gaia avgust 2012 nr

Tema mesecaLoreta Vlahoviå:Bogastvo vrtnihdiøav

Cvetoœe idejeMatic Sever:Angleøki zgled vdomaœih vrtovih

Ekoloøko vrtnarjenjeMiøa Puøenjak:Kaj vse je uporabnona vrtnini

Klubski kotiœek

Gain piknik bo 1. 9. 2012 na Obali

stranstran

stranstran

stranstran

stranstran

44

66

1818

3333

Letnik 18

AVGUST 2

012

8080

www.klubgaia.si

11180

BREZPLAŒNI NASVETI NA

www.facebook.com/KlubGaiawww.klubgaia.si✉

Gaia avgust 2012.xp 7/20/12 9:39 AM

- revija œlanov Kluba Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, telefon: (01) 755 81 60, e-poøta: [email protected] d.o.o., direktorica: Loreta Vlahoviå • Svetovalka: Vida Radivojeviå • Glavna urednica: Mira Arh • Strokovni sodelavci: Davor Øpehar,Nevenka Breznik, Ruth Podgornik - Reø, Miøa Puøenjak, Igor Prøa, Matjaæ Mastnak, Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh.ISSN 1408-7774, Grafiœna priprava: Trajanus, d. o. o., Kranj. Tiskano v Sloveniji.Izhaja meseœno, razen novembra in januarja. Letna naroœnina 17,90 EUR. Natisnjeno v 29.700 izvodih. Naslednja øtevilka izide 15. septembra 2012

Uvo

dnik

Gaia ta mesec predstavlja:

4 Bogastvo vrtnih diøav

6 Angleøki zgled v domaœih vrtovih

8 Nevarnosti øe ni konec

10 Vse o portulaku ali toløœaku

12 Nove tegobe okrasnih rastlin

13 Teæave z milijon zvonœki, setev nove zelenice in prenova okrasnega vrta

14 Pravi œas za obiranje sadja 16 Zelenjava kot øpinaœa 18 Kaj vse je uporabno na vrtnini 22 Slastne jagode pri vas doma

24 Vrt v senci

26 Leœnikov vodni vrt na Koroøkem

28 Za zdravo jesen in zimo

29 Bezeg v rdeœi preobleki

30 Prestreljeniøko oknoV ALE VRTNARI

31 V boj proti miøim

18 Gaina poletna kriæanka 32 Gaini izleti 33 Gain piknik na Obali 34 Gaina prijavnica, Naj naj nateœaj 35 Gaini kuponœki popustov

38 Opravila, na katera v mesecuavgustu in septembru ne smemopozabiti

Koledar del

Klubski kotiœek

Ekoloøko vrtnarjenje

Tema meseca

Zaøœita vrta

Dom brez mrgolazni

Strokovnjak svetuje

Vse o ...

Slovenski naravni biseri

Cvetoœe ideje

Zelenjavni vrt

Izziv v vrtu

Oblikovanje vrta

Dr. Gaia na obisku

Ali poznate?

Kar narava veleva – Gaia razodeva!

Nega in vzgojaobrodita bogateplodoveVzgajali so nas v poøtene, delo-vne in odgovorne dræavljane. Amarsikatera vrednota se je v 21.stoletju sprevrgla in izgubilasvojo prvotno vrednost. Prvi dvelastnosti imata vse mogoœe va-riacije, verjemite pa, da se odgo-vornost vselej obnese: bodisi privzgoji otrok, domaœih lju-bljenœkov ali rastlin, bodisi nadelovnem mestu ali v druæini…insploh ni treba, da smo v nenehni preæi pri tem, bodimo le dosledni intenkoœutni, pa bo uspeh zagotovljen.Leto se je zaœelo z nenavadno lepimi in sonœnimi dnevi, nato pa nam jevreme marsikaj zagodlo. S pomoœjo Gainih svetovalcev smo teæave pre-brodili.Za prosti œas smo vam tokrat pripravili nekaj poletno posebnih in upo-rabnih œlankov, veliko kriæanko, poletno-jesenske vrtnarske nasvete, sep-tembra pa se zopet vidimo na predavanjih in delavnicah po vsejSloveniji. Ker ste svoje ljubljenke skrbno negovali, si gotovo lahko omi-slite tudi kakøen dan dopusta.Na Gainih izletih nam je skupaj vedno lepo, zato si tokrat lahko pobliæepogledate zanimivosti s potovanja po vrtovih Brna in Dunaja. Da pa ni-kakor ni treba biti suæenj svojega vrta, dokazujejo nekateri naøi vzorniœlani, ki si pogosto privoøœijo tudi zanimive izlete, a kljub temu se upra-viœeno ponaøajo s sanjsko oazo domaœega vrta. Takøne Gaiane bomo vSeœovljah obiskali na dan naøega piknika, pa dobite morda kako idejoza lastni vrt. Ker ste si vzeli œas za vse, kar vam dosti pomeni, zdaj trgate bogate plo-dove svojega æivljenja. Zato si priznajte, da ste uspeøni. Da to sezonoprav tako toplo kot se je zaœela tudi zakljuœimo, vas vabimo na klubskozdravico na naø tradicionalni piknik, ki bo tokrat na Obali, v okoliciKopra. Kakor pravijo, recept za sreœo si moramo napisati sami.Z veseljem Vas priœakujemo 1. septembra.

3www.klubgaia.si

Uvo

dnik

Strokovno izobraæevalnarevija glavnega pokrovitelja Kluba Gaia

UGANI, KAJ JE NA NASLOVNICI!

Med vaøimi dopisnicami s pravilnimi odgovori bomo izære-bali enega œlana in ga bogato obdarili z izdelki Plantella vvrednosti 20,00 EUR. K odgovoru za avgust pripiøitesvoje podatke (ime in priimek, naslov, øtevilko telefona)ter ga do 3. 9. poøljite na naø naslov.

Reøitev iz prejønje øtevilke: VRTNICANagrejenka: Anica Jezerøek, Godoviœ

Tema mesecaLoreta Vlahoviå:Bogastvo vrtnihdiøav

Cvetoœe idejeMatic Sever:Angleøki zgled vdomaœih vrtovih

Ekoloøko vrtnarjenjeMiøa Puøenjak:Kaj vse je uporabnona vrtnini

Klubski kotiœekGain piknik bo 1. 9. 2012 na Obali

stranstran

stranstran

stranstran

stranstran

44

66

1818

3333

� ��

��

� ��

� �

�

� ��

�� BREZPLAŒNI NASVETI NA

www.facebook.com/KlubGaiawww.klubgaia.si✉

�

Letnik 18

AV

GUST 2012

8080

www.klubgaia.si

11180


Sladek vonjSadni – rahlo pikantna vonjava po jagodiœevjuNeæni – moœno medeni vonj s pudrasto notoLahki – cvetliœni vonj s sveæo noto

Te cvetliœne in sadne vonjave so tipiœne za rast-line iz klimatskih podroœij, kjer visoke tempe-rature in toplota spodbudijo moœan vonj.Nekatere od najljubøih znanih rastlin, kot so:kovaœnik, vijolice in sladki grah spadajo v toskupino. Kombinirajte sladke vonjave skupajs suhimi na nasprotni strani, kar je veliko-krat tudi razlog, da skupaj sadimo vrtnice insivko.

Rahlo sladko diøijo: velikocvetna magnolija,akacija, glicinija, budleja, kovaœnik, vrtnice.Neæno sladko diøijo frezije, lilije, nepravi ja-smin, sladki fiæol, sadno sladke vonjave paoddajajo rododendroni, tuje, maline ipd.

Sveæ vonjCitrusni - œisti vonj s sladkobno notoTravnati - sveæ vonj po listih z vonjem po zemlji Metin - moœen vonj po listju, zemlji in moøusu

Hlapna olja zdruæujejo rastline v znaœilne moœnevonjave. Veliko teh rastlin je oœarljivo osveæilnih instimulativnih. Mnogi prav hitro prepoznamo vonjsveæe pokoøene trave ali vonj paradiænikovih listov.

Zaradi velike vsebnosti eteriœnih olj te rastline tudi delu-jejo odbijajoœe za insekte. V vsakem vrtu je nekaj sladkodiøeœih rastlin, vendar bodo te veliko bolj priøle do izraza vkombinaciji s sveæimi citrus vonjavami limonske trave, limon-skega timijana, limonske verbene, kamilic, limonske maœje metein evkaliptusa.

Nevidna moœ vonjav nas lahko poæivi in sprosti.Usklajevanja barv pri zasaditvah smo se æe navadili,da je æe kar stalnica. Kombiniranje rastlin, takoda njihove vonjave kar najbolj pridejo doizraza, pa je redkost v naøih vrtovih.Pomembno je diøeœim rastlinam namenititako lego in pogoje, da bodo œim boljoddajale vonjave, ki jih boste obœutili.

Tem

a m

ese

ca

4

Komentar k vrtiljaku: Znotraj kroga so 4 kategorije vonjav:intenzivno, suho, sveæe in sladko. V vsaki skupini so rastline sskladnimi vonji, ki se medsebojno lepo dopolnjujejo. Zapospeøitev izraznosti vonja uporabite rastline, ki so sinasprotne v vrtiljaku.

Bogastvo vrtnih diøav


Intenziven vonjŒokoladni - bogat kremni vonj z zemeljsko, sadno in sladko noto

Omamni - moœno sladki vonj z moøusno in sladko notoZaœimbni - sladko pekoœe z lesno zemeljsko noto

Rastline, katerih domovina je vroœe in tropsko podroœje, imajo pogosto zelointenzivne vonjave po œokoladi in zaœimbah zaradi koncentracije nektarja

in vsebnosti olj, ki v vroœini hitro hlapijo in predvsem zveœer vabijomnoæico insektov opraøevalcev. Mnoge od teh rastlin imajo pomir-

jevalno, opojno in afrodizijsko delovanje.

Lepljivec z vonjem, ki je podoben gardeniji, stefanotisu in ci-trusom je moœna in zaæelena vonjava, œeprav v majhnem

prostoru lahko deluje celo premoœno. Marsikateri od tehcvetov ima moœen œokoladni vonj, kot so: œokoladna

kozmeja, akebija, vanilija, hijacinte. Nekatere rastline,kot lovor, ves œas oddajajo moœno sladek vonj, daodæenejo insekte. Po zaœimbah diøijo: nageljœki, li-stopadne azaleje, mirta, purpurna bazilika, kapu-cinke. Najboljøi kontrast tem sladko diøeœimrastlinam so rastline, ki diøijo po: citrusih, metiali travah.

Suh vonjSuho smolnato - sladek vonj po zemlji in rastlinah

Aromatiœno - sladko sveæ vonj z listno in lesno notoJaneæevo – sveæe listna vonjava z sladko rastlinsko noto

Mnoge od teh rastlin se uporabljajo v kuhinji in v zdravilnenamene, zato je njihov vonj zelo prepoznaven. Arome rastlin

v tej skupini delujejo œistilno, osveæilno in krepœilno.

Ta skupina rastlin diøi zaradi listov, stebel ali lesa. Tudi tu je spodbu-jevalec vonja vroœina, predvsem pa premik rastlin zaradi vetra, rahlega

deæevja ali dotikanja. Vonjave roæmarina, timijana, koromaœa, pelina, ko-riandra in æametnice se lepo podajo vonju cedre, hmelja ali smreke. Te suho

diøeœe rastline najraje sadimo kot diøeœe gredice ob robovih, da lahko uæivamo vnjihovem vonju œim dlje med letom.

Loreta Vlahoviå

Tem

a m

ese

ca

5

5 namigov za diøeœi vrt• Posadite okrog vrtnic zeliøœa, kot so:

maœja meta, oæep. Neæen dotik kamilicein timijana nas bosta osveæila.

• Diøeœe rastline posadite ob pregrado alizid. Glicinija, jasmin in klematis ob stenibolj intenzivno diøijo.

• Ustvarite miren diøeœi kotiœek, kjer bodoneæno diøale rastline ob kroæenju zraka.

• Mnoge diøeœe rastline, kot so: tobak, ko-vaœnik, jasmin in floks intenzivno diøijoøele zveœer. Posadite jih œim bliæe v svo-jem kotiœku za poœivanje.

• Sivka, roæmarin, bazilika in timijan odda-jajo vonj, ko jih podrgnemo. Posadite jihna sonce in na dosegu roke, da lahkoobœutite njihovo aromo vsakokrat, ko bosteøli mimo.

www.klubgaia.si


6

Æe od nekdaj velja, da jenajprestiænejøa vrtnarska

razstava na svetuChelsea Flower Show

tista, ki z mnogimipreseæniki na podroœju

vrtnega oblikovanjanakazuje prihodnji

razvoj tega podroœja. Vtem prispevku si bomo

pobliæe pogledali, kakønetrajnice in zasaditve z

njimi so v Londonuprevladovale letos.

Cve

toœe i

deje

Mnoæica razstavnih vrtov je tudi toleto ponudila zelo pester naborokrasnih zelnatih trajnic. Vsploønem bi lahko rekli, da so prev-ladovale zelo bogate in bujne zasa-ditve, ki so mnogokrat spominjalena bogato zastopano floro po gozd-nih obronkih, travnikih, vodotokih…Æe kar nekaj let je torej opaziti po-udarek na divjih rastlinah oz. takih,ki vsaj ustvarjajo nek naraven videz.

Kraøki vrt naøegazmagovalcaUporaba takoimenovanih »navadnih«trajnic, ki rastejo divje pri nas, jedaleœ najbolj priøla do izraza v œudo-vitem kraøkem vrtu z naslovom Pe-pina zgodba, ki ga je ustvaril BorutBenedejœiœ iz Hortikulture Seæana.Pred kamnito hiøko, zavetjem za pa-stirje, so se razraøœale naøe samonikletravniøke kadulje Salvia pratensis,krvavordeœi klinœek Dianthus sangui-neus, ilirsko grabljiøœe Knautia illy-rica, navadna potonika Paeoniaofficinalis øtevilne homulice Sedumsp., trave in materine duøice. Borut je

nazorno pokazal za nas povsem nove di-menzije uporabe trajnic, saj so do sedaj prinas le redki posamezniki posegali po naøihdivjih rastlinah. Izkazalo se je, da pre-miøljena uporaba takih vrst ustvarja prekra-sne uœinke, ki so vredni tudi najboljimenitnih vrtov. Pri tem pa je pomembnopoudariti tudi ekoloøko noto, saj z uporabotrajnic, kakrøne rastejo v naøih krajih zaradinjihove prilagojenosti naøim razmeram,moœno zmanjøamo zalivanje, dognojevanjein skrb za njihovo zdravje.

Veliki cvetovi in traveNekateri vrtovi so ponujali malce drugaœnereøitve za dosego naravnega videza. V njihje bilo moæno zaslediti tudi bolj razkoønecvetlice, kot so npr. ameriøki slamniki aliostroæniki, a so bili ti potopljeni v morjeokrasnih trav in gracilnih orlic, zlatic,krvomoœnic… Take kombinacije zadovo-ljijo tiste, ki imajo radi veœje cvetove alisocvetja, bi pa vseeno æeleli, da vse skupajne bi bilo videti preveœ vpadljivo in za-

Angleøkizgled v

domaœihvrtovih

Zasaditev trajnic se z barvoin obliko lepo poda objektu.

Pirenejska krvomoœnica,maki, mleœki in okrasni luki.

Vijoliœasti luœnik sPepinega kraøkega vrta.


siœeno z barvo. Predvsem okrasne travev takih primerih opravijo odliœno vlogoumirjanja æivahnih barv ter delujejo po-vezovalno med razliœnimi odtenki.

Goste zasaditve trajnic Sestavljene so bile iz ponavljajoœih sevrst in sort, ki so si med sabo teksturnoin strukturno raznolike. Tako ustvarjenibogati, a estetsko dodelani rastlinski mo-zaiki so marsikje odigrali pomembnovlogo pri uravnoteæenju ravnih linij in»teæe« betonskih, kamnitih ali lesenihelementov. Tako smo opazovali karnekaj dobrih primerov tega, kako grestalahko izœiøœena vrtna arhitektura in ne-formalen vtis trajnic z roko v roki oz. secelo dopolnjujeta.

Podeæelski vrtKar nekaj je trajnic, ki so izstopale popogostnosti uporabe ali pa so poæelenekaj veœ zanimanja øirøe javnosti. Tudito leto ni manjkalo predstavnic æelez-nega nabora trajnic za podeæelski vrt.Med njimi smo lahko obœudovaliostroænike, naprstce (letos je bila pred-stavljena zanimiva nova sorta Digitalis‘Illumination Pink’), ameriøke slamnike,øtevilne kadulje (med novejøimi in atra-ktivnejøimi je bila dvobarvna kaduljaSalvia ‘Madeline’), zale kobulœke Astran-tia major. Skorajda ni bilo vrta brez enenajgracilnejøih okrasnih trav, ki se v naøiklimi pogosteje sadi kot sezonsko rast-lino, to je neæna bodalica Stipa tenuis-sima.

Øe dve skupini trajnic sta bili v Londonubogato zastopani, jih pa v Sloveniji upo-rabljamo v zelo okrnjenem obsegu,

œeprav sta zelo uporabni in raznoliki.Prve so sretene Geum hy. Na naøih vrto-vih øe vedno sreœujemo skoraj izkljuœnosamo dve sorti z delno vrstnatimirdeœimi ali rumenimi cvetovi. Na tej raz-stavi je bilo moæno videti neverjetno bo-gato paleto barv in preœudovitihenostavnih oblik cvetov, ki bi se krasnopodali v zasaditve podeæelskih, moder-nih ali bolj naravnih vrtov. Druga sku-pina so luœniki, od katerih je pri nasdaleœ najbolj poznan velecvetni ali pa-peæeva sveœa. Tujci s pridom uporabljajoøtevilne sorte, nekatere s prav nena-vadno obarvanimi cvetovi (oranæno-rjava, modra). Celo naø divje rastoœivijoliœasti luœnik Verbascum phoeni-ceum je na Pepinem kraøkem vrtu priobiskovalcih poæel ogromno zanimanja.Zakaj ga ne bi imeli tudi pri nas?

