2Vtika

Letnik 12, tevilka 2

Marec 2015

Izdaja: Gimnazija Beigrad

Glavni urednik: Tim Horvat

Sourednik: Svit Komel

Grafino oblikovanje: Maria Cvitani

Naslovnica: Maa Tatalovi

Pomo pri obdelavi fotografij: Rok Kovai in Jan Gapar

Mentorica: Mojca Osvald

Tisk: Birografika Bori d.o.o.

ISSN: 1580-4798

3Be

sed

a u

red

nika

Prebudimo zmaja.O tem smo lani na veliko posluali in ve-likokrat se vpraam, ali je uspelo, ne le pred-sednikom dijake skupnosti, ampak vsem nam prebuditi zmaja. Zdi se, da se nikomur ve ne da poeti stvari zaradi veselja, za uitek, za zadovoljstvo, ko prime izdelek v roke, ko uprizori predstavo, kar koli. Kam pluje Beigrad? Je bilo kdaj prej sploh bolje? Ali je vedno tako, da obstaja skupina dijakov, ki se angairajo, nekaj prijateljev jih z vsem srcem podpira, vsem ostalim amebam pa dol visi? Meni gre ideja o eliti, ali bolje ree-no, primatu 3. letnikov strano na ivce. isto premalo je prvih in drugih letnikov, ki bi se an-gairali in pisali. Zadnji smo se pogovarjali in ugotovili, da smo 3. letniki celo e edina gen-eracija na oli, ki je prila noter s hudo ome-jitvijo, ki je bila pravzaprav zadnja omejitev doslej. Ampak a to e kaj pomeni? Da niti ne omenjamo skoka odlinih in prav dobrih v os-novnih olah v zadnjih dvajsetih letih. Je Bei-grad postal mainstream? Le pot do vrhunske mature, pa naj stane, kar hoe? Nas poznajo le po blazno teki biologiji in matematiki? Ali na oli e vedno vrvi in vre? Smo samo stroji za reevanje testov? Tudi literarni nateaj je bil v krih, pa se je na koncu kar dobro obnesel. A koliko vpraajev.

etudi je Beigrad brez ovinkarjenja kam-panjska intelektualna natezalnica, bomo od tu odnesli najlepe spomine. Kar ponemo, nima daljnosenih posledic in ostaja v tem dijakem mikrokozmosu, in kar mi je najbolj ve ola nas podpira na vseh podrojih. Izdaja asopis, podpre izid knjige, debatni klub, strokovne ekskurzije, ni da ni. Ironino se mi zdi, e nas primerjam s Poljanami, pa e sam sovraim to primerjavo a na Poljanah jih poznam ogromno, ki piejo, ki bi pisali, pa ola ni tako radodarna, medtem ko na Beigradu podprejo vsako eljo po ve, saj s tem pro-moviramo tudi olo. Zato bi bilo res alostno, morda bolj potratno kot alostno, da prve tiri dni v tednu preivimo za knjigami in na trenin-gih, petek in soboto v manj prisebnem stanju v iskanju sree, nedeljo pa znova za knjigo. Mogoe pa nismo krivi sami in nas dui ola. Vsaj meni se velikokrat tako zdi. Zakaj vse to piem? Ravno se uim biologijo, e zadnji veer pred testom, in se mi ne da ve in sem el pisat uvodnik.

Zato naj naslednji Vtika ne bo ve glasilo 3. letnikov! Vsi bi brali, a treba je tudi pisati. asopis se ne napie sam!

Tim Horvat

4V rokah pa drite e drugo tevilko in meni se zdi res dobra. Kot pravijo, drugi seks je veliko bolji od izgube nedolnosti! Odprli smo teme, za 2. letnike poseben odsek o mednarodni maturi z dnevnikom Marie Frank in izjavami preivelih, ki vam bodo v pomoi pri odloanju, ter 100 dni dijake skupnosti z veliko fotografijami (yes!), pospremljenih z obil-ico potopisov, aktualnih lankov, komentarjev in intervjujev.

Moram vas spomniti na to, da imamo na Face-booku tudi svojo stran, kjer bomo objavljali razne lanke in fotografije. In pa e kanec samopromo-cije: Svita lahko posluate na Radiu tudent ob etrtkih ob 7.30 (http://radiostudent.si/jak-dijak), mene pa berete na https://novidijak.wordpress.com/author/timhornet/).

Hvala vsem avtorjem, hvala Marii za oblikovanje, hvala Svitu za pomo, vodstvu ole za podporo in pa predvsem vam, dragi bralci.

