festivalsko dogajanje v tolminu · sloveniji pri čemer se kot destinacije najpogosteje pojavijo...

Festivalsko dogajanje v TolminuRaziskava med obiskovalci festivalov

Raziskovalno poročilo

Ljubljana, september 2018

Kazalo

2

Povzetki in ugotovitve1

Metodologija2

Življenje obiskovalcev med festivalom3.1

Percepcija Tolmina kot turistične destinacije3.3

Rezultati raziskave3

Obiskovalci festivalov kot potencialni turisti3.2

Izpostavljenost občine Tolmin obremenitvam festivalskega turizma4

Povzetki in ugotovitve

4

Povzetki in ugotovitve – obiskovalci festivalov

• Obiskovalci na festival(e) prihajajo v družbi prijateljev, z avtomobili, nastanjeni so festivalskem kampu, storitve pa večinoma plačujejo z gotovino, ki jo bodisi v celoti prinesejo s seboj, ali pa dvigujejo na bančnih avtomatih v mestu ali pa tudi samem festivalskem prizorišču.

• Skoraj 70 % anketiranih obiskovalcev festivalov v Tolminu/Sloveniji, povprečno med obiskom festivala potroši med 100 € in 500 €.

– Dodatna analiza je pokazala, da povprečna poraba* posameznega obiskovalca med festivalom znaša približno 350 €. Od tega je približno 100 € potrošenih izven festivalskega prizorišča.

• Najpogostejše sekundarne aktivnosti (poleg obiskovanja nastopov izvajalcev) med anketiranimi obiskovalci festivalov so plavanje v rekah (in jezerih), obiskovanje restavracij in barov zunaj festivalskega prizorišča, obiskovanje mesta/mestnega središča, obiskovanje naravnih znamenitosti ter spoznavanje okolice.

*v izračun porabe niso vključeni stroški festivalskih vstopnic, nastanitve in transporta

5

Povzetki in ugotovitve – obiskovalci kot turisti

• Dobri dve petini (43 %) anketiranih obiskovalcev festivalov ostaneta v Tolminu/Sloveniji dlje, kot traja festival; med njimi je dobra polovica takih, ki ostanejo vsaj 3 dni več. Povedano drugače: približno četrtina (24 %) vseh anketiranih obiskovalcev festivalov podaljša svoj obisk Tolmina/Slovenije za vsaj 3 dni.

• Visok delež obiskovalcev, ki podaljša svoje bivanje, ostane v festivalskem kampu. Dodatna analiza pa je pokazala, da skoraj polovica obiskovalcev festivala, ki so med trajanjem festivala bivali v festivalskem kampu, za potrebe podaljšanega bivanja poišče druge oblike nastanitve, predvsem apartmaje/zasebne sobe, hotelske sobe in turistične kampe.

• V času, ki ga obiskovalci festivalov v Tolminu preživijo pred ali po festivalu, se poveča udeležba v dodatnih aktivnostih kot so npr. obiskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, spoznavanje okolice, obiskovanje muzejev ter obiskovanje lokalnih kulturnih prireditev.

• Obstaja težava v obliki nizke stopnje poznavanja blagovne znamke Soča Festivalley. Znamka združuje glasbene, športne in kulturne festivale/dogodke in poznavanje te blagovne znamke je višje med domačimi obiskovalci festivalov, medtem ko le 16 % anketiranih obiskovalcev iz tujine pozna to blagovno znamko.

6

Povzetki in ugotovitve – blagovna znamka Soča Festivalley

• Rezultati raziskave so pokazali potrebo oziroma potencial v povečanju prepoznavnosti blagovne znamke, saj ima blagovna znamka med anketiranimi obiskovalci festivalov določeno vlogo pri njihovemu turističnemu delu obiska Tolmina/Slovenije.

• Obstaja korelacija med poznavanjem blagovne znamke in odločitvijo anketiranih obiskovalcev festivalov, da v Tolminu/Sloveniji ostanejo dlje, kot traja festival in na ta način predstavljajo potencialne turiste.

• Analiza je pokazala, da je za blagovno znamko slišalo 22 % anketiranih obiskovalcev festivala (16 % anketiranih obiskovalcev iz tujine).

• Analiza je tudi pokazala, da je že 43 % anketiranih obiskovalcev v Tolminu/Sloveniji ostala dlje od trajanja festivala samega.

– Če pogledamo ta delež med tistimi, ki poznajo blagovno znamko Soča Festivalley, opazimo, da je značilno višji. Povedano drugače, 55 % tistih, ki poznajo blagovno znamko Soča Festivalley je že podaljšalo svoje bivanje v Tolminu/Sloveniji, med anketiranimi obiskovalci iz tujine pa ta delež znaša 60 %. To vse skupaj priča o pozitivni korelaciji med tema dvema elementoma.

