glasilo mp št. 23
DESCRIPTION
Glasilo MP št. 23TRANSCRIPT
december 2006 št. 23
Predstavitev novoizvoljenega župana in članov občinskega sveta
Obnova cerkve sv. Jurija
V Hmeljčiču nov kos asfaltne ceste
60 uspešnih let knjižnice Mirana Jarca
Sodelovanje med mirnopeško šolo in šolo iz Žakanja
� december 2006
ŽUPANOVA BESEDA
občinski svet odločal naenkrat o potrditvi mandatov vseh članov občinskega sveta in jih tudi soglasno potrdil.
Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, g. Janez Mežan je podal še poročilo o pregledu potrdila o izvolitvi župana, na katerega le ta ni imela pripomb. Svet je nato soglasno in brez razprave, z 9 glasovi ZA, potrdil mandat župana Občine Mirna Peč, g. Zvonku Lahu. Pod točko razno je svetnik Drago Muhič je opozoril na slabo stanje ceste nad železniško postajo pri ograji ter urgiral, naj se pri CGPju pospešijo trenutna vzdrževalna dela, ki jih izvajajo na območju občine.
Na koncu je predsednica občinske volilne komisije vsem novoizvoljenim svetnikom in županu čestitala ob izvolitvi in jih zaželela uspešno delo v tem mandatu. Ravno tako je župan vsem novoizvoljenim svetnikom čestital in zaželel uspešno delo, vsem dosedanjim, posebej še prisotnemu Jožetu Marklju, pa se je zahvalil za dosedanje delo in vzorno sodelovanje.
Mira Barbo, občinska uprava
Druga redna seja Občinskega sveta Občine Mirna Peč
Druge seje Občinske sveta Občine Mirna Peč z dne 28. novembra 2006, se je udeležilo 8 od 10 svetnikov. Po potrditvi zapisnika 32. redne seje Občinskega sveta in zapisnika 1. konstitutivne seje je občinski svet potrdil še stalno komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi Janez Mežan, Andrej Kastelic in Dominik Rajšelj.
Začasna komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je na svoji 1. seji ugotovila, da je bil listam zastopanim v Občinskem svetu podan prekratek rok za predlaganje članov odborov, zato je rok za zbiranje predlogov podaljšala do 4. decembra 2006. Župan je zato predlagal sprejetje dveh sklepov:
1. Rebalans proračuna za leto 2006 se obravnava na naslednji seji sveta brez predhodne obravnave na delovnih telesih, saj le ti še ne bodo oblikovani.
2. Točka določitev članov odborov občinskega sveta, nadzornega odbora in ostalih delovnih teles se prestavi na naslednjo sejo.
Oba sklepa sta bila soglasno sprejeta.
Pod točko pobude svetnikov je Janez Sluga predlagal, da se razne malenkosti, ki so že vključene v plan dela in proračun za tekoče leto ne obravnava na samih sejah sveta, pač pa urejajo telefonsko, pisno ali osebno z občinsko upravo. Na občinsko upravo naj se
Prvo sejo Občinskega sveta Občine Mirna Peč z dne 16. novembra 2006, je sklical župan Zvone Lah. Vabilu se je odzvala tudi predsednica občinske volilne komisije, ga. Zofija Redek. Župan je najprej predlagal imenovanje začasne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki na podlagi poročil občinske volilne komisije o izidu volitev in potrdil o izvolitvi članov občinskega sveta in župana predlaga potrditev mandatov. V nadaljevanju je bila izglasovana začasna komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v sestavi: Janez Mežan, Andrej Kastelic in Karel Povše.
Poročilo o izidu volitev za župana in za člane občinskega sveta je podala predsednica občinske volilne komisije, ga. Zofija Redek. Na poročili ni bilo podanih nobenih pripomb, zato sta bila v nadaljevanju tudi soglasno sprejeta. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, g. Janez Mežan je podal poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi članov občinskega sveta. V poročilu komisija ni imela pripomb na izdana potrdila novoizvoljenim članom občinskega sveta. Mandat nobenega člana ni bil sporen, zato je
Kot je že znano, je na letošnjih lokalnih volitvah ob 70,17% volilni udeležbi zmagal prejšnji aktualni župan Zvone Lah, predlagatelja OO SDS Mirna Peč, ki mu je tako zaupan že tretji mandat.
10 članov občinskega sveta smo volivci lahko izbirali izmed 32 kandidatov. V prvi in drugi volilni enoti so se volili po trije kandidati, v tretji dva, v četrti in peti volilni enoti pa po en kandidat. V Občinski svet Občine Mirna Peč so bili izvoljeni naslednji kandidati – novi občinski svetniki, ki bodo svoje delo v najpomembnejšem organu odločanja občine opravljali vsaj 4 leta:
Prva konstitutivna seja Občinskega sveta Občine Mirna Peč
PREDSTAVITEV NO VOIZVOLJENEGA ŽUPANA IN ČLANOV OBČINSK EGA SVETA
Sreča ni v glavi in ne v daljavi.Ne v žepu in pod palcem zaklad.Sreča je, če se delo dobro opraviin če imaš nekoga rad.
Tone Pavček
Spoštovane občanke in občani!
Pred nami so praznični dnevi. Ob praznovanju Božiča, največjega družinskega praznika, vam želim, da bi ga preživeli v krogu svojih najbližjih.
Naj bo praznovanje toplo in doživeto, da bi lahko duhovno bogatejši in močnejši vstopili v novo koledarsko leto.
Leto 2007 pa naj vam prinese veliko zdravja, uspeha, osebne sreče in medsebojnega razumevanja.
Župan Zvone Lah s sodelavci in člani Očinskega sveta Občine Mirna Peč
�december 2006
pisno predhodno naslovijo tudi razna vprašanja, na katere želijo svetniki na isti seji dobiti odgovor.
Marjan Parkelj je opozoril na nujno noveliranje in uskladitev Statuta Občine Mirna Peč in Poslovnika o delu občinskega sveta ter predlagal uvedbo korespondenčnih sej. Spremeniti pa bilo potrebno tudi določila glede posredovanje gradiv delovnim telesom in članom občinskega sveta, saj je po njegovem rok od prejema gradiva pa do same seje prekratek.
Janez Sluga je županu še predlagal, da se glede na pretežno vplivno območje izkoriščanja kamnitega materiala v kamnolomu Sv. Ana v naši občini z Občino Trebnje poskuša dogovoriti prenakazilo nadomestila – rente za neko določeno obdobje, saj smo po njegovem mnenju za to upravičeni. Župan je njegovo pobudo sprejel z dopolnitvijo, da se počaka na rezultate študije vplivov na okolje, ki bodo boljša argumentacija za naše zahteve.
Druga pobuda J. Sluge županu Zvonetu Lahu pa se je nanašala na romsko problematiko. Predlaga, da se podpre prizadevanja vodstva KS Bučna vas in MO Novo mesto glede reševanja romske problematike, saj je tudi na območju naše občine problematična (kraje, prometna varnost). S tem ne misli manifestiranja na cesti ipd., ampak izraziti načelno podporo njihovim prizadevanjem zdaj, ko jo potrebujejo.
Mira Barbo, občinska uprava
1. mag. DOMINIK RAJŠELJ, predlagatelj: Leopold Pungerčar in gibanje RADI IMAMO MIRNO PEČ v 1. volilni enoti oz. v VE 1
2. JANEZ MEŽAN, predlagatelj: OO SDS Mirna Peč VE 1
3. MARJAN PARKELJ, predlagatelj: Marjan Parkelj in skupina volivcev VE 1
4. DRAGO MUHIČ, predlagatelj: Marko Vinko Kupljenik in skupina volivcev – VE 2
5. STANE BEVC, predlagatelj: OO SLS Mirna Peč VE 2
29. novembra smo v sodelovanju z Društvom govedorejcev Mirna Peč in Kmetijsko svetovalno službo pripravili zanimivo delavnico na temo BIOPLINARNA ALTERNATIVNI VIR ZASLUŽKA NA PODEŽELJU. Delavnice se je udeležilo okoli 50 slušateljev, katere smo prosili, da izpolnijo anketne liste in jih vrnejo na naslov Občine Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč ali na sedež Kmetijske svetovalne službe Novo mesto.
Zaradi zbiranja potrebnih podatkov za pripravo projekta vas PONOVNO prosimo, da vrnete izpolnjene anketne liste na zgoraj navedene naslove.
Glede na to, da je obstoj manjših nedonosnih kmetij ogrožen, predvsem z vidika konkurenčnosti in visokih stroš
Alternativna možnost ohranitve urejene kmetijske krajine mirnopeškega podeželja
kov kmetovanja, vas vabimo, da se nam pridružite pri projektu BIOPLINARNA, kjer boste lahko svoj višek zemlje izkoristili za gojenje surovin za proizvodnjo BIOPLINA.
In še nekaj koristih informacij o BIOPLINU:
Obnovljivi viri energije imajo pomembno vlogo pri povečanju deleža oskrbe z domačo energijo in zmanjševanju obremenjevanja okolja. Izraba obnovljivih virov energije pa predstavlja tudi pomemben ukrep za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov.
Relativno nova tehnologija proizvodne energije iz bioplina, kot obnovljivega vira energije, med drugim prispeva k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, onesnaževanju vode in degradaciji tal. Med porabniki tega obnovljivega vira energije je, poleg industrije, tudi kmetijstvo.
Bioplin lahko pridobivamo iz organske biomase (koruza, travniška trava, detelja, krmna pesa, listi sladkorne pese, sončnice, ogrščica) ter hlevskega gnoja in gnojevke. Pridobljeni plin ima podobne lastnosti kot zemeljski plin in ga lahko uporabljamo za proizvodnjo toplote in električne energije ter kot pogonsko gorivo za kmetijsko mehanizacijo. Prednosti prefermentirane gnojevke: • Večina razpoložljivega dušika se pred
fermentacijo v gnojevki nahaja v obliki amoniaka NH3. Po fermentaciji (v anaerobnih pogojih) se NH3 pretvori v amonijev ion in nitratni ion, ki sta raztopljena v prefermantirani gnojevki, del amoniaka pa se porabi za sintezo mikrobne biomase. Takšna oblika dušika je rastlinam hitreje dostopna, zato ga rastline porabijo hitreje, s tem pa se ga manj izpere v tla.