Barvna usklajenost Nekateri so ubrali varno pot in se npr. po-svetili le belim in roænatim odtenkom z do-datkom sivih listov, a so svojo spretnostpokazali z dodatki bolj nenavadnih, pri-duøenih, lososno vijoliœastih in celo skorajœrnih trajnic. Da pri profesionalcih barvacveta øe zdaleœ ni vse, smo se prav takolahko prepriœali na primeru, kjer so seoranæno-rjavi luœniki skladali ne le s skorjodreves, paœ pa tudi s cvetovi in rjavkastoobarvanostjo pri osnovi izraøœanja nekesorte bradate perunike. Seveda so si nekateribolj ali manj uspeøno privoøœili tudi boljæivahne in skoraj øokantne kombinacije, kipa so uravnoteæene z veœjimi formalnostriæenimi drevesi in grmi ter dovolj zele-nega ozadja izpadle prav zanimivo in oœesumnogo bolj prijetno kot œe bi bile same zase.

Matic Sever

Cve

toœe i

deje

www.klubgaia.si

Samonikle divjerastline v vrtu.

Zdruæba pelinov, kadulj, maœjihmet in roæmarinov

Posadimo že jeseni,nato pa pametno gnojimo …

V septembru in oktobru sadimo vzpenjavke,trajnice, čebulnice, grmovnice in okrasnadrevesa. Rastline razporedimo na sadilna mesta,nato pa izkopljemo sadilne jame. Obsajenju zemlji, s katero prekrijemorastline, dodamo še nekaj plantellaspecialne zemlje za okrasne rastlineter sadike malce potlačimo. Rastline, kiso občutljive na mraz, sadimo spomladi.Takrat jih pognojimo še s sodobnimmembranskim gnojilom plantellaformula 365 za okrasne rastline in jimna ta način zagotovimo dovolj hranil zaeno leto.

7


Vinogradniki se najboljbojijo toœe Po toœi je treba pravoœasno in ustreznoukrepati z bakrenim pripravkom viveracuprablau-z. Ker je to zadnje varstvo,vsekakor pomislimo tudi na karenco. Priizbiri pravega sredstva za økropljenje vi-nograda vpliva tudi øtevilo dni od zadnjezaøœite proti najnevarnejøim boleznimvinske trte (peronospora, oidij, siva ple-sen). Vsekakor pomislimo tudi na øtevilodni do trgatve. Zelo priporoœljivo je nekajdni po toœi økropiti z biostimulatorjem zvelikim deleæem aminokislin in vitami-nov, ki jih vsebuje pripravek bio plantellavita. Z njim økropimo vsaj dva do trikratv presledkih 10 do 14 dni. Tako uspeønonadomestimo potrebno hrano, ki jo rast-

lina zaradipoøkodova-nih listovsama ni spos-obna tvoriti.Ta pripravek jezelo uporaben tudidrugje v vrtu, sajuœinkovito pomaga pripremagovanju razliœnih stresov, kiso najveœkrat posledica previsokih tem-peratur in suøe. Tako v vroœem in suhempoletju rastlinam uœinkovito pomagamoin bistveno vplivamo na koliœino in ka-kovost pridelka. Tekoœega organskegagnojila na osnovi aminokislin in vitami-nov bio plantella vita ne meøamo s pri-pravki na osnovi bakra.

Øe vedno nas ogroæajo osein srøeniKo zaœne dozorevati sadje, se v sadov-njaku pojavijo nove nevarnosti. Ose insrøeni radi napadajo dozorevajoœe plo-dove, monilija (gnitje plodov) pa dokonœanjihovo delo. Najboljøa metoda je posta-vitev effect vabe za ose, kjer se æuæelkav tekoœini utopi. Effect vaba za ose je na-menjena naravni zaøœiti pred osami, sajizdelek ne vsebuje insekticidov. V notra-njosti vabe je vreœka z naravnim priva-bilnim praøkom, ki se raztopi v vodi.Takøne lovilce obesimo na razliœna mestav vrtu in tako prepreœimo økodo na pri-

delkih. Œe je vaba hitro polna mrœesa, popotrebi dolivamo tekoœino ali jo zame-njamo z novo. Novo privabilno raztopinonajlaæje pripravimo z effect polnilom zavabo za ose, ki jo stresemo v vabo in raz-topimo v vodi. Tako pripravljena razto-pina uspeøno privablja ose, da seponovno ujamejo v past. Pik ose alisrøena je pri popolni alergiji æivljenjskonevaren, zato je ukrepanje zoper leteœonadlogo øe toliko bolj pomembno. Ose insrøeni pa so po naravi napadalni, njihovi

piki so pogostejøi poleti in jeseni. Œeocenimo, da so ose ali srøeni pre-

veœ nadleæni, je treba odstra-niti gnezdo, ki ga pogosto

najdemo pod strehami, vtleh (miøji rovi) in v dre-vesnih duplih. Ko odkri-jemo gnezdo, upora-bimo effect aerosol zaose in srøene, ki omo-goœa prøenje gnezda zvarne razdalje 4 metre in

veœ. Tako leteœe nadlogeuniœimo na varen in uœin-

kovit naœin.

Poleti so nevarne tudiprøicePoletno obdobje brez padavin, z visokotemperaturo in nizko relativno vlaæ nostjoje idealno za razmnoæevanje prøic. Prøicozasledimo na veœjem øtevilu vrtnin, naj-pogosteje jo opazimo na: kumarah,buœah, paradiæniku, jajœevcu, nekolikomanj pa na papriki. Økoda je seveda veœjav zaprtih prostorih (rastlinjaki), ne smemopa je zanemarjati tudi na prostem. Teæavov zadnjem stadiju prepoznamo kotsuøenje listov, prej se pojavijo pegice, kise postopoma zdruæujejo, list pa nekolikoporumeni in se postopoma suøi. Za pre-preœevanje økode odstranjujemo plevele,œe je moæno skrbimo za dvig zraœnevlage, øe posebno v zaprtih prostorih. Vekoloøkem varstvu øe zdrave rastlineredno økropimo s pripravkom bio plan-tella aktiv, ki ga uporabljamo zgodaj zju-traj ali zveœer, takrat je suøenjepoœasnejøe in uœinkovitost sredstva veœja.V primeru zatiranja prøic dobro oøkro-pimo tudi spodnjo stran listov, varstvoœez nekaj dni ponovimo, da uniœimo tudinove økodljivce. Kemiœno varstvo opra-

Nevarnosti øe ni konecZ

aøœ

ita v

rta

V vinogradu opravimo še zadnje varstvo.

Toœa uniœuje pridelek.

Še vedno nas ogrožajoose in sršeni.

Obdobje pred koncem poletja je za rastline øe posebno stresno. Za to najveœkrat poskrbinarava s svojimi vsakoletnimi preseneœenji. Najpogosteje sta vzrok suøa in velikatermiœna nihanja. V tem œasu ne zanemarimo niti ukrepov zoper bolezni in økodljivce.


Do odpadanja pred obiranjem prihaja tuditakrat, ko se plodovi med sabo spodrivajozaradi poveœanega volumna. To se neko-liko bolj pogosto dogaja pri sortah s krat-kim pecljem. Med razlogi za odpadanjepred obiranjem ne smemo pozabiti naneenakomerno dozorevanje plodov. Vtem primeru je treba obiranje opravitiveœkrat, saj so nekateri plodovi æe pri-merni za obiranje, drugi pa morajo na toopravilo øe poœakati. V nekaterih prime-rih plodovi odpadajo tudi zaradi moœnejeizraæene suøe. V tem primeru je treba za-gotoviti primerno oskrbovanje z vodo. Œeje moæno, si uredite namakanje.

V nevarnosti je tudizelenjavni vrtKer se nekatere bolezni øe vedno lahkopojavijo, moramo biti posebno pozornipri kumarah na kumarno plesen in pepe-lasto plesen, pri paradiæniku pa na para-diænikovo plesen. Za zatiranje teh bolezniuporabimo pripravek vivera quadris, kiima zelo kratko karenco in deluje na øirokspekter bolezni v øtevilnih kulturah(vrtnine, vinska trta, okrasne rastline).Uspeøno bomo zajezili tudi pojav pepe-lovke buœnic, kumarne plesni in øtevilnihdrugih bolezni. V suhem vremenu bo-dimo pozorni na pepelasto plesen, ki selahko pojavi na øtevilnih rastlinah. Zelopogosta je na radiœu, pojavi pa se tudi napeterøilju, buœah, motovilcu in grahu. Dane pride do pojava bolezni, pa zdravevrtnine øe naprej redno krepimo s pri-pravkom na osnovi njivske preslice bioplantella natur-f, ki s svojo zaøœitnooblogo prepreœuje vdor økodljivih »bole-zenskih klic« v notranjost rastline. Njiv-ska preslica vsebuje salicilno kislino, kiutrjuje celiœne stene rastlin, ki tako po-stanejo odpornejøe. Vsebuje tudi naravneæveplove spojine, ki delujejo proti økod-ljivim glivam.

Davor Øpehar

Pepelasta plesen na buœkah.

Œe imamo

20minut

Œe imamo

40minut

VR O Œ E I D E J E

Œe imamo

60minut

Posadimo iglavceSeptember je idealen za sajenjeiglavcev, ki nikoli popolnoma neobmirujejo, zato ni dobro œakatizmrzali. Sadike iglavcev morajo imeti dobroizoblikovano koreninsko grudo. Po sajenju jihdobro zalijemo. Kolobar okoli sadike zastremo splantella borovim dekorativnim lubjem, karpomaga ohranjati vlago v prvi zimi, ko jenajveœja nevarnost izsuøitve. Iglavci zareszaæivijo na stalnem mestu øele po nekaj letih.Zato je priporoœljivo kupovati manjøe sadike, kise zanesljiveje vraøœajo.

Izpad pridelka pri plodovkahOb temperaturah nad 30 °C se pri paradiæniku inpapriki razvije manj cvetnega prahu, zato jeoploditev pogosto slabøa. Œe to traja dalj œasa, senepravilno oblikuje æe sam cvet, plodnica prodreiz objema praønikov in tako je oploditevonemogoœena. Plodov ni, cvetovi pa odpadajo.Pri kumarah lahko pride øe do odmiranjaplodiœev. Kakor hitro priœnejo temperature rednopresegati 30 °C, priœnemo plodovkam tedenskododajati plantella kalcijevo listno gnojilo prekolistov.

Bliæa se sajenjemaœehMaœehe so v osnovi dvoletnice. Sadike sonaprodaj od septembra dalje. Maœehesadimo na cvetliœne grede, ki smo jihtemeljito pognojili z visoko vrednostnimorganskim gnojilom v obliki granul bioplantella nutrivit univerzal. Glede zemljemaœehe niso zahtevne, jim pa zelo ugaja,œe jim ob sajenju v sadilno jamo dodamoplantella specialno zemljo za okrasnerastline, ki omogoœi boljøe in hitrejøeukoreninjanje.

vimo takoj, ko opazimo prve znakeokuæbe. Med moœnejøimi pripravki vambo zagotovo v pomoœ vivera vertimec, kise po økropljenju hitro vsrka v liste,tam se deponira in tako omogoœa dolgo-trajno zaøœito pred grizoœimi in sesa-joœimi økodljivci. V zelenjavnem vrtu gauporabimo na paradiæniku, kumarah, pa-priki in jajœevcih, uporaben in koristen jetudi v okrasnem vrtu, sadovnjaku in ja-godah.

Pred obiranjem odpadajoplodoviSadjarji se z odpadanjem plodovsreœujemo vsako leto. Tretji val odpada-nja plodov se priœne pred obiranjem intakrat je za vsakega sadjarja najbolj bo-leœe. Na sreœo je to odpadanje velikomanj izraæeno kot pretekla. Økoda pa jevsekakor velika, saj so odpadli plodovi, kiso porabili hrano in se niso obdræali doobiranja. V œasu pred obiranjem ponavadiveliko økode naredi moœan veter (moœnoneurje) ali toœa. Pred obiranjem plodoviodpadajo tudi zaradi prisotnosti økodljiv-cev, kot je npr. jabolœni zavijaœ (œrvivost).Metulji tega økodljivca letajo od zaœetkamaja do sredine septembra, jajœeca panajraje odlagajo na sorte z drobnimi plo-dovi, ki rastejo v øopih. Zato je pra-voœasno redœenje plodov nadvse koristno,odstranimo tudi œrvive plodove, zauniœevanje zapredlih gosenic je uœinko-vito tudi ovijanje valovite lepenke okrogdebel. Insekticide uporabimo na podlaginapovedi strokovnih sluæb, usposobljenihsvetovalcev ali svetovalcev v kmetijskihapotekah. Za pravoœasno ukrepanje protitemu økodljivcu s kemiœnimi pripravkivam bodo v pomoœ tudi bio plantella ru-mene lepljive ploøœe, na katere se v œasuodlaganja jajœec ulovijo øtevilni metulji,zato jih na drevo namestimo æe kmalu pocvetenju.

Pršica na fižolu.

Zaøœ

ita v

rta

www.klubgaia.si


10

Okrasni portulak (Portulaca grandiflora)dobro poznamo, saj nas vse vroœe poletjerazveseljuje s svojimi barvitimi cvetovi.Morda bi morali preizkusiti tudi uæitniportulak (Portulaca oleracea sativa), kiga gojimo kot zelenjavo.

Njun sorodnik, divji portulak (Portulacaoleracea), pa predstavlja trdoæiv plevel,predvsem v vroœih poletjih, saj zaradisvojih lastnosti v vroœini bolje raste odostalih rastlin. Dobro prenaøa vroœino insuøo, œe ga izpulimo ali z motiko razko-samo in pustimo na gredici. Iz mesnatihstebel hitro poæene korenine in se nanovo ukorenini. Œe izpulimo cvetoœerastline in jih pustimo na gredici, sezaœne tvoriti seme. Znebimo se ga patako, da ga redno reæemo in jemo ali patla, kjer raste, prekrivamo z rastlinskimiostanki, ker v senci slabo raste.

Uæitni portulak je podoben divjemu por-tulaku, vendar ima v primerjavi s svojimplevelnim sorodnikom veœje, rumeno-zelene liste in je pokonœnejøe rasti (30-40 cm).

V Meksiku, verdolago, kot imenujejoportulak, uæivajo na razliœne naœine: kotzelenjavno prilogo, v juhah in eno-lonœnicah, v tortiljah in sveæih solatah.

Jedo ga tudi v Grœiji. Domorodci v Av-straliji so iz njega pripravljali sveæe so-late. V Indiji in na Bliænjem vzhodu imaportulak kot zelenjava in zdravilno ze-liøœe veœ kot tisoœletno tradicijo. V Ev-ropi so ga uvrøœali med magiœne rastline.

Zdravilni uœinkiUæitni toløœak je okusen in zelo zdrav.Rastlina ima antibakterijsko delovanje,varuje pred skorbutom in je diuretik,œisti kri in zniæuje temperaturo. Listi sobogat vir omega-3 maøœobnih kislin, kiso pomembne pri prepreœevanju srœnihbolezni in krepitvi imunskega sistema.Njegov sok, pomeøan z medom, pomagaproti suhemu kaølju. Liste uporabljamoza blaæenje opeklin, bolezni koæe, pikovinsektov ter zobobola in artritisa. Œaj izlistov uporabljamo za zdravljenje bo-leœin v æelodcu in glavobola.

Zdravniki priporoœajo uæivanje, saj vse-buje obilico dragocenih snovi: vitaminC, veliko vsebnost karotenoidov, tokofe-rol (vitamin E), glutation, aminokisline(lizin, metionin, triptofan, fenilanalin),beljakovine, omega-3 maøœobne kisline,oksalno kislino, alkaloide, flavonoide(biofenoli), kumarin, glikozide, balastnesnovi, kalcij, magnezij, kalij in ostale

minerale. Varujejo naøe telo predpoøkodbami celic in poslediœno pred ra-zliœnimi boleznimi, kot je na primer rak.

Rastni pogoji

Portulak kot sukulentna rastlina potre-buje veliko toplote. Najbolje kali na lah-kih in peøœenih tleh, ko imajo okoli 30 °C. Œe so prehladna in konstantnoprevlaæna, seme portulaka slabo inpoœasi kali, zato so mlade rastlinice pod-vræene napadu bolezni in polæev. Najbo-lje raste tam, kjer nam glavnata solatane uspeva; tudi v balkonskih koritih.Zraste 30-40 cm visoko in julija se po-javijo prvi majhni rumeni cvetovi, ki seodprejo samo na soncu. Stare in cvetoœerastline so grenke, zato uæivamo samomlade liste in stebla, ki jih reæemo predcvetenjem. Rastlina se obraste. Profesio-nalni vrtnarji ga sejejo na vsake 3 tedne,nato mlade liste poreæejo samo enkrat,ko so najneænejøi in najokusnejøi. V do-maœem vrtu ga sejemo od maja do sredeavgusta. Zelo dobro prenaøa visoke tem-perature, vendar ga moramo zalivati.Torej je idealen za vzgojo sveæe inzdrave zelenjave v vroœih poletjih. Dobrisosedje: sladka koruza, redkvica, solata,jagode. Odliœno se obnese na obrobkihgredic in ob poteh v zelenjavnem vrtu.

Kulinariœni namig

Soœne liste uporabljamo kot øpinaœnozelenjavo ali kot dodatek k solatam, ze-liøœnim omakam in skuti. Lahko se jihtudi vlaga. Zaradi rahlo sluzaste sestaveso odliœni kot gostilo za juhe in omake.Vœasih so cvetne popke uæivali kotkapre. Za skladiøœenje so listiœe vlagali vsol ali suho belo vino. Semena so upo-rabljali kot dodatek k pecivu, kruhu alipalaœinkam. Iz semena portulaka si

Vse o portulaku ali toløœaku

Portulak ali toløœak je raznovrstna rastlina - œudovitacvetlica, uæitna zelenjava ali pa plevel. Portulaki so vsvetu zelo razøirjeni, saj rastejo v naravi v sonœnih krajihZDA, juæne Amerike in Afrike, Aziji in Avstraliji.

