic oseb, ki so nastanjene v nadzorovanih institucijah. DPM o vsakem obisku pripravi poročilo svojih

ugotovitvah ter obiskanim institucijam poda priporočila za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in predloge za izboljšanje stanja. Izvleček posameznega poročila in odzive

nanj Varuh objavlja na svojih spletnih straneh.18 Q18. Ali so se v javnosti v obdobju od leta 2008 dalje odvijale razprave o kakovosti sprejemnih

centrov v Sloveniji?

Večjih razprav na temo kakovosti nastanitve prosilcev v RS ni bilo.

Q19. Ali so bile v Sloveniji opravljene primarne raziskave, skozi katere bi se ocenjevala kakovost

sprejemnih centrov.

Zaenkrat takšna raziskava še ni bila opravljena.

18

http://www.varuh-rs.si/publikacije-gradiva-izjave/porocila -varuha-v-vlogi-dpm/, http://www.varuh-

rs.si/legal-framework/ombudsman-as-the-npm/?L=6

http://www.varuh-rs.si/publikacije-gradiva-izjave/porocila-varuha-v-vlogi-dpm/

http://www.varuh-rs.si/legal-framework/ombudsman-as-the-npm/?L=6

http://www.varuh-rs.si/legal-framework/ombudsman-as-the-npm/?L=6


4. del

Prilagodljivost razmeram

Q20:

Tabela 4: Statistični pregled prilagajanja razmeram v državi – azilni dom v Ljubljani

2008 2009 2010 2011 2012

Število

prosilcev, ki so

bili upravičeni

do nastanitve

260 202 246 358 268

Število prosilcev, ki so

bili dejansko

nastanjeni19

231 (29)

26.847 – nastanitvenih

dni

73,6 na dan

164 (38)

23.875 –

65,4 na dan

219 (27)

20.920 –

57,3 na dan

335 (23)

32.009 –

87,7 na dan

221 (47)

35.609 –

97,6 na dan

Najvišje

možnost število

nastanitev –

dnevna

kapaciteta

203 203 203 203 203

Povprečna

stopnja letne zasedenosti

36,3 % 32,2 % 28,2 % 43,2 % 48,1 %

Q 21. Ali je bilo v obdobju 2008-2012 mogoče zaznati večji pritisk v zvezi s potrebami po

nastanitvi?

V Sloveniji je v zvezi s fluktuacijo prosilcev, s tem pa naraščanje in upadanje potreb po nastanitvi v obdobju 2008-2012 relativno malo odklonov. Letno število prosilcev niha od 202 do 358,

povprečna stopnja zasedenosti azilnega doma pa je okoli 37,6 %20 .Znotraj posameznega leta sicer prihaja do večjih potreb praviloma v začetku koledarskega leta in proti koncu poletja, vendar pa

število prosilcev nikoli ne naraste do te mere, da bi to lahko povzročilo težave pri nastanitvah.

Q 22. Kateri mehanizmi prilagajanja so predvideni ali so bili uporabljeni v primerih povečanih

potreb po nastanitvah?

19

Razliko- v oklepaju - predstavljajo prosilci, ki so bili nastanjeni v institucijah in na zasebnih naslovih. 20

Ocena je približna, podana s strani pripravljavca študije, ki v Azilnem domu že celotno referenčno obdobje

nudi pravno pomoč.


Do sedaj še ni bilo potrebe po prilagajanju; sicer ima azilni dom v Ljubljani že v osnovi predvideno možnost vzpostavitve dodatnih nastanitvenih kapacitet znotraj obstoječih objektov, kar

bi lahko zadostilo kratkoročnim povečanim potrebam, sicer pa bi se na podlagi zakona lahko ustanovile izpostave azilnega doma ter uredil način, pogoje nastanitve in oskrbe prosilcev.

Stanje na področju migracij in s tem možnosti za prihod večjega števila prosilcev spremlja Policija, ki pripravlja polletne analize tveganja; v primeru predvidenega povečanja števila prosilcev, bi lahko Sektor za nastanitev, oskrbo in integracijo planiral povečanje kapacitet za nastanitev glede

na to oceno, v primeru povečanega števila prosilcev, ki bi prekoračilo razpoložljive, tudi razširjene kapacitete Ministrstva za notranje zadeve pa bi lahko Vlada Republike Slovenije na osnovi pobude

Ministrstva za notranje zadeve sprejela sklep, s katerim bi določila načine in pogoje nastanitve in oskrbe prosilcev.