• Večji del organskih snovi se v zračnih tleh inkorporira v zemljo, s tem ostane v tleh več dušika, ki je na razpolago koreninam, kar pomeni, da lahko rastline kisik in druga hranila bolje sprejemajo.
• Organske kisline se v napravi za bioplin razgradijo do take mere, da rastlinam in organizmom v tleh niso več nevarne. S tem dosežemo
PREDSTAVITEV NO VOIZVOLJENEGA ŽUPANA IN ČLANOV OBČINSK EGA SVETA
6. ANTON REŽEK, predlagatelj: OO SDS Mirna Peč VE 2
7. ANDREJ KASTELIC, predlagatelj: OO SDS Mirna Peč VE 3
8. ZVONKO PAPEŽ, predlagatelj:ZVONKO PAPEŽ in skupina volivcev – VE 3
9. KAREL POVŠE, predlagatelj: OO SDS Mirna Peč VE 4
10. JANEZ SLUGA, predlagatelj: OO SDS Mirna Peč VE 5
Zaželimo jim uspešno delo.
Mira Barbo, občinska uprava
Kvaliteta zemlje in podrasti se lahko bistveno izboljša.
� december 2006
getske dejavnosti ponuja kmetom dodatno ekonomsko oporno točko;
povečuje dodano vrednost in s tem kupno moč podeželskih regij;
zagotavlja dodatno delo domači industriji in obrti;
omogoča zmanjšanje uporabe umetnih gnojil;
pomembno prispeva k ohranjanju kulturne krajine.
Ena izmed priložnosti ohranjanja podeželja mirnopeške doline, vasi in kmetij je ponujena, ujemimo jo in skupaj sodelujmo pri načrtovanju in uresničitvi projekta BIOPLINARNA MIRNA PEČ.
Informacije preko tel.: 07/393 61 00, 393 61 05, Sonja Klemenc, občinska uprava.
Sonja Klemenc, občinska uprava
bolj zdravo rast rastlin in do desetkrat večjo populacijo deževnikov v zemlji. Veliko število deževnikov pa pomeni stabilno strukturo zemlje (rahla, humusna tla), prepredeno z luknjicami. Takšna zemlja sprejme tudi večjo količino vode, kar je še posebej pomembno pri močnejših nalivih. S tem zaščitimo humusno plast in preprečimo erozijo na mestih, kjer je zemlja slabše pokrita z zeleno maso, npr. pri koruzi na strmejšem pobočju ni potrebno zastiranje.
Prednosti izrabe bioplina: je obnovljivi vir energije; zmanjšuje emisije CO2 in metana; proizvajamo in uporabljamo ga decen
tralizirano, zato povečuje zanesljivost energetske oskrbe;
električno energijo in toploto iz bioplina dobavljamo iz uskladiščene sončne energije v skladu s trenutnimi potrebami, neodvisno od letnega časa in natančno v predvidljivih količinah;
omogoča smotrno rabo opuščenih kmetijskih površin;
z možnostjo izvajanja dodatne ener
Nove možnosti kmetovanja v obdobju 2007 do 2013 integrirana pridelava
Slovenija si je v programskem obdobju od leta 2007 do leta 2013 za enega od najpomembnejših ciljev izbrala izvajanje aktivnosti, ki pripomorejo k obdelanemu podeželju in prilagajanju tehnologijam, ki prispevajo k zmanjševanju negativnega vpliva na okolje.
Sprejeto je prioritetno ohranjanje kmetijskih zemljišč v rabi, posebej na območjih, kjer je potrebno kmetom s pomočjo izravnalnih plačil zagotavljati dodaten vir dohodka.
Druga prioriteta razvoja kmetijstva v Sloveniji, v obdobju od leta 2007 do 2013, je usmerjanje kmetovalcev v sonaravne in trajnostne prakse, ki so naravi prijazne in dolgoročno ugodno vplivajo na okoljske danosti. Ukrepi so namenjeni vsem kmetovalcem v Sloveniji, ki izpolnjujejo kriterije za pridobitev plačil pri posameznem ukrepu.
Spodbujanje okolju prijaznih kmetijskih praks bo potekalo v sklopu ukre
pov SKOP kmetijsko okoljskih plačil. Ukrepi kmetijsko okoljskih plačil so tisti, ki kmetijam omogočajo dodatna finančna sredstva in izboljšanje ekonomike na kmetiji.
Finančno najzanimivejši SKOP ukrepi so INTEGRIRANA PRIDELAVA poljščin, vrtnin sadja in grozdja. Ukrep Integrirana pridelava poljščin posebej priporočamo vsem kmetijskim gospodarstvom vključenim v ukrep kolobar (KOL), saj je ukrep IPL
(integrirana pridelava poljščin) finančno ugodnejši od ukrepa kolobar.
Cilj integrirane pridelave je pridelati čim bolj zdravo hrano za prehrano ljudi ali živali.
Integrirana pridelava je način kmetijske pridelave, ki pomeni uravnoteženo uporabo agrotehničnih ukrepov ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksiko
loških dejavnikov. Pri tem imajo pri enakem gospodarskem učinku naravni ukrepi prednost pred fitofarmacevtskimi in biotehnološkimi ukrepi, kjer se upošteva integrirano varstvo rastlin, znotraj tega pa tudi biotično varstvo rastlin (Ul.RS št.10/04).
Integrirano varstvo rastlin je optimalna kombinacija biotičnih, biotehnoloških, kemijskih, obdelovalnih ali gojitvenih ukrepov pri pridelavi. Uporaba kemijskih sredstev za varstvo rastlin se omeji na najnujnejšo količino fitofarmacevtskih sredstev iz tehnoloških navodil. Tehnološka navodila vsebujejo zahteve oz. omejitve pri integrirani pridelavi, ki so potrebne za zadrževanje populacije škodljivih organizmov pod mejo, ki povzroča nesprejemljivo gospodarsko škodo ali izgubo.
K m e t i j e , k i bodo vključene v integri
�december 2006
rano pridelavo bodo morale pridelovati poljščine, vrtnine, sadje ali grozdje v skladu z pravili, pridelava pa bo nadzorovana s strani kontrolne organizacije.
Pravilnik določa, da mora pridelovalec:• vključiti v (integrirano pridelavo) vse
površine v skladu z pravilnikom,• imeti izdelan gnojilni načrt na pod
lagi analize tal,• voditi evidence in dokumentacijo o
vrsti, količini in uporabi semena, FFS in gnojil ter prodaji pridelkov,
• pridelovalec pri pridelavi poljščin ne sme uporabljati GSO (gensko spremenjenih organizmov) in izdelkov pridobljenih iz njih,
• pridelovalec mora biti vključen v kontrolo integrirane pridelave,
• pridelovalec pridobi certifikat, če je kmetoval v skladu s pravilnikom o integrirani pridelavi.
Ob pridobitvi certifikata bo kmetija lahko pridobila tudi finančna sredstva (subvencije SKOP).
VIŠINA PLAČILA: Kmetijsko gospodarstvo, ki se bo
odločilo za vstop v ukrepe SKOP – in
tegrirano pridelavo, bo v letu 2007 upravičeno do plačil za kritje dodatnih stroškov in izpada dohodka, ki so posledica vključitve v ukrepe.
SKOP UKREPOkvirna višina plači
la v letu 2007 (eurov)Okvirna višina pla
čila v letu 2007 (SIT)Integrirana pridelava poljščin 277 66.380Integrirana pridelava vrtnin 451 108.077Integrirana pridelava sadja 821 196.744Integrirana pridelava grozdja 600 143.784
Pogoji za plačila so: minimalana površina na KMG je 0,30
ha površine vključene v posamezen ukrep SKOP,
pridobljen certifikat za tekoče leto in
kmetovanje v skladu z pravilnikom, vodenje evidenc in opravljeno izobraževanje.
Nosilec KMG mora podpisati pogodbo o izvajanju ukrepov SKOP za obdobje petih let, prav tako pa mora izpolnjevati vse ostale zahteve, ki so določene z razpisom.
ROK ZA PRIJAVO: Kmetija, ki se bo odločila za iz
vajanje ukrepov SKOPintegrirane pridelave v letu 2007 se mora prijaviti v kontrolo integrirane
pridelave. Rok za prijavo je december 2006.
V kontrolo se lahko prijavite Or
Obvestilo o kvaliteti pitne vode iz lokalnega vodovodaUporabnike vode iz lokalnega vaškega vodovoda Jelše Vrhpeč obveščamo, da nas je Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto v mesecu novembru obvestil o izvedbi nadzora na omenjenem vodovodu.
Zaključna ocena poročila zavoda je, da pitna voda na tem vodovodu ni zdravstveno ustrezna in da vodooskrba ni varna. Možnost hidričnih epidemij je stalno prisotna.
Uporabnike vode iz vodovoda Jelše – Vrhpeč zato seznanjamo, da je potrebno vodo pred uporabo obvezno prekuhati!
Občina Mirna Peč bo z upravljavci oz. vzdrževalci vodovoda iskala naslednje rešitve – kondicioniranje (filtracija in občasno kloriranje) vode, uvedba ustreznega nadzora, usposabljanje vzdrževalcev vodovoda, redno izpiranje in razkuževanje vodovoda. Dolgoročno pa se planira povezava in priklop vaškega vodovoda na javni vodovod.
Andrej Kastelic, občinska uprava Občine Mirna Peč
ganizacijam, ki imajo dovoljenje za izvajanje, to so:
Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu, Vinarska ulica 14, 2000 Maribor;
Bureau Veritas d.o.o., Linhartova cesta 49a, 1001 Ljubljana;
Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu, Vrbanska 30, 2000 Maribor;
Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, Kongresni trg 14, 1000 Ljubljana;
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Žalskega 2, 3310 Žalec.