7

Povzetki in ugotovitve – Slovenija kot turistična destinacija

• Slovenija je za anketirane obiskovalce iz tujine privlačna destinacija predvsem zaradi narave in naravnih znamenitosti. Pokrajina in narava sta že v osnovi glavni asociaciji na Slovenijo.

• Dobra četrtina anketiranih obiskovalcev iz tujine je v preteklosti že bila v Tolminu/Sloveniji, neodvisno od obiska festivalov. Ta delež je nekoliko višji med anketiranimi obiskovalci, starejšimi od 30 let.

• Analiza je pokazala, da del obiskovalcev iz tujine izkoristi priložnost tudi za obiskovanje drugih krajev v Sloveniji pri čemer se kot destinacije najpogosteje pojavijo Ljubljana, Bled, Kobarid, Bovec, Bohinj Postojnska jama, Most na Soči, Triglavski narodni park…

• Med obiskovalci iz tujine, ki že imajo izkušnjo z obiskom Slovenije kot turisti obstaja tudi večja stopnja namere za ponoven turističen obisk države, kar priča o tem, da ne gre za turistično destinacijo za enkraten obisk, temveč obstaja težnja po povratku.

• Prav tako je analiza pokazala visoko stopnjo pripravljenosti tujih obiskovalcev priporočiti Tolmin/Slovenijo kot turistično destinacijo. Tudi tukaj je delež pripravljenosti višji med obiskovalci iz tujine, ki že imajo turistično izkušnjo v Sloveniji.

• 28 % anketiranih obiskovalcev iz tujine je zatrdilo, da bi Slovenijo obiskalo tudi, če ne bi bilo festivalov, četrtina pa, da Slovenije najbrž ne bi obiskala, oziroma, da so festivali edini razlog za obisk.

Metodologija

9

MetodologijaMetoda raziskovanja

Računalniško podprto spletno anketiranje (CAWI) med obiskovalci glasbenih festivalov v Tolminu/Sloveniji

Čas zbiranja podatkov Med 21. julijem in 31. avgustom 2018

Velikost vzorca n=1.526

Vzorec

Obiskovalci glasbenih festivalov v Tolminu/Sloveniji.

Povezava do raziskave je bila v času zbiranja podatkov postavljena na različnih spletnih mestih (spletne strani festivalov, Facebook strani festivalov itd.) z namenom ujeti čim večje število obiskovalcev različnih festivalov v Tolminu/Sloveniji. Poudarek je bil na festivalih Metaldays, Punk Rock Holiday, Overjam Reggae Festival, Mötorcity ter Winter days of metal. Pogoju za sodelovanje v raziskavi so ustrezali posamezniki, ki so v preteklosti obiskali vsaj enega od omenjenih festivalov.

Podatki niso uteženi na populacijske parametre (npr. spol, starost, izobrazba), ker ni javno dostopnih podatkov o strukturi obiskovalcev omenjenih glasbenih festivalov.

VprašalnikVprašalnik usklajen skupaj z naročnikom

Vprašalnik je bil enoten za vse obiskovalce in postavljen v angleškem jeziku

10

Spol, starost, osebni dohodek

Socio-demografska struktura vzorca (I.)

Vir: Raziskava med obiskovalci festivalov, Valicon d.o.o., september 2018 Baza: Vsi respondenti

n=1.526

*ker so v državi sodelovali obiskovalci iz več kot 50 različnih držav, je bilo vprašanje o dohodku zastavljeno tako, da so anketiranci ovrednotili svoj osebni dohodek glede na višino povprečnega

dohodka v državi iz katere prihajajo.

11

Izobrazba, država izvora

Socio-demografska struktura vzorca (II.)


n=1.526

**ker so v državi sodelovali obiskovalci iz več kot 50 različnih držav, je bilo vprašanje o izobrazbi zastavljeno tako, da so anketiranci

ovrednotili koliko let zaključenega izobraževanja imajo.

Rezultati raziskave

Življenje obiskovalcev med festivalom

14

S kom prihajate na festival?

Spremljevalci


n=1.526

15

Na kakšen način pridete na festival?

Transport in prevoz


n=1.526

16

Kje bivate med festivalom?

Tip nastanitev


n=1.526

17

Kako organizirate svoje finance, ko pridete na festival v Tolmin/Slovenijo?

Upravljanje z denarjem


n=1.526

18

Koliko v povprečju potrošite med obiskom festivala v Tolminu/Sloveniji?*

Poraba denarja


n=1.526

*poraba NE vključuje stroškov festivalskih vstopnic, nastanitve in prevoza.

Kolikšen delež tega denarja je potrošen izven festivalskega

prizorišča?

Analiza odgovorov je pokazala, da povprečna poraba posameznega obiskovalca med festivalom znaša približno 350 €. Od tega je približno 100 € potrošenih izven festivalskega prizorišča.

