glasilo aŠz olimpija, letnik xxv, št. 5/2009

Ljubljana, 18. julij 2009 Letnik XXV, št. 5/2009, Brezplačno

V Olimpiji smo s srcem!

8. seja Upravnega odbora Akademske športne zveze Olimpija

Akademska športna zveza podelila priznanja za dosežke v letu 2008

Nova Olimpija se je rodila leta 2005. Pod takratnim imenom NK Bežigrad je v svoje vrste ponovno združila nekdanje zele-no-bele člane, ki so v večini pripadali zlati generaciji nekda-nje slovenske reprezentance. Če takrat ne bi bilo nekaterih posameznikov, ki so se v Olimpijo dobesedno zaljubili, bi bila nogometna Olimpija danes najbrž le še spomin. A Olim-pija je z voljo in odrekanjem ter kljub prenekaterim težavam rasla. In bo rasla tudi v prihodnje. Nenazadnje to potrjuje tudi prek 380 registriranih nogometašev, ki trenirajo v na-šem klubu.

Izzivi, ovire, zmage, porazi, igralci in navijači so oblikovali današnjo Olimpijo. Brez njih Olimpija ne bi bila, kar danes je. A pustimo preteklost, čas je, da začnemo gledati v pri-hodnost. Ekspresna vrnitev v najmočnejši tekmovalni rang je za nas le nov začetek poti, saj nas v prihodnji sezoni čaka veliko dela.

V sezoni 2009/2010 se želimo povzpeti v zgornjo polovico lestvice 1. SNL, v naslednji pa naskakovati vrh prvenstvene lestvice. Novi stari trener Olimpije Brane Oblak je glede na reference več kot primerna izbira za spopad z izzivom posta-vitve ekipe in oblikovanja igre v prvem letu igranja Olimpije v 1. Slovenski nogometni ligi.

Ob močni konkurenci v 1. SNL moramo, če želimo v nasle-dnjih dveh letih doseči zastavljene cilje, povečati sponzorska sredstva. Le tako si bo klub zagotovil stabilnost in postavil temelje, ki bodo medse rekrutirali mlade, talentirane igral-ce. Poleg tega bomo klub še dodatno kadrovsko okrepili in odprodali infrastrukturo v jami. Sezona 2009/10 za nas ne bo lahka niti zato, ker nimamo svojega domicilnega stadiona. Vsi si želimo čimprejšnje selitve v Stožice, kjer bodo pogoji za vadbo vseh naših selekcij res odlični.

Nadaljevanje na 2. strani

Upravni odbor Akademske športne zveze Olimpija se je 30. junija letos sestal na 8. seji, četrti v drugem letu mandata. Obravnaval je kar nekaj točk dnevnega reda, med katerimi sta izstopali:

evropske perspektive, problematika tekmovanj v evropskih ligaških sistemih in •

pobude za ustanovitev Doma AŠZ Olimpija. •

pravni odbor je obravnaval tudi prošnjo Floorball kluba Ljubljana, ki je bil ustanovljen pred peti-mi leti in tekmuje v republiškem sistemu tekmovanja, za vključitev v Akademsko športno zvezo Olimpija. Upravni odbor je ugodno ocenil dosedanje delovanje Floorball kluba Ljubljana in ga sprejel v družino društev in klubov AŠZ Olimpija, ki je na ta način povečalo število svojega član-stva.

Nadaljevanje na 2. strani

Nadaljevanje na 4. in 5. strani

Nina in Maja Sovinek na svetovnem prvenstvu v RimuPlavalna zveze Slovenije je prijavila osemnajst plavalcev za nastop na svetovnem prvenstvu v Rimu, ki bo od 26. julija do 02. avgusta 2009.

Slovenske barve bo v Rim,u zastopalo enajst plavalk in med njimi sta tudi plavalki Nina in Maja Sovinek, obe zelo uspešni v letošnjem letu. Nina Sovinek je med drugim bila za leto 2007 in 2008 razglašena kot najboljša športnica v okviru Akademske športne zveze Olimpija.

Želimo jim uspešne nastope.

Rajmond Debevec na evropskem prvenstvu v OsijekuRajmond Debevec bo od 17. do 21. julija 2009 nastopil na evropskem pr-venstvu v Osijeku, čeprav je bil njegov nastop iz zdravstvenih razlogov vprašljiv. Pred odhodom je dejal, da pričakuje uvrstitev v finale v discipli-nah kjer bo nastopil, da pa je boj za odličja vprašljiv.

Na evropskem prvenstvu bo nastopil v petih disciplinah.

Rajmond Debevec je naš vrhunski tekmovalec, ki vedno dosega vrhunske rezultate. Želimo mu, da bi tudi tokrat bilo tako.