Vse informacije o integrirani pridelavi lahko dobite na kmetijski svetovalni službi ali po tel. 07/33 21 942.
KGZS-Zavod Novo mestoIzpostava KSS Novo mesto
Brezplačni prevzem izrabljenih avtomobilskih gum
Kar nekaj ljudi se je na nas obrnilo z vprašanjem, ali velja brezplačni prevzem tudi za avtomobilske gume, ki so odslužile svojemu namenu, enako kot za izrabljene avtomobile. Vsem tistim, ki ne veste, kam s svojimi izrabljenimi gumami, sporočamo sledeče:
svoje gume lahko brezplačno oddate pri podjetju Wolf Skakovci d.o.o,, Cankova 35, 9261 Cankova, tel. št. 02 540 91 00, 031 656 067, kateremu je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo podelilo koncesijo za naše področje. Podjetje pa je dolžno v primeru
prevzema večjega števila odpadnih gum, lete tudi brezplačno prevzeti na domu.
Glede na navedeno gotovo pričakujemo, da izrabljene avtomobilske gume ne bodo kazile našega okolja. Če želi kdo pomoč pri posredovanju, se naj obrne na občinsko redarstvo.
Brigita Kalčič,Medobčinski inšpektorat
in redarstvo
� december 2006
Cerkev v tej vasi je v zgodovinskih listinah omenjena že leta 1575 in je zidana v gotskem slogu. Freske iz 16. stoletja so odkrili in obnovili že leta 1986. Na oboku nad glavnim oltarjem so upodobljeni štirje evangelisti: Matej, Marko, Luka in Janez ter prizor angelovega oznanjenja Mariji. Na steni ob glavnem oltarju je na desni strani upodobljen Jezusov smrtni boj z napisom: »Moja duša
je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite z menoj!« (Mt 26,38). Leva freska predstavlja poslednjo sodbo z Jezusovimi tolažilnimi besedami: »Pridite blagoslovljeni mojega očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!« (Mt 25,34). Prvotna gotska cerkev je bila predelana v baročnem slogu, v katerem je izdelan tudi glavni oltar s sv. Jurijem, ki ima na levi strani kip sv. Petra, na desni sv. Pavla, na vrhu je sv. Martin, ob njem pa sta Anton Padovanski in Janez Evangelist. Stranska oltarja sta rokodelsko delo in sta posvečena Lurški Materi Božji in sv. Jakobu. Slike križevega pota, ki izhajajo iz Layerjeve šole, so leta 1888 prenesli iz župnijske cerkve.
V zvoniku so trije zvonovi, od katerih je najvrednejši 250 kg težak
V rojstni vasi pesnika Toneta Pavčka, v Šentjuriju, je na Martinovo nedeljo, novomeški škof msgr. Andrej Glavan, ki je tudi vodil slovesno somaševanje štirih duhovnikov, blagoslovil obnovljeno podružnično cerkev sv. Jurija, ki je ena od devetih cerkva mirnopeške župnije.
Obnovljena cerkev sv. Jurija
Pravijo, da je gručasto naselje pod hmeljčarsko gorico dobilo ime po hmelju, ki ga je tu gojil graščak Cojz. Hmeljčič je v zgodovinskih listinah omenjen že leta 1290, ko je stiški samostan tukaj kupil štiri kmetije. Nekoč znana romarska cerkvica Marijinega vnebovzetja pa sega v leto 1575. Ker je tudi znana vinska gorica, v tej cerkvi že od davnih časov na šentjanževo, to je 27. decembra, blagoslavljajo vino.
In ker je gorica še vedno porasla z vinogradi, posejana z zidanicami in vikendi ter prepredena z ozkimi in strmimi potmi, ki jih, kljub rednemu vzdrževanju, neurja, nevihte in hu
dourniki vsakič znova razdrapajo in gramoz odnesejo v dolino, so se vaščani, lastniki vinogradov in zidanic, odločili, da cesto asfaltirajo. Stopili so skupaj, določili gradbeni odbor, za njegovega predsednika pa potrdili Antona Progarja. Pripravili so ustrezno dokumentacijo, pridobili ustrezna soglasja, zbrali denar in letos spomladi začeli delati. Celotna naložba je vredna sedem in pol milijona tolarjev, od tega je mirnopeška občina prispevala 3.780.000 tolarjev, posamezniki so skupaj prispevali 2.650.000 tolarjev, opravili so 679 ur prostovoljnega dela in tako so zadnjo novembrsko soboto ta del ceste s priložnostno slovesnostjo tudi uradno predali v uporabo. Blagoslo
vil jo je duhovnik Martin Špringer, trak sta simbolično prerezala župan Zvone Lah in predsednik gradbenega odbora Anton Progar, navzočim krajanom, gostom in predstavnikom občine je na harmoniko zaigral Tadej Brezovar, z recitacijo Pavčkove pesmi se je predstavil Mirko Krevs,
na svoje instrumente pa so nekaj skladb zaigrali še Gorjanski škratje. Nato so se peš in z zapravljivčkom napotili po na novo asfaltirani cesti do najbližje zidanice.
V vasi – v prostorih gasilskega doma pa so potem pripravili še družabno srečanje vaščanov, kjer so se imeli priložnost pogovoriti o novih skupnih načrtih, ki bi bili koristni tako za vaščane kot za tamkajšnje vinogradnike in pridelovalce cvička. Verjetno je beseda tekla o prepotrebnem novem vodo
vodu, kanalizaciji, mogoče pa tudi o prenovi tamkajšnje cerkve. Dober zgled imajo v soseski.
Ljuba Sukovič
V Hmeljčiču nov kos asfaltirane cesteVaščani in lastniki vinogradov ter zidanic iz vasice Hmeljčič pri Mirni Peči so v soboto, 25. novembra, popoldne, slovesno predali v uporabo 360 m dolg kos asfaltirane ceste.
�december 2006
bronasti zvon, ki nosi letnico 1752. Prva svetovna vojna je cerkvi vzela 200 kilogramski bronasti zvon, ki ga je leta 1921 nadomestil kar 500 kilogramski železni zvon. Leta 1987, na Martinovo nedeljo, je ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas posvetil nov 540 kg težak bronasti zvon, ki nosi napis: V križu je rešitev. Pod zvonove šentjurske cerkve spadajo vasi: Šentjurij, Dolenja vas, Hrastje, Poljane in Čemše. Zdajšnjo obnovitev so domačini iz navedenih vasi, ob pomoči Zavoda za kulturno in naravno dediščino Novo mesto, začeli že leta 1994, ko so zidove utrdili z betonskimi oporniki in železnimi vezmi ter cerkveno ladjo prekrili z novim ostrešjem. Temeljitih posegov so se lotili po desetih letih, ko so na novo ometali notranjost in zunanjost cerkve, naredili nov tlak in obnovili električno napeljavo. Letos so na 29 m visokem zvoniku zamenjali ostrešje in ga prekrili z bakreno pločevino ter ga oblekli v nov omet. Pri notranji in zunanji obnovi je v teh dveh letih sodelovalo 83 ljudi, ki so skupaj opravili preko 6.000 ur prostovoljnega dela. Po predračunu so bila vsa dela ocenjena na 22.900.000,00 SIT, od tega 12.600.000,00 tolarjev za obnovo
zvonika. Dejansko pa so zaradi svojega vloženega dela stroški obnove zvonika znašali slabe štiri milijone tolarjev. Prenovo dopolnjuje izredno lepo urejena okolica cerkve in vasi. O kronologiji obnovitvenih dogodkov je domačin Anton Mavec iz Čemš napisal pesem, ki jo je med slovesno mašo tudi prebral.
Slovesnosti se je udeležilo ogromno število ljudi, s svojim prihodom pa so jo obeležili tudi konjeniki, ki imajo prav v tej podružnici vsakoletni blagoslov konj na god sv. Jurija. Celota soseska te podružnice se je vodji obnovitvenih del Branku Pirnarju zahvalila za njegovo skrb in delo s spominskim darilom, za vernike, romarje, goste in obiskovalce pa so pripravili pogostitev, saj je sv. Martin drugi zavetnik te obnovljene kulturne dediščine. Mirnopeška župnija je ob tej priložnosti izdala tudi posebno zloženko z zanimivimi podatki o kraju in cerkvi. Tako so pre
bivalci te soseske ponovno pokazali, kaj se z dobro voljo in skupnimi močmi da narediti kljub pomanjkanju denarja in časa in tako še za mnoge rodove ohraniti zakladnico kulturne in naravne dediščine.
Ljuba Sukovič
Obnovljena cerkev sv. Jurija Zahvalne besede
Vsaka velika stvar je sestavljena iz množice malih stvari. Tudi dobrota je skupek majhnih in malo večjih koščkov sestavljanke, ki tvorijo pozitivno energijo. V Šentjuriju se je dobrota v veliki meri pokazala v bližnji in dalnj i preteklost i . Njena prisotnost je skozi stoletja združevala in opogumljala ljudi, da so zgradili in ohranili do današnjih dni najveličastnejšo zgradbo v Šentjuriju. Ker pa zob časa nikoli ne počiva, smo v teh letih imeli to čast, da nadaljujemo že pred toliko stoletji začeto delo. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem krajanom petih vasi, ki spadajo pod šentjurski zvon, kakor tudi vsem zunanjim tesarskim, zidarskim, krovskim, električarskim in drugim mojstrom, ki so prostovoljno vgradili svoj delež. Zahvaljujem se tudi občini in vsem ostalim, ki ste velikodušno prispevali finančna in materialna sredstva za obnovo šentjurske cerkve.
Hvala!