19

Katerih dodatnih aktivnosti se udeležujete med obiskom festivala?

Aktivnosti med festivalom


n=1.526

Anketirance, ki so navedli, da obiskujejo druge kraje v Sloveniji, smo vprašali, kateri kraji so to. Med njihovimi navedbami so se najpogosteje znašli: Ljubljana, Bled, Kobarid, Bovec, Bohinj Postojnska jama, Most na Soči, Triglavski narodni park…

Obiskovalci festivala kot potencialni turisti

21

Ali ste kdaj obiskali festival v Tolminu/Sloveniji in ostali dlje kot je trajal sam festival?

Čas, preživet v Tolminu/Sloveniji


n=1.526

Dobri dve petini (43 %) obiskovalcev festivalov ostaneta v Tolminu/Sloveniji dlje, kot traja festival med njimi je dobra polovica takih, ki ostanejo vsaj 3 dni več. To pomeni, da približno četrtina (24 %) obiskovalcev festivalov podaljša svoj obisk Slovenije za vsaj 3 dni.

Koliko dodatnih dni ste preživeli v Tolminu? (N=654)

22

Primerjava med obiskovalci festivalov in obiskovalci, ki svoje bivanje v Tolminu/Sloveniji podaljšajo

Nastanitev med bivanjem v Tolminu/Sloveniji


n=1.526

Organizatorji glasbenih festivalov obiskovalcem omogočijo bivanje v festivalskem kampu tudi nekaj dni pred uradnim začetkom festivala in po njegovem zaključku. Zato ni presenetljivo dejstvo, da visok delež obiskovalcev, ki podaljša svoje bivanje, ostane v festivalskem kampu. Dodatna analiza pa je pokazala, da skoraj polovica obiskovalcev festivala, ki so med trajanjem festivala bivali v festivalskem kampu, za potrebe podaljšanega bivanja poišče druge oblike nastanitve, predvsem apartmaje/zasebne sobe, hotelske sobe in turistične kampe.

23

Primerjava med obiskovalci festivalov in obiskovalci, ki svoje bivanje v Tolminu/Sloveniji podaljšajo

Aktivnosti med bivanjem v Tolminu/Sloveniji


n=1.526

V času, ki ga obiskovalci festivalov v Tolminu preživijo pred ali po festivalu, se poveča udeležba v dodatnih aktivnostih kot so npr. obiskovanje naravnih in kulturnih znamenitosti, spoznavanje okolice, obiskovanje muzejev ter obiskovanje lokalnih kulturnih prireditev.

24

Kako bi opredelili samega sebe v odnosu do okoljske problematike?*

Okoljska ozaveščenost


n=1.526

*anketiranci so za oceno uporabili letvico od 1 do 10, kje 1 predstavlja odsotnost kakršnekoli skrbi za okolje, 10 pa predstavlja angažirano skrb za okolje. Seštevek ocen 9 in 10 predstavlja delež obiskovalcev, ki so eko ozaveščeni, seštevek ocen od 1 do 6 pa delež obiskovalcev, ki so indiferentni do okolijske problematike

25

Ali ste že kdaj slišali za blagovno znamko Soča Festivalley?

Poznavanje blagovne znamke Soča Festivalley


n=1.526

Tolmin/Slovenija kot turistična destinacija

Analiza med obiskovalci festivalov, ki prihajajo iz tujine

27

Na kaj najprej pomislite, ko slišite ime Slovenija?

Asociacije na Slovenijo


n=1.112

Prve asociacije, ki jih imajo tuji obiskovalci ob omembi imena Slovenija, so pretežno vezana ne pokrajino in naravo ter na festivale (73 % vseh asociacij), pri čemer izstopata Metaldays in Punk Rock Holiday.

28

Ali ste že obiskali Tolmin/Sloveniji zgolj kot turist?

Dosedanji obisk(i) Tolmina/Slovenije kot turistične destinacije

Vir: Raziskava med obiskovalci festivalov, Valicon d.o.o., september 2018 Baza: Obiskovalci iz tujine

n=1.112

Dosedanji obiski Slovenije glede na starost obiskovalca festivalov

*zaradi premajhnega vzorca je podatek zgolj informativne narave

29

Všečnost posameznih elementov

Privlačnost Slovenije


n=1.112

30

Kaj bi izpostavili kot posebej pozitivno in kaj kot posebej negativno glede Slovenije?

Pozitivni in negativni elementi Slovenije


n=1.112

pozitivno negativno

31

Kako verjetno bi v prihodnje obiskali Tolmin/Slovenijo zgolj kot turist

OBISK Tolmina/Slovenije kot turistične destinacije glede na pretekle izkušnje s Slovenijo


n=1.112

Obiskovalci iz tujine, ki so v preteklosti že večkrat obiskali Slovenijo kot turisti, so izrazili višjo stopnjo pripravljenosti (ponovnega) obiska Slovenije na ta način.