5kazaloUvodnik..........................................................................................................................................................3Pisma bralcev...........................................................................................................................................6100 dni dijake skupnosti.................................................................................................................7Plesna predstava...................................................................................................................................8Znanstveni multipraktik...................................................................................................................11Talent show..............................................................................................................................................12Pust.................................................................................................................................................................14Krst fazanov.............................................................................................................................................16Mladoletni polnoletnik.....................................................................................................................18Balet in jaz................................................................................................................................................20Pol Pot in Tomb Raider.....................................................................................................................22Ko pie knjigo, je vse ful teko - intervju s pisateljem...........................................26asovni stroj............................................................................................................................................29Dijaki manifest.....................................................................................................................................33Ovce, ivahna glasba in Guiness..............................................................................................36To je ele zaetek - intervju z Manco Pislak...................................................................3888 knjig, ki bi jih moral prebrati vsak Beigrajan........................................................41100 filmov, ki bi jih moral videti vsak Beigrajan (2. del)......................................44Dnevnik Marie Frank.......................................................................................................................49The air here is different....................................................................................................................58Charlie Hebdo........................................................................................................................................61Potovati brez mami...........................................................................................................................68Iliada..............................................................................................................................................................72Z modi v modo - intervju z Maruo Jere..........................................................................74Na vrata napis: Alergikom vstop prepovedat!...............................................................78Abotnost za med.................................................................................................................................82Obvezne izbirne vsebine...............................................................................................................84Pot v Singapur.......................................................................................................................................87Petdesetletnica unienja prstana pogube.......................................................................88Kaj vtakniti v menako? #2..........................................................................................................89Vutro za dobro jutro: Dogodivine viteza Haimirja................................................91Vtika Journalist Beginner Kit....................................................................................................92

6Pisma bralcev100 filmov, ki jih mora videti vsak Beigrajan

Seznami, takni in drugani, nimajo prav posebne vrednosti. eprav koga spodbudijo k razmil-janju, so veinoma namenjeni temu, da se ljud-je nad njimi pritoujejo in vsajajo. Podobno je s seznamom filmov Petra Krana, 100 filmov, ki jih mora videti vsak Beigrajan, ki ste ga objavili v revolucionarnem Vtikau (Kakna platnica! Kaken font! Kakni lanki! Kaken obseg! Dajte nam e kaknega!) novembra 2014.

Seveda je ideja o obveznem seznamu filmov nadvse dobrodola in dopadljiva. Omemba filma lahko zaini debato, navajanje imen reiserjev in igralcev je kul, citiranje pomeni, da si njihov sk-ratka, poznavanje filmov je postalo del splone izobrazbe. Ostane le e vpraanje, kateri so tisti fil-mi, ki jih mora videti vsak Beigrajan. In tako smo pri Kranovem seznamu. eprav gre za zanimivo zbirko (2. del menda e sledi) in potrjuje avtor-jevo poznavanje filmov (Filme je pisal iz glave!), je zabavno predvsem to, da je veina navedenih filmov nastala po letu 90 (samo po eden iz 1940. in 1950.) in da jih je nesorazmerno veliko amerikih. Dejstvo pa je, da so dobri filmi nastajali tudi prej in tudi drugje.

Da ne bi sluajno zapadla v skunjavo in poskua-la ustvariti kanon, bom navedla seznam nekat-erih mojih najljubih filmov. e so to tudi tisti, ki bi jih moral videti vsak Beigrajan, je pa e dru-go vpraanje. Za laje iskanje po internetu sem naslove veinoma pustila v originalu.

The Kid, 1921, The Gold Rush, 1925, Modern Times, 1936 Charlieja Chaplina

Kriarka Potemkin, 1925, Sergeja Eisensteina (mogoe ne najljubi, vsekakor pa obvezno tivo)

Metropolis, 1927, Fritza Langa

Double Indemnity, 1944, Billyja Wilderja (ali kateri koli drugi film noir)

Tatovi koles, 1948, Vittoria De Sice (ali kar koli dru-gega iz obdobja italijanskega neorealizma)

Sunset Boulevard, 1950, Billyja Wilderja

Mon oncle, 1958, Jacquesa Tatija

Psycho, 1960, Alfreda Hitchcocka (ali kateri koli drug njegov film)

The Godfather, 1972, Francisa F. Coppole (ker brez njega ne gre)

Amarcord, 1973, Federica Fellinija

One Flew Over the Cuckoos Nest, 1975, Miloa Formana

Ko to tamo peva, 1980, Slobodana ijana

Thelma & Louise, 1991, Ridleya Scotta

Festen, 1995, Thomasa Vinterberga

Billy Elliot, 2000, Stephena Daldryja

Vrnitev, 2003, ali Elena, 2011, Andreja Zvjaginceva

The Artist, 2011, Michela Hazanaviciusa

The Hunt, 2012, Thomasa Vinterberga

Birdman, 2014, Alejandra Gonzlesa Inarrita

Vse od Michaela Hanekeja

Verjetno sem kaknega pozabila, a v glavnem je to, to. e veliko bolj kot seznami pa je pomembno dejstvo, da filme gledate, da se o filmih govori, se o njih pogovarjate, da hodite v kino, da ste orga-nizirali (bolj kul) filmski maraton in da imate filme radi.

prof. Tamara Bosni

7100 dni

dijake skupnosti

Morda se bo kateri beigrajski staroselec e spomnil prve plesne predstave ali prvega kulturnegamultipraktika. Samozavestni dijaki organizatorji so e prvo leto oba dogodka poimenovali

tradicionalna in po petnajstih letih dijako dogajanje na oli ne izgublja ne moi ne sveine. Kaj paje bilo letos novega, boljega, dialektino druganega? Zvrstili so se zloglasni krst fazanov pa letos

veliko bolj obiskani rock koncert, osveeni Talent show, plesna predstava, kontroverzni filmskimaraton, ki je letos potekal v znamenju komedij (Life of Brian, Ko to tamo peva, The Interview) in

nekaj tednov pred izidom Vtikaa tudi nova razliica multipraktika: znanstveni multipraktik, ki se jepojavil tudi v medijih. Dogajanja in monosti za pridobivanje izkuenj ali zabave tako ne manjka!