Uæitni portulak je podoben divjemu.

Sorta s polnjenim cvetom Macarena.V

se o

...

Foto

: Dar

ko P

lohl


START specialna zemlja za setev in pikiranje:• Zagotavlja zdrave in moœne

sadike• Vsebuje 100 % naravno šoto• Njena posebej prilagojena

sestava in fino mleta struktura omogoœa hiter razvoj koreninskega spleta

lahko vzgojimo tudi okusne kalœke.Pepel posuøenih in seæganih rastlin souporabljali za soljenje jedi!

Mlade listiœe po potrebi obiramo alireæemo. Prviœ 4 tedne po setvi, ko so ste-bla 3-5 cm dolga. Spodnja dva lista pu-stimo, da se rastlina ponovno obraste.Moæno je 2-4 kratno obiranje do prveslane. Pogosta rez pospeøuje rast. Starerastline grenijo!

Okrasni portulakTo je nizka, razvejana rastlina, visokaokoli 10-15 cm, ki tla popolnoma pre-krije. Mesnati in gladki listiœi so podol-govato okrogli. Posamezni cvetovi sozelo veliki, v razliœnih svetleœih barvahin so odprti samo v sonœnem vremenu.Izrazito ne mara sence, zato mu name-nimo najbolj sonœni del vrta oz. teraseali balkona.

Cvetovi se pojavljajo v vsej barvni le-stvici: bela, rumena, roza, oranæna,rdeœa. Odvisno od meøanice ali sorte.Cvetovi so lahko veliki tudi od 6 do 8 cmv premeru. So enostavni ali polnjeni.Cveti od junija do prvih jesenskih mra-zov. Cvetov ni potrebno odstranjevati.

Vzgoja in nega

Aprila drobno seme posejemo v lonœke.Semena ne prekrijemo z zemljo, ampakga samo na rahlo potisnemo ob setvenisubstrat. Pazimo, da ne zalivamo preveœ,saj mlade rastlinice ob prekomerni vlagirade gnijejo. Ne pozabimo, da je portu-lak sukulentna rastlina (soœnica) in po-trebuje manj vlage kot ostale cvetlice. Œesmo ga sejali na gosto, rastlinice predpresajanjem na prosto presadimo vmanjøe lonœke. Ker so rastline obœutljivena mraz, ga na prosto presadimo meseca

maja na razdaljo 15-20 cm. Da bo okra-sni portulak obilno cvetel, mora rasti nazelo sonœnem mestu, v peøœenih, lahkihin odcednih tleh. V senci in ob neugod-nem vremenu slabo cveti. Œe je poletjedeæevno, ga rada napade plesen.

Portulak presadimo tja, kjer æelimo pre-kriti veœje povrøine. Raste tudi med kam-nitimi ploøœami in na skalnjaku. Sadimoga tudi v zelenjavni vrt med nizko zele-njavo ali kot obrobo na zelenjavne gre-dice. Odliœno bo uspeval v okrasnihposodah, ki jih postavimo na vroœ bal-kon ali teraso. In ne pozabimo zalivati.Tudi za okrasitev grobov se dobro ob-nese. Seveda, œe mu je poletno vremenaklonjeno. Œe si portulaka ne æelimovzgojiti iz semena, si maja, junija ali ju-lija kupimo sadike.

Kristina Økrbec

Raznobarvnost cvetov portulaka.

Tribarvna kombinacija portulaka z mleœkom.

Foto

: Dar

ko P

lohl

Vse

o .

..Za boljše ukoreninjenje potaknjencev njihovadebla pred sajenjem namočimo v pripravek zapospeševanje rasti korenin Plantella Rhizopon.Za listnate potaknjence, kot so verbene inpelargonije, uporabimo Plantella Rizopon I, zadelno olesenele potaknjence (oleander, brin,pacipresa …), pa je primernejši PlantellaRizopon II. Za optimalne pogoje in uspešnozagonsko rast mlade rastline posadimo v BioPlantella START specialno zemljo za setev inpikiranje. Substrat oz. rastline redno rosimo, zzalivanjem pa ne pretiravamo.

Poskrbimo zapotaknjence!


Puøpanov oæigPuøpanov oæig prepoznamo potemno do svetlo rjavih pegah nalistih, listje pa se osipa. Kadar jezelo vlaæno, je na spodnji stranipeg bela prevleka. Na poganjkih

nastajajo temne, skoraj œrne proge. Ob navzoœnosti vseh naøte-tih znamenj sploh ni dvoma, da gre za puøpanov oæig.

Gliva se øiri z okuæenimi sadikami, œeprav so rastline lahko povidezu zdrave. Œe smo posadili okuæeno rastlino in doma æeimamo puøpane, tvegamo, da bodo vse rastline propadle. Zatokupljeno rastlino zaœasno osamimo na prostem za nekaj tednovali øe bolje kar od pomladi do jeseni in jo opazujemo. Œe ostanezdrava, jo bomo posadili k ostalim.

Od rastline do rastline se gliva øiri s trosi predvsem ob deæjuali namakanju. Trosi se prenaøajo tudi z dotiki pri negi rastlin.Okuæba uspe, œe je listje dalj œasa mokro, zato so grmi v sencibolj ogroæeni, ker se dolgo ne posuøijo. Na ostankih okuæenihrastlin gliva ostane vitalna najmanj pet let.

Moœno okuæene rastline œim prej odstranimo. Pri malo prizade-tih grmih poskuøamo bolezen ustaviti z izrezovanjem obolelihdelov in skrbnim odstranjevanjem odpadlega listja. S fungicidi

lahko prepreœujemo øirjenje na zdrave dele rastlin, bolezen pateæko pozdravimo, saj se bo po prenehanju rednega økropljenjanajverjetneje ponovno pojavila.

Plesen vodenkNavadne vodenke so zelo obœutljive za plesen, medtem ko prinovogvinejskih in hibridnih vodenkah doslej ni bilo økode.Rastline lahko zbolijo kadarkoli med rastjo in okuæeni so lahkotudi sejanci, saj se bolezen prenaøa tudi s semenom.

V gosti prevleki plesni na spodnji strani listov nastaja na tisoœetrosovnikov, ki se øirijo z vetrom in ob deæju. Kalijo v razmerahvisoke zraœne vlage ali ko je list moker. Bolezen se hitro øiripredvsem v deæevnem vremenu. Plesnivi listi se suøijo in odpa-dajo, spodnji deli rastline ogolijo. V odmirajoœih listih nastajajooospore, ki se lahko dolgo ohranijo v tleh in v naslednjem letupovzroœajo okuæbe. Na prostem je varstvo s fungicidi smiselnole, œe smo z njim zaœeli, ko so bila na rastlinah prva znamenjabolezni. Uœinkoviti so vsi fungicidi, ki delujejo na peronosporovinske trte, saj sta si bolezni sorodni. Moœno okuæene nasade jenajbolje œim prej pospraviti. Na taka zemljiøœa, kjer so rasle

okuæene vodenke, jih naslednji 2leti ne sadimo.

Metka Æerjav

Nove tegobe okrasnih rastlinV æivahnem trgovanju z okrasnimi rastlinami se med dræavami in kontinenti prenaøajoøtevilne rastlinske bolezni in økodljivci. Pojavu bolezni, ki jih prej nismo poznali, smopriœa tudi v Sloveniji. Puøpani in vodenke, ki so do nedavnega veljali za zdrave rastline,imajo v zadnjih letih nove bolezenske tegobe, ki jih povzroœajo glive.

Izzi

v v

vrtu

Za cvetoča okna in balkone še dolgo v jesenDa se bodo naša okna in balkoni pod bogatim cvetjem šibili vse do konca jeseni, nepozabimo na redno dognojevanje. Enkrat tedensko cvetočim okenskim in

balkonskim rastlinam dodajamo visoko kakovostno tekoče gnojilo plantella cvet. S tem jim zagotovimovsa potrebna hranila in kar 11 vitaminov, ki jih potrebujejo za cvetenje in zdravo rast. Za bujno rastzelenih rastlin uporabimo tekoče gnojilo plantella list. Posebno sestavo hranil potrebujejo tudi nadvsepriljubljene pelargonije - primerno gnojilo zanje je plantella specialno gnojilo za pelargonije.

12


?Teæavo imam z uømi na milijon zvonœkih.Kaj øe lahko priœakujem na balkonskemcvetju ob koncu poletja in kako ukrepam?

Silva iz Starega trga pri Loæu

!Proti uøem na milijon zvonœkih ukrepamo s pripravkom naosnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatoxverde. Ob zelo hudem napadu uporabimo pripravek vivera

karate zeon, ki odliœno deluje tudi na razne sovke, ki objedajoliste in rastlinjakovega øœitkarja (bela muøica) na hibiskusu, pe-largonijah, fuksiji, verbenah ali surfinijah. V vroœih avgustov-skih dneh se na balkonske rastline pogosto naselijo prøice, ki

jih zatiramo s pripravkom vivera vertimec. Rjo nafuksijah, nageljnih in navadnih pokonœnih pelargo-nijah, plesnive liste surfinij, dalij, gomoljnih begonijin nageljnov økropimo s pripravkom vivera quadris,

ki je uporaben tudi proti belemu poprhu na listih (pepe-

lasta plesen). Rastlinjakovega øœitkarja oz. belo muøico ne opa-zimo samo na fuksiji, pojavlja se tudi na hibiskusu,pelargonijah, verbenah ali surfinijah. Najlaæje ga opazimo, œev korita namestimo nove atraktivne bio plantella rumene le-pljive ploøœice v obliki metuljœka. Takoj zatem ukrepamo s pri-pravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella florakenyatox verde, ki deluje tudi proti uøem. Ob zelo hudem na-padu uporabimo pripravek vivera karate zeon, ki tudi delujeproti uøem.

?Spomladi sem bil prepozen za setev novevrtne zelenice. Jo lahko sejem øe to leto?Kako naj pripravim teren in katera travna

meøanica je najboljøa? Sejal bi tudi na morju.Tine iz Podœetrtka

!Setev nove vrtne zelenice opravite septembra oz. do polo-vice oktobra. Tla najprej mehansko obdelamo in na 100 m2

dodamo 20 kg dolgodelujoœega organskega gnojila v oblikipelet plantella organik. Teækim in zbitim tlom æe ob pripraviza setev trave dodamo kamninsko moko plantella biovit, lahkopa tudi plantella izbrane kremenove peske. Ko so tla preko-pana, zaœnemo s planiranjem ali izravnavo zemljiøœa. Pri laæjihtleh zadostuje 0,2–1 % padec, pri teæjih pa 2-3 %. Œe so tla pre-mokra zaradi podtalnice, naredimo drenaæo. V povpreœju po-trebujemo 25 do 50 gramov semena na kvadratni meter travnepovrøine. Za bolj zanesljiv vznik izberemo travno meøanicoplantella contessa z obloæenim travnim semenom. Na meøanih

legah najpogosteje sejemo travnomeøanico plantella univerzal, ki vsebujetrpeæne trave za hojo in pogosto koønjo.Œe je travna povrøina veœino dneva obsijanas soncem, je najprimernejøa travna meøanica plan-tella aurora. Na suhih, mediteranskih podroœjih (morje), kjer jepoleti ægoœe sonce in le redkokdaj deæuje, sejemo meøanico travza suhe in vroœe lege plantella adria. Za senco uporabimomeøanico travnih semen plantella viva. Po setvi povrøino po-valjamo in zalijemo.

?Odloœam se za prenovo in dopolnitevokrasnega vrta. Zanima me, kaj lahkosejem in sadim v jesenskem œasu?

Slavica iz Lenarta

!Poœasi se bliæa sajenje spomladanskih œebulnic, sadimo jihdo konca oktobra. Globina sajenja je odvisna od velikostiœebulice in navadno znaøa njeno dvakratno debelino. Œe so

tla premalo odcedna, primeøamo v tla plantella izbrane kre-menœeve peske, ki izboljøajo zraœno in vodno prepustnost talpri teækih, neprepustnih ali nezraœnih tleh. V septembru æelahko priœnemo s sajenjem spomladi cvetoœih grmov, æivih mej,iglavcev, rododendronov, azalej, spomladanske rese in drugihzimzelenih rastlin. Sadimo tudi potonike in alojzijeve lilije. Ki-sloljubne rastline (rododendroni, azaleje, spomladanske rese ...)sadimo v plantella specialno zemljo za rododendrone, ostalepa v plantella specialno zemljo za okrasne rast-line. V avgustu øe lahko sejemo mak in naprstec.Na novo posajene trajnice zalivamo, ker se sicerlahko pojavijo poøkodbe zaradi suøe.

Vpraøanja naøih œlanov

13

Str

ok

ovn

jak

sve

tuje

www.klubgaia.si


Ko se pogovarjamo o zrelosti sadja, se je pomembno zavedati, dapoznamo dve razliœni zrelosti sadja, primernega za obiranje in shra-njevanje. Sadje, obrano v tehnoloøki zrelosti je torej zrelo, dosegloje pravo harmoniœnost okusa (sladkost, obarvanost, aromo, polnost),je pa øe trdo in odpornejøe za vse postopke pri skladiøœenju. Veli-kokrat se dogaja, da sadjarji preveœ hitimo in oberemo tudi sadje,ki øe ni doseglo tehnoloøke zrelosti.

Naj dozori na drevesuPravo, tako imenovano uæitno zrelost, ko je sadje popolnoma zreloin ko je doseglo polnost okusa in arome, si lahko torej privoøœimole na domaœem vrtu. Vedeti moramo torej, da sadje zori in dozorile na drevesu in nikakor ne v sadnem zaboju. V njem sadje samoizgubi ostre kisline, se nekako harmonizira, polnejøe arome in slad-korjev pa sadje v shrambi ne razvije.

JabolkaJabolka se v dobri kleti ali shrambi obdræijo najdlje od sadja. Vdobri, hladni in primerno vlaæni, kleti so jabolka sadna vrsta, ki jolahko skladiøœimo skoraj do nove sezone. Za dolgotrajno shranje-vanje so primerne le sorte, ki imajo sposobnost, da dolgo obstanejov sadnem skladiøœu. Za vse jabolœne sorte, ki jih æelimo shranjevativ kleti, veljajo nekatere zakonitosti. Le obrana (nikoli otresena in stal pobrana) jabolka so sposobna ohranjati vse svoje znaœilnostidolgo v zimo.

Kdaj je jabolko zrelo? Ko je primernega okusa, to pomeni, da razvijesortno znaœilen okus. Ko je primerno obarvano, diøeœe, pravilneoblike ter nepoøkodovano zaradi vplivov razliœnih bolezni in in-sektov. Ko jabolko zori, se v njem spreminja økrob v sladkor, barvase spreminja iz zelene v rumeno ali rdeœo, razvijajo se aromatiœnesnovi. Za »domaœe« obiranje so najboljøi kriterij naøe brbonœice, kinam sporoœajo, kdaj je jabolko okusno, brez trpkosti. Zelo dobrapomoœ so tudi naøe oœi, ki se ob zrelem jabolku razveselijo inzaæarijo. Œe æelimo toœno doloœiti zrelost jabolk, nam pri tem najboljpomaga jodovica (dobimo jo tudi v trgovini). Œe nanesemo jodovicona zrelo, prerezano jabolko, se jabolko ob veliki vsebnosti sladkor-jev ne obarva. Œe pa je plod øe nezrel, se ob nanosu jodovice plodobarva œrno. Sorta je zrela tudi tedaj, ko odpadejo prvi nepoøkodo-vani plodovi. Sploøno pa velja øe eno zelo tehtno priporoœilo. Nikoline oberimo vseh plodov hkrati, saj je hitrost dozorevanja na kroønjijablane zelo razliœna glede na poloæaj jabolka v kroønji. Jabolka navrhu in na obodu kroønje dozorijo veliko hitreje kot v njeni notra-njosti. Poøkodovane plodove je boljøe uporabiti za peko, takojønjepreøanje v sok, ali za kis, morda celo za kuhanje dobrega æganja.

Pravi œas zaobiranje sadjaObiranje sadja je zasluæena nagrada za celoletnodelo v sadnem vrtu. Zelo pomembno je, da toizpeljemo pravilno. V domaœem vrtu si lahkoprivoøœimo, da oberemo samo tisto sadje, ki jedobro dozorelo, saj se moramo zavedati, da je lekakovostno in optimalno zrelo sadje primernoza dolgotrajno shranjevanje.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O14

Jabolka na obodu kroønje dozorevajo prej.

Slive pustimo dozoreti na drevesu.

Plodove kakijaoberemo kmalu zatem,

ko odpaje vsi listi.


V tem času na Primorskem izleta tretja generacija oljčne muhe, ki na »zlatih«plodovih naredi največ škode. Tako je pomembno, da na obode krošnje obesimo

5-10 velikih bio plantella rumenih lepljivihplošč. Te odrasle muhe privabljajo s svojopreverjeno barvo, poseben lepilni namaz paškodljivca ujame na ploščo. Ploščeenostavno obesimo s priloženimisilikonskimi žičkami, na ta način

pa lahko občutnozmanjšamo

populacijo intakopreprečimovečjo škodo.

HruøkeHruøke v sadni kleti ne obstanejo prav dolgo, je pa med sortamivelika razlika. Vse sorte hruøk pustimo, da polno dozorijo, kri-terij zrelosti je naøe okuøanje. Ko je hruøka sladka in polnegaokusa, jo oberemo in postavimo v hladno klet. Tam se obdræijokrajøi œas, zato nanje nikar ne pozabimo, da ne bomo ra-zoœarani ob gnilih in propadlih plodovih. Tudi za hruøke velja,da sodijo v klet samo nepoøkodovani plodovi. Propadanje ingnitje plodov zelo hitro prepreœimo s predelavo. Æganje iz sorteviljamovka je izjemno okusno, nepozabimo pa tudi nasuøeno sadje.