Brane Pirnar,vodja gradbenega
odbora
� december 2006
RAZPORED BIBLIOBUSAV LETU 2007
Bibliobus bo v letu 2007 v Občini Mirna Peč izposojal na treh lokacijah:
- v Mirni Peči od 13.15 do 15.15 ure, - v Globodolu od 15.30 do 17.00 ure in- v Jablanu od 17.15 do 18.00 ure.
Knjige si bo možno izposoditi enkrat na mesec ob torkih, in sicer:23. 1. 2007, 20. 2. 2007, 20. 3. 2007, 17. 4. 2007, 22.5. 2007, 9. 6. 2007, 18. 9. 2007, 16. 10. 2007, 20. 11. 2007, 18. 12. 2007.
60 uspešnih let Knjižnice Mirana Jarca Novo mestoKnjižnica Mirana Jarca Novo mesto je osrednja območna knjižnica, ki skrbi za mrežo knjižnic na področju Dolenjske, Bele krajine, Posavja in kočevske regije. Knjižnica zbira, obdeluje, hrani in posreduje različno leposlovno gradivo, strokovno literaturo, neknjižno gradivo (DVD, video kasete, avdio kasete, CD …) in nudi najrazličnejše informacije.
MO Novo mesto je ustanoviteljica Knjižnice Mirana Jarca, občine Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Škocjan in Šentjernej pa so pogodbene partnerice Knjižnice Mirana Jarca, ki po zakonu poravnavajo svoje obveznosti. Občina Mirna Peč 100 % izpolnjuje svoje obveznosti do Knjižnice Mirana Jarca. Mirnopeška občina posebej sofinancira bibliobus ter nekatere projekte novomeške knjižnice, pri katerih sodelujejo njihovi občani – osnovnošolski in predšolski otroci (npr. Knjižni kviz, Mavrična ribica). Knjižnica Mirana Jarca izvaja tudi bibliopedagoške ure v vrtcu Cepetavček in predavanja za starše na roditeljskih sestankih.
Knjižnica vodi različne projekte: npr. republiški projekt Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo Rastem s knjigo; izdeluje svojo domačo stran, ki je dostopna na naslovu: http://www.nm.sik.si/; sodeluje pri vnašanju vsebin na portal Kamra, vodi referenčni servis
Vprašaj knjižničarja; izvaja ure pravljic; igralne ure s knjigo; računalniško opismenjevanje za vse uporabnike …
V teh dneh, ko smo obeležili dan splošnih knjižnic, je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto praznovala 60 uspešnih let. Na prireditvi nas je s svojo prisotnostjo počastil tudi župan Občine Mirna Peč gospod Zvone Lah ter ostali župani občin in direktorji javnih zavodov.
Vodja policijskega okoliša svetuje občanom Občine Mirna PečVodja policijskega okoliša Boštjan
Rozman s PP Novo mesto vas opozarja, da policisti v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi krajši in noči daljše, vsako leto obravnavajo večje število prometnih nesreč. V tem času med najbolj ogroženimi udeleženci v cestnem prometu izstopajo predvsem pešci in kolesarji, še posebej, ko se gibljejo po odprtih cestah in v neosvetljenih naseljih brez pločnikov ali kolesarskih stez.
Zaradi tega policija vsako leta v tem letnem času daje zelo velik poudarek na preventivno dejavnost. Zato je Policijska postaja Novo mesto v
Pa še nekaj statističnih podatkov, ki se nanašajo na Občino Mirna Peč, za obdobje od 1. 1. 2006 do 31. 10. 2006: OBISK5.590 obiskov v Knjižnici Mirana Jarca, od
tega 570 obiskov v Potujoči knjižnici.IZPOSOJA37.006 izposoje gradiva, od tega 5.816
transakcij v Potujoči knjižnici.PRIREDITVE v okviru Oddelka za mladi
no (v izvedbi Slavke Kristan) 6 prireditev/230 udeležencev.BIBLIOPEDAGOŠKE URE v izvedbi Vladimire Grahek 16 dejavno
sti/788 udeležencev.Iščite poti do znanja in modrosti - vrata knjižnice so vam odprta.
Slavka Kristan,vodja oddelka za mladino
�december 2006
Letošnje srečanje mirnopeških starostnikovŽe vrsto let Krajevna organizacija Rdečega križa iz Mirne Peči vsako jesen v prostorih osnovne šole pripravi srečanje občank in občanov, ki so, z dopolnitvijo 70 let starosti in več, stopili v jesen življenja. Letošnja izredno topla in sončna jesen je bila prav primerna za tovrstno srečanje, ki je potekalo v nedeljo, 29. oktobra.
Od približno 260 starostnikov se jih je na srečanju zbralo kar okrog 140. Osnovnošolci so jim pod vodstvom mentoric pripravili prisrčen in razvedrilni kulturni program, prijetne melodije so jim na svoje instrumente zaigrali člani Društva mirnopeških harmonikarjev, stare ljudske pesmi pa so jim zapele pevke iz pevske skupine Če
belice. Prijetno počutje, dobro voljo in veselje pa jim je najprej zaželela predsednica Krajevne organizacije rdečega križa Mirna Peč Slavka Derganc, ki je poudarila, da so do sedaj razdajali sebe in razvajali druge, zdaj pa je čas, da to za njih delajo drugimlajši in jim tudi z vsakoletnim srečanjem pripomorejo k bolj barviti jeseni življenja. Sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto Barbara Ozimek pa jim je na kratko predstavila humanitarne dejavnosti združenja, kot so: krvodajalstvo, štipendiranje, pomoč otrokom in družinam v stiski ter številne druge akcije. Največ pozornosti namenjajo pomoči socialno ogroženim družinam, posameznikom in otrokom. Vsak mesec pomagajo
okrog 200 družinam.Za nesebično in požrtvovalno delo
so se s simboličnim darilom zahvalili aktivistki Zalki Kumer. Starostnike pa je nagovoril tudi župan Zvone Lah, ki se je aktivistkam zahvalil za njihovo požrtvovalno delo, starejšo generacijo pa pozval, da se v čim večjem številu opredelijo za zdravnico splošne medicine, ki deluje v mirnopeški ambulanti in jim zaželel kar najlepši dan v krogu sebi enakih. Na harmoniko jim je zai
gral tudi najmlajši harmonikar Anže Cesar. Cvetje pa so tokrat izročili najmlajšima, ki sta stopila v njihove vrste: 70letni Tilki Pate in Antonu Progarju. Druženje se je nato nadaljevalo s kosilom in prijetnim kramljanjem, spremljale pa so jih melodije mirnopeških harmonikarjev in glasovi Čebelic. Pa na svidenje spet prihodnjo jesen!
Ljuba Sukovič
Vodja policijskega okoliša svetuje občanom Občine Mirna Pečsodelovanju z SPV Občine Mirna Peč pridobila večje število kresničk in odsevnih trakov, ki bodo razdeljeni vsem otrokom iz vrtca in učencem 1.ih razredov Osnovne šole Mirna Peč. Kresničke in odsevni trakovi se bodo razdelili tudi posamezno ostalim občanom na cesti.
Svetujem vam, da zaradi vaše varnosti vedno hodite po pločniku, kjer pa to ni mogoče, hodite po levi strani ceste. Tako lahko pravočasno opazite vozilo, ki prihaja nasproti, pa tudi voznik vas bo lažje opazil.
Kresničke nikoli ne nosite okoli pasu, saj je avtomobilski žarometi ne
bodo obsvetili. Zato jo obesite za pas ali žep in pri tem pazite, da kresnička prosto niha.
Policisti ugotavljamo, da občani premalo storijo za svojo lastno varnost. V temi, mraku ali ob slabši vidljivosti (bodisi zaradi megle, močnega dežja ali sneženja) vozniki pešce ob cesti le stežka opazijo. Vedno poskrbite, da imate s seboj kresničko ali izdelke z odsevnimi površinami. Tako vas bodo vozniki opazili veliko prej, kot sicer. Svetujem, da upoštevate navedene samozaščitne ukrepe in s tem tudi sami nekaj naredite za svojo varnost.
Boštjan Rozman, vodja policijskega okoliša,
10 december 2006
Dobrodelnost pod zvonom sv. JurijaNa hribčku prijazna vas stoji, sredi nje pa cerkev sv. Jurija jo krasi.Čeprav v njej zavetnika sta dva do nedavnega podoba njena je bila prav žalostna.Razpoke v stropu in zidu so bile,omet vsepovsod je odpadal z nje.Vse bolj nevarnost je bila,da bi se lahko porušila.S strahom smo jo ogledovali,o njeni usodi trepetali.Pred leti pa smo le sklenili,da bi jo utrdili, obnovili,pred propadom jo rešili.Kar po domače se to delati ne da, ker pod spomeniškim varstvom je bila.Marsikaj je bilo treba storitiin načrt za obnovo pridobiti. Pri tem naš rojak,ki za te stvari je strokovnjaknam uslugo je storilin s kolegi brezplačno načrte naredil. V zid železobetonske stebre bilo treba je zalitiza njih pa trdne temelje narediti.na vrhu z železobetonskim vencem jo obdati,nasprotne stebre pa z močnimi drogovi povezati. Da smo vse to lahko storili,smo ji dotrajano streho odstranili,novo ostrešje narediliin jo z opeko bobrovcem pokrili.
Vse to je bilo zelo dragoin denarja je hitro zmanjkalo.Pri tem spomeniško varstvo dosti pomagalo jesaj je plačalo železo in betoniranje. Stroške za streho pa krili smo samiz našimi dobrodelnimi darovi.Po teh delih cerkev trdna je bila,podoba njena pa še bolj žalostna.Poteklo je kar nekaj let,saj nihče se upal vodstva ni prevzet. Končno se pojavil mož je mlad,ki se je bil pripravljen žrtvovat,zahtevno in težavno vodstvo prevzetin z deli obnovitvenimi začet.Ko smo o potrebnih delih razpravljali,so nekateri bili za – nekateri pa so se zbali,da že v začetku del bomo obstali.Pa se je oglasil preudaren in izkušen mož, ne več mlad »Jaz pa pravim vam začet je treba in ne se bat,saj še vedno pregovor v veljavi je,ki so poznali že stari ga ljudje,da fantu cagavcu s preveč strahu se usoda dobra ne obeta mu«.