8Beigrajskemu plesnemu spektaklu, ki poka po ivih od talentov in profesion-alizma, al e vedno manjka verjetna in razvita zgodba. A e bi moral predstavo

opisati v dveh besedah? enske noge.

Scenarij in reija: Iris Flisar

Igrajo: Izidor traus, Anea Mercedes, Hannah Koselj

Plesna predstava je beigrajski spektakel, ki poteka e 10. leto. V tem asu so se zvrstile nekatere tudi zunaj ole izjemno uspene in odmevne predstave. To je vrhunec sezone, klimaks dijakega ivl-jenja, predvsem pa predstavitev druge plati te ole, ki v karierno naravnanih piflarjih skriva tudi presenetljivo ambiciozne in v svoje prostoasne portne aktivnosti za-ljubljene dijake. Odkar sem na oli, videl sem torej tri predstave, je bila vsaka bolja, vsaka bolj povezana, bolj nabita z energijo amerikega ov biznisa, kar je oitno glavni ele-ment, ki negotovo mea gledalie s plesnimi in akrobatskimi tokami.

V prvem letniku smo gledali pred-stavo Ne akaj na Maje, kar je bilo v okviru norije 2012 razumljivo.

Ponudila nam je veliko videopo-snetkov, vendar so bili najbolj za-nimivi tistim, ki so jih posneli. Lans-ka predstava Gospodarja asa se je e razvila, spremljali smo dva dijaka etrtega letnika, ki se v zadnjem hipu pred maturo iz zgodovine s skrivnostnim knjiniarkinim asovnim strojem podata v razli-na obdobja in nato ugotovita, da zgodovina na maturi ne bo noben problem. Letonja zgodba je to zgolj nadgradila dva dijaka etr-tega letnika, celo ista igralca, se tokrat odloata o izbiri poklica in v okviru resninostnega ova na nacionalki jih lahko preizkusita dva-najst v dvanajstih dneh. Glede na navduenje, ki ga je poela, bi lahko rekli, da se ta format oitno obnese ker je zgodba tako ohlapna in nevsiljiva, da prej spominja na bolj

Tim Horvat

PLESNA PREDSTAVA

9PLESNA PREDSTAVA

dramsko navdahnjenega povezo-valca?

Kaj je sploh smisel plesne pred-stave? Koliko zgodbe se priakuje v njej? Zakaj ne bi kar opustili zgodbe in predstavili tok po seznamu? Dokler ta dilema ne bo raziena, z zgodbo ne bom zadovoljen, ker vem, da je bilo dovolj asa in dovolj monosti za izboljave.

Moje isto osebno mnenje je, da je zgodba kljub pridevniku ple-sna bistveni del takne predstave, preostale toke pa morajo sporoi-lo smiselno dopolniti in oplemeniti kar so vsekakor storile, jaz piem le o zgodbi. Ampak brez milosti: kje je bila ljubezenska zgodba? Friend-zone je bil od prvega trenutka, ko se klieta ob pol dveh zjutraj(!), oit-en. Potem ko je Izidor Aneo izbral za ta nenavadni resninostni ov, pa e toliko bolj. Gledalec bi si ob vseh iskrivih dialogih in miselnih spopa-dih poelel vsaj namiga na razplet te erotine napetosti, ki se je mora-la kopiiti dolga leta vse od prve-ga letnika verjetno. Scenarij pa je bil kljub verjetnemu poliranju poln

seksistinih, rasistinih in nasplono neprimernih opazk, ki al niso bile smene in bi jih e pred meseci lahko zamenjali z zabavnejimi in bolj premiljenimi. Najbolj oitna Izidor se boji postati pravnik, ker bi se kriminalec, ki ga bo postavil za zapahe, ez leta vrnil na pros-tost in ga ustrahoval, muil ipd., in zdaj ne bo ve hodil na Fuine? Od kdaj so Fuine center kriminala? Kako prosim? Zlatko e nekaj asa poudarja, da so Fuine svetlob-na leta od geta. In e spremljate poroila, veina kriminalcev, ki so zdaj za zapahi, ivi v vilah, ne pa v socialnih stanovanjih. (-jevce, ki so sedeli za mano, je ta izjava posebej vznemirila.)

In zakaj sta bila glavna junaka tako rno-bela in seksistina? Izidor, ki pri poklicu gleda le na denar in je pripravljen potrpeti, se pa malo boji posledic, Anea pa ima pri vsakem poklicu pomisleke, se pa strinja z vsako Izidorjevo pripombo? In e je e Izidor materialist, zakaj mu je potem tako ve poklic pisatelja, od katerega stoodstotno ne bo obogatel? In zakaj je vse poklice

10

razen prvega predlagala ona? Mar moki nimamo domiljije? e smo e preigravali klieje, bi bilo logino, da bo Izidor naravoslovec, ona pa druboslovka, tukaj pa je bilo vse zmedeno, negotovo, cinino, zan-ikujoe in pomeano z babiinimi nasveti.