Tekmovalni cilji selekcij Olimpije v sezoni 2009/2010:

• člansko moštvo: zgornja polovica lestvice 1. SNL

• mladinci in kadeti: zgornja polovica lestvice 1. SNL

• starejši dečki: zgornja tretjina v 1. SNL – zahod

Piše: Franci Zavrl

Stran 2 Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 18. julij 2009

nadaljevanje s prve strani

V Olimpiji smo s srcem!Vizija našega kluba je že od samega začetka zasnovana na organ-ski rasti in postopnem napredovanju v vseh klubskih sekcijah. Na stadionu Stožice bo poleg potrebnih prostorov za delovanje kluba, kot so pisarne, garderobe in drugi spremljevalni prostori, tako vzpostavljen tudi nogometni center za mlajše sekcije. Mlaj-še selekcije U-6, U-7, U-8 in U-9 se bodo urile v Nogometni šoli za mlajše, ki jo vodi Gregor Židan, v mladinskih selekcijah U-10, U-11, U-12, U-13, U-14, U-16, U-18 pa bodo trenerji Darko Škerl, Aleš Čeh, Boris Horvat, Nenad Podgajski, Edi Bajrektarević, Dušan Gorenc, Primož Zver in Rok Cirar poskrbeli, da bo Olimpija vedno imela močno zaledje mladih igralcev.

Sam lahko rečem, da vsi, ki trenutno sodelujemo v klubu Olimpija, Olimpijo nosimo v srcu – zato nogomet igramo s sr-cem, v nogometu delamo s srcem ali za nogomet navijamo s srcem ... Predanost ni vprašljiva, zato tudi trdna vera v uspeh ne more biti.

nadaljevanje s prve strani

8. seja Upravnega odbora Akademske športne zveze Olimpija

Evropska športna tek-movanja so v ospredju zanimanja športne publike Problematika tekmovanj v evrop-skih tekmovanjih postaja vedno bolj pomembna že zavoljo tega ker kažejo kakšno je razmerje med ka-kovostno stopnjo našega in evrop-skega športnega utripa.

Slovenija je do osamosvojitve le ma-lokdaj lahko sodelovala v evropskih ligaških sistemih tekmovanja, saj so ta mesta kar prepogosto zasedala moštva iz drugih republik. Le ob-časno in zgolj v nekaterih panogah, še posebej v košarki, je bil slovenski delež izrazitejši in nadpovprečen.

Po letu 1991 se je položaj bistveno spremenil, saj je Slovenija kot drža-va pridobila možnost, da s svojimi moštvi sodeluje v evropskih ligaških tekmovanjih, kar je pomenilo, da v sleherni športni panogi lahko sode-lovalo vsaj eno moštvo, večinoma pa dve ali tri, glede na razvejanost samega sistema tekmovanja.

Športne panoge, ki so ta čas v ospred-ju tekmovanja na tej ravni, glede na stopnjo kakovosti, zanimanja špor-tnega občinstva in infrastrukture,

so v slovenskem prostoru naslednje: hokej na ledu, košarka, nogomet, odbojka, rokomet in vaterpolo.

V AŠZ Olimpija je kar nekaj klubov, ki so sedaj, ali pa bodo v prihodnje na kakovostni ravni, ki jim bo omogo-čala tekmovanje v tem evropskem sistemu. Gre predvsem za hokej na ledu, košarko, rokomet in upamo v prihodnje tudi nogomet. Nekatera moštva so v preteklosti že dosegla določene kakovostne rezultate in uvrstitve. Vsa ta tekmovanja so po-kazala, da je zanje veliko zanimanje športne publike, ki se je še posebej stopnjevalo z uspešnostjo.

V prej omenjenih športnih panogah bi zlahka izluščili kakih 20 moštev, pri tem lahko kakšnega izpustimo ali dodamo, ki predstavljajo jedro, ki lahko tekmuje v evropskih ligaških tekmovanjih in ki imajo tudi možno-sti doseganja določenih kakovostnih rezultatov. Še posebej, če jim zago-tovimo določene materialne pogoje za njihovo bolj organizirano udelež-bo v teh tekmovanjih. Ti športni ko-lektivi so kar primerno porazdeljeni na posamezna področja v Sloveniji in njihovo vključevanje v evropske sisteme tekmovanja bi zagotavljalo Sloveniji primerno pokritost celotne

tnem kvalifikacijskem delu, ampak tudi kasneje v razigravanju.

Te probleme je mogoče rešiti le z skupno koordinacijo, sodelovanjem vseh dejavnikov na ravni klubov, gospodarstva, mest in občin ter re-publike.

AŠZ Olimpija se bo tega vprašanja resno lotila in že pripravlja operati-ven program aktivnosti. Prve korake je že storila. Ob tem pa je treba pou-dariti, da je v razpravi prevladovalo prepričanje, da je treba ta vprašanja reševati dvoplastno: na ravni mesta oz. mest in države.