Tabela 5 Mehanizmi prožnosti

Vrsta mehanizma Ali ta vrsta

mehanizma obstaja v

RS?

Če, da, ga prosimo

opišite.

Ali je bil

mehanizem že

uporabljen.

Mehanizem zgodnjega

opozarjanja (vključno s

programsko opremo, ki

bi nadzorovala

zasedenost nastanitvenih

kapacitet)

Da.

V Azilnem domu se dnevno osvežuje

seznam nastanjenih prosilcev in se na ta način nadzoruje

zasedenost.

Spremljanje stanja

v regiji. Sodelovanje s

Policijo v zvezi z analizami tveganja prihoda večjega

števila prosilcev, kontrola meje,

spremljanje in ukrepanje ob odkritju kanalov

tihotapljenja ljudi. Programska oprema

za spremljanje zasedenosti nastanitvenih

kapacitet azilnega doma.

/

Centri, ki bi omogočali dodatne nastanitve

Da.

Uporaba nastanitvenih kapacitet države.

Ne.

Načrti za izredne

razmere

Da. Aktiviranje Zakona

o začasni zaščiti razseljenih oseb. Ta

se uporabi zaradi množičnega

Ne.


prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, zlasti ko

obstaja nevarnost, da azilni sistem ne

bo zmogel ustrezno obravnavati povečanega števila

prošenj za mednarodno

zaščito. Republika Slovenija nudi začasno zaščito v

skladu s pogoji in postopki

določenimi s tem zakonom.

Prilagodljivost

proračuna za potrebe

povečanih nastanitev

Da Ob pripravi letnega proračuna

Ministrstva za notranje zadeve

Sektor za nastanitev, oskrbo in integracijo

predvidi dodatnih 10% sredstev, ki

služijo morebitnim povečanim potrebam po

nastanitvah

Ne

Zaposlovanje večjega

števila odločevalcev

Da.

Možnost prerazporeditev

odločevalcev z drugih področij v okviru MNZ

(DUNZMN)

Da.

Uporaba hitrih

postopkov21

Ne.

Uporaba različnih

nastanitvenih modalitet v

izrednih razmerah 22

Da. V primeru izrednih

razmer je predvidena

Ne.

21 Slovenska zakonodaja pozna le t.i. pospešeni postopek, ko pristojni organ lahko odloči o prošnji v pospešenem postopku, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi podanih dejstev in okoliščin. Postopek ni posebej zasnovan za primere

prihoda večjega števila prosilcev ampak se uporablja kot del običajnega postopanja/odločanja o prošnjah, če so za to seveda

izpolnjeni pogoji.


ustanovitev izpostav azilnega doma, kjer se načini

in pogoji nastanitve določijo s sklepom

Vlade RS.

Aktiviranje Zakona o začasni zaščiti

razseljenih oseb.

Nudenje bonov/kuponov

za kritje stroškov na

zasebni nastanitvi

Ne / /

Pregled posebnih

kategorij prosilcev, ki

potrebujejo prednost pri

nastanitvi

Ne / /

Uporaba odvečnega

prostorra za druge

namene

Ne / /

Ostalo Ne. / /

Q 23. Prosimo navedite in opišite dobre prakse v primerih povečanih potreb po nastanitvah?

V obdobju 2008-2012 ni prišlo do situacij, v katerih bi nastala potreba po uporabi takšnih mehanizmov.

5. del

Učinkovitost

22 Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil,

državam članicam izjemoma dopušča, da za razumno obdobje, ki mora biti čim krajše, določijo drugačne

modalitete materialnih pogojev za sprejem, kot jih določa ta člen, če:

- je potrebna začetna ocena prosilčevih posebnih potreb,

- materialni pogoji za sprejem, kot jih določa ta člen, niso na voljo na nekem geografskem območju,

- so običajno razpoložljive nastanitvene kapacitete začasno polne,

- je prosilec za azil v priporu ali zadržan na mejni kontroli.

Ti drugačni pogoji morajo v vsakem primeru zadostiti osnovnim potrebam.


Q24.