Zmotil me je jezik predstave. Ta naj bi bila obenem tudi proslava za dan samostojnosti in enotnosti, torej do-godek z neko mero slovesnosti. Ali je res potrebno, da glavna junaka govorita tako oitno pogovorno? In e ve, da v enem prizoru zaideta v isto balkansko obarvan govor? Kaj pa vem, v Drami in MGL-ju jim uspe izvesti isto zabavne prizore v lepi slovenini.

Malce luknjasta zgodba je kljub vsemu sluila svojemu namenu. Posebej je treba izpostaviti vlogo televizijske voditeljice, ki jo je odi-grala Hannah Koselj. V primerjavi z Izidorjem in Aneo, ki sta kot vlogi ostala na isti stopnji kot v lanski predstavi, je Hannah svoji manji vlogi dodala prav epske razseno-sti plehke in neumne voditeljice, ki stavi na svoje enske atribute. Kaj ve bi od te vloge teko priakova-li. In prav voditeljica je postregla z veino kominih elementov, je pa baje ona kriva, da zgodbi manjka ljubezenski razplet, saj so bojda stalno preskakovale iskrice med njo in Izidorjem. Zato bi veliastni izstop iz friendzona pokvaril ta (povsem nepotrebni) erotini naboj.

Tako plesna predstava aka na preboj na naslednjo stopnjo ali pa nazaj na pot stare slave. Ta format je ustrezen, vendar potreben pre-vetritve. A dvomim, da si je kdo res priel ogledat predstavo zaradi same zgodbe, ko pa je bilo videti toliko drugih, noro dobrih stvari.

11

Znanstveni multipraktik

Dr. Borut trukeljV etrtek, 22.1.2015, se je na oli odvijal prvi znanstveni multipraktik. To je novost v le-tonjem olskem letu, organiziran pa je bil z namenom, da strokovnjaki dijakom na polju-den nain predstavijo svoja podroja razisko-vanja in jih morda navduijo za prav ta tudij. Tako so bili na obisku fiziki, biologi, matematiki in slovenist. Sama sem se udeleila dveh pre-davanj, name je najveji vtis naredil dr. Borut trukelj, redni profesor na Fakulteti za farmaci-jo in Biotehniki fakulteti Univerze v Ljubljani. Objavlja lanke v mednarodnih revijah, v lasti ima patent na podroju transgenih rastlin ter svetovni patent na podroju bakteriofagnega prikaza. Svoje znanje na podroju molekulske-ga kloniranja je s strastjo delil z nami in marsik-oga okuil z zanimanjem.

Molekulsko kloniranje je metoda za spreminjanje verige DNK. Navadno uporablja zaporedja DNK iz dveh razlinih organizmov: iz vrste, ki je vir DNK, ki jo kloniramo, in iz vrste, ki bo sluila kot iv gos-titelj za podvojevanje rekombinantne DNK. To izkoriamo v medicini, biologiji, kmetijstvu, po-droje pa se e vedno iri. Molekulsko kloniranje je prepleteno tudi z naim vsakdanjikom zdravi-la, prehranski dodatki, GSO, vse sintetizirano s to metodo.

Dr. trukelj je samozavestno nastopil pred dijaki. Predstavitev je bila dinamina, zabavna in pred-vsem zelo zanimiva. Vse, kar smo sliali, je bilo razumljivo, nazorno in se je povezovalo z naimi ivljenji. Zael je s kratkim opisom svojega dela in

podroja ter nato to vkljuil v okvir naega okolja. Izpostavil je problematiko vpliva GSO na loveko telo in izrazil nestrinjanje s skrbmi. Razloil je svoj strokovni vidik ter pokazal rezultate raziskav, ki niso odkrile (e) niesar, na vsakem dijaku pa je ostala odloitev o strinjanju s trditvami. Med svo-jim predavanjem nam je dr. trukelj v razmislek ponudil etine vidike kloniranja organizmov. Kaj storiti s kloni, ki se ponesreijo? Je klon mono obravnavati kot navadnega loveka? Bi to za svoje namene izkoristile vojske? Kaj se zgodi, e zavarovalnice dobijo vpogled v na genom? Bi sprejeli to, da se po svetu sprehajajo dvoglave ovce? Vsako tehnologijo lahko uporabimo v ra-zline namene, zato nas je spodbudil, da se za-vzemamo za to, da se uporabljajo v namene, ki bodo pripomogli k razvoju lovetva.

Za popotnico je z nami delil svojo izkunjo. Ko je bilo delo z genskim spreminjanjem e v povojih, je delal v svojem laboratoriju. Ker mu je snailka vsak dan premikala epruvete z vzorci, je na vrata obesil napis: ne vstopaj, nevarno. Ko je za to slialo vodstvo fakultete, na kateri je delal, so ga odpus-tili, saj bo vse okuil s tem svojim nevarnim poet-jem. Dr. trukelj je takrat za nekaj mesecev odel v Ameriko, ob vrnitvi pa se je pridruil novonastali skupini raziskovalcev na tem podroju. Z beseda-mi per aspera ad astra (ez trnje k zvezdam) nas je spodbudil k lastnemu raziskovanju, ki ne bo vedno lahko. A samo z vztrajnostjo se trud obrestuje.