Da bi stene utrdili in z betonom zalili,smo to pri neki firmi naročili.Koliko je potem bolje bilougibati ni naša stvar,vemo le da nam odneslo velik je denar.Omet bilo treba je odstraniti,ga na novo narediti, zgladiti, pobeliti,ozvočenje namestiti, električno napeljavo narediti, dotrajani tlak v cerkvi odst ranitiin ga z novo opeko namestiti.
Dela pri cerkvi so proti koncu šla,lahko rečemo, da dobro so opravljena, zahvala za to mnogim gre,predvsem pa njemu, ki to vodil je.Bil je vedno dobre volje – nikdar robat,za vsakega pristop je imel, kot da mu je brat.Ob cerkvi pa kot kakšen star bolnik,takšno podobo kazal je zvonik.Obljubili smo, da prišel na vrsto bo,ko le priložnost bo za to.Zavedali smo se da bo to zahtevna stvar,predvsem pa velik – velik denar,da bodo za to potrebni strokovnjaki,ki se na ta dela morajo spoznati.Eno leto je minilo,ne da bi pri tem se kaj storilo,le do sestanka je prišlo.Predračuni so pokazali kako zelo bo to drago,če nekdo drug nam to delal bo, zato kar največ z lastnimi moč mi naj bi se delalo. Pri tem pa od predstavnikov je naših do pomislekov prišlo,kdo bo pri tem odgovoren, kdo nadzorni, kdo kontrolni bo.Nam prišla v zavest je misel ta,da če Gospod ne zida hiše,zaman se trudijo zidarji.Misel to smo malo prikrojili,da varstvo bi Njemu izročili, ki za to zahteval denarja ne bo,le da mu zvesto služimo.Njemu hvala za varstvo to,saj je pri delu le do manjših bušk in prask prišlo.Kljub temu da mnogo smo delali samistroški so vseeno nastali,a še daleč takšni ne kakor v začetku so kazali. Glede na to da v podružnici je gospodinjstev manj kot sto,vsako naj bi prispevalo tisočakov več kot sto.
11december 2006
Za pomoč tudi lastnike zemljišč na tem območju smo zaprosili in kar prav da smo tako storili,saj so mnogi dali,ne da bi se jezili.Bili pa tudi taki so,ki pri njih ni tako gladko šlo,saj hitro izgovorov so imeli lahko sto,kako naj cerkev sama financira,saj za uslugo vsako plačilo si pobira, kako ogromne in bogate gozdove ima,pa naj jih kar lepo raskira in proda.Ko pa jih vprašaš kje vse je bogastvo to,se izmikajo, da drugi pravijo takoin če enkrat dajo tisočakov pet ali deset, zdi se jim kot da bi podarili celi svet.Ne pomislijo, da tako je treba obiskati celo goro,da se nabere tisočakov malo več kot sto. Tudi občina je pomagala in nekaj sto tisočakov prispevala. Na spomeniškem varstvu ob prošnjah gluhi so ostali,češ kar so mogli so že na začetku prispevali, a da prošnja le ni bila zastoj,material so obljubili za zaključni sloj. Po domače temu reče se, da dali apno so za beljenje.Hvaležni smo jim za tosaj bilo je res kakovostno.Železno smo konstrukcijo spojili,čvrsto odre okrog zvonika naredili,ga od tal do vrha ogradili.Omet z zvonika oklepali, ga oprali,ter na novo pozidali – ometaliin mu podobo novo dali.Streho z zvonika odstranili,dotrajani les pa lepo na kup zložili in dejali,da bi ga ob kresu v daritvi žgalni Bogu darovali.So tesarji dela se lotili,vestno, skrbno, natančno po tesarsko, saj se ne bi obneslo,če delali bi po mesarsko. Pripravljeni les so merili, prikrojili, oblikovali, urezaliin z našo pomočjo na zid zvonika dali, Za vse to pa plačila niso zahtevali, nekateri pa so še celo finančno pomagali. Da bi malo se sprostili,
smo kresovanje priredili,širšo množico k temu povabili.Ob mraku okrog kupa smo se zbrali,se pomenkovali, razpravljali, modrovaliga zakurili, gospod župnik pa blagoslovili,molitev pa z raznimi prošnjami dopolnili.Kres je prav lepo gorelin ko je pojenjati začel, pozval nas župnikov je glas, naj vrnemo se k cerkvi,kjer nekaj svinjskega tam čaka nas. Ko tja prišli smo videli kako,četudi svinjsko - grdo pa to le ni blo. Ob drugem smo tudi svinjsko jedli,se veselili in več vina kakor vode pili in za to priliko primerne pesmi peli.Glas harmonike je zazvenelin če kdo je željo imel, se je v njenem ritmu ali pa kar po domače zavrtel. Hitro smo pozabili na vse hudoin videli da tudi pri cerkvi je lahko lepo.
Izkazal se dobrodušen je gospod,pa se v javnost rad ne bi dal,kako lep znesek za kapo svetega Martina je daroval.So kleparji hudi vročini kljubovali, bakrene plošče rezali, krivili, ravnali, oblikovali, ter kvalitetno zvonik z njim obdali.Verjetno ker je tako strašno vroče blo se je z bakrom lažjem delalo.Pleskar s svojo ekipo,brezplačno za lepši videz naredil je veliko. Gospod župnik večkrat zraven je prišel, saj za kakšno delo res ni bil,a kakor da moči nam novih je vlil. Na vrh zvonika se nov križ je dal,ki ga župan je daroval.
Novo električno uro je bilo treba kupiti,za njo pa lepe kazalce in številčnico narediti, Da bi zvoniku bila v okras,nam pa lepo merila bi čas. Ko na delu nekje hitimo se nam dozdeva,pa saj to ni res, ta ura verjetno prehiteva.Strelovod smo naredili,da bi jezne strele ukrotiliin jih v zemljo napotili.Za vsak dar ki ga kdo je ali pa še bo daroval,želimo, da bogato plačilo bi mu Bog dal. Pri zbiranju prispevkov v glavnemnismo naleteli na gluha in kosmata ušesato ne sliši naj se samo tu ampak tudi v nebesa.Jelka, Branko, Marko, Ivan, Jože, Lojzein še, in še, in še, in še, in še, in še kdo,pripomogli so da delo teklo je nemoteno,Bog poplačaj jim zato.
Nauk: Začet je treba in ne se bat! AMEN!Mavec Anton
1� december 2006
V petek, 24. novembra, zvečer je mirnopeška dvorana Kulturnega doma dobesedno pokala po šivih, zaradi izrednega zanimanja občanov za zabavni večer, ki ga je pripravil domači ansambel Dolenjski muzikanti pod vodstvom Milana Marna.
Dolenjski muzikanti, ki štejejo od 8 do 9 članov, delujejo skoraj štiri leta in v tem času so nastopili na številnih prireditvah in tekmovanjih narodnozabavnih ansamblov ter poželi kar nekaj lovorik. Za prihodnje leto pripravljajo
izdajo zgoščenke, za katero že imajo posnetih deset lastnih skladb.
Vse niti zabavnega večera, ki je nosil naslov Se radi smejemo, igramo in pojemo, je imel v rokah Silvo Polak, ki je s spretnimi humornimi vprašanji in smešnimi iskricami izvabil marsikatero salvo smeha v dvorani. Kot gost je na mirnopeškem odru prvič nastopil znani pevec Marjan Zgonc. Publiki se je predstavil z znanimi melodijami in tudi s povsem novo pesmijo. Iz bogate zakladnice ljudskih pesmi pa so svoj repertoar zajele pevke pevske skupine Čebelice. Za humorni skeč so poskrbeli člani Kulturno umetniškega društva Mirna Peč. Že kar nekaj desetletij stare in še vedno lepe pesmi je z Dolenjskimi muzikanti zapela pevka Marija Jerele. Zdajšnje največkrat obravnavane dogodke v Sloveniji pa je v smešnem intervjuju z Brajdimirom in Berto predstavil Silvo. Za konec veselega večera so nastopajoči skupaj s publiko zapeli še mirnopeško himno V dolini tihi.
Se radi smejemo, igramo in pojemo
KUD Mirna Peč je tudi to leto razveselilo svoje domačine in širšo Dolenjsko, pa tudi Posavje, s komedijo HODL DE BODL ALI DVE VEDRI VODE.
Komedijo smo zaigrali dvanajstkrat, kot vsako leto tudi za naše dobre prijatelje Društvo invalidov Novo mesto. S to komedijo pa letos še nismo zaključili sezone. Konec novembra smo jo zaigrali varovancem Doma starejših občanov v Trebnjem. V decembru pa gostujemo v Artičah in za naše domače občinstvo (17. 12. 2006, ob 15ih, v Kulturnem domu Mirna Peč).
Še ena uspešna sezona za gledališko skupino
Izreden obisk veselega večera z Dolenjskimi muzikanti in njihovimi gosti je dokazal, da v vse hitrejšem ritmu življenja in v vse daljšem delavniku, natrpanem z mnogimi skrbmi in opravili, ljudstvo še vedno rado prisluhne vselim šalam, lepim melodijam in zvonkim glasovom pevk in pevcev, ki s takimi večeri popestrijo enolični vsakdanjik ter izvabijo iskren nasmeh na obraz.
Ljuba Sukovič
1�december 2006
Mirnopeški harmonikarjiDruštvo harmonikarjev Mirna Peč je bilo v letu 2006
uspešno na več področjih svojega delovanja.V naše vrste nam je uspelo pridobiti nekaj novih čla
nov in članic, še posebej pa nas veseli, da smo pridobili najmlajše in tako poskrbeli za podmladek društva. V letu 2006 smo dobili tudi novo vodstvo društva. Stari predsednik g. Jože Barbo je zaradi prezasedenosti na več področjih želel, da bi ga kdo nadomestil. Tako je sedaj predsednik g. Martin Krevs, medtem ko je g. Barbo še zmeraj član UO in dejaven v društvu!