Akademska športna zveza Olimpija potre-buje svoj DomNormalno in potrebno je, da v pro-gramih in ciljih evropskega društva, kot Olimpija je in hoče ostati, ima svoj prostor tudi športna in društve-na infrastruktura.

Olimpija se že od svoje ustanovitve leta 1955 prizadeva, da bi si zagoto-vila ustrezne društvene prostore, ki bi zagotavljali tej veliki družini z 31. društvi in klubi, možnost učinkovi-tega delovanja. Žal se to vse do da-nes ni posrečilo. Društvo, kot zdru-

države s kakovostnimi športnimi prireditvami. To bi bilo slednjič po-membno iz dveh zornih kotov:

zadovoljitev športnega občinstva •po kakovostnem športnem pro-gramu in vrhunskih prireditvah,

večje uporabnosti športnih •objektov z večjim deležem ob-činstva in s tem nedvomno tudi uspešnejšim financiranjem.

Dosedanji rezultati v tem sistemu tekmovanj kažejo, da so največ uspeha dosegla moštva rokometa (moški in ženske) ter košarke (mo-ške). Ti rezultati pa z leti vendarle slabijo, saj jih omejujejo predvsem pomanjkanje denarnih sredstev, slabša organiziranost in nezadostna koordinacija. To pa so kar odločilne zadeve, ki bi jih kazalo v prihodnje odpraviti. In prav to je tisto, kar so imeli člani Upravnega odbora AŠZ Olimpija v mislih, ko so uvrščali to točko dnevnega reda v svoj delovni program.

V ospredju tega razmišljanja je bilo, kaj storiti za uspešnejši preboj v prihodnosti, seveda tako, da bi slovenska moštva in s tem seveda tudi moštva iz naše družine uspela v prihodnje tekmovati v ne-le v zače-

ženje društev in klubov, je vedno

delovalo v preskromnih razmerah,

v prvih letih svojega delovanja v

okviru študentske organizacije Lju-

bljanske Univerze, kasneje na raz-

ličnih lokacijah, do trenutka, ko si je

zagotovila svoj prostor delovanja v

Zavodu Tivoli. Dosedanje aktivnosti

za preseganje teh razmer, so imele

le eno pozitivno plat, to je, da je AŠZ

Olimpija pridobila domicil v Zavodu

Tivoli, ki pa ni spremenil prostorskih

možnosti za enovito delovanje nje-

nega celotnega sestava. Ljubljana

bo pridobila sedaj nekaj novih špor-

tnih objektov in ravno v tem se kaže

možnost za rešitev problema, ki ga

hoče AŠZ Olimpija rešiti skupaj z ŠRC

Tivoli. In prav temu bo sledilo na-

daljnje delo na tem področju.

Lahko ugotovimo, da ne obstaja

pomembno evropsko društvo, ki

bi dosegalo in ohranjalo kvaliteto

in športno funkcijo, ne da bi imelo

urejeno infrastrukturo, kot podlago

za delo. Pri tem ne gre le za športne

površine, ampak tudi za druge funk-

cionalne prostore, za delo in delova-

nje članstva.

Nogomet se igra s srcem,ne z jezikom.

ki navijajo za Olimpijo.

ì Radi bi Pozdravilivse olimpijine navijace, se posebej tiste,

î

Glasilo Akademske športne zveze Olimpije, 18. julij 2009 Stran 3

Košarkarski klub Union Olimpija

UNION OLIMPIJA: DANES in JUTRI »Upanje je precenjeno, načelo upanja pa zlorabljeno«*

* citat Neda Pegan (Delo)

Ko smo v tekmovalni sezoni 2007/2008 zaznali prve pozitivne poteze, ki bi lahko končno sestavile sistem delovanja kluba, smo ponov-no na začetku. Strokovno uteme-ljeno trdim, da so rezultati kluba, tekmovalno kot tudi ekonomsko, pod vplivom nenehno delujočega sistema, ki ga sestavljajo:

A. Organizacija in organizira-nost Union Olimpije

B. Strokovno in strokovno or-ganizacijsko delo

C. Kontinuirana selekcija vseh potencialnih igralcev in vseh kategorij, in

D. Finančno materialni kapital kluba.

S tem sistemom, ki ni niti približno deloval, vsaj ne v točkah A., B. in C. je v novo sezono 2008/2009 vstopila Union Olimpija izjemno optimistično. Če parafraziram predsednika Dušana Mitiča: »Nova funkcija mi bo v čast in odgovornost. V klubu moramo dati poudarek na trdo delo (!?), ki naj se izraža na vseh ravneh kluba, saj lah-ko le na ta način sledimo Evropi « So takrat predsednik Dušan Mitič, pod-predsednik (športni direktor ?) Peter Vilfan, direktor kluba Igor Dolenc bili o b j e k t i v n a garancija vseh ciljev? Prepričan sem, da ne! Upali smo, vendar so ga precenili. Če upo-rabim še enkrat omenjeni citat Nede Pagonove (Delo, Sobotna priloga, 7. februarja 2009), ko govorimo o upa-nju, … ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja…, ni upanja v tako zastavljenem, predvsem pa

opravljenem delu, kot je bila prejšnja tekmovalna sezona!