Aleksand

ra Krajnovi

12

C i n i -no sem se zmrdoval nad

sicer izvrstnimi plakati: kam smo prili, e je talent show najve, kar se lahko dogaja na oli?

A reemo lahko le eno letos je bil Talent Show pravi us-peh. Po besedah mnogih tak, kot v starih asih. Ampak a ni Talent

Show e preveen, zgodba 2008? Ali pa samo bolj elitno poimenovanje preprostega Pokai, kaj zna? V zadnjih letih sta zamrla tako vsebina kot

obisk, a letos se je z boljo promocijo in enostavno boljimi nastopajoimi vrnil na pot stare slave. Pravzaprav ni vaen dogodek, vani so ljudje, ki na njem nasto-

pajo, in odnos dijakov do tega. Nastopili so izvrstni vokalisti in vokalistke, Taylor Swift, pa pevka, ki je navdueno pela o politem mleku, bratski duo na elu in elektrini kitari,

operna pevka in e drugi glasbeniki in glasbenice. Sicer rahlo zadrano publiko je s svo-jimi pozitivnimi vajbi na noge in tiste v prvi vrsti do skorajnje ekstaze spravil Ezra, ki je pred-

stavil svoj rap. Vrhunec veera pa je bil verjetno e drugi muzikal Petra Krana Greased Light-ning, ki je e lani postregel s sijajnim ovom, polnim zgreenih tonov, letos pa so ga dekleta pospremila na oder z napovedjo, da letos poje bolje kot lani, ker je hodil na vaje! Kakno pre-seneenje, ko je po dvorani zadonel glas Johna Travolte! Ampak res je treba pohvaliti super ko-

reografijo in uspeno izstrelitev konfetov kaj lahko priakujemo naslednje leto? Tim Horvat

tale

nt show

13

C i n i -no sem se zmrdoval nad

sicer izvrstnimi plakati: kam smo prili, e je talent show najve, kar se lahko dogaja na oli?

A reemo lahko le eno letos je bil Talent Show pravi us-peh. Po besedah mnogih tak, kot v starih asih. Ampak a ni Talent

Show e preveen, zgodba 2008? Ali pa samo bolj elitno poimenovanje preprostega Pokai, kaj zna? V zadnjih letih sta zamrla tako vsebina kot

obisk, a letos se je z boljo promocijo in enostavno boljimi nastopajoimi vrnil na pot stare slave. Pravzaprav ni vaen dogodek, vani so ljudje, ki na njem nasto-

pajo, in odnos dijakov do tega. Nastopili so izvrstni vokalisti in vokalistke, Taylor Swift, pa pevka, ki je navdueno pela o politem mleku, bratski duo na elu in elektrini kitari,

operna pevka in e drugi glasbeniki in glasbenice. Sicer rahlo zadrano publiko je s svo-jimi pozitivnimi vajbi na noge in tiste v prvi vrsti do skorajnje ekstaze spravil Ezra, ki je pred-

stavil svoj rap. Vrhunec veera pa je bil verjetno e drugi muzikal Petra Krana Greased Light-ning, ki je e lani postregel s sijajnim ovom, polnim zgreenih tonov, letos pa so ga dekleta pospremila na oder z napovedjo, da letos poje bolje kot lani, ker je hodil na vaje! Kakno pre-seneenje, ko je po dvorani zadonel glas Johna Travolte! Ampak res je treba pohvaliti super ko-

reografijo in uspeno izstrelitev konfetov kaj lahko priakujemo naslednje leto? Tim Horvat

tale

nt show

14

pu

st

Zmagovalna maska: Hilda Haaj Tegelj 2. najbolja maska: Elastic Heart - Maa Tatalovi in Peter Kran

15

2. najbolja maska: Elastic Heart - Maa Tatalovi in Peter Kran 3. najbolja maska: Team to aMaze - Nejc Kastelic in Rok Struna

16

KRST FAZANOVeprav je na Beigradu ognjeni krst verjetno prvi test matematike, je izjemnega pomena tudi krst fazan-ov, ki se sredi oktobra zgodi v veliki telovadnici, da si lahko stareji ogle-dajo mlado meso in da se najmlaji lahko spoznajo med seboj. In kljub temu da ne gre za takno zabavljanje kot na morda drugih gimnazijah, so se letos organizatorji res potrudili z izvirnostjo, saj je krst fazanov potekal na temo Indijancev.Kot se za sprejem v pleme beigra-jskih Indijancev spodobi, je bilo na-jprej treba opraviti animistini obred v ast noja, ki nas iti s svojo avreolo iz tretjega nadstropja, z izrekanjem njegovih tevilnih imen, ki se je konalo s tvoja mtka. Obred sta vodila vedno goli Peter Kran (a je bilo to res potrebno?) in Ezra v kavbojkah, ki so imele ve lukenj kot blaga. Po tradiciji je bila za sprejem v mono povezano in zaprto pleme potrebna tudi velika mera preprievanja in predvsem korupcije. Sladkarije! V loku so bonboni leteli v publiko, odmevali so vzkliki: Ali jih sprejmemo? Ali jih sprejmemo? A tudi to e ni dovolj: da jih lahko sprejmemo v svoje vrste, so morali opraviti vrsto ognjenih preizkuenj. Najprej zen hoja po lego kockah v slogu nae evrokomisarke, zviranje skozi navpino