Tabela 6 Državna statistika glede učinkovitosti pri zagotavljanju nastanitev

2008 2009 2010 2011 2012

Državni proračun

namenjen

nastanitvi in oskrbi

prosilcev za

mednarodno

zaščito23

1.415.000 935.999 1.316.500 991.125 759.724

Celotni stroški

nastanitve prosilcev

(posredni,

neposredni in

dublinski postopki)

784.493 676.953 820.887 865.753 998.542

Neposredni stroški

nastanitve 24

768.836 570.922 552.032 630.259 579.826

Posredni stroški

(programi

financirani iz

sredstev ERF)25

4.056 93.796 230.721 203.886 385.589

Stroški nastanitve v

skladu z dublinskimi postopki – letalske

karte

11.601 12.235 28.133 31.608 33.127

Stroški brez

dublinskih postopkov 772.892 664.718 792.754 834.145 965.415

Prihod novih

prosilcev/prva

prošnja

208 180 215 339 283

Ponovni postopki 52 22 31 19 21 Število prosilcev, ki

so samovoljno

zapustili azilni dom

in se niso vrnili

164 96 120 177 110

Delež prosilcev, ki

so prejeli odločitev

o svoji prošnji

(meritorno

odločanje)

149 109 187 102 109

Povprečno število

bivanjskih dni 116 146 97 96 161

23

Strošek oskrbe prosilca sestavljajo stroški povezani z nastanitvijo, stroški prehrane, obleke in obutve in

higienskih potrebščin. Stroški nastanitve vključujejo stroške ogrevanja, električne energije in komunalnih

storitev (kar se nanaša na nastanitveni del Azilnega doma). 24

Neposredni stroški se nanašajo na stroške oskrbe in nastanitve. 25

Posredni stroški se nanašajo na stroške, ki so povezani z zagotavljanjem nastanitve in katerih stroški se ne

spremljajo neposredno (npr. stroški spremljajočih programov).


Q25. Ali so na voljo tudi podatki o stroških za zagotavljanje prožnostnih mehanizmov?

Ne, niso na voljo, ker niso predvideni. Za prilagajanje posebnim razmeram je v proračunu za

nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito namenjenih dodatnih 10%.

Q26. Koliko časa po koncu postopka o prošnji za mednarodno zaščito lahko oseba še ostane v

sprejemnem centru?

Oseba, ki ji je bila priznana mednarodna zaščita, mora z dnem pravnomočnosti odločitve o priznanju mednarodne zaščite zapustiti azilni dom ter se nastaniti v zasebni nastanitvi ali v eni od

integracijskih hiš. V primeru negativne odločbe se tujca praviloma z dnem pravnomočnosti odločbe namesti v centru za tujce, kjer počaka na vrnitev ali pa mu v primeru legalnega vstopa

(biometrični potni list), policija določi rok za prostovoljno vrnitev. V praksi so možni odmiki za kakšen dan.

1. Poglavje

Zaključek

Q27. Povzetek sistema organizacije nastanitvenih centrov v državi ter predstavitev bistvenih

prednosti in slabosti v zvezi z obstoječim sistemom.

Pri načrtovanju in izgradnji sprejemnega centra – azilnega doma v Ljubljani – so bile že

upoštevane morebitne povečane potrebe po nastanitvah, zaradi česar je zgrajen na način, da omogoča povečanje kapacitet znotraj obstoječega objekta. V takšnih primerih bi šlo bolj za začasno rešitev, ki bi seveda zadostila le u manjšemu povečanju v prihoda prosilcev. V primerih

večjih potreb pa pristojno ministrstvo oz. Vlada RS lahko ustanovi izpostave azilnega doma, tako da prosilce enakomerno porazdeli po državi ter določi načine, število, kriterije in pogoje za

ustanovitev izpostav, pri čemer prouči in upošteva možnost za njihovo ustanovitev v posameznih lokalnih skupnostih. V primeru množičnega prihoda, zlasti ko obstaja nevarnost, da azilni sistem ne bo zmogel ustrezno obravnavati povečanega števila prošenj za mednarodno zaščito, se lahko

uporabi Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki za nastanitev predvideva vzpostavitev nastanitvenih centrov.

Znotraj obstoječega objekta je nastanitveni del razdeljen na oddelke, glede na (družinski) status posameznega prosilca in njegovo ranljivost (ločena nastanitev za mladoletnike brez spremstva in prilagojena nastanitev za invalide). V Sloveniji ni posebnih nastanitvenih kapacitet za ranljive osebe in skupine, obstaja pa možnost razselitve v druge institucije ali na zasebni naslov, če so za to

izpolnjeni zakonski pogoji (zdravstvene in druge posebne osebne okoliščine, ki jih potrdi pristojna komisija). Ranljivim osebam s posebnimi potrebami se zagotavlja posebna nega, skrb in obravnava.