SliveSlive in œeøplje sonamenjene takojøniuporabi, zdræijo pa v hla-dilniku tudi do enega meseca.Pri obiranju sliv in œeøpelj (te gredo od koøœice in so kasnejøev zorenju od sliv) naredimo velikokrat napako. Oberemo jihprezgodaj, ker se bojimo, da nam bodo prehitro zgnile. Po-membnejøe je varstvo pred boleznimi in insekti v obdobju predzorenjem. Øele ko œeøplja ali sliva polno dozori, lahko okusimovso slast njunega okusa. Ko je sliva zrela, se delno omehœa, pridomaœi œeøplji pa je znak zrelosti celo malenkostna »uvelost«ob peclju.

Aktinidija – kiviKivi lahko po œasu zorenja in po videzu grobo razvrstimo v dvevrsti. Med zgodnejøo vrsto sodi tako imenovani drobnoplodnikivi (aktinidija arguta), ki zori sredi do konca septembra. Drugavrsta pa je »navaden« kivi, ki zori pri nas konec oktobra.

Kdaj je kivi zrel? Zrelost kivija nam doloœa vreme, predvsemtemperatura. Ko pade prva slana, listje kivija zelo hitro odpade,

takrat pa je tudi œas za takojønje obiranje plodov.Vse poøkodovane ali izrojene plodove takoj upo-rabimo (jih pojemo ali predelamo v œudovito mar-melado). Zdrave in lepe plodove pa shranimo po6 do 8 plodov v plastiœno vreœko, ki jo dobro za-veæemo in »naluknjamo« s svinœnikom, da plodovi

prehitro ne »dihajo«. Vreœke shranimo v hladno inzraœno klet. Tako shranjen kivi obstane tudi 3 do 4

mesece. Kivi lahko tudi suøimo, krhlji kivija so pravaposlastica.

KakiKaki je odliœna sadna vrsta, saj v osnovi nima ne bolezni neøkodljivcev, ki bi bodisi njemu ali nam delali tegobe. Na Pri-morskem je pridelava kakija dokaj sigurna, saj lahko tam sa-dimo vse sorte kakija. V celinskem, bolj mrzlem delu Slovenije,pa je moæno z malce loterije saditi samo sorto tipo. Æal nambodo vse ostale sorte slej ko prej pozeble in propadle. Tudi prikakiju je merilo zrelosti vreme, predvsem slana. Ko ta »popari«liste, ki zato zelo hitro odpadejo, plodove kakija takoj oberemoin zloæimo v enovrstne zabojœke. Kaki delno dozori in je potemodliœen za sveæe uæivanje. V primeru kratkih jeseni nam kaki vosrednjem delu Slovenije ne bo dozorel, a ga zato ne bomo za-vrgli. Poskuøajmo ga posuøiti, prav preseneœeni bomo nadslastnostjo krhljev posuøenega kakija.

Roman Mavec

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Jodovica obarva nezrel plod œrno.

Obarvanost inaromatiœnoststa znamenjizrelosti.

Primorci, ne pozabite na varstvo in krepitev oljk!

15N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O


Øpinaœa Øpinaœa je naøemu zdravju resniœno ko-ristna. Naravni nitrati prehranjujejomiøiœne mitohondrije, pomagajo uravna-vati krvni pritisk, poveœujejo odpornostin celiœno presnovo. Nitrati se v telesuspremenijo v duøikov oksid, ki prinaøa vkri kisik in ima protivnetni uœinek. Øpi-naœa izboljøa miøiœno rast in celiœnozdravje, poleg tega pa pomaga pri zdra-vljenju sladkorne bolezni.

Øpinaœa ima najraje vlaæno in toploklimo, v suhem in vroœem vremenupoæene v cvet. Kali æe pri temperaturi4°C, optimalna temperatura za rast inrazvoj pa je 15 do 20°C. Krepke rastlineprenesejo tudi vroœino, ne marajo pamoœnih vetrov.

Ima zelo globoke korenine, zato potre-buje rodovitna, prepustna in humusnatla. Ne mara zastajanja vode na zem-ljiøœu in teækih glinenih tal. Pred setvijogredice pognojimo s kakovostnim 100%organskim gnojilom plantella organik vobliki pelet ali ekoloøkim gnojilom bioplantella nutrivit za listnato zelenjavo.Teækim tlom jeseni dodamo plantellabiovit kamninsko moko. Poskrbimo, dabodo tla ves œas rasti enakomernovlaæna. Suøa namreœ povzroœa preko-merno kopiœenje nitratov v rastlini. Vkolobarju sejemo øpinaœo na drugo po-ljino, torej za rastlinami, ki smo jihdobro pognojili z organskimi gnojili. Toso: kapusnice, paradiænik in krompir,dobro pa uspeva tudi za stroœnicami, kotsta grah in fiæol. Izogibamo se rdeœi pesi

in blitvi kot predhodnicama, ker spadatav isto druæino in se med seboj slabo pre-naøajo. Øpinaœo lahko sejemo veœkrat,predvsem zgodaj spomladi in jeseni,medtem ko se poletnih setev izogibajmo,saj rastlina uide v cvet. Za zimsko upo-rabo jo sejemo od sredine septembra dozaœetka oktobra. Pozorni bodimo na to,da uspeøno prezimijo samo rastline, kinimajo oblikovanih veœ kot øtirih pravihlistov, ostale je potrebno pobrati alizaøœititi pred mrazom s plastiœnim tune-lom.

Øpinaœo zavarujemo pred boleznimi znaravnim fungicidom na osnovi njivskepreslice bio plantella natur-f, ki rastlinotako okrepi, da glive, povzroœiteljice bo-lezni ne morejo prodreti v notranjost.

Øpinaœo pobiramo, ko razvije med 5 in10 listov. Lahko jo obiramo postopoma.Porabimo jo takoj, ker se iz listov hitroizgubljajo vitamini. Pobrane liste lahkole poparimo in zamrznemo.

BlitvaBlitva nam øpinaœo nadomesti predvsemv poletnem œasu. Odvaja vodo iz telesa,odpravlja prebavne motnje, pomaga prislabokrvnosti in vnetju mehurja, izboljøain okrepi zobe, krepi tudi kosti in po-maga pri hormonskih motnjah. Listi vse-bujejo veliko vode, precej vitamina C,provitamina A, kalcij in æelezo.

Sejemo jo od maja do avgusta. Setev vaprilu ni primerna, ker bi rastline uøle vcvet. Za prezimni posevek jo sejemo av-

gusta. Semena posejemo na globino 2-4cm, v razdalji 10-20 cm. Blitva uspeva vhladnem, zmernem podnebju. Zanjo soprimerna globoka, rodovitna tla s pHvrednostjo med 6,5 in 7,5. Semena vzkli-jejo pri temperaturi 6°C, rastlina pa naj-bolje raste pri temperaturi okoli 16 °C. V njeni neposredni bliæini najbolje uspe-vajo: korenœek, œebula, solata, fiæol, ka-pusnice in paprika. Izogibajmo se sajenjaøpinaœe ali rdeœe pese na isto gredico.

Liste obiramo postopoma, lahko jihreæemo dva do trikrat v rastni sezoni.

Øpinaœa je v prehrani priljubljena zelenjavna priloga, za katero pa ni nujno, da jonaredimo samo iz vrtnine z enakim imenom. Obstaja øe kar nekaj rastlin, nekatere soznane tudi kot plevel, iz katerih se da narediti okusno in zdravo »øpinaœo«. Pa sipoglejmo, katere so te rastline, kako jih lahko vzgojimo oz. kje jih najdemo v naravi.


Zelenjava kot øpinaœa

Blitva

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


Blitvo radi napadajo polæi, proti katerimrastlino zavarujemo z bio plantellagelom proti polæem ali pa na gredicepotrosimo bio plantella arion +. Predplesnimi in pegavostjo uporabimo nara-vni fungicid bio plantella natur-f na os-novi preslice, s katerim rastlinopoøkropimo enkrat tedensko in øe povsakem deæju.

Navadni pleøec Pleøec (Capsella bursa pastoris) je razøir-jen plevel. Prepoznamo ga po majhnihsrœastih tvorbah na steblu – t.i. luøœkih,ki se razvijejo iz cvetov in imajo

znaœilno obliko majhnih srœkov. Mladilisti so okusni v solati.

Listi so rahlo dlakavi, zato jih lahko po-parimo z vodo. Primerni so tudi za juheali zelenjavno prikuho. Lahko jih pripra-vimo tudi kot øpinaœo, jih zmeljemo vpire, dodajamo zelenjavnim namazomitd. Na enak naœin lahko pripravimouæitne srœaste luøœke.

Kopriva Koprive (Urtica dioica) so polne razliœnihzdravilnih snovi, predvsem vitaminov inmineralov. Pripomorejo k boljøemupoœutju, moœnejøemu imunskemu si-stemu, izboljøujejo kri, poæivijo naøe æile,pospeøijo prebavo in presnovo, izboljøajodelovanje jeter in æolœnika, odvajajovodo iz telesa in dajejo energijo.

Za pripravo »øpinaœe« navadno nabi-ramo veliko koprivo, ne njene sorodnicemrtve koprive, ker je prva veliko boljzdravilna. Loœimo jih po tem, da velikakopriva peœe, pa tudi po obliki stebla, kije pri veliki koprivi oglato, pri mrtvi panavadne ovalne oblike. Œe veliko ko-privo dovolj pomeœkamo, da ji polo-mimo dlaœice, ki peœejo, jo lahkouæivamo tudi surovo. Obiœajno pa pri-pravljamo iz nje »øpinaœo«, juho, riæotoin zdravilne œaje. Koprive nabiramotako, da vrøiœek rastline z dvema paromalistov previdno odtrgamo in liste pogla-dimo po spodnji strani do vrha. Nato ko-privo povaljamo med dlanema. Takoobdelana kopriva ne peœe veœ in jo lahkodamo v solato. V prehrani uporabljamomlade vrøiœke in liste. Zdravilne snovi senajbolje izkoristijo, kadar liste uæivamosurove, v solatah, namazih ali zelenjav-nih sokovih – smoothijih. Veœje koliœinekopriv lahko tudi posuøimo, zmeljemo vprah in z njimi obogatimo razliœne jedi.

Nevenka Breznik

Recept za øpinaœo iz koprivPotrebujemo: 1/4 kg mladih kopriv, 2 strokaœesna, 1 œajno æliœko surovega masla in kislesmetane, sol, poper, nariban muøkatnioreøœek

Priprava: koprive operemo, zreæemo ter jih zakratek œas poparimo v vreli vodi. Na masluprepraæimo œesen, nato dodamo odcejene innarezane koprive. Kuhamo pet minut,zaœinimo z muøkatnim oreøœkom, soljo in po-prom, nato dodamo øe kislo smetano. Vodo, v kateri smo kuhali koprive, upora-bimo za kakøno juho, omako, skratka – ne zavrzimo je, ker vsebuje velikomineralnih snovi. »Øpinaœo« pa lahko poleg naøtetih primerov naredimo øe iz øœavjaali kislice ali sveæih pesinih listov.

Navadni pleøœec

Kopriva

N A R A V N O – U Œ I N K O V I T O – Z D R A V O 17

Za vsakogar svojeorgansko gnojiloLastniki manjših vrtov inrastlinjakov lahko za zdravodognojevanje uporabite 100 %organsko gnojilo bio plantellanutrivit v 1 in 3 kg pakiranju.Gnojilo vsebuje elementenajvišje vrednosti, ne vsebujeplevela in je v obliki granul.Uporabljamo ga lahko tako ob setvi,kot tudi za dognojevanje. Zajesensko sajenje jagod, solate indruge zelenjave lahko uporabitespecializirane različice, ki imajosvojo strukturo hranil prilagojenospecifičnim potrebam nekaterihskupin rastlin – bio plantellanutrivit za solato in drugo listnatozelenjavo, bio plantella nutrivit zaparadižnik in ostale plodovke terbio plantella nutrivit za jagode in jagodičevje.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


Se kdaj, ko meœete ostanke vrtnin na kompost aliøe huje v koø, vpraøate, ali je res potrebno vsezavreœi. Mogoœe je øe kaj od tega uporabno? Invendar so pri nekaterih vrtninah uæitni øe mnogidrugi rastlinski deli kot jih pri nas uporabljamonasploh.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje

Kaj vse je uporabnona vrtnini

Uæivajmo v listihMed vrtninami je veliko takih, prikaterih uæivamo liste, ki vsebujejoveliko klorofila z ogromno rudnin.Ti pa so najbolj hranilni in koristnisveæi. Listov vseh rastlin seveda nejemo sveæih. Tam, kjer je to moæno,pa naj velja, da vse listnate rastlinereæemo in uæivamo sproti, ne skla-diøœimo in hranimo v hladilniku.Tudi za zamrzovanje jih nareæemo,ustrezno pripravimo (obiœajnoblanøiramo) in takoj zamrznemo. Najbolj znane so seveda solatnice.Le redkokdo pa ve, da v Aziji neuæivajo samo listov solate, ampakje njim najbolj pomembno steblo.Tudi na vrtu lahko solatno steblo,vsaj v zaœetku poganjanja v cvet,øe vedno koristno uporabite. Mladose nareæe na manjøe kocke in dodav zelene solate, nekoliko starejøesteblo pa narezano na hitro pre-praæimo, lahko mu dodamo øe kajslanine, araøidov…in uporabimokot dodatek k mesnim ali brezmes-nim jedem. Liste uæivamo tudi pri nekaterihkapusnicah, najbolj je seveda po-znano zelje, pa tudi listnati, glav-nati in brstiœni ohrovt, pa kitajskikapus, pak-choi in øtevilne azijskelistnate kriænice. Pogosto pa za-vræemo liste nadzemne kolerabice.Pa je økoda. Tudi te liste je zelosmiselno porabiti v istih zelenjav-nih jedeh. Tudi listi brstiœnegaohrovta, œe so nepoøkodovani in øezeleni, niso za metanje proœ. Upo-rabimo jih za zavijanje razliœnihnadevov, skuhamo in priloæimo ra-zliœne omake. Spomladi lahko po-jemo tudi mlade cvetne poganjke,saj imajo enake lastnosti kot cve-tovi brokolija.

Listna zelenjava so tudi: motovilec,rukola, øpinaœa, blitva. Listeuæivamo tudi pri peterøilju, drob-njaku, kreøi, uæitnem toløœaku incelo nekaterih cveticah, na primerpri kapucinkah. Manj znano pa je,da lahko uæivamo tudi liste rdeœepese. Kar økoda je po redœenju gre-dice mlade rastlinice zavreœi. Œe jedovolj prostora, jih presadimo. Pravrade se ukoreninijo, œe poskrbimoza dovolj vode. Prav gotovo pa jenajbolje mlade listiœe pomeøati zzeleno solato in pojesti. Nekaterizapisi pravijo, da vsebujejo celo veœkoristnih snovi kakor koren. Upora-biti je smiselno tudi liste mladeœebule in predvsem mlajøega pora.Tudi listiœi redkvice, œe jo pulimomlado, so uæitna zelenjava.

Zaloga vitaminov inrudnin za zimske œaseKorenasta zelenjava je namenjenapredvsem zimskim dnevom. Rast-line v svoje korene skladiøœijo za-logo hrane za naslednje leto. Vsakkoren ali gomolj skladiøœi sonœnoenergijo in energijo zemlje. Najboljpoznamo sicer korenœek, peterøiljin rdeœo peso, obiœajno ne poza-bimo na zeleno, seveda pa v temprimeru nikakor ne smem pozabitikrompirja. Razlika med korenom ingomoljem je v tem, da je koren vbistvu z zalogo hrane napolnjenaglavna korenina. Gomolj je bolj za-pletena rastlinska tvorba. Nastanelahko iz stebla, stranskih korenin incelo manjøih rastlinskih delov, kotje hipokotil. Hrana se nakopiœi vteh delih in rastlinski del se tamodebeli. Korene uæivamo pri: ko-renœku, peterøilju, pesi (tukaj jeodebeljen æe tudi hipokotil), pri ze-leni sta odebeljena tako steblokakor korenina, enako velja tudi


Gospa Vida si poleti iz listovprivoøœi sadno-zelenjavni napitek.

Seme je najveœ, kar nam lahko rastlina nudi, zatoso stroœnice zelo pomemben del naøe prehrane.

Pri korenovkah in gomoljnicahlahko uporabimo rastlino v celoti.

Pri sladkem komarœku se v uæitnospecialiteto spremenijo peclji, stebla listov.


za repo in podzemno kolerabo. Pri nad-zemni kolerabici je odebeljeno steblo.Krompir ima odebeljene stranske kore-nine, enako velja za sladki krompir in se-veda topinambur. Gomolj najlaæje loœimood korena tako, da vemo, da se na gomo-lju skoraj vedno pojavijo ostanki listiœevstebel ali obiœajno celo novi poganjki inrastline skoraj vedno z gomolji tudi vege-tativno razmnoæujemo. Nenavadna rast-lina, pri kateri ni v navadi uæivanjekorenov, je na primer radiœ. Pri prezimnihradiœih se oblikuje debel koren, ki galahko suøimo, zmeljemo in uporabljamoza kuhanje mleœnega napitka – cikorije,ki spominja na kavo. Ob izkopu gomoljev in korenov vedno pa-zimo, da jih ne poøkodujemo. Listov nikoline odreæemo povsem do korena, ampakpustimo vsaj 5 cm dolge peclje. Hranimojih v hladnem in vlaænem prostoru, naj-bolje zakopane v pesek, æagovino ali celolistje.