Tim Horvat

17

KRST FAZANOVpostavljeno vedsko skrinjo, polno ultralepljivega lepilnega traku, in na-prej v slogu raziskovalcev, ki se pre-bijajo skozi pragozd, e skozi pajkovo mreo kolebnic, pa kot limbo pod palico do naslednje, zadnje, najhuje satanske prepreke, krstne preizkunje: plazenja skozi tunel, obdan s prepo-teno portno opremo Beigrajank. Morajo se navzeti naega vonja, morajo si zapomniti na vonj! Kotenja na vrhu torte pa so bile na koncu tunela e spodnjice predsedni-ka dijake skupnosti, tako zvano seme plemena, ki je dokonalo to nenavadno iniciacijo.Na koncu je sledila le e vznesena prisega, med drugim zaobljuba kot: da bom kupoval v itu, inne v Mlinarju

18

Mladoletni polnoletnik

Danes je moj zadnji dan mlado-letnosti. Jutri namre po uspeno opravljenem iniciacijskem obredu postanem polnoleten. Jutri dopol-nim 18 let. In ker je to tak prelom, sem se pozanimal, kaj prinaa. Kaj lahko zdaj ponem in esa ne smem, ko sem velik in odrasel? A se bom kaj drugae poutil jutri, ko se zbudim? e pustimo filozofski pojem polnoletnosti, to pome-ni predvsem, da zane za osebo veljati Kazenski zakonik Republike Slovenije. 1. len, 2. toka: Po tem zakoniku se kazenska odgovornost uveljavi s kaznovanjem polnoletne osebe zaradi storjenih kaznivih dejanj na podlagi ugotovljene kri-vde. Biti polnoleten torej pomeni biti kazensko odgovoren. To pred-postavlja, da ponem stvari, za katere bom odgovarjal na lastno pest, brez dovoljenja in spremstva odraslih skrbnikov. Vozim sam, se poroim brez dovoljenja starev in volim.

Kje drugje iskati informacije kot na slovenskih forumih to so res habitati za edinstvene organizme, ki so z masovno uporabo fejsbuka na alost na robu izumrtja. #Inicia-tiva za ohranitev avtohtonih slov-enskih forumarjev. Prav na spletnih forumih sem opazil, da polnoletnik povzroa precej skrbi.

e kar citiram eno izmed bolj sonih replik:

dokler ivi pod nao streho bo delal kar mu midva z moem ukaeva, drugae lahko gre in to smo mu tudi povedali jasno in glasno in se strinja s tem.

No, samo zato, ker jih finanno podpiramo, ni treba, da delajo vse po nae. Jaz se s tem ne strin-jam. Delati morajo tako, da cela druinska skupnost lahko znosno ivi. Tudi jaz ne morem privlei ob dveh ponoi ljudi na kavo, e vem, da otroci spijo. Ta jezik bolje razumejo kot moja streha, moja pravila.

Da si pri teh svojih letih ki jih ima odvisna od otrok,da ne pri-pelje nobenega na kavo e spi-jo,boga mati. Se pravi si ti odvisna od njih ne oni od tebe.

ok tole da pa prpele goste ob 2h zutrj na kofe pa ma otroke doma se mi pa zdi popolnoma neodgovorno

V moji hii lahko pripeljem goste vsak dan ob bilo kateri uri,oni pa naj si svojo nardijo in tam imajo ure,pika,konec!!!

In tako dalje in tako dalje v slogu midva z moem sva garala, da imamo danes, zdaj naj pa e oni, naj ne mislijo, da lahko delajo, kar hoejo, im so polnoletni. e bere ta mnenja, se zdi, da je 18. rojstni

dan prelomnica, ko se stari reijo skrbi in odgovornosti, ki so si jo nepremiljeno naloili.

Po veljavnem druinskem za-koniku morajo stari ali skrbniki svoje otroke, e se redno olajo, preivljati do 26. leta starosti. Ne-malo starev iz foruma je mnenja, da zakon neupravieno nalaga starem vzdrevanje osebe, ki je po drugem zakonu polno opravilno sposobna. Motee se jim zdi, da so dolni vzdrevati svoje polnoletne otroke tudi, e si tega ne zaslui-jo, ne cenijo, ne spotujejo, ne ubogajo, skratka e se obnaajo, kot da so polnoletni. Pri tem jim je teko sprejeti situacijo, da nekdo na voliu odloa o njihovi usodi, po drugi strani pa ni sposoben v lastne roke vzeti niti svojega iv-ljenja. Ne glede na to, da bi bilo mogoe razpravljati tudi o tem, kdo ima kaj v rokah, in kaken je vpliv voli na usodo tako stalie pomeni, da bi bilo treba volilno pravico vzeti vsem, ki niso lastniki doloenega premoenja, kar nas popelje nazaj v ase starih mladoletnosti.