Društvo je imelo letos okrog 20 nastopov, kar je zelo veliko, in zato gre zahvala našim članom, da žrtvujejo svoj prosti čas, da lahko v pravem pomenu zastopajo društvo in tudi občino na različnih prireditvah!
Končan je projekt videospot, ki je sedaj v zaključni fazi, montaže in bo skupaj s CDjem predstavljen nekje v prvi polovici leta 2006! Ob koncu bi se društvo rado še zahvalilo vsem sponzorjem in donatorjem za pomoč pri naših projektih in upamo, da bomo sodelovali še v prihodnje.
Hvala tudi Občini Mirna Peč, ki ima posluh in razumevanje za društvo!
Ob koncu bi vsem našim članom, sponzorjem in simpatizerjem zaželeli vesele božične in novoletne praznike!
SREČNO 2007!
Martin Krevs
Že 2. septembra 2006 smo se odzvale vabilu predsednika Območne obrtne zbornice Novo mesto z nastopom na tradicionalnem srečanju obrtnikov, ki je bilo letos v Mirni Peči. Posebno zahvalno pismo za vse nastopajoče skupine je dokaz, da smo se vsi res potrudili in izvedli kvaliteten program. Konec septembra smo Čebelice na povabilo ljudskih pevcev Vaški zvon pele v Prečni na njihovi prireditvi »Furmani so furali«. Lepo okolje in prijazni gostitelji so pripomogli k prijetnemu vzdušju.
Vsako leto se še posebej veselimo nastopa za naše starostnike. Tudi letos je bilo tako. Poleg ostalih pesmi smo jim zapele tudi dve pesmi iz našega kraja. Tudi v novembru smo imele dva nastopa. Ljudske pevke Šmarjetke iz Šmarjete so proslavljale prvo leto svojega delovanja, nanj pa so povabile nekatere pevske skupine. Že ob prihodu nas je presenetila velika in lepa dvorana. Tako si tudi me želimo v Mirni Peči. V prijetni družbi, ob jedači in pijači smo se tam
zadržale pozno v noč. To je bila res lepa »Zahvala jeseni« kot so Šmarjetke poimenovale svojo prireditev.
Vedno je lepo nastopati na domačem odru. Na povabilo Dolenjskih muzikantov smo sodelovale na njihovi prireditvi »Se radi smejimo, igramo in pojemo«, ki jo je duhovito povezoval Silvester Polak. Ob prijetnih vižah Dolenjskih muzikantov, spevnih ljudskih pesmih in šaljivih pripovedih človek ne more ostati ravnodušen. Tudi Čebelice smo uživale. V decembru pa smo se predstavile na Suhorju v Beli krajini. Na Miklavževo nedeljo je tamkajšnja skupina – krožek ročnih del – pripravila razstavo ročnih del, ki je bila obogatena s kulturnim programom. Da so Belokranjci prijazni in gostoljubni, pa sploh ni treba izgubljati besed!
Dela nam ne bo zmanjkalo, saj se že pripravljamo za nastop na novoletni prireditvi v Mirni Peči. Poleg nastopov pa načrtujemo tudi naš tretji koncert, ki ga bomo imele na materinski dan in na katerega bomo povabile tudi naše pevske prijatelje.
Milka Obrekar
Pesem nas druži in razveseljujeNovo sezono smo ljudske pevke Čebelice začele zelo delavno, saj so nas že v jeseni čakali številni nastopi.
Pripravljamo se že na novo sezono. Tokrat malo drugače, z dvema ali mogoče tudi tremi krajšimi igrami. Vaje so v polnem teku.
V KUDu se znamo tudi malo poveseliti, si narediti lepe nedeljske popoldneve tudi takrat, ko imamo malo predaha in nabiramo nove ideje in moči za novo sezono. Letos smo imeli kar tri piknike ob Temenici pod Patetovim kozolcem, pa to še ni vse. Tudi kopanje na morju in izlet s pravo barko smo si privoščili.
Pri nas se vedno kaj dogaja, verjemite, ni nam dolgčas. Pridružite se nam!
Naj ob tem zaželimo vsem občankam in občanom srečne, miru polne, zdrave in vesele božične ter novoletne praznike.
Kulturni pozdrav in SREČNO 2007!Nežika Režek,
KUD Mirna Peč
1� december 2006
Festival vin – slikana s kraljico zelena Tamaro iz Vipave.
Kronologija dela Cvičkove princese 2. del30. 9., Malkovec
Pri kralju cvička Marjanu Pircu sva zaključila trgatev frankinje, nato sva imela sprejem medicinskih sester iz Štajerske v Malusovi zidanici.
7. 10., Novo mesto,BrusniceTuristična zveza Dolenjske in Bele
krajine je praznovala 50 let obstoja. Povabil me je soobčan Jože Barbo, predsednik TZ Dolenjske in Bele krajine. Praznovanje je potekalo v Kulturnem centru Janeza Trdine.
S kandidatom za župana Janezom Pezljem sva nastopila na prireditvi gostišča Kaval v Brusnicah.
10. 10., Terme ČatežGostinsko turistična zveza Slovenije
je imela vsakoletno srečanje, letos v Čatežkih toplicah, kamor sem prišla z Martinom Megličem – lastnikom Gostilne Meglič v Trebnjem. Tam sva poleg kulinaričnih posebnosti Dolenjske ponujala tudi cviček.
12. 10., Mirna PečUpravni odbor Vinogradniškega
društva je imel sestanek, na katerega sva bili povabljeni tudi z lanskoletno princeso Anito Hrastar, da sva poročali o svojem delu ter se pogovorili o nadaljnjem sodelovanju in projektih.
20. 10., Krško, Mirna PečV Kmečki zadrugi Krško – Krški
kleti sem sprejela avtobus študentov tretjega letnika živilske tehnologije iz Ljubljane. V degustatorski sobi sem skupaj z degustatorko v Krški kleti gospo Tatjano predstavila cviček, ona pa še ostala vina, ki jih polnijo.
Proti večeru smo imeli mirnopeški vinogradniki kostanjev piknik pri lovski koči v Globodolu. Povabili smo tudi druga mirnopeška društva, pa je bila udeležba kljub lepemu vremenu skromna.
26. 10., LjubljanaS kraljem cvička sva šla v Bar (drugi
resničnostni šov, na eni izmed komercialnih televizijskih programov) v Bachusu sva s spremljevalci (polnim avtobusom iz Malkovca) otvorila slo
venski večer, barovcem ponudila mošt in domače dobrote, ki so jih spekle kmečke žene iz Tržišča.
28. 10., Gorenja gora nad Mirno
Sprejela sem okoli 150 pohodnikov, ki so se udeležili tradicionalnega pohoda po vinskih poteh iz Čateža pod Zaplazom do mirenskega gradu. Večina jih je bilo z Gorenjske in Zasavja. Vsi močni zagovorniki cvička.
29. 10., Brezovica pri Trebelnem
Lanskoletni mister Martin, Martin Pipar, je organiziral poslovilni piknik, saj je moral na Martinovo predati krono miss Martini. Našla sem na Trebelno, odkrila, da tudi tam pridelujejo cviček, vendar sem komaj našla domov.
10. 11., Ždinja vas, Mirna PečV Gostilni Pugelj so imeli Martino
vanje potniki z območja Dolenjske. Organizator je bil znan vinogradnik in predsednik NO ZDVD Miran Jurak. Zvečer pa sem se odpravila proti domu v Gostilno Špolar, kjer smo z mirnopeškimi vinogradniki in ansamblom Cviček praznovali Martinovo prav do Martinovega in še kakšno urico dlje.
11. 11., Čatež pod Zaplazom, Krmelj, Studenec, Trebnje
Martinovo je bilo kar pestro, začelo se je v opoldanskih urah na Čatežu, kjer je bil cilj pohodnikov od Litije do Čateža, bilo jih je okoli 18000. Po dveh urah sem že bila v Krmelju pri gospodu Jamšku direktor Sava avto, ki je organiziral krst mošta za seniorje Dolenjske in Zasavja. Potem sem se odpeljala proti Studencu, kjer se je gospod Areh – komandir policijske postaje Sevnica, odločil organizirati Martinovanje za Studenčane z ansamblom Pogum, hkrati pa smo še podelili priznanja vinogradnikom. S Studenca sem odšla v Trebnje v Gostilno Meglič, kjer imajo že sedmo leto izbor miss Martine ali mistra Martina. Letos je miss Martina, Martina Zupančič, miss ima 10 zapovedi, ki jih mora upošte
Na trgatvi pri kralju cvička Marjanu Pircu.
S kraljem cvička pred njegovo zidanico.
Družba ljubiteljev cvička. Z leve Marjan Troha (Vipava), cvičkova princesa, Bojan Brcar (vinska klet Brcar Šentrupert), Miran Jurak (predsednik NO ZDVD), Mirko Žefran (predsednik turistično vinogradniškega društva Čatež pod Zaplazom), Franci Kek.
1�december 2006
Miran Jurak in Igor Kos (KZ Metlika).
Z leve Bojan Brcar, Frenk Brzin iz JeruzalemOrmoža, cvičkova princesa, Branko Križan direktor Radgonske kleti, predstavnik Radgonske kleti.
Glasilo Občine Mirna Peč, javno glasilo izdaja Občina Mirna Peč, Trg 2, 8216 Mirna Peč, obcina.mirn[email protected]et, TRR 013700100015628.Tel: (07) 30 78 706, faks: (07) 30 78 707. Medij Glasilo Občine Mirna Peč je vpisan v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod številko 169 (odločba 006392/2002). Za vsebino odgovarja: Zvone Lah, župan; uredniški odbor: Polde Pungerčar, Janja Vovko, Polona Lužar in zunanji sodelavci. Lektorirala: Tadeja Resman Špes. Oblikovanje in grafična priprava: Špes, grafični studio, Novo mesto. Tisk: Zvone Kastelic s.p. Naklada: 800 izvodov.