Pa poglejmo, kaj mislim? Ocena tekmovalne sezone 2008/2009 je negativna. Zakaj? Uvrstitev Uniona Olimpije v dveh najkakovostnej-ših športno tekmovalnih ligah, v Euroligi in NLB ligi, je porazna. V skupini C (zmagovalka je bila TAU Ceramica, tudi v naslednji sezoni nasprotnik Olimpiji) so ljubljanski košarkarji dosegli izredno slab re-zultat. Od desetih tekem samo dve zmagi in osem porazov (!). V NLB se niso uvrstili v sklepno tekmovanje med osem najboljših ekip! Torej v najkakovostnejših evropskih ligah brez uspeha. To so dejstva, to je sla-bo in ocena ne more biti drugačna, kot sem zapisal. Sezona 2008/2009 je negativna. Upanja, da bomo s trdim delom sledili Evropi ni! Zakaj ni? Zato, ker ne deluje sistem, ki sem ga opisal.

V evropskih ligah so uspešne samo tiste košarkarske sredine, v katerih deluje model organizacije » Vod-stvo kluba / ekonomski potencial / - stroka / poklicni strokovnjaki / ». Tak model zahteva športnega direk-torja, ki ga pri Unionu Olimpiji ni in o katerem sploh ne razmišljajo.

Trdim, da je uspešen samo tak mo-del, ki temelji na timskem delu, ki ga vodi in je zanj odgovoren glavni trener. Za celovito stroko, strokov-ne odločitve in končni tekmovalni rezultat! Tudi takšnega razmišljanja pri Unionu Olimpiji ni..

Union Olimpija je in mora biti prva košarkarska ekipa v Sloveniji. Olim-pija je tudi najpomembnejša v Lju-bljani, v športu , v celotni družbi. Za-radi tradicije, dosedanjih uspehov in temeljne usmeritve: vedno na vrhu

V naslednji tekmovalni sezoni Union Olimpija 15. oktobra v tekmi s Tel Avivskim Maccabijem odpira evroli-gaško tekmovanje. Že 29. oktobra in 5. novembra igra dve pomembni tek-mi v Tivoliju. Verjeti moramo v vse tri zmage! To mora biti osnovni motiv

moštva (trenerjev in igralcev), kluba, vseh navijačev in mesta Ljubljane! Ali tako razmišljajo tudi predsednik, direktor, trenerja… ? »Jamranja« o pomanjkanju finančnih sredstev je dosti. Odpravimo dokončno ne-gativno energijo. Doslej jo je bilo

in med prvimi! Vse potencialne mla-de igralce v Sloveniji moramo selek-cionirati v sistem Olimpije (model Zmago Sagadin).

V takšen način dela, tradicijo uspe-šnosti, v večletno načrtovano ( in ne kratkoročno enoletno), predvsem pa v poklicno strokovno delo moramo verjeti! Verjeti v uspeh, verjeti v pro-jekt naslednje sezone 2009/2010, da se bo Union Olimpija uvrstila med 16 najboljših v Euroligi in v sklepni del NLB! To je Union Olimpija danes. Kaj pa jutri?

v Unionu Olimpiji preveč. Zato ker Union Olimpija jutri mora biti prva in vedno med prvimi!

In na koncu. Ne bi hoteli takšne slike iz odgovorov na opravljeno anketo (Siol, dne 10. 07. 2009)na vprašanje: Kakšne so možnosti Uniona Olimpije v Euroligi v sezoni 2009/2010?:

1. Pristali bodo pri dnu lestvice . . . . . . . . . . 61,9%

2. Borili se bodo za.del . . . . . . 26,0%

3. Uvrstili se bodo v ¼ finale . . . 4,1%

4. Presenetili bodo in uvrstili na finalni turnir . . . . . 8,0%

Verjeti moramo v uspešno tekmo-vanje, povečati pozitivno energi-jo (od trenerja predvsem) in za-četi že danes, da bo jutri Union Olimpija na vrhu!