Po bolj resnih tudijah je za pre-hod v odraslost in prevzemanje odgovornosti zase potreben nek dalji as. To negotovo obdobje sega od 18. do 33. leta. 18 je torej le prehod iz mladostnitva v mladost. Kljub na prvi pogled enaki kultu-

Svit Komel

19

ri mladih je prav v tem obdobju najve razlik med mladimi. Pred 18. je veina pri starih, se ola, ni zaposlena, ni poroena, ne ivi skupaj s partnerjem, nima otrok; po 33. je zopet veina v samostojnem gospodinjstvu itd. Vmes pa vsak po svoje. Medtem ko gre juna Evropa od doma najkasneje, gre severna najprej. Ne gre za nobeno vejo ali manjo samostojnost ali nezrelost, ampak za dva modela: druinski reim blaginje in dravni reim blaginje. Vloga drave pri zagotav-ljanju storitev, ki jih mladi potrebu-jejo, je premosorazmerna z vlogo druine. Nordijci gredo od doma prej, ker jim drava subvencionira stanovanja in tudij, Mediteranci pa ostajajo doma, ker so odvisni od podpore druine. Pri emer se na severu celo kasneje odloajo za otroke kot na jugu in si vzamejo as za ivljenje v razlinih kohab-itacijah.

Ves ta generacijski konflikt in moraliziranje o neodgovornosti mladine in celo pobude, da bi se prej omenjeni zakon spremenil, jasno kaejo, da gre za ekonoms-ko vpraanje. A hkrati ta vek ne vzame v zakup, da je polna zapos-litev iluzija, lastno stanovanje izven dosega veine, najemnikih pa je premalo oziroma so predraga in da se tudij ne podaljuje ve le zaradi monosti bolje zaposlitve, pa pa zaradi statusa, ki zagotavlja vsaj prilonostna dela.

Mladinski trg delovne sile naj bi bila posebna oblika trga, kjer nastopa sila brez delovnih izkuenj in je zato na voljo za vsako ceno. V resnici pa ivi pri starih, zato ceneja, na voljo po potrebi in brez dodatkov, ki jih imajo redno zapos-leni. Toda zdi se, da je ta delovna sila, katere pravic ni treba jemati resno, e postala sploen mod-el. Ali ni potemtakem odlaganje odraslosti v resnici le kapitalizem

na delu? Grka kriza (ali kar naa lastna) kae: ko gre socialna pogodba, gre odraslost. Izgu-ba delavskih pravic, ki jih prinaa varevalna politika, sili e zdavnaj odrasle otroke z druinami, da ivijo s pomojo svojih starev, ne le e so brezposelni, tudi e so zaposleni. Problem je, da se tako kot drava blaginje razpua tudi druina blaginje.

e nedavno so bile vse razvite evropske drave tako ponosne, da so socialne drave in so kar tek-movale med sabo, katera je bolj skandinavska. Drava, ki jami svobodo in je hkrati socialno var-na - to se je zdelo najbolj ude-no odkritje evropske alkimije. Je evropskega udea konec? Kriza, ki je izbruhnila 2008 na drugi strani Atlantika, je brez odpora odplak-nila evropski koncept prosperity in ga zamenjala z austerity. Naenkrat se zdi, da sploh ni druge poti kot varevanje, da je vsaka drava lanica prisiljena sprejemati zase kodljive sporazume, zaveze in v skladu z njimi ustrezno disciplinirati svoje prebivalstvo. Kot razvajeno mularijo, jim postaviti meje in jih kaznovati.

Evropska komisija, Evropska cen-tralna banka in Mednarodni mon-etarni fond nam sporoajo: dokler ste pod nao streho, veljajo naa pravila. Odseliti se ne morete, pa tudi e se, ste dolni plaati dol-gove, ki so se vam nabrali: za to, da ste sploh zrasli, za najemnino in oskrbo, ki ste jo bili deleni doslej, skupaj z obrestmi. Ampak prepros-to nimate teh virov, da odplaate svojo suverenost. Ko se pomo, ki ste jo jemali kot velikoduno pod-poro, izkae za oderuko posojilo, nimate ve izbire. Ta starevska skrb za vas je neprecenljiva in se je ne da poravnati drugae kot z venim dolgom.

e bi Syriza spremenila varevalni okvir ekonomske politike, bi bila to najveja revolucija v noveji zgodovini, a e samo izzivanje teh okvirov si zaslui vso podpo-ro. Ne gre za nobeno najstniko trmoglavljenje. 4 leta ostrega varevanja po diktatu trojke so tako poslabala stanje v dravi, kot ga ni vse zapravljanje pred tem: dolg se je zvial na neobvladljivih 175% BDP, gospodarstvo je padlo za etrtino odstotek, znailen za dravo v vojni. Okleeni so javni izdatki za osnovno zdravstvo. Predvsem pa se je paradoksalno poslabala prav zmonost drave, da odplauje svoj dolg.

e pristanemo na razpaseno mnenje in soljenje pameti, da Syriza prodaja buke in itak ne more niesar narediti, ker jo pa veejo zaveze in prazna blagajna; e se sprijaznimo s to naravno zakonitostjo trga, ki nima alter-native, pomeni, da mi nimamo nobene izbire, ker prav tako ne moremo odplaevati svojih dol-gov s prilonostnimi deli. Mogoe jih bo poravnal kaken izjemen posameznik z manj revoluciona-rno reitvijo, tako da s pogumom in dobro idejo postane uspeen samostojni podjetnik. Popolna preobrazba iz nesamostojnega geografa v s.p. geografa, s.p. fizika, s.p. teologa, s.p. filologa.