Kronologija dela Cvičkove princese 2. del
vati, na njenem jedilniku mora biti martinova goska, itd. to je ena izmed domislic Martina Megliča, ki se je kar prijela, saj je bila Gostilna Meglič nabito polna. Mošt je krstil škof Martin, Martinovanje je potekalo dolgo v noč. Če bi imela še kakšno uro več, bi šla še v park v Trebnjem, ta dan pa je bil žal prekratek.
16. 11., LjubljanaV ljubljanskem hotelu Slon je pote
kal že 9. slovenski festilval vin. Trajal je tri dni, jaz sem bila tam samo v četrtek prvi dan. Od cvičkarjev se je predstavljal Konzorcij Cvička, poleg njih pa je bilo še okoli 300 vinarjev iz Slovenije in tujine. Na samem festivalu pa sem spoznala tudi prvo kraljico zelena iz Vipavske doline.
19. 11., LukovekPri Martinu Megliču smo imeli Mar
tinovanje za njegove znance in poslovne partnerje. Vse je potekalo v njegovi zidanici nad Lukovkom.
23. 11., LjubljanaV pasaži Maximarketa smo s Konzor
cijem Cvička predstavljali tega našega posebneža, vinarji so se potrudili in ponudili obiskovalcem mlado vino – cviček letnik 06.
V mesecu aprilu je Podjetniški center Novo mesto (sedaj Razvojni center Novo mesto) objavil dva razpisa posojil za pomoč podjetnikom. Razpis dolgoročnih posojil in garancij Garancijske sheme za Dolenjsko (GSD) za leto 2006 je namenjen za nakup opreme, vozil, gradbenih strojev ter za novogradnje, adaptacije in nakup poslovnih objektov.
Drugi razpis je razpis posojil (mikrokrediti), ki so namenjena za samozaposlitev podjetnikov začetnikov in za odpiranje novih delovnih mest v malem gospodarstvu.
Pri odobritvi posojila je pomembno, da so novozaposlene osebe zaposlene za nedoločen čas. Prosilec lahko hkrati s posojilom zaprosi tudi za garancijo v višini od 50 do 85 % vrednosti posojila. V Občini Mirna Peč je na voljo še 42,3 mio SIT ugodnih posojil iz sredstev GSD ter 6 mio SIT ugodnih posojil iz sredstev mikrokrediti.
Obrestna mera za posojila je ugodnejša od komercialnih bančnih podjetniških posojil, saj Razvojni center Novo mesto za odobritev posojil veže 50 % depozit.
Za bodoče podjetnike z območja Občine Mirna Peč izvajamo storitve vstopne točke VEM v Razvojnem centru Novo mesto in na Območni obrtni zbornici Novo mesto.
Kaj je vstopna točka VEM? Gre za točko, ki bodočim podjetnikom ter delujočim podjetjem in podjetnikom na enem mestu zagotavlja informiranje, svetovanje in izvedbo registracijskih postopkov po elektronski poti (t.i. eVEM). Bistvo točke je v zagotavljanju celovite storitve in izpeljave postopkov iz enega mesta.
Trenutno se izvaja točka eVEM le za s.p.je, v pripravi pa je tudi vzpostavitev pogojev za registracijo družb. Bodoči podjetnik z enega mesta opravi prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije, posredovanje
davčnih podatkov ob registraciji na Davčno upravo RS ter prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje. Podjetniku se lahko kasneje preko spletnega portala eVEM opravi prijava za vpis spremembe podatkov v Poslovni register ali v prijavo za izbris iz registra. Zadnja novost je opravljanje postopka identifikacije za namene DDVja preko eVEM, obseg storitev pa se bo v prihodnje še dopolnjeval.
Za izpeljavo postopka registracije ali drugega izbranega postopka, ki ga izvaja točka VEM, potrebuje (bodoči) podjetnik identifikacijski dokument (osebno izkaznico, potni list ali vozniško dovoljenje) in svojo davčno številko.
Jožica Povše
P O D J E T N I Š K I KO T I Č E K
Posojila iz Garancijske sheme za Dolenjsko še na voljo
Vstopna točka VEM
Barbara Kramar
1� december 2006
Sodelovanje med Osnovno šolo Mirna Peč in Osnovno šolo Žakanje s Hrvaške
Utrujajoča potje hitro mimo,korak postaja bolj veselin ves svet se zdi lepši,kadar ob tebi hodi tvoj prijatelj.
Neznani avtor
»Prijateljstvo je dragocena vrednota. Pokaže nam, da nismo sami ne v veselju ne v žalosti. Prijateljstvo je edini cement, ki lahko za vedno poveže svet …«
Te lepe misli so bile izhodišče za načrtovanje projektnega dela učencev in učiteljev Osnovne šole Mirna Peč, ki poteka v letošnjem šolskem letu.
Veliko se pogovarjamo o prijateljstvu, trudimo se za kakovostno medsebojno komunikacijo, razvijamo in krepimo vrednote, kot so: spoštovanje različnosti, solidarnost in strpnost ter razvijamo nova prijateljstva.
V začetku septembra smo navezali prijateljske stike z Osnovno šolo Žakanje s Hrvaške. Šola s tremi podružnicami ima podobno število učencev kot naša in stoji blizu državne meje. Zaradi prostorske stiske imajo pouk v dveh izmenah. V bližnji prihodnosti bodo šolo dogradili.
Z njihovimi učenci in učitelji smo načrtovali aktivnosti v okviru našega skupnega projekta Prijateljstvo je dragocen zaklad. Sklenili smo, da bomo skozi vse šolsko leto sodelovali in razvijali prijateljstvo med učenci in učitelji obeh šol.
Konec oktobra smo v naši šoli gostili trideset učencev in šest učiteljev iz njihove šole. Pripravili smo jim pe
ster kulturni program in jim razkazali naše šolske prostore, pokukali so k uram pouka, pokazali smo jim košček lepot Mirne Peči. Ob zaključku obiska smo se dogovorili, da se naslednjič srečamo pri njih, kjer bodo predstavniki učencev od 4. do 9. razreda iz obeh šol ustvarjali v likovnih delavnicah.
Seveda so naši učenci komaj pričakali zadnji novembrski dan, ko smo se v jutranjih urah z avtobusom odpeljali na prijateljski obisk na Hrvaško.
Turobno jutro so razsvetlile iskrice v otroških očeh, ki so bile polne pričakovanj. Vijugasta pot nas je vodila po pobočjih Gorjancev, po lepi Beli krajini, mimo Metlike in kmalu smo prečkali državno mejo. Le še nekaj kratkih minut in ob vstopu v prijateljsko šolo nas je presenetil navdušen aplavz njihovih učencev. Zares nepozabna dobrodošlica!
Gostitelji so nam zaigrali predstavo o šolskem življenju, ki je še posebej lepo in uspešno, če ga prežemata prijateljstvo in sodelovanje vseh učencev. Prisluhnili smo še pevskemu zboru in učenkama, ki sta predstavili avtorski pesmi o prijateljstvu. Sledila je naša predstavitev šole in Občine Mirna Peč. Harmonikarja in pevki so predstavili delček naše bogate kulturne dediščine.
Po ogledu šolskih prostorov in okrepčilu, nas je sprejel in nagovoril župan Občine Žakanje, nato pa smo se skupaj s predstavniki učencev in učiteljev šole gostiteljice odpeljali na ogled mogočnega srednjeveškega gradu v vasi Ribnik. Učiteljica zgodovine nam je orisala zgodovinsko
ozadje kraja, v osrčju katerega se nahaja mogočna, ena redkih še ohranjena, nižinska utrdba. V preteklosti je bil grad obkrožen z rečno strugo in močvirjem. V bližini je tudi naselje Obrh, v katerem stoji rojstna hiša znamenitega hrvaškega pisatelja, filozofa in skladatelja, dominikanca Jurija Križanića.
Naše druženje smo nadaljevali ob
skupnem kosilu in prijetnem klepetu v gostilni, nato pa smo se vrnili v šolo. Učenci obeh šol so aktivno sodelovali v polurni delavnici o medsebojnem spoznavanju. Ugotovili so, da jih povezuje veliko podobnih interesov in konjičkov.
Sledile so likovne delavnice, v katerih so s pomočjo različnih tehnik ustvarjali na temo prijateljstva. Zbrano in zavzeto so poldrugo uro skozi sliko izražali svoja razmišljanja in čutenja o vrednoti prijateljstva. Na koncu je komisija izbrala več izdelkov, ki jih bodo ocenili še učenci obeh šol. Dogovorili smo se, da bomo skupaj izbrali likovno delo, na podlagi katerega bomo oblikovali skupni simbol prijateljstva.
V poznih popoldanskih urah smo se našim prijateljem zahvalili za prijetno in vsebinsko bogato druženje ter jim zaželeli lepe priprave na bližajoče se praznike. Obljubili smo si, da se ponovno snidemo pri nas v prvem pomladnem mesecu.
Že nekoliko utrujeni, vendar zadovoljni in bogatejši za dragocena nova spoznanja, smo srečno prispeli v večerni mrak ovito Mirno Peč.
Marinka Murgelj,Osnovna šola Mirna Peč
1�december 2006
prekrasne aranžmaje, venčke, ikebane, obeske za smrekico oz. jelko (od angečkov iz papirja, testenin, gline, do škratov …), različne male inštrumente, voščilnice, nakit, broške, slike, izdelke iz gline, pekli smo piškote, izdelovali škatlice za pecivo, vrečke za srečelov, pletli košarice, zbirali prispevke za božičnonovoletno izdajo Prvih korakov in še in še.
Prav tako smo s pomočjo mnogih zbrali izredno veliko »predmetov« za srečelov.
Bnožičnonovoletni bazar se je pričel torej 1. decembra ob 17. uri v šolski jedilnici.