32

Kaj vas je prepričalo v odločitev za obisk Slovenije kot turist

Razlogi za obisk Slovenije kot turist

Vir: Raziskava med obiskovalci festivalov, Valicon d.o.o., september 2018Baza: Obiskovalci iz tujine, ki so že obiskali Slovenijo kot

turisti, ali pa jo nameravajo obiskati na tak način

n=928

33

Kako verjetno bi priporočili obisk Tolmina/Slovenije kot turistične destinacije?

PRIPOROČILO Tolmina/Slovenije kot turistične destinacije glede na pretekle izkušnje s Slovenijo


n=1.112

Obiskovalci iz tujine, ki so v preteklosti že (večkrat) obiskali Slovenijo kot turisti, so izrazili višjo stopnjo pripravljenosti za priporočilo obiska Slovenije kot turistične destinacije.

34

Primerjava podatkov glede na starost obiskovalcev festivalov

Priporočilo in nameravan obisk Tolmina/Slovenije kot turistične destinacije


n=1.112

35

Primerjava podatkov glede na starost obiskovalcev festivalov

Verjetnost obiska Tolmina/Slovenije v odsotnosti glasbenih festivalov


n=1.112

*zaradi premajhnega vzorca je podatek zgolj informativne narave

Izpostavljenost občine Tolmin obremenitvam festivalskega turizmaSekundarna analiza raziskave FUDŠ med prebivalci občine Tolmin

37

Segmentacija prebivalcev

Na podlagi izvedene raziskave je izvajalec oblikoval tri segmente prebivalcev občine Tolmin glede na njihov odnos do festivalskega turizma v občini.

1. segment: občani, ki (zelo) podpirajo festivalski turizem v občini in si tega želijo še več

2. segment: občani, ki (načeloma) podpirajo festivalski turizem in imajo pozitiven odnos do festivalov ter prepoznavajo njihove pozitivne učinke, vendar se hkrati zavedajo tudi morebitnih (dolgoročnih) negativnih posledic

3. segment: občani, ki imajo zelo odklonilen odnos do festivalskega turizma in bi želeli festivale v občini Tolmin ukiniti

Prva težava, ki jo je moč opaziti, je v tem, da nikjer ni eksplicitno izraženo, kakšna so razmerja v velikosti med temi segmenti. Na podlagi podatkov izvedene raziskave je bilo lahko sklepati, kot bomo videli tudi v nadaljevanju sekundarne analize, da je segment nasprotnikov občutno manjši od ostalih dveh. V analizah in interpretacijah podatkov, pridobljenih s kvalitativnim delom raziskave, je bilo premalo poudarjeno to nesorazmerje med velikostjo segmentov in posledično so kritike festivalskega turizma s strani nasprotnikov preveč poudarjene. Druga težava, ki bi jo lahko izpostavili pa je samo poimenovanje segmenta. Raziskava namreč na nobeni točni ne potrdi, da je cilj nasprotnikov festivalskega turizma popolna ukinitev festivalov v občini Tolmin. Kot bo kasneje omenjeno, je delež tistih, ki si sploh ne želijo te ponudbe zanemarljiv. Raziskava je pokazala, da slaba desetina (8,8 %) občanov festivalskega turizma v občini ni nikoli podpirala, a vendar je takih, ki menijo, da v prihodnje v občini Tolminu ne bi smelo biti več festivalov, manj kot 1 %. Naša ocena je, da gre med nasprotniki festivalskega turizma predvsem za nezadovoljstvo s posameznimi elementi ki so vezani tako na festivale same kot tudi na občino in njeno delo, kar bomo skušali prikazati v nadaljevanju.

38

Podpora festivalom na Sotočju

V poročilu FUDŠ »Izpostavljenost občine Tolmin obremenitvam festivalskega turizma« je že takoj na začetku ugotovljena visoka naklonjenost festivalom med lokalnim prebivalstvom. Anketiranci (polnoletni prebivalci občine Tolmin) v večini ocenjujejo, da ima festivalska ponudba (izrazito) pozitivne učinke na splošno turistično ponudbo v občini, občino na splošno, kulturno dogajanje v občini ter tudi na gospodarstvo v občini in blaginjo občanov.