Posebne potrebe in ranljivost se ugotavljajo na podlagi individualne ocene potrebe posameznega prosilca, begunca ali osebe, ki ji je priznana subsidiarna zaščita. Pri nastanitvi ranljivih oseb s posebnimi potrebami, tako prosilcev, beguncev in oseb, ki jim je bila priznana subsidiarna zaščita,

se upošteva specifični položaj teh oseb in se jim prilagodijo materialni pogoji sprejema, zdravstveno in psihološko svetovanje ter nega.

Oddelek za omejitev gibanja znotraj azilnega doma ni v uporabi od leta 2008 dalje (in se je

preimenoval v oddelek za različne dejavnosti), zato se prosilce, ki jim je bil izdan sklep o omejitvi gibanja in prosilce, ki so prejeli negativno odločbo o prošnji, premesti v Center za tujce v Postojno..


Glede na to, da gre za objekt pod nadzorom policije, kjer osebe nimajo pravice do prostega gibanja, je način zagotavljanja pravic in zagotavljanja posebnih potreb tam nastanjenim prosilcem in tujcem,

seveda drugačno. Kapacitete v tem centru so zadostne in ni težav s prezasedenostjo.

Obdobje 2008-2012 je imel v številu prihodov prosilcev izredna majhne odklone (med 36,3 in 48,1 % povprečne letne zasedenosti azilnega doma), zato v Republiki Sloveniji ni bilo potrebe po

vzpostavljanju novih nastanitvenih kapacitet.

Nadzor na stroški

Za zagotavljanje osnovne oskrbe prosilcev nastanjenih v kapacitetah Ministrstva za notranje

zadeve je potrebno blago in storitve nabavljati na podlagi javnih naročil, saj se na takšen način lahko izbere najugodnejšega ponudnika, s čimer se seveda nadzorujejo stroški, ne pa nujno tudi

kvaliteta. Iz tega razloga je občasno potrebno zamenjati ponudnike, kar pa zopet lahko pomeni strošek. Na ta način so izbrani tudi prevajalci v postopkih, služba za varovanje, podjetje za čiščenje,. Nevladne organizacije so izbrane na podlagi javnih razpisov, kar omogoča sklenitev

pogodbe tudi z najbolj ustrezno kvalificiranim izvajalcem.

V luči sprejemanja protikriznih ukrepov je bila sprememba zakonodaje opravljena tudi na tem področju in sicer je bila finančna pomoč prosilcem, ki so nastanjeni na zasebnih naslovih zmanjšana na polovico, v letu 2013 pa tudi žepnina (z 20 na 18 EUR). Kot minimalna prilagoditev,

ki pa ne vpliva na samo kvaliteto sprejemnih pogojev so bili ukinjene nekatere potrebščine, ki ne predstavljajo osnovne oskrbe (npr. toaletne potrebščine, ki niso del nujne osebne higiene).

V primerih zniževanja predvsem finančne pomoči prosilcev, ki so razseljeni izven azilnega doma gre za ukrepe sprejete za zmanjševanje učinkov krize, ki pa dejansko prinašajo manj koristi, kot povzročijo nesorazmerno velik poseg v položaj prosilcev in način zagotavljanja njihovih pravic, ki

jim jih priznava zakon.


Nastanitveni pogoji v sprejemnih centrih

Sprejemni

center

odprtega

tipa –

azilni dom

v

Ljubljani

Nastanitev na

zasebnem

naslovu26

Center za

tujce

Opombe

Hrana Da Ne. Da Oblačila in obutev

Da Da. Da

Finančna

pomoč/žepnin

a

Da Da Ne.

Nujna

zdravstvena

pomoč

Da Da. Da

Zdravstvena

oskrba (kar

presega nujno

zdravstveno

pomoč)

Da Da. Da.

Psihološka

pomoč Da Da. Ne.

Brezplačna

pravna pomoč

Da Da. Da

Prevajanje Da Da. Da

Dostop do

izobraževanja

Da,

visokošolskega

Da. Da,

osnovnošolskega.

Dostop do

poklicnega

usposabljanja

Da. Da. Ne.

Dostop do

zaposlitve Da. Da. Ne.

Ostalo / / *

* Tujcem je v centru zagotovljena osnovna, psiho-socialna in zdravstvena oskrba. Tujci imajo

med bivanjem v centru možnost druženja znotraj oddelkov, rekreiranja (samo zunaj), obiskov, kontaktov z nevladnimi organizacijami idr. Šoloobvezni otroci so med nastanitvijo vključeni

v osnovno šolo v Postojni.

26

E.g. houses/flats/hotels and/or staying with friends and family.

emn usmerjena Študija 2013 organizacija nastanitvenih … · 2017. 1. 4. · nadomestila za...

Documents