Vsa energija rastline vsemenihRastline æivijo in srkajo hranila ter jih spre-minjajo v nam koristne snovi samo z enimsamim namenom – ohranjanjem vrste. Inseme je v bistvu otrok rastline. V seme rast-line uskladiøœijo veliko koristnih hranilnihsnovi zato, da bo majhen kalœek imel dovoljhrane in ostalih kemiœnih snovi, da bolahko v miru pognal, razvil korenine inprve prave liste, øele potem je mlada rastli-nica samostojno æivo bitje. Zato je v zad-njih letih toliko poudarka na uæivanjukalœkov, semenih razliœnih poljøœin, kot solan, buœe in podobno. Med zelenjadnicamiso seveda na prvem mestu stroœnice.Uæijemo mlado seme v mleœni zrelosti. Takosmo navajeni jesti predvsem grah, ponekod,prav pri meni doma na Øtajerskem, imamozelo radi tudi mlad fiæol. Premalo ljudi æeve, da je izredno hranilno, koristno za zdra-vje tudi mlado seme boba. Po literaturilahko zasledimo, da v Aziji jedo tudi semeœiœerike v mleœni zrelosti. Kdaj je seme v mleœni zrelosti primernoza pobiranje? Takrat, ko seme doseæe ve-likost suhega semena, a se øe ni priœelosuøiti. Œe ga stisnemo, iz njega priteœe belsok - mleko, zato reœemo, da je seme vmleœni zrelosti. Stroœnice so znane tudi potem, da lahko nekatere jemo skupaj sstroki: stroœji fiæol, stroœji grah (nekaterimu reœejo sladkorni, a ta izraz ni povsempravi) in seveda dolga vigna. Stroœnice sobile æe od nekdaj koristna zimska hrana,saj ni bilo na razpolago veliko mesa, nibilo zmrzovalnih skrinj in hladilnikov inse je pozimi lahko jedlo edino to, kar se

je lahko hranilo. In suho seme fiæola, bobase lahko hrani zelo dolgo. Da nam pri hra-njenju ne bodo delali teæave nesramnihroøœki, seme najprej poberemo in gatakoj damo za 3 – 5 dni v skrinjo in za-mrznemo. Nato ga posuøimo in hranimoœez zimo. Hranimo ga v œim bolj mrzlemin suhem prostoru. Pa niso samo stroœnice tiste, pri katerihjemo seme, ne pozabite na sladko koruzo.Tudi tukaj uæivamo seme in to v mleœnizrelosti. Da boste seme laæje oluøœili, gazamrznete, potem pa kar odreæete s storæa.

Pri vrtninah uæivamo tudistebla Rastline, kjer uæivamo stebla, so v bistvunajmanj obœutljive in zahtevne. Se spom-nite øparglja? Le redko kdo ga ima navrtu, œeprav je to res popolnoma neobœut-ljiva vrtna trajnica. Zahteva le doberhumus in organsko gnojilo ter veliko pro-stora. Øe manjøe zahteve ima rabarbara,ta izredno zdrava in nezahtevna zelenjad-nica. Œeprav ti dve vrtnini na videz ni-mata niœ skupnega, imata veliko skupnihtoœk. Obe sta trajnici, hvaleæni za velikoorganskih gnojil. Edina ovira za njunopridelovanje je v bistvu zastajanje vode.Pri øparglju jemo mlade poganjke spo-mladi, pri rabarbari pa listne peclje vzaœetku poletja. Uæitna stebla imata tudi beluøna zelena insladki komarœek, kjer se je steblo æe spre-menilo v nekakøen gomolj. Najmanj znanarastlina, kjer uæivamo stebla oz. peclje li-stov pa je pravzaprav kardij. Zeleno inkardij vzgajamo od zgodnje pomladi na-prej, pravzaprav sejemo za sadike æe v ja-nuarju. Sladki komarœek pa je bolje sejatiøele v juniju. Ko opazimo, da se spodnjideli listov rastlin debelijo, spodnje pecljeovijemo v debelo plast œasopisnega pa-pirja, lahko tudi folije, ampak v tem pri-meru morajo biti listi zasenœeni. Takodoseæemo, da bodo peclji lepo obeljeni,krhki in primerni za uæivanje.

Miøa Puøenjak


Pri brokoliju in cvetaœi souæitni cvetovi, ki se

spremenijo v plod, pa tudi listi.

Por uæivamosurov ali kuhan.

Stebla mladega øpargljaso prava specialiteta.

Domačo zelenjavo rednodognojujemo s povsemorganskim gnojilom bioplantella vrt, ki imadodane tudi vitamine. S tem rastlinamomogočimo zdravo rast,posredno pa poskrbimotudi za svoje zdravje.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


Gain

a v

eli

ka k

riæa

nk

aMed vsemi, ki boste do 3. septembra na naø naslov Klub Gaia, Sinja Gorikriæanki, bomo izærebali 10 sreœneæev in jih bogato nagradili. Za prve 3 nnagrade boste prejeli kapo ali klobuk Kluba Gaia ter Plantella Tabs za zeImena izærebancev bomo objavili v septembrski øtevilki revije Gaia in na

Gaina poletnakriæanka

20


GES

LO

Gain

a v

eli

ka k

riæa

nk

a

Gorica 2, 1360 Vrhnika s pripisom »Gaina velika poletna kriæanka« poslali pravilno reøitev gesla ve 3 nagrade bomo podelili Plantella Tabs za balkonsko cvetje in majico Kluba Gaia, za druge triza zelene rastline, za zadnje øtiri nagrade nakupovalno vreœko s Plantella Tabs za zelene rastline.n na spletni strani www.klubgaia.si.

21


Slastne jagode pri vas domaJagode so sadeæ, za katerega lahko najdemoprostor praktiœno na vsakem vrtu, ne glede na to,koliko prostora imamo na razpolago. Œe jih nemoremo saditi na gredice, lahko uporabimo posode,balkonska korita ali obeøanke. Ker je v avgustu inseptembru pravi œas za sajenje te uporabne in slastnevrtnine, vam v œlanku podajamo nekaj informacij onjeni pravilni vzgoji in oskrbi.

Sajenje Za sajenje jagod izberimo gredico, kjer nisobili predhodno posajeni: paradiænik, ku-mare, krompir ali detelja. Te rastline na-mreœ napadajo talne bolezni, ki so nevarnetudi za jagode. Œeprav jagode lahko sa-dimo tako kot ostale rastline, torej na iz-ravnano povrøino gredice, se najboljeobnesejo na grebenih. Œe je le moæno gre-dico preoblikujemo v 20 do 30 cm visokein do 50 cm øiroke grebene. Prostor naj bosonœen, prst pa odcedna in ilovnata. Zem-ljo pognojimo s kakovostnim ekoloøkim100% organskim gnojilom bio plantellanutrivit za jagode in jagodiœevje, ki vse-buje tudi naravni fosfor za bolj okusneplodove. Nato na grebene poloæimo œrnofolijo ali œrno agrokopreno, ki ima æe na-rejene luknje za sadike na razdalji 25 x 25cm. Na tekoœi meter posadimo 8 sadik.

Œe za sajenje ne uporabimo fo-lije ali koprene, golo zemljo pre-krijemo z organsko zastirko,najbolje delno posuøeno travoali slamo. Zastirka naj bo debela

vsaj 5 cm, da bo lahko uœinkovito pre-preœevala rast plevelov, ohranjala zado-stno vlaænost tal in stabilnejøe razmere zarastline in koristne drobnoæivke. Sadimo s sadilnim klinom ali lopatko inpazimo, da imajo korenine dovolj prostorain da so sadike posajene na pravo globino.To pomeni, da naj iz zemlje gleda le zgor-nja tretjina koreninskega vratu.Bolje je, œe se izogibamo sajenju v prevelikivroœini. Œe je dan, ko sadimo, vendarlevroœ in sadimo na folijo, na novo nareje-nemu nasadu napravimo senco. Senœimoga tako dolgo, dokler se listi ne dvignejo10 cm nad folijo. Pri sajenju na kopreno jenevarnost oæigov manjøa. Mlade sadikejagod redno zalivamo z vodo, ogreto nazunanjo temperaturo.

Prvi cvetovi in æiviceKmalu po sajenju bomo opazili, da so se narastlinah pojavili prvi cvetovi. Œe je le-tehpreveœ in se nam zdi, da je rast sadike zatomanjøa, nekaj cvetov potrgamo, lahko pajih odstranimo tudi v celoti. Kmalu se po-javijo tudi æivice, poganjki, s katerimi sejagode razmnoæujejo. Tudi te odstranimo,saj lahko zato na zaœetku priœakujemo hi-trejøo in bujnejøo rast.Spomladi, v marcu je potrebno nasadjagod oœistiti. Pri tem odstranimo starolistje, po potrebi pa lahko jagode prekri-jemo s svetlo vrtnarsko tkanino, da po-speøimo œas obiranja pridelka. V œasucvetenja tkanino odstranimo. Pomembnoje, da nasad v œasu cvetenja in dozorevanjaredno zalivamo, da se zemlja ne izsuøi. Ko opazimo, da se rodnost nasada manjøa,zaœnemo razmiøljati o zamenjavi sadik oz.oblikovanju novega nasada. Sadike je po-trebno menjati vsake tri leta, œe si æelimozagotoviti maksimalno rodnost. Ne sadimojih tam, kjer smo æe prej gojili jagode.

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


Dober predhoden posevek pa sta jim fiæolin soja. Ker ne moremo tudi mimo koris-tnih meøanih posevkov, bomo med vrstejagod sadili œesen, ki jih bo varoval predplesnijo. Nasad jagod obiœajno obnovimopo dveh do treh letih, sicer bomo imelimanjøi pridelek, poveœala pa se bo tudi ne-varnost raznih obolenj.

Dognojevanje in skrb zaodpornost Jagode potrebujejo relativno veliko hranil,zato jih je potrebno dognojevati. V tanamen uporabimo naravno tekoœe gnojilona osnovi alg in vitaminov bio plantellavrt, ki rastline preskrbi s hranili, obenempa poskrbi tudi za veœjo odpornost protiboleznim, økodljivcem in neugodnim zu-nanjim pogojem. Za to so v tem gnojilunajbolj zasluæni vitamini iz skupine B.

Vrste jagod Jagode lahko razdelimo na enkrat rodne,ki skoraj vse plodove oblikujejo poznospomladi in zgodaj poleti, v roku dveh dotreh tednov, meseœne jagode, ki oblikujejoplodove poleti, nato pa po pribliæno dvehmesecih øe kratek œas jeseni. Zanimive sotudi alpske jagode z drobnimi aroma-tiœnimi plodovi.V zadnjem œasu smo spoznali tudi posebnebele jagode z okusom po ananasu. Te ja-gode so kriæanci dveh razliœnih divjih sortjagod iz Amerike. Sadeæi so bele do svetlooranæne barve in so zrele, ko se male pikice(peøke) na povrøini ploda obarvajo æivor-deœe. Za gojenje niso zahtevne, saj so pre-cej odporne na bolezni.

Gaia avgust 2012.xp 7/20/12 12:15 PM

Ek

olo

øko v

rtnarj

enje


Teæave pri gojenju jagod

Nevenka Breznik

Uøi (Sitobion fragariae,Myzus ascalonicus)Na jagodah jih najdemo na mladihpoganjkih, brstih in na spodnjihstraneh listov ob æilah. UKREP: Z naravnim ekoloøkiminsekticidom bio plantella aktiv.

Jagodov cvetoæer –Anthonomus rubiJe znan økodljivec jagod, kipovzroœa økodo predvsemna cvetnih popkih. Samicanabode popek in vanj odloæijajœece. Naœeti cvetni peceljse zato povesi, ovene in seposuøi. UKREP: Kemiœne zaøœite seposluæujemo le v primeru,œe je napadenih 5 %popkov.

Koreninska gniloba Se pojavlja zlasti v teækihtleh, kjer rada zastaja voda.Stari listi se zaœnejo suøiti.Jagode propadejo øe predzorenjem. UKREP: Dobra priprava tal, vkatero jeseni dodamokamninsko moko plantellabiovit.

PolæiUKREP: Okoli gredice z jagodaminanesemo plantella gel proti polæem, kiga po 14 dneh obnovimo. Zoper poæreøneøkodljivce uœinkovito deluje vaba protipolæem bio plantella arion +, ki jonastavimo po kupœkih na pladenjeœek.

Siva plesen Je najpogostejøa bolezen najagodah. Najbolj soobœutljive v fazi cvetnihpopkov. UKREP: Øropimo z naravnimfungicidom bio plantellanatur-f.

Pepelasta plesenNapade vse zelenedele rastline,predvsem pa listein cvetove. Listise zvijajo,pordeœijo in seposuøijo. UKREP: Rednopreventivnoøkropljenje znaravnimfungicidom bioplantella super-f.

Rdeœa listna pegavost / Bela listna pegavost Rdeœo listno pegavost prepoznamo po okroglih, temnordeœih pegah, obrobljenimi s krogi. Pege se zdruæujejo,list pa se viha navzgor in suøi. Bela listna pegavostnapade liste obœutljivih sort, na listih se pojavijovijoliœasto obrobljene pege, ki so znotraj bele barve.UKREP: Prepreœimo z naravnim fungicidom na osnovipreslice bio plantella natur-f.

Resarji Thrips sp.Økodljivci so nevarni zlasti vrastlinjakih. Na jagodah se po-javljajo na cvetovih in plodo-vih ter vplivajo na nepravilnodozorevanje plodov.UKREP: Sredstva na osnovinaravnega piretrina.

Gaia avgust 2012.xp 7/20/12 12:16 PM

24

Vrt v senciSenca v vrtu pogosto predstavlja teæavo. Vrt je lahko vsenci bliænje stavbe, na severni strani hriba, zasenœujejonam ga tudi visoka drevesa. A ta sœasoma zrastejo inmeœejo senco na grede, trato, ribnik in druge dele vrta.Rastline za svojo rast potrebujejo zadostno koliœinosvetlobe, œe pa je je premalo, potem ne cvetijo, njihovarast je poœasna ali pa propadejo. V senœnih predelih vrtasadimo vrste, ki se ob majhni svetlobi dobro razvijajo. � Pismo bralke

Dolgoletna œlanica iz Naklega naGorenjskem nam je pisala in nas

povabila na svoj dom, da bi si ogledalinjen najveœji problem v vrtu: Vrt jesicer urejen, a je njegova severna

stran postopoma usahnila, oziromanikoli oœitno ni bila zasajena z

rastlinami pravilnega izbora, zato nasnaproøa za nasvet.

Pri œlanici Kluba Gaia, gospe Ani, smo sipred kratkim ogledali njen problematiœnidel vrta. Dejstvo je, da trava tam slabøeuspeva in jo postopoma nadomeøœamah, nekaj hortenzij ni ustreznovzdræevanih in so se zato z leti zredœile,od poskusov oblikovanja pa je ostalo karnekaj nepravilno zasajenih in propadlihtrajnic.

Izbor rastlinKljub temu, da se pri vrtovih v senciposveœamo bolj listom, njihovim barvamin oblikam, je zmotno prepriœanje, da semoramo odpovedati cvetoœim rastlinam.Tudi senœni predeli so lahko veœji del letazapolnjeni s cvetjem. Spomladi cveti na-vadna jarica (Eranthis hyemalis) v ru-meni barvi, votli petelinœek (Corydaliscava) v neæni modri barvi, nekatere vrstejegliœev in orlic. V poletnem œasu nasbodo razveseljevali navadno kresniœevje(Aruncus dioicus) bele barve, trpeænasrebrenka (Lunaria rediviva) vijoliœastebarve in smrdljiœka (Geranium robertia-num) v roænatih odtenkih. Jeseni nambodo v veselje s svojimi cvetovi razliœnejesenske vetrnice (Anemone sp.) in

oranæno-rdeœe navadno volœje jabolko(Physalis alkengi var. franchetii). Prekovsega leta pa so tudi v senci vedno ze-leni puøpanovi grmiœki (Buxus sempre-virens) in razliœni øaøi (Carex sp.).

Za centralno toœko, ki bo privabljala po-glede, izberemo praproti, ki s svojimi ne-navadnimi listi popestrijo sicerønjo

zbirko cvetnic. Œe nimamo primernihrazmer za praproti, lahko sadimo tudirodgersio (Rodgersia sp.) in bekice (Lu-zula sp.). Med trajnicami z lepimi in za-nimivimi listi izstopajo predvsem hoste,ki dobro uspevajo v senci. Listi so ra-zliœnih barv, veliki in zrastejo na mes-natih steblih od 30 do 120 cm visoko. Kosadimo hoste, pazimo, da so dovolj od-daljene od drugih rastlin, saj se listi hitrorazøirijo in prerastejo okoliøke rastline.

Za senœna mesta so primerne tudigrmovnice, kot so davidova brogovita(Viburnum davidii), lovorikovec (Prunuslaurocerasus) in hortenzije (Hydrangeasp.). Pod trajnice in grmovnice pa lahkozasadimo tudi pokrovne rastline, katerihpredstavniki so: brøljan (Hedera helix),

Obli

kova

nje

vrt

a

Prvotno stanje

HortenzijeHoste

Tloris


25

Obli

kova

nje

vrt

a

www.klubgaia.si

krvomoœnice (Geranium sp.), spomla-danska torilnica (Ophalodes verna) innavadni zimzelen (Vinca minor). Izborrastlin je veliko veœji kot je tu predsta-vljen, saj v senci uspevajo vse rastline,ki rastejo v gozdu, ko je le-ta olistan.

Oblikovalski namigDa bo senœni vrt res nekaj posebnega,bomo celotno zasaditev delali v kva-drate. Posamezno gredo bomo najprejzakoliœili in obdali z vrvico ter po obrisupostavili betonske robnike z zao-kroæenim vrhom. Posamezna greda botako velika od 1m2 pa do 9 m2. Z robnikibomo prav tako omejili robni del vrta. Vposamezne grede bomo nato nasuliplantella specialno zemljo za rododen-drone, saj nekatere rastline potrebujejokislo zemljo, za vse ostale pa plantellauniverzalno vrtno zemljo. V pripra-vljene kvadrate bomo nato sadili dre-vesa, grmovnice in trajnice, kot zastirkopa bomo uporabili flis in okrasno lubjeali vulkanski granulat, ki bosta pre-

preœevala razrast plevelov ter nudilaobœutek hoje po gozdu.

Del vrta bomo kljub senci in potencial-nemu mahu zasejali s travno meøanicoplantella viva, ki je primerna prav zatake lege. Za boljøo rast bomo v spomla-danskem œasu uporabili plantella for-mulo 365 za trave.