Nekoliko manj pozitiven, a še vedno pozitiven učinek ima po njihovem mnenju festivalska ponudba na njih osebno. Še vedno namreč več kot 50 % občanov ocenjuje, da ima festivalska ponudba na njih osebno pozitiven ali pa izrazito pozitiven učinek. Glede na rezultate fokusnih skupin, ki so bile izvedene med občani v drugi fazi raziskave, lahko kot najbolj izrazito negativen učinekfestivalskega dogajanja na tem nivoju izpostavimo slabšo kakovost življenja predvsem zaradi hrupa. Najbolj prizadet del občanov med drugim izpostavlja hrup med trajanjem festivalov kot najbolj moteč dejavnik festivalskega turizma (poleg onesnaževanja in gneče), kljub temu pa dve petini občanov menita, da bi izjemoma festivali lahko trajali tudi dlje kot do 2h zjutraj. Prav tako dve petini jih menita, da je ta ura skrajna meja za trajanje festivala. »Le« 17 % je tistih, ki menijo, da koncertno dogajanje do 2h zjutraj že preveč moti nočni mir. Tudi če gledamo samo odgovore med prebivalci naselja Tolmin kot najbolj neposredno prizadetega območja je takih manj kot petina (18,7 %), večina pa jih je mnenja da ni nič narobe, de dogajanje traja do 2h zjutraj ali celo dlje. Daljšemu »obratovalnemu času« festivalov so bolj naklonjeni mlajši in pa tudi moški. Hrup je nekaj, kar je ob dogodkih takega obsega realno gledano zelo težko regulirati. Poročilo sicer omenja možnost drugačne razporeditve festivalske opreme, kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, v kolikšni meri bi s tem lahko realno izboljšali situacijo. Vprašanje na tem mestu je, v kolikšni meri je hrup moteč sam po sebi in v kolikšni meri kot posledica splošnega nezadovoljstva tistega segmenta prebivalstva, ki ne podpira festivalskega dogajanja v Tolminu.

39

Negativni učinki festivalske ponudbe

Najmanj pozitiven učinek ima festivalska ponudba po njihovem mnenju na naravno okolje. 30 % občanov ocenjuje, da ima festivalskaponudba (izrazito) negativen učinek na naravno okolje. Tej točki je bila v raziskavi namenjena tudi diskusija v okviru fokusnih skupin. Udeleženci so večinoma navajali težavo oziroma neustreznost prenosnih stranišč in potrebo po izgradnji sanitarij. Analiza podatkov vezanih na odpadke je pokazala, da se količina odpadkov v času festivala sicer res poveča, vendar pa je za odvoz hitro poskrbljeno in nastale smeti ne bremenijo občine neposredno. Prav tako je bila prepoznana okoljska ozaveščenost organizatorjev, ki poskrbijo za čim manjše količine mešanih odpadkov in iščejo alternative plastični embalaži. Festival Metaldays je kljub svojemu obsegu prepoznan kot manj problematičen z vidika odpadkov, saj je med manjšimi »proizvajalci« količine odpadkov na posameznega obiskovalca. Pri skrbiza (negativne) učinke na naravno okolje se je pokazalo, da so nekoliko večjo mero zaskrbljenosti pokazali mlajši in višje izobraženi prebivalci občine Tolmin. Pri morebitnih novih aktivnostih na tem področju predlagamo (dodatno) komunikacijo z lokalno skupnostjo in po potrebi tudi izobraževanja/informiranja o tem kaj se z odpadki dejansko dogaja in kakšen je posledično realen vpliv na naravno okolje.

Kljub temu, da (vsaj med festivalom Metaldays) festivalsko območje vključno s kampom obsega precejšen del mesta in okolice, se dve tretjini občanov ne strinjata s tem, da bi bilo treba prostor, kjer se festivali odvijajo, omejiti. Prevladuje pa mnenje, da noben festival ne bi smel onemogočati prostega dostopa do bregov reke Soče. Iz poročila je razvidno, da je dostop sicer omogočen, vendar po mnenju občanov preveč zapleten.

40

Vpleteni akterji

Na splošno lahko ugotavljamo, da imajo najbolj negativen odnos do festivalov v Tolminu predvsem prebivalci, ki so zaradi dogajanja najbolj neposredno prizadeti, kar je lahko razumljivo in pričakovano. Negativen oziroma odklonilen odnos do festivalskega turizma v občini vpliva na izpostavljanje negativnih vidikov na več nivojih organizacije. Izpostaviti pa gre naslednje: gre za nizek delež prebivalstva, s katerim bi bilo potrebno urediti odprta vprašanja, da ne bi prihajalo do mobilizacije upora proti festivalskemu dogajanju. Omeniti velja, da je med občani tudi segment prebivalstva, ki sicer izraža podporo festivalom, vendar le ta ni brezpogojna, saj se med njimi pojavljajo pomisleki, ki bi jim bilo dobro razjasniti, da ne bi s časom njihova podpora skopnela. Iz poročila je med drugim razvidno, da je negativna percepcija poleg samega dogajanja med festivali, v veliki meri usmerjena tudi na delo občine oziroma na pomanjkanje njene aktivnosti. Zaradi vseh teh ugotovitev izpostavljamo pomembnost vzpostavitve in ohranjanja funkcionalnega dialoga na treh relacijah.