Union Olimpija v sezoni 2009/2010 (po informacijah z uradne spletne strani kluba) ima naslednji igralski kader:

branilci: krila: centri: Dušan Đorđević Brian Green Edin Bavčić

Jaka Klobučar Damjan Rudež Vladimir Golubović

Mirza Sarajlija Matic Smirnik Mirza Begić

Sašo Ožbolt Marko Maravič Dejan Radojević

Miha Zupan

Piše: Dr. Mik Pavlovič


V slavnostnem in prijetnem vzdušju so priznanja prejeli: • Nina Sovinek, plavalka in udele-

ženka olimpijskih iger v Pekingu, • Rajmond Debevec, strelec, dobi-

tnik bronaste medalje na olimpij-skih igrah v Pekingu,

• Mike Posma, najuspešnejši trener (hokejsko moštvo Tilia Olimpija),

• Člansko moštvo hokejskega dru-štva Tilia Olimpija,

Najuspešnejši športni delavec je bil Dušan Kecman in najboljši pokrovi-telj Zavarovalnica Triglav .d.d..

Podelitev sta opravila predsednik AŠZ Olimpija, Andrej Kocič in župan mesta Ljubljane, Zoran Janković, ki sta oba nagovorila več kot šestdeset prisotnih na tej podelitvi. Med njimi so bili še prof. dr. Andreja Kocijančič, rektorica Univerze v Ljubljani, Jože Mencinger, nekdanji rektor Univer-ze v Ljubljani, Aleš Čerin, podžupan Mestne občine Ljubljana, Miroslav Cerar, predsednik Olimpijske aka-demija in ambasador športa, Janez Sodržnik, predsednik Športne zveze Ljubljana, Marko Kolenc, načelnik Oddelka za šport MOL.

Žal se podelitve priznanj AŠZ Olim-pija zaradi službenih dolžnosti niso mogla udeležiti predsednik Držav-nega zbora Pavel Gantar, minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenija, Janez Kocijančič.

Podelitev nagrad je popestril kul-turni program, ki ga je pripravi skla-datelj, dirigent in veliki ustvarjalec zabavne glasbe Mojmir Sepe.

Ob letošnji podelitvi se je oblikovala pobuda, da bi morda že v priho-dnjem letu nadgradili prireditev z dopolnjeno strukturo priznanj, ki jih podeljuje Akademska športna zveze Olimpija. Temu je bil pred kratkim namenjen sestanek predsednika Ko-misije za odličja in priznanja Miklav-ža Severja, člana te komisije Petra Žagarja in Janka Popoviča, člana UO in v.d. sekretarja društva, da bodo pripravili predlog za Upravni odbor AŠZ Olimpija, da bi v prihodnjem letu podelili priznanje tudi športni-ci, športniku, trenerju ali ekipi za najbolj športno dejanje v preteklem letu.

Akademska športna zveza podelila priznanja za dosežke v letu 2008

Akademska športna zveza Olimpija je 11. maja 2009 podelila priznanja za dosežke v preteklem letu. Prizorišče podelitve je bila znova mestna hiša v Ljubljani, tako kot leto poprej.

Športni delavec leta 2008 je sopredsednik rokometnega kluba Olimpija ( ženske ) Dušan Kecman. Ob njem Andrej Kocič in Zoran Janković,

Najboljša športnica Olimpije, plavalka Nina Sovinek v družbi Andreja Kociča in Zorana Jankoviča,

Najboljša ekipa v letu 2008 je bilo moštvo hokejistov Olimpije, priznanje je prejel Tomaž Vnuk, kapetan hokejistov.

Župan mesta Ljubljane pozdravlja nagrajence in goste na svečanosti,


Predsednik AŠZ Olimpija Andrej Kocič pozdravlja prisotne na podelitvi priznanj za leto 2008

Najboljši trener je trener članskega moštva hokejistov Olimpije, Mike Posma, ki ga je na podelitvi zastopal Miloš Vanič iz vodstva hokejistov,

Mojmir Sepe za klavirjem

Najboljši športnik Olimpije, strelec Rajmond Debevec v družbi Andreja Kociča in Zorana Jankoviča,

Pokrovitelj leta 2008 je Zavarovalnica Triglav, priznanje je predsedniku uprave Andreju Kociču podelil Janez Zemljarič, podpredsednik AŠZ Olimpije,

t

Pogled na udeležence podelitve priznanj v rdečem salonu Mestne hiše. V prvi vrsti. Roman Jakič- mestni svetnik in direktor ŠRC Tivoli, Janez Zemljarič – podpredsednik AŠZ Olimpije, Dušan Kecman – sopredsednik RK Olimpija, Zoran Janović – župan mesta Ljubljana, prof. dr. Andreja Kocijančič – rektorica Univerze v Ljubljani,


Hokejske selekcije Olimpija

5. obletnici kluba na pot!

Hokejski klub Olimpija, je bil klub z bogato tradicijo, vrhunskimi re-zultati in odlično hokejsko šolo. V tem obdobju so nastala velika hokejska imena, ki so pustila velik pe-čat v reprezentančnem in klubskem hokeju.