Ker so senœni deli vrta æe tako temni,bomo za pot uporabili svetle prodnikebele barve, ki bodo pravi kontrast tem-nim predelom. Ob rob bomo postavili øemonolit-velik kamen svetle barve terklopico in manjøo mizo za posedanje vvroœih poletnih dneh.

Za romantiœno vzduøje bomo postavili øenekaj vrtnih luœk, ki bodo razsvetljevalenajtemnejøe dele ter nam vrt v drugi‘’luœi’’ prikazale tudi v mraku in ponoœi.

VzdræevanjeSenœne trajnice prenesejo popolno alidelno zasenœenost, veœina jih lahko brez

teæav raste tudi na soncu. Sadimo jih namesta, kjer je del dneva senca, nekaterepa tudi na mesta v popolni senci.Vzdræevanje ni zahtevno, zato se takegavrta lahko loti tudi zaœetnik, seveda spomoœjo strokovnjaka pri izboru rastlin.

Rastlinam smo æe s pravilno izbiro zem-lje dali dobro osnovo za rast, da pa bodobujnejøe, lepøe, bolj cvetoœe in boljzdrave, pa jim je potrebno nuditi øe hra-nila v obliki gnojil. Prav niœ ne bomozgreøili, œe bomo za vse uporabili plan-tella specialno gnojilo za okrasne rast-line ali plantella formulo 365 zaokrasne rastline, bomo pa vsekakor veœdobrega naredili, œe bomo posameznivrsti dodali gnojilo, ki je namenjenoprav njim. Za kisloljubne bomo tako iz-brali plantella formulo 365 za rododen-drone, za drevesa in grmovnice pamembransko gnojilo plantella formulo365 za æive meje.

Rock Finale, krajinski [email protected]


V œasu obiska smo sadili radiœ, rahljalivrtna tla in se pogovorili o razvoju vrtain rednih opravilih, ki jih vesten vrtnarne sme zamuditi. Delo v vrtu je skrbnorazdeljeno. Ivan Leœnik skrbi za okrasnidel vrta in sadovnjak z jagodiœevjem.Ga. Jelka je negovalka zelenjavnegavrta, pomaga pa tudi pri drugih vrtnihopravilih.

Pogled na vrtOb vzponu na strmo vzpetino, ki pred-stavlja senœni del vrta, se odpre najlepøipogled na vrt zakoncev Leœnik. Na tejvzpetini zelo dobro uspevajo rododen-droni, azaleje, hortenzije in ostalogrmiœevje, pa tudi razliœne okrasnetrave. Ob prehodu posesti v gozd se po-javijo tudi gozdne borovnice, ki pa jih jeletos pobrala spomladanska pozeba. Podvznoæjem hriba se razteza velik plavalniribnik, ob katerem so zgrajeni leseni ob-jekti, ki so namenjeni druæabnemuæivljenju. Ob ribniku najdemo tudi gre-dice z lilijami, hostami, raznovrstnimimaslenicami in drugimi trajnicami. Obobreæju ribnika se bohoti øe vodna peru-

nika, na gladini ribnika pa cve-tijo lokvanji razliœnih barv. Vdesnem delu vrta je sadovnjak shruøkami, jablanami, breskvijo,ameriøkimi borovnicami in ma-linami. V skrajno desnem kotupa se odpre pogled na skrbnonegovan zelenjavni vrt.

Ponosna narododendrone Rododendroni v vrtu øtejejo æekrepko œez 20 let, merijo veœ kot3 metre, vendar ob skrbni neginaøega œlana Ivana delujejo prav mlado-stno. Zemlja je na vznoæju dovolj kislain vlaæna, zato ni treba dodajati special-nih zemelj za rododendrone, azaleje, ski-mije in druge kisloljubne rastline. Toopazi vsak ljubitelj vrtnarjenja, saj sohortenzije obarvane modro, kar pa je vapnenœastih tleh nemogoœe. Rododen-droni so velika Ivanova ljubezen, zatojim vsako leto odstrani posuøene cve-tove. Letos je z opravilom malo zamudil,zato jih je nekaj odstranil v œasu naøegaobiska. Preostalo delo pa bo opravil sku-

paj s prijatelji, ki radi pomagajo obveœjih delih v vrtu. Ivan pravi, da dela niveliko, vsak prijatelj potrga 200 do 300cvetov, delo pa tako postane tudi prije-ten trenutek za druæenje. Vsako pomladposkrbi za gnojenje øe preden se prebu-dijo iz zimskega poœitka. To obiœajno na-redi v zaœetku meseca marca. Zagnojenje uporablja plantella specialnognojilo za rododendrone, ki ga potrosiokrog rastlin in plitvo vdela v zemljo.Drugo gnojenje opravi tik pred cvete-njem, to je nekako v mesecu aprilu alimaju. In zadnje po konœanem cvetenju.

Les in voda -prepoznavni znak V vrtu Leœnikovih nas æe ob vhodu po-zdravi napis z dobrodoølico v lesu. Vvrtu je veliko lesenih elementov. Medumetnostnimi zagotovo izstopa kip, ki jevdelan v deblo œeønje. V njem je upo -dobljen motiv golobice, Adama in Eve inøe nekateri drugi biblijski motivi. Lesniso tudi kozolec, pa vrtna hiøka in pokritoognjiøœe. Voda oz. plavalni ribnik pred-stavlja osrednjo toœko vrta. V njem lepouspevajo lokvanji, ribe, namenjen je tudiplavanju in zimskemu drsanju ter igramna ledu. Z druøœino prijateljev igrajo tudihokej in kegljajo na ledu. V preteklostiso iz ribnika pridobivali led, ki ga je Iva-nov oœe, takrat znan gostilniœar, upora-bljal v gostilni za hlajenje mesa in

Tokrat smo v Ravnah na Koroøkem obiskali skrbno negovanvrt naøih œlanov Ivana in Jelke Leœnik, ki æivita v mestu, vrt pa predstavlja njun prostor za uæitek in prijetno druæenje sprijatelji. Osrednji motiv vrta predstavlja cvetoœ plavalni ribnik,ki je v domaœih vrtovih prava redkost.

Dr.

Gaia

na t

ere

nu

Leœnikov vodni vrtna Koroøkem

Rododendroni vsakopomlad odenejo hribv cvetoœo pravljico.

Po cvetenju poberejoposuøena socvetja.

Ivan in Jelka, naøa œlana

26


omogoœa dober razvoj li-stne mase. To gnojilo bouporabila tudi za poznopoletno gnojenje gredice,kjer bo sejala motovilec,primerno pa je tudi za do-gnojevanje gredic, kjersadimo ostale poletne so-late.

Kaj posaditi zakrompirjem?Za izkop krompirja priLeœnikovih uporabljajoposebne vile za prekopa-vanje, tako ne poøkodu-jejo gomoljev. Velik delvrta po izkopu krompirjaostane prazen, zato smoJelki svetovali, da naomenjeno povrøino po-seje oljno redkev ali belo

gorjuøico. Sejemo ju od julija do koncaavgusta, tako se bistveno zmanjøa pri-sotnost ogorœic, pomagata tudi priteæavah s strunami (sejemo æe v zaœetkuavgusta). Njune dolge, moœne, tanjøe ko-renine lepo zrahljajo zaradi razliœnih ra-zlogov zbita tla. Tik preden se odprejoprvi cvetovi (najpozneje konec septem-bra), ju pokosimo, na vrtu zmulœimo inzadelamo v tla, nato pa zalijemo ali padelo opravimo tik pred deæjem. Ob raz-padanju zelenih delov kriænic se namreœsproøœajo nekateri predvsem za mlajøestadije strun strupeni plini, tako da senjihova uporaba dvakratno obrestuje.

Davor Øpehar

pijaœe. Led je bil shranjen v ledenici inje skoraj vsako leto doœakal zgodnje po-letno obdobje.

Poleti ne pozabimo narahljanje vrtnih talGospa Jelka vestno skrbi za redno pletje,okopavanje in rahljanje tal, v najhujøivroœini vrtna tla tudi zastira. Tako pre-preœi razraøœanje plevela, tla pa tudi nisozaskorjena in zato rastline tudi boljeuspevajo. Naøa zvesta œlanica Jelka vsvojem ekoloøkem vrtnarjenju upoøtevavseh 10 razlogov za redno rahljanje tal: 1. boljøa izmenjava zraka2. zgledno gospodarjenje rastlin z vodo 3. intenzivnejøe vpijanje vode

pri moœnih nalivih 4. prepreœimo zablatenje5. tla niso zaskorjena6. manjøa zbitost tal 7. prepreœimo negospodarno iz-

hlapevanje vode s povrøinetal

8. zatiranje plevelov9. s herbicidi ne onesnaæujemo

narave10. bak te ri je, ki raz gra ju je jo or -

gan sko snov, za svo je delopo tre bu je jo zrak (dodatenrazlog za po go sto rah lja njetal ob rast li nah)

Ker z okopa va njem in rahlja-njem moœno pospeøimosproøœanje duøika, razgradnjoorganske snovi in tudi dru gihhra nil nih sno vi, je Jelka z or-ganskim gnojilom v obliki gra-

nul bio plantella nutrivit univerzal mi-mogrede dognojila øe gredico s kapusni-cami (zelje, ohrovt,…).

Sajenje radiœaV œasu naøega obiska je Jelka pobrala le-toønji pridelek œebule, s katerim je zelozadovoljna. Na prazno povrøino je posa-dila radiœ, katerega sadike je vzgojilasama. Nekaj radiœa je posejala v prazneprostore v vrtu, nekaj sadik pa je zraslozunaj vrta poleg grede z grmovnicami.Ker gredice, kjer je rasla œebula, spo-mladi ni gnojila z organskimi gnojili, jesedaj poskrbela za izdatno gnojenje z or-ganskim gnojilom v obliki pelet bioplantella nutrivit za listno zelenjavo, ki

www.klubgaia.si

Dr.

Gaia

na t

ere

nu

Uporabni leseni objekti medvznoæjem hriba in ribnikom.

Cvetoœi lokvanji nisosamo okras, ampaktudi hrana ribam.

Gredico s sadikami radiœa jepognojila z bio plantellanutrivitom za listno zelenjavo.

Jelka je po okopavanjudognojila zelje in ohrovt.

2727


MotovilecMajhne rozete z gladkimi listiœi prijet-nega okusa pobiramo od novembra domarca, saj je motovilec odporen na nizkezimske temperature. Za sprotno porabolahko mlade listiœe trgamo posamiœ alipa poreæemo vse in nato poœakamo, dapoæenejo novi.

Motovilec sejemo od srede avgusta dokonca septembra. Najbolj mu ustrezajosrednje teæka tla in ne preveœ sonœnalega, rasel pa bo tudi na bolj revnih tleh.Primerna setvena razdalja med vrstamije 10 do 15 cm, kasneje rastline v vrstiredœimo na razdaljo 10 do 20cm. Lahko pa se odloœimo tudiza setev poprek po celi po-vrøini. Takrat bomo porabilinekaj veœ semena kot pri setviv vrste. Motovi-lec je primerentudi za meøaneposevke, na pri-mer skupaj sporom, zeljemali zimsko œe -bulo. Kot sosedjeugodno delujejo na rast moto-vilca: kumare,paprika, para-diænik in kapusnice. Po setvimotovica povrøino rahlo pre-krijemo z zemljo in do vznikaskrbimo, da bodo tla stalno in

enakomerno vlaæna. Mo-tovilec lahko vzgajamotudi v toplih gredah alirastlinjakih, kjer bo raz-vil bujnejøe in navadno tudi okusnejøeliste.

Sorte motovilcevLjubljanski motovilec ima dolge, svet-leœe, temno zelene liste in zelo dobroprezimi, holandski pa ima velike, øirokein rahlo kosmate liste rumeno zelenebarve ter prezimi nekoliko slabøe kot lju-bljanski. Zadnja leta je popularna do-maœa sorta æliœar, vzgojena v Semenarni

Ljubljana, s srednje velikimirozetami. Ovalni, temno ze-

leni listi imajo rahlo navzgorzavihan listni rob, ki daje listuobliko ælice. Listi so gladki, svet-leœi in polnega okusa.

Zimska solata Sejemo jo konec avgusta in vzaœetku septembra na toplo insonœno gredico, ki je dobrozaøœitena pred zimskim mrazom.Setev naj bo gostejøa kot pri drugihsolatah, saj nam bo tako kljub mo-rebitnim izgubam øe vedno ostalodovolj pridelka. Za zaøœito predzimskim mrazom in soncem jo se-jemo v 5 cm globoke jarke, ki najteœejo v smeri vzhod-zahod. Prekozime jo lahko prekrijemo s folijami,plastiœnimi tuneli ali smreœjem.Dobri sosedi zimski solati sta øpi-naœa in œebula. Œas pobiranja pri-delka je od marca do maja.

Mehkolistni zimski solati sta zimskarjavka in nansen. Prva naredi velike inœvrste glavice zeleno-rjavo-rdeœe barve,druga pa oblikuje zgodaj spomladi fine,œvrste glavice zelene barve. Med krhko-listnimi solatami sta cenjeni sorti ve-gorka, ki oblikuje zelene glavice z rjavimipegami, in posavka z zelenimi hrustlja-vimi glavicami. Avtohtona slovenskasorta solate je bistra, ki jo lahko upora-bljamo kot zimsko in kot letno solato.

Andreja Tomøiœ

Za zdravo jesen in zimoZa sveæo zalogo vitaminov tudi v mesecih, ko narava øe spi ali pa se øeleprebuja, si v avgustu na prazne gredice posejemo zelenjavo, ki jo bomouæivali vse od pozne jeseni, pa do prvih pomladnih mesecev. Poskrbeti pamoramo, da bo pozimi ustrezno zaøœitena pred mrazom.

Zele

nja

vni

vrt

2828


Bezeg v rdeœi preoblekiSkoraj ni vrta, v katerem ni prisotna vsaj ena od sortrdeœelistnega javora. Tudi pri naœrtovanju predstavljajoeno pogostejøih æelja med ljubitelji domaœega vrta. Zaradigliviœnih obolenj javorjev se jim nekoliko izogibamo. Kotnaroœeno pa je v zadnjem œasu zaœel pridobivati naveljavi rdeœelistni bezeg, s katerim se lahko zapolninastalo vrzel.

Ali

pozn

ate

?

www.klubgaia.si

za izdelavo marmelad, sokov kakor tudibezgovega vina. Lahko pa jagode pustimona rastlini ter s tem privabimo in nahra-nimo ptice.

Enostavno obrezovanjePri obrezovanju bezga lahko uberemodve poti: Œe æelimo imeti velik grm, izre-zujemo samo stare, izrojene poganjke. Vkolikor pa se odloœimo za zasaditev vcvetliœnih loncih ali pa za nizke, kom-paktne grmiœe v nasadu, poreæemo vejevsako pomlad skoraj do tal, na poganjkupa pustimo le dva do tri brste. Popolnomasamoumevno pa je, da iz sredine vednoodstranjujemo odmrla stebla.

Andreja Pogaœar Øpenko

Øe do nedavnega je veljal bezeg – Sambu-cus za plevel na vrtu, le v œasu cvetenja seje manjvrednost malo potuhnila v ozadje.S prihodom novih sort z rdeœimi listi pa jepriølo do pravega preobrata. Bezeg je posvoji naravi zelo trpeæen grm, brez kakønihposebnih potreb ter hvaleæen kar se tiœeobrezovanja. Godijo mu sicer zelo svetlamesta ter rodovitna in vlaæna rastiøœa, pavendar uspeva tudi na slabøih tleh.

Svetla prihodnost se obeta predvsemsorti S. nigra ‘Black Lace’ ali poslove-njeno »œrna œipka«, katere filigransko na-cepljeni ter temno vijoliœasto obarvanilisti spominjajo na pahljaœasti javor. Grmzraste v naravi tudi do viøine 3m, s spo-mladansko rezjo pa lahko njegovo viøinoprikrojimo svojim æeljam. Konec maja oz. zgodaj junija razvije soc-vetja v kremno roza barvi, ki zaradi kon-trastnosti z burgundsko rdeœim listjem øebolj izstopijo, z odcvitanjem pa se razbar-vajo skoraj do belega.Sambucus nigra ‘ Black Beauty’ predsta-vlja mlajøo zastopnico bezgov, kateregalisti imajo obliko navadnega bezga in sosestavljeni iz 5 jajœastih listov, le da so tiskozi vso rastno sezono bleøœeœe œrno vi-joliœasto obarvani. Naravno rastoœ grm

zraste do viøine 6m brez obrezovanja, sspomladansko rezjo pa ga dræimo nazaæeleni velikosti. Pri ustvarjanju zani-mivih zasaditev zadoøœa æe ena sama sa-dika med kulisami zelenih grmovnic,lahko pa ga umestimo v nasad s cve-toœimi trajnicami. Narava pa nas razvajaøe naprej, saj se jeseni iz cvetoœih socvetijrazvijejo plodovi s temnordeœimi jago-dami. Lahko jih naberemo in uporabimo

2929


Zadnjo junijsko nedeljo smo se z bovøkega Dvora s kabinsko vzpe-njaœo dvignili na nadmorsko viøino 2202 metra oziroma do njenevrhnje postaje-D, imenovane Podi. Od tod smo krenili za oznakamiproti vrhu Kanina. Po desetih, petnajstih minutah smo bili æe nadVelikim grabnom, kjer smo zavili desno œez meliøœe in pragoveproti dobro vidnemu oknu, do katerega smo priøli po øtiridesetihminutah hoje. Lepo oblikovana, 10 x 7,5 metra velika odprtina, 2391 metrov nadmorjem, ki se lepo vidi æe iz doline, je dala piramidastemu vrhunad njim tudi ime. Na italijanski strani pravijo PrestreljenikuMonte Forato – Preluknjana gora. Ko smo se po nekaj klinih povz-

peli na njegov spodnji rob, so se nam odprli œudoviti pogledi protiseveru, œez Nevejsko sedlo proti zahodnim Julijskim Alpam, podnami pa je bila sivkasta gmota Prestreljeniøkega ledenika. Ob levistranici prepiøne okenske odprtine je tudi planinska skrinjica z vpi-sno knjigo. Œe se s Prestreljeniøkega okna ozremo na slovensko stran, se prednami razprostira del kaninskih æiœnic oziroma smuœiøœ, proti za-hodu pa se zaœenjajo razseæni, veœinoma goli Kaninski podi, ki seodlikujejo po izredni pestrosti povrøinskih oblik, znaœilnih za vi-sokogorski kras. Vsepovsod opazimo sledove intenzivnega delo-vanja vode: økraplje, vrtaœe, brezna, ælebiœe, laøte, kotliœe…Planotaje rahlo valovita, posamezne veœje kope, ki rastejo iznad nje, paæe zasluæijo naziv vrh: Konjc, Velika in Mala Gnila glava, VrhOsojnic, Veliki in Mali Talir idr.