41

Trendi (ne)podpore

Kar se podpore festivalski ponudbi tiče, so se občani Tolmina najbolj neposredno opredelili pri vprašanju njihovega odnosa dofestivalov. Več kot polovica (52,8 %) občanov ponudbo podpira že od začetka, dodatna slaba četrtina (22,4 %) pa ponudbo v zadnjih letih podpira bolj kot jo je prej. Govorimo torej lahko o treh četrtinah prebivalcev občine Tolmin, ki lokalno festivalsko ponudbo podpirajo. Dobra desetina (11,8 %) festivalsko ponudbo v zadnjih letih podpira manj kot jo je prej, kar pa ne pomeni, da v njihovem primeru lahko govorimo o odsotnosti podpore. Gre pa nedvomno za del prebivalstva, ki ga ne gre zanemariti in mu je treba prisluhniti, prepoznati, kje tičijo razlogi za njihov upad podpore ter skušati odpraviti težave s katerimi se srečujejo. V segmentu nasprotnikov ali pa bolje rečeno skeptikov so pričakovano nekoliko bolj prisotni prebivalci samega naselja Tolmin, torej najboljprizadet del občanov. Tudi tukaj velja omeniti, da predstavljajo mladi najbolj kritično naravnan del prebivalstva. Le slaba desetina (8,8 %) občanov festivalske ponudbe ni nikoli podpirala, zagotovo pa bi se dalo njihovo mobilizacijsko usmerjenost k ukinitvifestivalov omejiti z bolj transparentnim in predvsem bolj aktivnim delovanjem občine na področju festivalskega turizma. Na tem mestu še enkrat izpostavljamo pomembnost komunikacije na treh relacijah in sicer organizator – občina, organizator – lokalno prebivalstvo ter občina – lokalno prebivalstvo. Razlika med podporniki in nasprotniki festivalov je med drugim v njihovi (ne)aktivni vključenosti v festivalski turizem. Medtem ko so podporniki na nek način aktivni udeleženci v festivalskem dogajanju in turizmu, je za nasprotnike v veliki meri značilno pasivno spremljanje dogajanja okoli njih, saj občini očitajo, da so bili potisnjeni na rob in ne sodelujejo pri odločanju. Priznati pa je treba, da so nasprotniki festivalov hkrati tudi najbolj izpostavljen del občanov. Omenili smo že, da je analiza podatkov pokazala, da večinoma živijo v neposredni bližini festivalskega prizorišča in so zaradi tega tudi najboljneposredno izpostavljeni vsem negativnim učinkom festivalov v občini. Morda je prav zaradi tega med njimi prisotna tendenca po mobilizaciji nasprotnikov festivalskega turizma v občini v želji po ukinitvi ali pa vsaj drastičnem zmanjšanju tovrstne ponudbe.

42

Položaj lokalnega prebivalstva

Manjšina, ki izraža kritičen odnos do festivalov v Tolminu ali pa jim celo nasprotuje bolj kot festivalskemu dogajanju nasprotuje delu občine in izraža kritičen odnos do aktivnosti na tem področju. Probleme vidijo predvsem v odsotnosti ali pa premajhni aktivnosti na občinskem nivoju, kar posledično vpliva tudi na premajhno vključenost ali morda celo izključenost dela lokalnega prebivalstva, ki s tem dobiva občutek marginaliziranosti. Podatki so pokazali, da njihovo nezadovoljstvo izhaja iz tega, ker jih nihče jih ne vpraša za mnenje, ne sodelujejo pri odločanju, od festivalov osebno nimajo nič, prav tako pa pogrešajo transparentnost prifinancah in prihodkih, ki jih ima zaradi festivalov občina. Neaktivnost občine se po njihovem mnenju kaže tudi v tem, da se dogajanje v mestu poleti podredi festivalom in prebivalci nimajo na voljo dodatnih vsebin npr. v mestnem jedru. Tukaj vidimo priložnost tako za organizatorje kot seveda tudi občino, da v festivale vpletejo še več lokalne ponudbe. Tako lokalno ponudbo na festivalsko območje, kot tudi izven območja festivala. Razkisava med obiskovalci je namreč pokazala nekaj značilnosti, ki kažejo na to, da je za dejavnosti in aktivnosti obiskovalcev pomembno tudi samo mesto z okolico. Že med samim festivalom sta obiskovanje gostinskih lokalov v mestu in obisk mesta samega zelo razširjeni aktivnosti med obiskovalci festivalov. Med obiskovalci festivalov, ki se v mestu zadržijo dlje, pa pred oziroma po festivalu še naraste delež aktivnosti kot sta obiskovanje naravnih znamenitosti, spoznavanje okolice ipd.

Omembe vreden je podatek, da obiskovalec festivala v povprečju potroši 350 € med festivalom (brez stroškov vstopnic, nastanitve in prevoza), od tega pa približno 100 € potroši izven festivalskega prizorišča.