Kasneje je na njegovem mestu na-stal HDD Olimpija, ki je nadaljeval začeto delo, vendar v spremenjenih okoliščinah in drugimi cilji.

Pred slabimi šestimi leti je v klubu prišlo do točke, ko mlade selekcije niso več videle prihodnosti v pove-zavi s člansko ekipo zaradi slabega dela, kjer ni bilo vizije za vzgojo mladih in nadarjenih igralcev. V finančnem načrtu mladih selekcij praktično ni bilo in zato smo starši teh otrok ustanovili nov klub in ga poimenovali ŠD Hokejske selekcije Olimpija.

Ljubljana je hokejsko mesto, kar dokazujejo polne dvorane na sve-tovnih prvenstvih in seveda tudi ri-valstvo in večni derbi med Olimpijo in Jesenicami.

Zato si v naši Olimpiji od prvega dne prizadevamo nuditi otrokom in mladini kar najboljše pogoje za njihovo treniranje, čeprav smo pro-storsko omejeni tako z objektom samim, kot tudi drugimi športi in dogodki, ki tu delujejo (drsalci, ko-šarka, prireditve,..). Kljub težavam pa je sodelovanje z vodstvom Hale Tivoli na visoki ravni, saj skupaj lažje premagujemo vsakodnevne proble-me, ki se pojavljajo.

Ob tem si prizadevamo, da bi otroke vzgojili v odlične športnike, da bodo nekateri med njimi postali nova, velika hokejska imena, ki jih bomo pomnili za vedno.

Posebej moram poudariti značaj na-šega društva, ki je močno zaznamo-van s tesnim sodelovanjem staršev v vodenju in organizaciji društva. Ta stalna komunikacija tudi zago-tavlja njihovo prostovoljno delo pri organizaciji raznih tekmovanj, turnirjev ali družabnih srečanj. Tu lahko še posebej s ponosom izpo-stavim naš vsakoletni mednarodni turnir »ZMAJČEK«, ki ga organizi-

na nove rodove. Pa Marjana Go-renca, Andreja Hebarja, Acija Fer-janiča in vrsto drugih, mlajših, ki so pri delu pomagali. Lani se nam je pridružil kot novi vodja strokov-nega štaba Andrej Brodnik, ki je s svežim pristopom vnesel v delo dodatno sistematičnost in red, ki je v velikem klubu, kot je naš, nujno potreben. Rezultati kakovostnega strokovnega dela so vidni – vrsto naslovov državnih prvakov v raz-ličnih selekcijah, veliko igralcev v državnih reprezentancah in kup

ramo vsako prvo soboto v mesecu decembru in je postal zaščitni znak hokejske Ljubljane. To dokazuje tudi vsakoletni obisk župana MOL, ki se te prireditve zelo rad udeleži in tudi pomaga pri organizaciji s svojo pod-poro.

Seveda tak način dela zahteva tudi mnogo več komunikacije med vod-stvom in strokovnim štabom na eni in starši na drugi strani. Prihaja to problemov, ki pa smo jih zmeraj znali ustrezno in korektno rešiti. V začetku z veliko osebnega angažira-nja sekretarja Primoža Kača, kasne-je pa Mateja Sitarja, ki to vlogo zelo kvalitetno opravlja še danes.

Pri tm je zelo pomemben del uspe-šne zgodbe trenerski kader. V petih letih našega delovanja se je v klubu zvrstilo vrsto odličnih trenerjev in ta lista se z novo sezono samo še daljša. Posebej bi izpostavil prve-ga trenerja novoustanovljenega kluba, ki je tudi vodil strokovni štab prva štiri leta, Igorja Beriba-ka. Nekdaj odličnega hokejista, ki je znal del svojega znanja prenesti

selektorjev državnih reprezentanc. Postali smo vodilni klub hokeja na ledu in z Jesenicami praktično v vseh selekcijah odločamo o naslovu državnega prvaka. Vse drugo je že skoraj neuspeh.

Kot vsak živ organizem, se je tudi naš klub razvijal in z leti rastel. Tako smo že po dveh sezonah sklenili, da bomo sodelovali v članskem državnem pr-venstvu predvsem z namenom, da mladincem omogočimo več tekem med sezono in »kaljenje« s starejšimi

Selekcija mlajših dečkov ob prejemu pokala za osvojitev naslova državnih prvakov.

Skupinska slika udeležencev Zamjčkovega turnirja.

Piše: mag. Janez Sodržnik


igralci, kar jim bo kasneje omogočilo lažji prehod v člansko ligo. Ta odlo-čitev se je izkazala za pravilno tudi zato, ker se je kar nekaj mladeničev, ki niso našli mesta v profesionalnih klubih, kljub temu odločilo nadalje-vati z igranjem hokeja. Brez nas bi bili, tako kot v preteklosti, izgubljeni zanj. Tako smo v pretekli sezoni v okviru tekmovanja, ki ga je odlično izpeljalo podjetje SLOHOKEJ, dosegli najboljši rezultat doslej in izpadli po ogorčenem boju v zagrebškim Med-veščakom v četrtfinalu.