Trdoæive visokogorske cvetliceOb poti œez apnenœast gruøœ in skalovje so nas skoraj na vsakemkoraku preseneœale trdoæive visokogorske cvetlice, med katerimije bilo øe najveœ neæno roænatih otoœkov okroglo listnategamoønjaka, ki je ime dobil po pritliœnih, skoraj rozetasto zgoøœenihin precej okroglih listih, medtem ko grozdasti cvetovi prav prijetnodiøijo. Na skromno ozelenelih skalnih policah so nam delali druæbobeli cvetovi do deset centimetrov visoke alpske zlatice, katerevenœni in œaøni listi po cvetenju odpadejo. Niœ manj prikupni nisobili drobni, modri cvetovi planinske spominœice, katerih steblo jev spodnjem delu øœetinasto dlakavo, sedeœi listi pa so jajœasti doœrtasti.O nastanku Prestreljeniøkega okna je zapisanih veœ ljudskih pri-povedi, med katerimi se najveœkrat omenja tista, ki govori o ve-soljnem potopu. Tedaj se je reøil le Noe in s svojo barko plul pogladini vode, ki pa je ni imel kam privezati. Po dolgem œasu se gaje Bog usmilil, ustavil deæ in voda je zaœela upadati. Kmalu so sepokazali vrhovi visokih gora in med njimi tudi Prestreljenik. Bogje s prsti stisnil njegov greben, da je nastala odprtina, skozi kateroje Noe napeljal vrv in tako zadovoljno pripel svoje plovilo.

Boris Dolniœar

Slo

vensk

i nara

vni

bis

eri

30

Prestreljeniøko okno

Zahodno pod vrhom druge najviøje gore vKaninskem pogorju - Prestreljenikom (2499

m) je s preperevanjem skalnega obokanastalo veliko naravno okno, skozi katerega

lahko iz Slovenije pogledamo v Italijo, saj leæina mejni œrti. V ljudskem izroœilu se je

ohranilo veœ legend o nastanku te kamnite»prestreline«, ki predstavlja eno najbolj

slikovitih visokogorskih naravnihznamenitosti na Bovøkem.

Planinska spominœica Okroglolistni moønjak

Alpska zlatica


Doma in v gospodarskih objektih mo-ramo vzpostaviti uœinkovite preventivneukrepe, da bi prepreœili razvoj glodavcev.Zelo pomembno je prepreœiti vstop glo-davcem v notranjost prostorov, karlahko storimo tako, da zatesnimo vserazpoke, zamenjamo poøkodovana vrataali okna in postavimo mreæe na odprti-nah prezraœevalnih sistemov. Zatesniti jepotrebno tudi odprtine ob vodovodnihceveh in elektriœni napeljavi. Pri gradnjivrtnih lop nekateri uporabljajo tudimreæe ali deske, ki jih vdelajo v tla doglobine trideset centimertov ter na tanaœin prepreœijo, da bi miøi dostopale vnotranjost objekta preko rovov, ki jihnaredijo v tleh. Zelo pomembno je tudiodstranjevanje odveœnih materialov, vkaterih æivali lahko gnezdijo.

Miøja mrzlica To je bolezen, ki se lahko z æivali prenesena œloveka. Bolezen povzroœajo virusi, kise prenaøajo z izloœki glodavcev.Veœinoma se pojavlja v poletnih mesecihin jeseni, ko se veœ gibljemo v naravi indelamo na vrtu, polju ali gozdu. Ljudjese lahko z virusom okuæimo ob vdihava-nju prahu. Œe najdemo poginule miøi alimiøje iztrebke, najprej temeljito pre-zraœimo prostor in se v œasu zraœenja nezadræujmo v prostoru. Nato povrøine,kjer so iztrebki ali poginule miøi, raz-kuæimo. Pri delu uporabljajmo rokaviceiz lateksa. Po razkuæevanju in odstrani-tvi iztrebkov in poginulih glodavcev jenujno prostor in povrøine øe mokrooœistiti. Pri tem je zelo pomembno paziti,da ne pride do dvigovanja prahu.

Za zatiranje miøi doma in okrog hiøevam priporoœamo uporabo izdelkov Ef-fect Rodent, katerih slogan je: Postaviøpo hiøi, pozabiø na miøi! Izbiramo lahkomed: effect rodent box s parafinskimibloki ali effect rodent box z mehkovabo, effect rodent z mehko vabo in ef-fect rodent parafinske bloke. Vsi izdelkivsebujejo gabilo bitrex, ki œloveku pre-preœuje zauæitje vabe z zelo grenkimokusom.

Effect Rodent Box imavabo, zaøœiteno v posebniøkatli, kar omogoœa varnouporabo, œe imamo domahiøne ljubljenœke. Gre zazaprto past, kjer ni nepo-srednega stika z vabo. Boxs parafinskimi bloki je pri-meren za rabo tudi na mestih z velikovlage, saj vaba vsebuje vosek in je zatoøe posebej primerna v vlaænem okolju inprostorih. Box z mehko vabo je uœinko-vit, kjer je na voljo veliko hrane, pa najbo to v zunanjih ali notranjih prostorih.

Effect rodent mehka vaba je zelo jeøœna,saj je sestavljena iz æivil, ki jih imajo glo-

davci najraje. Vabo je priporoœljivo upo-rabiti v prostorih, kjer imajo glodavci narazpolago tudi druge vire hrane. Effectrodent parafinski bloki so zaradi vsebno-sti voska obstojni tudi v vlaænem okoljukleti in v okolici hiøe. Bloki so veœkotni innudijo veœ moænosti za grizenje.

Saøa Klanœar

Preženimo oossee iinn ssrrššeennee!!Ose in sršeni nam vsako poletje grenijo brezskrbne užitke na prostem.Če je v bližini naše hiše osje gnezdo, nas dnevno lahko obleti tudi večtisoč os. Najbolj pogosto so gnezda na podstrešjih, v dimnikih inrazpokah med stenami. Ta mesta le stežka dosežemo, če nam pokakšnem naključju vseeno uspe priti dovolj blizu, pa moramo paziti,da s tretiranjem ne razdražimo os in jim za tarčo postavimo svojegatelesa. Najbolj varno in preprosto je, da mesta, iz katerihose množično izhajajo, poškropimo s sredstvom effectproti osam in sršenom. Učinkovit insekticid je v oblikiaerosola, posebno visokotlačno pakiranje pa omogoča, daz njim popršimo tudi do pet metrov oddaljena mesta.Posebna formula dveh snovi v sredstvu povzroči takojšnjeuničenje nadležnega mrčesa, deluje pa tudi podaljšano inpreprečuje povratek žuželk na poškropljena mesta. Osjagnezda pršimo z razdalje 3-4 metrov, v intervalih po 5sekund. Škropimo zgodaj zjutraj ali poznozvečer, ko so živali manj aktivne.V sadovnjakih, kjer ose delajo velikoškodo na plodovih, lahko uporabimonaravno mehansko zaščito effect vabo zaose. Naravno privabilo v prahu, ki gavsebuje eno pakiranje, raztopimo v vodi inz mešanico napolnimo vabo. Ta bo oseprivabljala dober mesec dni, po tem času palahko vsebnost zamenjamo z novim effectpolnilom za vabo za ose.

www.klubgaia.si

V boj proti miøim

Dom

bre

z m

rgola

zni

Letos se je v naravi pojavilo ogromno øtevilomiøi. Strokovnjaki nas opozarjajo na nevarnostokuæbe z miøjo mrzlico, zato je tudi domapomembno zatirati miøi, da prepreœimo moænevire okuæb in prenamnoæitev økodljivcev.

31


Na poti proti Œeøki smo si v stoletni kleti privoøœili degustacijoodliœnih moravskih vin vrhunske kakovosti. Veœer smo name-nili ogledu Brna, ki je lepo urejeno mesto z bogato zgodovino.

Æe zjutraj drugega dne smo se podali v Arboretum Brno. Najprejsmo si ogledali razstavo 1500 naravnih in 3000 gojenih orhidejter 200 tilandsij. Veœina orhidej uspeva pri 18 stopinj ali neka-tere pa pozimi tudi pri 10 stopinjah. Pod vodstvom strokov-njaka smo si imeli priloænost ogledati tudi poskusnarazmnoæevanja orhidej, kar je del prakse tamkajønjih øtudentov.Arboretum bogati mnoæica skalnjakov, 4000 dreves, 2000 traj-nic ter æe omenjene orhideje in tilandsije. Urejen je krajinsko,tako da marsikatero idejno kombinacijo rastlin lahko prene-semo v domaœi vrt.

V Botaniœnem vrtu mesta Brno smo obœudovali gigantske trop-ske rastline in veliko zbirko trajnic ter zelenjave. Impozantnitropski vrt, predvrt ter park gradu Lednice si zasluæijo velikoveœ œasa za obœudovanje kot smo si ga sami lahko privoøœili.

Vseskozi smo se uspeøno izogibali deænim kapljicam in celotoœi, ki je tik pred nami klestila ob avtocesti na poti domov.

Kot poslastico za zakljuœek smo si ogledali pravi mali raj - vrtgospe Elfride Lungenschmidt, ki na 1000 m 2 nastaja æe 40let. To je œudovita zbirka 8000 rastlin, kjer se vsaka rastlinaponovi le enkrat, 500 trajnic raste v glinenih cvetliœnih loncih,ki jih presajajo le po potrebi, veœinoma na 4 leta. Razne oboke,stene in debla prekriva 130 vrtnic in enako øtevilo razliœnihsrobotov. Najbolj raznoliko bogastvo vrta so hoste, ki jih pre-more kar 860 razliœnih sort! V njem je tudi nekaj dreves, kate-rih velikost vzdræuje z rednim obrezovanjem, da so primernivrtu.

Polni vtisov smo na avtobusu izmenjali mnenja, se zabavali znagradno igro in kot velika druæina v prijetnem vzduøju za-kljuœili druæenje z æeljo po novih skupnih potepanjih.

Loreta Vlahoviå

Gain

i iz

leti

Izobilje ogledov vrtnih lepotPrvi vikend meseca junija je 40 œlanov kluba Gaia namenilo druæenju in spoznavanju vrtnih lepotv okolici Dunaja in Brna. Namensko izbrani datum nam je omogoœil ogled œudovite razstave vrtnicRosentage v Badnu. Obœudovali smo zdruæbe pokrovnih in debelnih ter grme drobnocvetnih indiøeœih vrtnic, nato pa smo se sprehodili pod tunelom plezajoœih sort ob lesenem ogrodju.

Na vrtu gospe Elfride

Pozorno posluøanje strokovnegavodje v Arboretumu Brno.

Lesena pergola na razstaviRosentage, bogato obloæena z vrtnicami.

Reportaæa z izleta

32


Gain tradicionalni piknik bo tokrat na Obali, in sicer 1. septembra, v okolici Kopra. Izletiin naøe druæenje bodo nepozabno lep spomin za vse œlane, ki so ljubitelji lepot, novihdoæivetij in dobre volje.

Ne zamudite Gainega piknika

Gain

pik

nik

Prijavnica za tradicionalni piknik v Sv. Tomaæu nad Koprom, sobota, 1. september 2012Ime in priimek prijavljenca:

Naslov (poøta, poøtna øtevilka):

Telefon:

Poleg sebe prijavljam øe: ____________ odraslih oseb in/ali __________ otrok

Avtobusni prevoz: da ne

Iz kraja: Izpolnjeno prijavnico, s pripisom Gain piknik, poøljite na naslov: Turistiœna agencija AVANTURA, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana. Za veœ Informacij pokliœite telefonsko øtevilko01/242 00 00 ali 01/242 00 01, lahko tudi zastopnika Stojana Rusa na 041/458 973, poøljete pa lahko tudi elektronsko pismo na [email protected].

www.klubgaia.si 33

ProgramZaradi laæje organizacije vas priœakujemo med deseto inenajsto uro dopoldan pred Bio hotelom v Kopru, kjer bodobrodoølica in domaœa malica z istrsko mineøtro. Poneobveznih prijavah na izlete se boste podali bodisi zavtobusi na zanimive oglede ali na prizoriøœe piknika,ki bo v Sv. Tomaæu nad Koprom.

IzletiOd 12.00 do 14.30 ure si boste za doplaœilo lahko ogledali:• park ob gradu Miramar pri Trstu:

8 EUR – ogled parka s strokovnim vodenjem, avtobusniprevoz

• ogled domaœih vrtov naøih œlanov: 5 EUR – avtobusniprevoz in strokovno vodstvo po vrtu

• Luka Koper: 5 EUR – avtobusni ogled pristaniøœa, sstrokovnim vodstvom

• farma polæev pri Kortah: 5 EUR – ogled gojenja polæev inrazlaga med ogledom, avtobusni prevoz

• degustacija vin in ogled kleti Vinakoper: 10 EURPo konœanih izletih in ogledih prihod na prireditveniprostor, kjer bodo postregli s kosilom: meso na æaru sprilogo, solata, sladica, vino, voda. Za zabavo bo poskrbelzabavni ansambel in animator. Plesali, peli, zabavali indruæili se bomo do 18.30, ko se bomo odpravili proti domu.

Vstopna mestaAvtobusni prevoz pri najmanj 35 potnikih:• Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Velenje, Trojane, Zagorje,

Litija: 22 EUR,• Lesce, Kranj, Medvode, Ljubljana, Postojna: 15 EUR,• Gorica, Seæana, Divaœa: 15 EUR,• Krøko, Novo mesto, Ivanœna Gorica, Grosuplje: 15 EUR.

Cena po osebi: 27 EURCena vkljuœuje: najem prostora, toplo malico, kosilo, vino,zabavni ansambel, animacijo, organizacijo in vodenjeizleta. V ceno ni vkljuœeno: avtobusni prevoz, izleti za doplaœilo!

Luka Koper

Farma polæev pri Kortah

Park Miramar


Podarjamo še 50 MAJICVelja do 30. avgusta.

Podarjamo še 50 MAJICVelja do 30. avgusta.

Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem:

• Zdenka Završnik, Kamnik • Olga Turnšek, Dol pri Ljubljani

• Mira Prašnikar, Litija • Marta Premožič, Ptuj• Anica Kramberger, Spodnji Duplek

ZVESTOBA SE SPLAČA,GAIA JO POPLAČA• Amalija Jerman, Črnomelj • Mira Čadež,

Ljubljana-Šentvid • Irena Brežan, Tolmin• Magda Vrhovnik, Dobrnič • Martina Mramor, Cerknica • Milivojta Kralj, Ljubljana • Cecilija Zidarič, Anhovo • Jožica Fajdiga, Šempeter pri Gorici • Marija Zagorc, Apače • Dragomir Horvat, Pesnica pri Mariboru

Nagrajence julijske in avgustovske poletnekrižanke bomo objavili v septembrski reviji terjim po pošti poslali nagrade.

Ne spreglejte izleta Vrtovi Tirolske, ki jebil objavljen v julijski številki revije Gaia!

IN

Vrei

navsaK

Vreunoizdblanakkupizp15

Vrei

navsaK

20%

popu

sta

BZAZ

1gvhpli

R

A V A N T U R A • p o t o v a l n i k o t i œ e kA V A N T U R A • p o t o v a l n i k o t i œ e k

OBIRANJE MANDARIN in OLJK

19. do 21. oktober cena 169 E po osebiNeum, Stonj, Peljeøac,

delta Neretvevkljuœeno: 2x polpenzion, muzika v hotelu,

ogled mesta Stona in obiranje oljk na polotokupeljeøac doplaœilo: 25 e program obiranjamandrarin, voænja s œolni, kosilo, muzika,

zabava 25 e

FLORIADA 2012 – NIZOZEMSKA12. do 16. september cena 325 E po osebiAalsmeer, Zaanse Schaans, Amsterdam, Volendamvkljuœeno: prevoz z avtobusom, 2x polpenzion v hotelu 3*, ogledi poprogramu, organizacija in vodenjeizleta doplaœilo: voænja z ladjico pokanalih Amsterdama 10 e, cvetliœnaborza v Aalsmeerju8 e, vstopninaFloriada 25 e,enoposteljna soba50 e

SEPTEMBER VMAKEDONIJI

6. do 11. september cena 333 E po osebi

• Skopje• Bitola• Ohrid

• Abanija• in øe marsikajVstopnine vkljuœene

Prijave in rezervacije: 01 2420000, 2420002, [email protected] • www.avantura.si, Slovenska cesta 40, 1000 Ljubljana


Izdelek PLANTELLA,BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

20 %

popu

sta

Vrednostni kupon je unovœljiv ob nakupuizbranega izdelka na blagajni v vseh navedenih

prodajalnah. Ob nakupu je unovœljiv samooriginalni kupon, izrezan iz revije Gaia.

Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 8. do 15. 9. 2012.

Bio Plantella START zemlja zapresajanje, 20 L

20 %

popu

sta

Vrednostni kupon je unovœljiv samo ob nakupuizdelka na fotografiji in na blagajni v vseh

navedenih prodajalnah. Ob nakupu je unovœljivsamo originalni kupon, izrezan iz revije Gaia.Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv

od 15. 8. do 15. 9. 2012.