43

Vključenost domačinov v festivalski turizem

Ugotovitve o neustreznih aktivnostih s strani občine na nek način potrjuje sama raziskava tudi s podatkom, da dobre tri četrtine (76,6 %) prebivalcev občine Tolmin meni, da bi morali biti občani bolj aktivno udeleženi pri turistični ponudbi festivalov. Poleg tega se jih le dobri dve petini (42 %) strinjajo s trditvijo, da so občinske oblasti naredile dovolj za preprečevanje negativnih učinkov festivalov. O marginalizaciji oziroma prenizki stopnji vključevanja lokalne skupnosti lahko priča tudi podatek, da le 14,1 % občanov sodeluje v turistični ponudbi v okviru festivalov v Tolminu. Večinoma gre za involviranost v obliki nudenja prenočišč in gostinskih storitev. Tukaj po naši oceni ostaja še veliko potenciala za razširitev ponudbe storitev obiskovalcem festivalov. Pomembnost vključevanja lokalnega prebivalstva je pomembna tudi zaradi ugotovitve, da so prebivalci naselja Tolmin večkrat pokazali nekoliko bolj kritičen odnos do festivalskega dogajanja v občini kot pa prebivalci ostalih zaselkov v občini Tolmin, ki jih festivali ne obremenjujejo tako neposredno. Glede na percepcijo festivalskega turizma s strani občanov ugotavljamo, da prepoznavanje in občutek neposrednih pozitivnih učinkov festivalskega turizma na lokalno prebivalstvo pozitivno vplivata na odnos do festivalskega dogajanja v Tolminu.

Še en argument, ki priča o preveliki izpostavljenosti negativnih učinkov v raziskavi FUDŠ, je ta, da skoraj dve tretjini prebivalcev občine Tolmin ocenjujeta, da so učinki festivalskega turizma danes bolj pozitivni kot prej. Manj kot desetina jih meni, da so danes bolj negativni kot so bili prej. Če gledamo samo naselje Tolmin, potem ta delež znaša 12 %. Omeniti velja, da gre pri t.i. nasprotnikih festivalov za segment občanov, ki festivalom nasprotujejo že od samega začetka in torej ne moremo govoriti o ključnih in prelomnih dogodkih festivalskega dogajanja, ki bi spremenili percepcijo prebivalstva v negativni smeri. Na tem mestu se je pokazalo, da jenegativna percepcija (morda presenetljivo) nekoliko bolj prisotna med mlajšim ter tudi med bolj izobraženim delom prebivalcevobčine Tolmin.

44

Sklep (1/3)

Ne smemo zanemariti oziroma spregledati negativnih učinkov, ki ga ima festivalsko dogajanje tako na okolje kot tudi lokalno prebivalstvo. Vendar pa so ti negativni učinki v poročilu FUDŠ preveč izpostavljeni, saj je treba upoštevati dejstvo, da so nasprotniki festivalov med občani Tolmina trenutno v manjšini. To pa ne pomeni, da se lahko izpostavljene negativne učinke preprosto spregleda. Treba jih je ustrezno nasloviti v komunikaciji z občino in lokalnim prebivalstvom in skušati najti rešitev oziroma kompromis. Osnovna teza je, da je med poglavitnimi razlogi za nasprotovanje festivalom občutek odrinjenosti, ki ga doživlja lokalno prebivalstvo.Odrinjenost v smislu, da nihče ne upošteva njihovih interesov ter, da imajo občutek, da od festivalskega dogajanja nimajo nobenih (neposrednih) koristi. Gre pa bolj za nezadovoljstvo z delom občine na tem področju kot za negativno percepcijo festivalov kot takih. Upamo si trditi, da bi se z izboljšanjem situacije, spremenil tudi splošen odnos do festivalov med segmentom trenutnih nasprotnikov. Utrdila bi se tudi podpora med segmentom siceršnjih podpornikov, ki priznavajo in opozarjajo na težave.

Občani Tolmina so kot najbolj moteče dejavnike festivalskega turizma v Tolminu navajali onesnaževanje, gnečo in hrup, vendar pa lahko iz podatkov sklepamo, da očitno vseeno prepoznajo pozitivne učinke tovrstnega turizma, saj jih 60,7 % meni, da bi morali v Tolminu ohraniti trenuten obseg festivalskega turizma, skoraj petina (19,8 %) pa jih meni, da bi ga morali še povečati. Prebivalci Tolmina kot najbolj prizadetega območja so sicer v večji meri mnenja, da bi ga morali omejiti oziroma zmanjšati, vendar je gledano na celotno občino manj kot 20 % vseh prebivalcev. Mnenje, da bi morali festivalski turizem v občini ukiniti je zanemarljivo.