Žal lahko z malo grenkobe ugo-tovim, da pa nismo bili povsem uspešni v naših prizadevanjih, da bi vzpostavili boljše sodelovanje s HDD Olimpijo, ki organizira profesionalno moštvo in igra v ligi EBEL. Prepričani smo namreč, da bi moralo profesi-onalno moštvo vračati (investirati) vsaj del sredstev nazaj v mladino. S tem bi nenazadnje legitimiralo svoj obstoj v nekem socialnem okolju in dolgoročno zagotavljalo pritok no-vih, nadarjenih, domačih igralcev. Tako pa je sedaj vse skupaj bližje ko-

gotavljal tudi igralsko perspektivo ne samo igralcem naše Olimpije, temveč tudi drugim in širše okolice. Naša ambicija je, da bi okrepili stro-kovno delo še z dodatnimi trenerji, zagotovili otrokom garderobe za shranjevanje opreme med trenin-gi in tudi omogočili nakup nove, klubske opreme. S tem bi tudi delno razbremenili starše, pa tudi hokej na ledu, kot športno panogo, na-redili bolj dostopno tudi za tiste, ki sicer ne bi mogli kupiti precej drage športne opreme.

mercialnemu projektu, ki ga zanima zgolj lasti materialni položaj.

Že v preteklih letih smo zato iska-li podporo v sponzorjih, ki so bili pripravljeni vlagati v projekt, ki medijsko ni atraktiven. Imeli smo generalnega sponzorja, podjetje TOJA d.o.o., ki pa se je spričo hude ekonomske krize umaknil. Ta čas smo v pogovorih tudi z nekdanjimi igralci, ki so uspešni podjetniki, da bi pristopili k izgradnji še uspešnej-šega kluba, ki bo dolgoročno za-

Stvari se odvijajo v pravo smer in eden izmed prvih korakov v to smer je tudi sklep zadnje skupščine kluba, da se preimenujemo v Hokejski klub Olimpija.

Torej, naj bo naslednjih pet let v znaku njegovega vzpona na hokej-ski Olimp v Sloveniji!

Župan MOL g. Zoran Jankovič v družbi predsednika ŠD HS Olimpije na podelitvi nagrad udeležencem Zmajčkovega turnirja.


Visoke ambicije ekipe so se zrcalile v ne preveč kakovostnem doma-čem ligaškem tekmovanju, ko so 'zmajčice' z lahkoto premagovale ekipe drugo za drugo, kar je trener Robert Beguš izkoristil predvsem za uigravanje obrambnih inačic in ob tem skušal igralkam 'vsaditi' še elemente hitrosti, ki jo zahteva so-doben rokomet. Večjih izkušenj pa si ob tem niso mogle pridobiti. Ravno pomanjkanje težkih tekem je bil ti-sti jeziček na tehtnici, ki je mladi in obetavni ekipi preprečil, da bi v od-ločilnih tekmah spravila na kolena veliko bolj izkušene in tako že vrsto let nedotakljive krimovke. Tudi ra-zumljivo velika želja, da bi Olimpija spet enkrat stopila na najvišjo sto-pničko slovenskega rokometnega prostora, je bila včasih s strani stro-

AŠZ Olimpija ima številno članstvo, v katerem so nekdanji športniki in športni delavci, prijatelji te največje športne organizacije v Ljubljani in Sloveniji. Med temi je tudi toni Pe-rušič, nedvomno posebna osebnost v tem sestavu. Udeležuje se namreč številnih maratonov. Sklenili smo,

kovnega vodstva izven igrišča kar malce pretirana in začinjena z nepo-trebnim antagonizmom. V Tivoliju bi morali spoznati, da jih ne želi nihče ogrožati in da so ostali strokovnjaki, kar nekaj jih je sposobnih v naših logih, veseli in celo ponosni, da se je zeleni družinici uspelo dvigniti na višjo kakovostno raven, da je znova prišla na površje še ena ekipa, kar je dobrohotno pozdravila tudi naša javnost. Saj je vendarle koristno za slovenski ženski rokomet, da ima vsaj še eno svetlejšo točko na našem zemljevidu, ki si v teh težkih gospo-darskih razmerah spet utira pot pro-ti slovenskemu in evropskemu vrhu. Da bi bila v prihodnje vsaj še kakšna, ki bi jo bila sposobna posnemati…