Bio Plantella NUTRIVITuniverzal, 3 kg

20 %

popu

sta



od 15. 8. do 15. 9. 2012.

Neopermin1 kg

20 %

popu

sta



od 15. 8. do 15. 9. 2012.

Ratimor MEHKA VABA500 g

20 %

popu

sta



od 15. 8. do 15. 9. 2012.

Effect UNIVERZALNIINSEKTICID, aerosol, 400 ml

20 %

popu

sta



od 15. 8. do 15. 9. 2012.

Bio Plantella ARION, 250 g(ni potrebna izkaznica FFS)

20 %

popu

sta



od 15. 8. do 15. 9. 2012.

✂

Effect INSEKTICID PROTI OSAM IN SRØENOM, aerosol, 750 ml

20 %

popu

sta



od 15. 8. do 15. 9. 2012.

✂

Bio Plantella NATUR – FR500 ml

20 %

popu

sta



od 15. 8. do 15. 9. 2012.

✂

Bio Plantella FLORA KENYATOX VERDE, 500 ml

20 %

popu

sta



od 15. 8. do 15. 9. 2012.✂

Plantella ORGANIK7,5 kg

20 %

popu

sta



od 15. 8. do 15. 9. 2012.

✂

Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri

Vrednostni kupon jeunovœljiv ob nakupuizbranega izdelka na blagajni vvrtnih centrih Kalia. Ob nakupu jeunovœljiv samo originalni kupon,izrezan iz revije Gaia. Kupon niizplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 8. do 15. 9. 2012.

20 %

popu

sta

Bio Plantella NUTRIVIT zajagode in jagodiœevje, 1 kg

Vrednostni kupon jeunovœljiv samo ob nakupuizdelka na fotografiji in nablagajni v vrtnih centrih Kalia. Obnakupu je unovœljiv samo originalnikupon, izrezan iz revije Gaia. Kupon niizplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od15. 8. do 15. 9. 2012.

20 %

popu

sta

Bio Plantella AKTIV500 ml ali 1 L


20 %

popu

sta

Bio Plantella GEL PROTIPOLÆEM, 1 L


20 %

popu

sta

Plantella TOTAL – R750 ml


20 %

popu

sta

Plantella BIOGRENA10 kg


20 %

popu

sta

Bio Plantella VRT1 L


Ekskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustovEkskluzivno za œlane Kluba Gaia: kuponœki popustovUgodnosti uveljavite tako, da izreæete posamezne kupon œke in jih ob nakupu opredeljenega izdelka predloæite na blagajni doloœene

prodajalne, navedene v glavi kuponov in œlansko izka z nico. Posamezen kuponœek velja ob nakupu enega ali veœ izdelkov na fotografijiin samo v spodaj navedenih trgovinah. Novost tokratne ponudbe je kupon po lastni izbiri Gaiana, ki ga uporabite za izbrani izdelek.

Kuponœke boste lahko uve ljavljali do doloœenega datuma na kuponœku.

Plantella CVET3 L

KGZ Krpan, EuroGarden, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper,

Inpos, KZ Laøko, KZ Sava Lesce, KZ Cerklje z.o.o. in KZ Domæale.

V vseh prodajlnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, KZ Krka20

% po

pust

a



od 15. 8. do 15. 9. 2012.

Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!

Ponudba velja od 15. 8. 2012 do 15. 9. 2012 oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjevekartice zaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.

20 %

popu

sta

trgovec obveznovpiøe ime izdelka

✂

BIO PLANTELLA NUTRIVIT ZA LISTNASTO ZELENJAVO, 1 kg

100% organskognojilo viøje vrednosti, ki ima hranila posebej prilagojena za gojenjelistnate zelenjave.

-20%

Redna cena: 5,39 € 4,31 €

PLANTELLA TABS gnojilo za balkonsko cvetje, 140 g

Gnojilo v tableti za pravilno inenakomerno prehrano balkonskegacvetja. Vsebnost glavnih hranilzagotavlja bujno cvetenje, spodbuja pravilen razvoj korenin in izboljøaodpornost rastlin na stres.

-20%

Redna cena: 5,79 € 4,63 €✂

PLANTELLA CVET, 1 L

Visokokakovostno tekoœe gnojilo, obogatenoz vitamini za gnojenje vsehvrst cvetoœih sobnih, okenskih, balkonskih in vrtnih rastlin ter za bistveno veœ cvetov.

-20%

Redna cena: 5,29 € 4,23 €✂

BIO PLANTELLA AKTIV, 500 ml

Naravni insekticidni koncentratna osnovi kalijevih soli maøœobnih kislin za zatiranjemehkokoænih insektov, kot solistne uøi, prøice in resarji na vrtninah, sadnem drevju in okrasnih rastlinah.

-20%

Redna cena: 4,29 € 3,43 €✂

EFFECT UNIVERZALNI INSEKTICIDPROTI OSAM IN SRØENOM, 400 ml

Je kontaktni insekticid v spreju zdokazanim uœinkom, namenjenzatiranju os in srøenov. Posebnaformula dveh aktivnih snovi povzroœi takojønje uniœenjenadleænega mrœesa, delujepa tudi podajøano.

-20%

Redna cena: 7,89 € 6,31 €✂


Vrtnarska sezona in œudeæne stvaritve domaœih vrtov so v polnem razmahu, zato ste s fotografskimaparatom gotovo æe posneli fotografije, ki vam bodo prinesle œudovite nagrade ...Sodelujete lahko v naslednjih kategorijah: • NAJ otroøka pomoœ na vrtu, • NAJ balkonske kombinacije,• NAJ okrasna gredica, • NAJ grmovnica ali drevo, • NAJ skalnjak, • NAJ zelenjavni kotiœek na vrtu, •NAJ zelenjava v posodi ali obeøanki, • NAJ zeliøœni vrt, • NAJ nenavaden plod in • NAJ vrtna trata.Dragi œlani, fotografije nam do konca septembra 2012 poøljite na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-poø[email protected] (pri tem pazite na primerno kakovost fotografij za objavo – vvsaj 800 KB). Dodajte øe svoje podatke in telefonskoøtevilko. Nagrajence bo izbirala triœlanska komisija, nagrade pa bomo slavnostno podelili in zmagovalce predstavili v decembrski øtevilkirevije Gaia. Obdarili jih bomo s Plantella, Effect in Bio Plantella paketom za vrt in dom.

Sodelujte v nateœaju NNaj naj doseæek naøih œlanov

www.klubgaia.si 37

Klu

bsk

i k

oti

œek

Mladi vrtnarji iz KopraNa osnovni øoli Antona Ukmarja v Kopru je v spomladanskih mesecih potekal projekt Popestrimo øolo. V okviru tega projektase je odvijala dejavnost Øolski vrt, v katero je bilo vkljuœenih 15 uœencev od 1. do 3. razreda. Spoznavali so osnove eko-loøkega vrtnarjenja v majhnem vrtu ob igriøœu dislocirane enote »Ukmarœek«. Œeprav smo mestna øola, imamo: sadovnjak,oljœnik, mlako in øe dovolj prostora, da bomo v prihodnjem øolskem letu zaœeli z dejavnostjo oblikovanja øolskega ekovrta.

mentorica Jana Starman, OØ Antona Ukmarja Koper

Nabiranje kamiliœnih cvetov

Mladi vrtnarji ob svojih gredicah z meøanimi posevki.

Rahljanje zbiteprsti okrog œebule

Tu rastejotudi roæice.

Striæenje majarona. Redœenje redkvic.

Foto: Beti Porenta Foto: Joæe Novak Foto: Drago Obid

Gaia avgust 2012.xp 7/20/12 10:00 AM

AVGUSTAVGUSTS

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

SEPTEMBERSEPTEMBERS

N

P

T

S

Č

P

S

N

P

T

S

Č

P

S

1516�

181920212223�

252627282930�

1234567�

9101112131415

Poda

tki s

o vz

eti z

dov

olje

njem

avt

oric

e iz

Set

vene

ga k

oled

arja

MAR

IE T

HU

Nza

leto

201

2, k

i ga

v Sl

oven

ijiiz

daja

v n

eskr

ajøa

ni o

blik

i Zal

oæba

Ajd

a, te

l.: 0

1/75

4 07

43.

do 17.00 od 18.00

do 18.00 od 19.00

do 14.00

do 9.00

od 17.00

do 12.00 od 13.00

do 16.00 od 17.00

do 19.00 od 20.00

do 17.00 od 18.00

do 15.00 od 16.00

do 11.00 od 12.00

do 9.00 od 17.00

do 16.00 od 17.00

do 14.00 od 15.00

kore

nina

cv

et

list

pl

od

neug

odno

pr

esaj

anje

*,

**,

***

zelo

ugo

dno

Kole

dar

del

Setv

eni k

oled

ar 2

012

38

Veœ o sajenju in oskrbi jagod si preberite v œlanku na str. 22.V avgustu øe lahko odstranimo bujno rastoœe poganjke na sadnemdrevju. Vse veœje rane po rezi temeljito zamaæemo s cepilno bioplantella arbosan smolo.V poletnem œasu se rade pojavijo tudi prøice, proti katerim ukrepamo spripravkom vivera vertimec (pozorni smo na karenco). Zato vœasihøkropimo øele po obiranju.Rez robide opravljamo vse poletje. Glavni poganjek prikrajøamo na okoli2,5 m, stranske, ki izraøœajo iz zalistnikov, pa skrajøamo na 2-3 brste.Pri ribezu in kosmuljah redœimo pregoste talne poganjke.Poganjke malin izrezujemo pri tleh in ne puøœamo øtrcljev.Avgusta in septembra obiramo jabolka in hruøke, upoøtevamo stopnjozrelosti.Sadno gnilobo pred zorenjem omejimo s pripravkom vivera chorus(pozorni smo na karenco).Ob obiranju odstranimo tudi vse œrvive plodove.Gnile plodove, ki so ostali na drevju ali pa so æe odpadli, sprotipobiramo in odstranjujemo iz nasada.

Sadovnjak

V zaœetku avgusta posejano solato moramo v suøi obilno zalivati.Sejemo tudi prezimno øpinaœo.Motovilec je bolje sejati v vrstice. Te so lahko samo 15 cm narazen.Konec avgusta in v septembru sejemo tudi prezimno solato, gredicepa pognojimo z organskim gnojilom v obliki granul bio plantellanutrivit za listno zelenjavo. To gnojilo uporabimo tudi pri pripravigredic, kamor sejemo øpinaœo in motovilec.Brokoli in cvetaœo, ki smo ju sadili v juliju, zoreœ paradiænik, kumare,ohrovt, kitajsko zelje øe vedno vsakih 10 dni dognojujemo s tekoœimorganskim gnojilom bio plantella vrt, ki so mu dodane koristnemorske alge.Ne pozabimo na pletje in rahljanje tal, tako izboljøamo zraœno-vodni reæim. Rast plevelov zadræujemo z zastiranjem. Diøavnice, kot so: majaron, melisa, meta, øetraj, origano, timijan indruge, zadnjiœ poreæemo v septembru.Nabiramo tudi zdravilne rastline. Nabiramo vrtnine, ki jih bomo vloæili za zimo.Velike vrtne grme rabarbar po potrebi razdelimo in jih posadimo. Vsadilno jamo dodamo plantella univerzalno vrtno zemljo. Paradiæniku redno odstranjujemo stranske vrhove, proti paradiænikoviplesni pa ga redno, vsak teden, krepimo z naravnim pripravkom naosnovi sojinega lecitina bio plantella super-f. Œe se plesen pojavi v veœjem obsegu, rastlino v œasu obiranjapoøkropimo øe s fungicidom vivera quadris, ki ima zelo kratkokarenco (3 dni).

Zelenjavni vrt

Umaknemo jih iz neposrednega ægoœega sonca in jih pazljivo, rednozalivamo.Sobne rastline so v veœini primerov tropske rastline, zato jih v suhemin vroœem poletju dnevno prøimo po listih.Odpornost na vroœino, bolezni in økodljivce jim poveœamo tako, da jihvsakih 14 dni zalijemo s stimulatorjem rasti in vitaminskimkompleksom bio plantella vita.Sobne rastline dognojimo s priroœnim gnojilom v obliki øumeœih tabletplantella tabs. Eno tableto raztopimo v 1 litru vode.

Sobne rastline

***

***

***

**

Gaia avgust 2012.xp 7/20/12 10:01 AM

> Ne pozabimo na razmnoæevanje s potaknjenci, ki jih pred potikanjempomoœimo v sredstvo za pospeøevanje rasti korenin plantella rhizoponI za zelene potaknjence.

> Idealne pogoje za rast mladih rastlin zagotavlja zemlja za setev inpikiranje bio plantella start, ki ima fino mleto strukturo, ustvarjaidealno razmerje zraka in vode v obmoœju korenin, da se te lahkopravilno razvijajo.

> Balkonsko cvetje enkrat ali dvakrat tedensko dognojimo s visokokakovostnim gnojilom za cvetoœe rastline plantella cvet, ki zdodanimi vitamini spodbudi bujnejøe cvetenje.

> Za zelene strukturne rastline uporabite gnojilo plantella list, ki imaprilagojena hranila zelenim rastlinam.

> Za dognojevanje je zelo praktiœno tudi najnovejøe gnojilo v oblikiøumeœe tablete plantella tabs za balkonsko cvetje (1 tableta zadostujekar za 10 litrov vode).

> Petunije, surfinije in milijon zvonœke dognojujemo s plantellaspecialnim gnojilom za surfinije, ki vsebuje tudi æelezo, saj imajosurfinije veœjo potrebo po tem elementu, zato se ob pomanjkanjupojavlja kloroza na listih (svetle lise).

> Œe opazimo, da se je zemlja v koritih posedla ali pa jo je premalo, popovrøini dodamo øe malo visoko kakovostne petkomponentne zemljeplantella balkonia.

> Rastline, ki so jih poøkodovali vremenski pojavi (vroœina, toœa, veter …), bolezni ali økodljivci, okrepimo z dodajanjem stimulatorja rasti invitaminskega kompleksa bio plantella vita.

> Veœ o poletni oskrbi zoper bolezni in økodljivce si preberite v rubrikiStrokovnjak svetuje na str. 13.

Okenske in balkonske rastline >>>

Trato skrbno zalivamo. Œe to ponovimo pribliæno dvakrat na teden,bomo na kvadratni meter povrøine porabili okoli 10 litrov vode.

V jesenskem œasu jo spet lahko kosimo bolj na kratko (okoli 3 cm).

Septembra je najboljøi œas za obnovo in setev nove trate. Veœ o setviin pripravi tal si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 13.

Kislost tal je lahko eden od vzrokov za pojav mahu, zato takim tlomæe jeseni (september, oktober) dodamo sredstvo za apnenje talplantella kalcivit.Ob pojavu mahu uporabite posebno sredstvo za uniœevanje te nadlogeplantella proti mahu, ki vsebuje æelezo, hkrati pa trati doda duøik zarast in kremenov pesek za rahljanje in zraœenje tal. V avgustu ga ena-komerno potresemo po pokoøeni trati, nato pa trato zalijemo.

Avgusta trato øe zadnjiœ pognojimo s plantella specialnim gnojilomza travo.

Kole

dar

del

Za lepøi videz trajnic je priporoœljivo, sprotiodstranjevati odmrle liste, stebla in cvetove.

Zemlja se ne sme izsuøiti, zato vzdræujtevlaæna tla pri ostroænikih, visokihzvonœnicah, hostah, vrtnih kresnicah,hortenzijah in drugih vlagoljubnih rastlinah.

Vrtnice redno pregledujemo ter sprotiodstranjujemo vse odcvetele cvetove, s œimerprepreœimo kasnejøi pojav sive plesni.

Vrtnice letos øe zadnjiœ pognojimo splantella specialnim gnojilom za vrtnice.

Øe zadnjiœ v letu pognojimo tudi okrasnegrmovnice in drevesa s plantella specialnimgnojilom za okrasne rastline.

Veœ o sajenju maœeh in iglavcev si preberitev Vroœih idejah na str. 9.

V rubriki Strokovnjak svetuje na str. 13piøemo o sajenju spomladanskih œebulnic,potonik, zimzelenih in drugih okrasnihrastlin.

Uøi na okrasnih rastlinah zatiramo spripravkom na osnovi naravnega piretrinabio plantella flora kenyatox verde.

Hoste, ostroæniki in dalije so prava poslasticaza polæe. Uœinkovito jih ustavimo ssredstvom za zatiranje polæev bio plantellaarion +, ki je dovoljen v ekoloøki pridelavi.

Za økropljenje proti botritisu, ki povzroœagnitje jagod, najveœ økode pa povzroœi vdeæevnih jesenih, uporabite pripravek viveraswitch (økropimo predvsem obmoœjegrozdov).Delno odstranimo liste v coni grozdja, daizboljøamo osvetlitev, zraœnost, manj bo tudibotritisa.Za zakljuœno varstvo proti pozni peronosporiv zaœetku zorenja uporabimo pripravekvivera cuprablau-z.Oidij omejimo z æveplenimi pripravki.Jeseni po trgatvi uniœujemo plevele, zatotakrat ukrepamo s pripravkom viveratouchdown.

Vinska trtaVrtna trata

Okrasni vrt

Preprečimo klitje krompirja v ozimnici!V teh dneh bomo že pričeli pobirati krompir zaozimnico. Da nam v kleti ne bi prehitro začel

kliti, ga posujemo s pripravkom vivera neo-stop. Za 100 kg krompirjapotrebujemo 100 g pripravka, ki ga potresemo pod vsako plastnaloženega krompirja (na cca. 10 cm). Sredstvo uporabimo še predense pojavijo prvi znaki kaljenja. Na krompirju, ki ni namenjen ozimnici,saj ga bomo porabili v enem ali dveh mesecih, in tudi na semenskemkrompirju pripravka ne uporabljamo.

Gaia avgust 2012.xp 7/20/12 10:01 AM

Gaia avgust 2012.xp 7/20/12 10:01 AM

gaia avgust 2012 nr

Documents