Prebivalci občine Tolmin v festivalski ponudbi vidijo več pozitivnih kot pa negativnih učinkov, glede slednjih pa bi morala bolje poskrbeti občina. Govorimo lahko torej o posredni odgovornosti organizatorjev festivalov. Treba pa je paziti na en pomemben aspekt pri nasprotnikih. Iz poročila je razvidno, da festivalom ne pripisujejo vloge (primernega) promotorja za občino, saj po njihovem mnenju uničujejo okolje, kar se bo »na dolgi rok izkazalo kot izrazito negativno in onemogočilo razvoj drugih turističnih vsebin«.

45

Sklep (2/3)

V razmislek bi lahko vključili še naslednje poglede. S pomočjo raziskave, ki je bila izvedena med prebivalci občine Tolmin, se naslednjih izhodišč sicer ne da potrditi ali ovreči, bi bilo pa morda vredno razmisliti, ali se da te teze kakorkoli preveriti in potem tudi ustrezno ukrepati, v kolikor okoliščine to seveda sploh dopuščajo.

1. V kolikšni meri je odklonilen odnos do festivalov posledica odnosa do »tujcev«? Tukaj niso mišljeni obiskovalci iz tujine, ampakorganizatorji, trgovci in ostali vpleteni, ki niso iz lokalnega okolja. Koliko bi k bolj pozitivni naravnanosti do festivalskega turizma v občini prispevala percepcija, da gre za projekte, ki jih vodijo ali pa vsaj regulirajo lokalni akterji in so izpeljani za dobrobit lokalne skupnosti in ne zgolj za dobiček, ki ga večinoma poberejo »tujci«.

2. Kako na odnos do festivalskega turizma vpliva nepoznavanje subkulture in odklonilen odnos do prevladujoče glasbene zvrsti na festivalu? Ali obstaja sploh kakšno učinkovito »protiorožje«?

3. Kako bi pozitivni učinki odtehtali negativne? Nasprotniki, predvsem pa skeptiki, kljub vsemu priznavajo pozitivne učinke festivalov, ki se neposredno odražajo na lokalnem nivoju (porast obiska kulturnih in naravnih znamenitosti), vendar pa ti učinki po pričevanjih ne odtehtajo negativnih učinkov. Potreba po izdelavi študije vrednostnih preferenc lokalnega prebivalstva, ki bi olajšala usklajevanje pri organizaciji (večjih) festivalov na tem območju.

4. Ali gre pri nasprotnikih za pretirano poudarjanje negativnih posledic festivalskega turizma v občini in ali se zavedajo in znajoprepoznati pozitivne učinke, ki jih imajo festivali za lokalno okolje? Ali obstaja na tem področju možnost organizacije (skupaj z občino) predavanj, delavnic ali izdelave promocijskih materialov, s katerim bi predstavili realne podatke lokalnim prebivalcem. Iz poročila je namreč razvidno, da so trendi glede onesnaževanja reke ter ravnanja z odpadki pozitivni. Lahko bi rekli še več: delež mešanih odpadkov, ki najbolj bremenijo okolje upada bolj v obdobju festivalskega dogajanja, kot pa v obdobju »splošnega« turizma.

46

Sklep (3/3)

5. Festivalski turizem in turizem na splošno: Raziskava med obiskovalci je pokazala, da so le ti promotorji destinacije in hkrati tudi pretekli in potencialni novi obiskovalci Slovenije kot turisti, ne zgolj kot obiskovalci glasbenih festivalov. Percepcija dežele, okolica in tudi festivalov je zelo pozitivna. Primerjava percepcije podobnih festivalov v tujini je med drugim pokazala, da je vprašanjeonesnaženosti in ravnanja z odpadki v Sloveniji bolje urejeno kot pa v tujini.

Nasprotovanje festivalom se pogosto argumentira z uporabo nepreverjenih stališč. Tako se recimo omenjajo vplivi na okolje, odvračanje drugih turistov ipd. Gre za argumente, ki niso podprti z dejanskimi številkami. Nekatere meritve vpliva na okolje so bile po drugi strani dejansko narejene, a neposrednih vplivov niso pokazale, oziroma so bili rezultati v mejah dovoljenega (npr. onesnaženost reke Soče).

VALICON LjubljanaKopitarjeva 21000 LjubljanaT: +386 1 420 49 00F: +386 1 420 49 [email protected]

VALICON ZagrebBaruna Trenka 1610000 ZagrebT: +385 1 640 99 55F: +385 1 640 99 [email protected]

VALICON SarajevoBranilaca Sarajeva 2071000 SarajevoT: +387 33 258 655F: +387 33 258 [email protected]

VALICON BeogradGavrila Principa 16/211000 BeogradT: +381 11 32 86 978F: +381 11 30 30 [email protected]

festivalsko dogajanje v tolminu · sloveniji pri čemer se kot destinacije najpogosteje pojavijo...

Documents