Aktivni odmor bo za igralke prekra-tek, spet se bodo zbrale v tivolski

Olimpiji se je, glede na trenutni slo-venski rejting na lestvici klubskih točk v primerjavi z drugimi evrop-skimi državami, celo ponudila mo-žnost, da se prebije v ligo prvakinj. V drugem krogu kvalifikacij ji je žreb na sedežu evropske zveze na Dunaju namenil zahtevno skupino. Na tur-nirju v Bratislavi bodo Ljubljančanke prve dni septembra igrale z rusko Zvezdo iz Zvenigoroda, ki je pred dvema letoma zasedla evropski pre-stol. Pa s slovaško ekipo, ki bo posku-šala izkoristiti prednost domačega igrišča, in še z eno iz prvega kroga kvalifikacijske skupine B, v kateri so turške, portugalske in nizozemske predstavnice. Naloga bo zelo zah-tevna, saj le prvo mesto zagotavlja napredovanje. Rusinje bodo verje-tno pretežak zalogaj. Kljub vsemu,

dvorani v začetku avgusta. Vod-stvo kluba pa se v tem času trudi na vse načine, da bi zagotovil in na ljubljanski parket postavil spet konkurenčno ekipo za prihodnjo sezono ter da bi ji omogočil ustre-zne razmere. Ker je prišlo tudi v zeleni zasedbi do sprememb v igralskem kadru, najbolj boleč je odhod najbolj obetavne slovenske rokometašice Anje Gros v Krim, je potrebno ustrezno zapolniti vrzeli in okrepiti vrste. Čeprav so doslej v Tivoliju vztrajali, da bodo ponosno nastopali le z domačimi igralkami, tega bržkone ne bo več mogoče. Visokim ambicijam, teh na srečo v zelenem taboru ne manjka, bodo morale slediti odločnejše poteze, seveda v skladu s finančnimi zmo-žnostmi.

tudi če Olimpiji ne uspe doseči pre-stižne ligo prvakinj, ji ostajajo prav tako atraktivne in zahtevne tekme v pokalu EHF. Glede na to je malce nenavadna odločitev vodstva, da ni sprejela ponujenega izziva in se ne želi spogledovati s tekmovanjem v regionalni ligi. Verjetno so bili glav-ni kamen spotike in odločilni pri tej potezi ravno pre(veliki) tekmovalni stroški, vendar bo potrebno enkrat zagotoviti igralkam serijo težkih tekem, saj je to edini način, da si pridobijo ustrezne in nepogrešljive evropske igralne navade. Skupaj s strokovnim vodstvom, ki tako lažje sledi in neposredno doživlja sodob-ne smernice. Kljub temu, da bo v novi sezoni že v rednem delu držav-ne lige igral tudi Krim Mercator, je to vseeno premalo. Da bi bilo v njej čez noč še več močnejših klubov, pa je zaenkrat in še nekaj prihodnjih let težko pričakovati.

Torej, v rokometnem klubu Olimpija so na razpotju med dvema sezona-ma. Prvi zeleni korak pri rokome-tnem osamosvajanju je bil uspešen. Slediti mora še odločnejši in daljši, česar si želijo prav vsi slovenski ro-kometni navdušenci in poznavalci ter brez zavisti 'zmajčicam' že zdaj spet stiskajo pesti. Tudi tisti najbližji na drugi strani naše prestolnice…

V rokometnem klubu Olimpije na razpotju med dvema sezonama

Zeleni korak naj bi bil še odločnejši in daljši

Član AŠZ Olimpije in maratonec

Če se le bežno ozremo na dosežke rokometašic Olimpije v minuli sezoni, lahko z gotovostjo trdimo, da niso mlatile prazne slame. Smele obljube so uresničile skoraj v celoti in le malo je manjkalo, da bi po dolgih sušnih letih spet 'pripeljale' eno od domačih lovorik v dvorano pod Rožnikom. Močno so dihale za ovratnik naši najboljši ekipi z Galjevice in jo na vseh treh sklepnih tekmah slovenskega pokala in finala državnega prvenstva skorajda spravile v obup. Žal jim je manjkalo nekaj več spretnosti in odločnosti in so se morale na koncu zadovoljiti le z eno zmago na domačem parketu in vseeno priznati premoč evroligaških tekmic. Če k temu dodamo še dokaj uspešen poskus v evrop-skem pokalu Challenge in slovo v četrtfinalu, s katerim so po dvanajstih letih in osvojitvi pokala EHF v Dortmundu spet 'napojile' tivolske tribune z evropskim duhom, potem je podoba sezone v zelenem še močnejša in prepoznavnejša.

da ga še posebej predstavimo z nje-govimi nastopi.

Na maratonu v Trstu, tekom na med Zagrebom in Čazmo (61,350 km) in 100 kilometerskim teku v Bielu (Švica). V jeseni bo nastopil na ultra maratonu v Grčiji Sparta – Atene na razdalji 264 kilometrov.

Piše: Zdenko Fajdiga

glasilo aŠz olimpija, letnik xxv, št. 5/2009

Documents