Mnogo obiskovalcev je bilo. Pokupili so skoraj vse izdelke.
In kaj bomo z izkupičkom?Letos ga bomo porabili za svoje, šol
ske potrebe. Za nadstandardno opremo pri pouku biologije in kemije.
Mojca Lužar
Šolski bazar1. decembra se je tudi na naši šoli začel »veseli december«.
December je mesec, ko nas obiščejo vsi »dobri« možje (od Miklavža do Božička in dedka Mraza); december je mesec, ko se staro leto poslavlja in vsi pričakujemo nekaj novega, boljšega, srečnejšega; december je mesec, ko se veselimo novega rojstva; december je mesec, ki je posvečen družini.
Zato smo se tudi na naši šoli odločili, da pripravimo, tokrat že drugič, božičnonovoletni bazar.
Na različnih, lepo urejenih stojnicah smo prodajali izdelke, ki smo jih, pod vodstvom prizadevnih
Dedki in babiceV šoli smo izvedeli, da nas bodo
v novembru obiskali dedki in babice. Bili smo zelo veseli. Ko so prišli v šolo, smo jih povabili k pouku (glasbe). Z babicami in dedki smo zapeli nekaj ljudskih pesmi. Kmalu je minilo teh 45 minut pouka.
Povabili smo jih na kulturni program. Za začetek je Anže zaigral na harmoniko. Dedkom so se kar pozdravile bolezni, ko so slišali glas harmonike. Kulturni program je vseboval veliko zanimivih točk. Kasneje pa sva tudi midva s sošolcem Maticem vzela v roke harmoniko in zaigrala nekaj pesmi.
Dedki in babice so vse nastopajoče nagradili z burnim aplavzom. Imel sem občutek, da bi nas še kar poslušali. Zadovoljnih obrazov so počasi odšli vsak proti svojemu domu.
Upam, da smo jim še bolj polepšali sicer že lep novembrski dan.
Blaž Krivec, 5a
Na božično – novoletnem dobrodelnem bazarju
V petek, 1. decembra, je bil v OŠ Mirna Peč dobrodelni bazar. Začel se je ob 17. uri. Denar je bil namenjen za boljšo opremljenost naše šole. Na bazarju pa je bilo takole.
Starši in otroci smo prihajali skozi glavna vrata. Šli smo naprej in v jedilnici se je kar gnetlo ljudi. Vsi so bili videti zelo veseli. V večnamenskem prostoru smo videli veliko stojnic. Na njih so bili izdelki, ki smo jih učenci izdelovali v delavnicah, ob njih pa učenci, ki so jih prodajali. Poleg ročnih izdelkov so bili na eni stojnici tudi posebna izdaja Prvih korakov in knjige. Nekateri učenci so hodili naokrog in prodajali srečke in voščilnice. Zadetki srečk so bili večinoma predmeti, povezani z božičem.
Ta dan je bil zelo lep in zabaven. Upam, da bomo drugo leto zopet organizirali decembrski bazar.
Jasna Strojin, 5a
mentorjev in mentoric, ustvarili učenci od 1. do 9. razreda.
Na stojnicah so si gostje in kupci lahko ogledali raznovrstne umetnine izpod pridnih otroških rok ali kupili določene izdelke.
Že v ponedeljek, 27. novembra smo organizirali ustvarjalne delavnice, kjer so učenci skupaj z učiteljicami in učitelji ustvarjali različne božičnonovoletne okraske. Izdelovali smo
1� december 2006
ČAJANKA Z BABICO
Ko je prišla Aljina stara mama Ivanka, je pri Srnah zadišalo po čaju: bezgovem, lipovem in kamiličinem z janežem.
PRI GASILCIHV mesecu požarne varnosti so nas mirnopeški gasilci
povabili medse. Ogledali smo si gasilsko opremo in njihova oblačila. Cepetavčki smo sodelovali tudi pri gašenju ognja s peno.
Oktober in november v vrtcu CepetavčekOGLED KMETIJSKE ŠOLE
Ob praznovanju 120letnice Kmetijske šole Grm smo si Cepetavčki v steklenjaku ogledali njihovo veliko razstavo hrane, pijač, semen, sadik, daril … na posestvu pa živali in stroje.
CEPETAVČKOVE NOVIČKE CEPETAVČKOVE NOVIČKE
Vzgojiteljice vrtca Cepetavček Mirna Peč
Ko zbolimo
OBISK SPLOŠNE ZDRAVNICE
Da bi zmanjšali strah otrok pri obisku zdravnika, smo medse povabili zdravnico iz Mirne Peči. Pokazala nam je, kaj vse uporablja pri svojem delu.
POKLIC ZDRAVNIKA
Te j i n o č k a n a m je predstavil poklic zdravnika ter delo v urgentni ambulantni.
LEKARNASrne in Veverice smo
pokukale v lekarno. Ogledali smo si prostore, opremo, različna zdravila ter se seznanili z delom farmacevtke. Polžki in Medvedki so v lekarni razstavili izdelke iz škatlic.
IZDELAVA SADNEGA SOKA IN KAŠE
Da bi ostali zdravi, so se Medvedki posladkali s sadnim sokom in kašo, ki so ju sami pripravili.
ČAJANKA PRI VEVERICAH
Mmmm, zadišalo je po čaju. Dodali smo mu sladkor, med in limono ter uživali ob pokušanju.
1�december 2006
Društvo OzaraOzara Slovenija nacionalno
združenje za kakovost življenja je društvo, namenjeno osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem v duševni stiski in njihovim svojcem. Svojo enoto ima Ozara tudi v Novem mestu, ki deluje za celotno Dolenjsko regionalno področje, med drugim tudi za področje Občine Mirna Peč.
Najdete nas na Rozmanovi 10 v Novem mestu, kjer se nahaja Pisarna za informiranje in svetovanje.
Našim uporabnikom nudimo individualne storitve: razgovore, svetovanje, izdelavo individualnega načrta, kakor tudi terensko delo – obisk uporabnikov na njihovem domu ali v okolju, kjer želijo prejemati naše storitve.
Poskušamo jim zagotoviti trajen in dostopen sistem podpore ter jim krepiti osebno moč.
Na društvu Ozara enota Novo mesto se redno srečujejo:
a) Skupina za samopomoč, ki je namenjena vsem tistim, katere povezuje skupna izkušnja, ki se navezuje na težave v duševnem zdravju. Člani se pogovarjajo o vseh vprašanjih in težavah, ki jih imajo v vsakdanjem življenju.
b) Klub svojcev, ki je oblika medsebojne podpore njihovih svojcev.
c.) Klub prostovoljcev deluje za vse tiste, ki želijo kakorkoli prostovoljno prispevati na področju duševnega zdravja.
Organiziramo tudi različne prostočasovne aktivnosti: pohodniška skupina, telesna vadba v fitnesu, literarni krožek, kreativne delavnice idr. Namen prostočasovnih aktivnosti je kvalitetno preživljanje prostega časa in druženje.
V Novem mestu deluje tudi stanovanjska skupina. V njej bivajo polnoletne osebe s težavami v duševnem zdravju, ki nimajo urejenih bivalnih razmer, ne zmorejo živeti sami in nimajo nikogar, ki bi zanje skrbel. Bivanje v stanovanjski skupini omogoča prehod v samostojno življenje ter boljšo vključenost v socialno okolje.
Vse naše storitve so brezplačne. Z njimi želimo prispevati k večji kvaliteti življenja in k boljšemu duševnemu zdravju vseh občanov Dolenjske.
Če vas zanimajo podrobnejše informacije, ste vabljeni, da se oglasite v Novem mestu na Rozmanovi 10.
Uradne ure imamo od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.00 ure. Ali pa nas pokličite na tel.št.: 07/39 42 661 ali mobilno št.: 031/523-722.
Vesna Alapović, univ.dipl.soc.del.
Z BAKLAMI K POLNOČNICIKar težko je verjeti, da je že skoraj leto naokoli.
Smo že v adventnem času in približuje se božič.Že nekaj let je na božični večer po vaseh še po
sebno vzdušje, saj se zbiramo in se z baklami odpravljamo k polnočnici. Res je enkraten pogled na lučke, ki se z vseh strani približujejo farni cerkvi.
Zato tudi letos Turistično društvo Mirna Peč poziva vse ljudi dobre volje, ki želijo ohraniti ta lepi stari običaj, da se organizirajo po vaseh in se odpravijo Z BAKLAMI K POLNOČNICI. To je priložnost za druženje, bolj svečano praznovanje božiča in vživitev v čase dedkov in babic, ki so hodili po istih poteh in stezah k polnočnici.
Naj bo božični večer res večer miru in tihe sreče, brez pokanja in raznih pirotehničnih sredstev.
Bodimo v praznikih in novem letu srečni in to privoščimo tudi drugim.
Alenka Dragan,TD Mirna Peč
Dragi občani!
Žal se leto prehitro približuje svojemu koncu in tako ne bo časa, da bi vam osebno segli v roke. Radi bi vam osebno izrekli vse tiste lepe misli in
želje, ki jih nosimo v svojih srcihin bi jih radi delili z vami.
Čutimo prijetno dolžnost, da se vam zahvalimo za vaše zaupanje in sodelovanje.
Hvala za vaše potrpljenje, če se nismo odzvali tako, kot ste od nas pričakovali.
Iskrena hvala pa še posebej za vaše pohvale, ki ste nam jih izrekali v iztekajočem se letu.
To leto je bilo za nas zelodelavno in uspešno in to prav zaradi vas.
Hvala vam.Naj bo novo leto 2007 za vas in za vaše najdražje
najlepše do sedaj:
Polno ljubezni, razumevanja inspoštovanja ...
Sreča in uspeh prideta potem sama.
Prijetno praznovanje vam vsem želi
Prostovoljno gasilsko društvo Mirna Peč.
Detajli obnovljene cerkve Sv. Jurija v Šentjuriju