18. rojstni dan je res pomemb-na prelomnica, ampak zgolj kot ugotovitev, kaj ti ivljenje od tu naprej prinaa, ne za posameznika v smislu kazenske odgovornosti ali volilne pravice. Ekonomska odvis-nost 18-letnika namre ni osebna zadrega, temve obvezna izbira vseh mladoletnih polnoletnikov v asu politik gospodarske krize.

20

Bal

et in jaz Kot e mnogo kateri popoldan sedim na temno modrih blazinah v srediu doga-janja in centru vsakodnevnega kaosa

na baletnem oddelku KGBLJ-a. Ponavadi. Danes pa je ura ravno

16.00 in veina klasov, kot v baletnem argonu imenuje-mo obiajen, vsakodnevni trening, se je e zaela, nekateri pa poasi priha-jajo h koncu, zato sem ostala sama. Iz vseh petih dvoran okoli mene se slii glasba; iz enke poasna,

oitno se klas zaenja, iz dvojke e hitreja, iz najbolj

oddaljene pa je e sliati do-skoke pic. Glas prvega pro-

fesorja krii in ena in dva in tri potuj po prostoru!, spet dru-

gi nekemu dijaku narekuje naslednji verz vaje (tombe pas de bourre glissade assamble ali kaj podobnega), tretji pa krii zgolj plie odriv vije vije stopala pazi roke!

In tako dalje se v vsaki dvorani odvija svoja zgod-ba. Moja baletna zgodba se odvija e trinajsto leto. Po pravici povedano ne vem tono, zakaj sem zaela plesati, sem bila pa v tistem obdobju, ko je energinega petletnega otroka treba nekam dati. V bliini je delovala baletna sola Saa, kjer sem preivela prva tri leta baletnega olanja, e pomembneje pa je bilo, da sem se takrat prvi spoznala z odrom. Vsak, ki je e kdaj bil na odru, zna povedati, kako aroben je le-ta. Ko sem spoznala, da balet zna biti nekaj, kar me zanima in veseli, smo se skupaj s stari in uiteljico Sao odloili, da bom opravljala sprejemni izpit za niji oddelek takrat e Srednje baletne ole v Lju-bljani. Ko si star osem let, ti take stvari pa e ne predstavljajo big deala, zato sem takrat samo-zavestno prikorakala v eno od dvoran e danes razpadajoe baletne ole na Vegovi ulici v Lju-bljani, se predstavila trem prijaznim uiteljicam ter

se prepustila toku. Oitno je bil tok pravi, saj sem kak mesec pred zaetkom naslednjega olskega leta izvedela, da sem bila sprejeta ne v prvi razred nije sole, temve celo v drugega! (To pojasnjuje moj zamik in zakaj sem letos maturantka KGBL-ja, kljub temu da obiskujem ele tretji letnik GIMB-a).

Iskreno se o prvih letih plesanja na baletni oli ne spomnim veliko, bila sem majhna in balet e ni bil tako velik del mojega ivljenja. Zagotovo pa nikoli ne bom pozabila ene od izkuenj, ob spo-minu na katero me e danes zmrazi od prijetnega obutka nostalgije in elje, da bi se ta ponovila; ko sem bila stara okoli deset let, sem bila skupaj z nekaj ostalimi otroki izbrana za vloge otrok v bal-etu Hresta, kjer jih nastopa nekaj deset. Zaradi povezanosti SNG Opere in baleta Ljubljana ter Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana take vloge na sreo pripadajo uencem Konservatorija.

Eva Gaberek

21

Za njih, tako kot tudi zame, sodelovanje v vejih produkcijah kot tudi letnih nastopih Konservatori-ja predstavlja nepozabno izkunjo in prvi pogled v pravi plesni svet. Spomnim se vaj s ta velikimi plesalci in ogromne postelje na odru in kostumov in da, tudi koreografije se e spomnim. Najbr je ta izkunja razlog, zakaj Hresta e danes ostaja eden izmed mojih najljubih baletov.

Brez kakrnega koli samopomilovanja lahko povem, da mi balet jemlje marsikaj. Od asa, energije, socialnega ivljenja, tudi kakno boljo oceno mi je e vzel. A to nikakor ne odtehta vsega, kar mi je dal. e trinajst let mi daje najbr ve, kot e sama vem, in ele letos, zadnje leto, sem se tega zaela zares zavedati ter to zajemati z veliko ali vsaj im vejo lico. Ui me vztrajnosti, natannosti in zaupanja vase. Spoznavam, da je balet podoben marsiemu v ivljenju (oziroma moji predstavi ivljenja). Toliko kot da, toliko dobi toliko kot vloi, toliko pre-jme. Ne nujno e isti trenutek, dan ali mesec, a na dolge proge zagotovo. Ko zaenja sam pri sebi opaati napredek in razlike, je to najveja nagrada in posledino motivacija, ki jo lahko dobi.

Balet zame predstavlja nain sprostitve in iz-raanja, baletna dvorana pa kraj, kjer se kljub vsakodnevnemu spopadanju z nepopolnostjo poutim udobno in domae. Na konservatoriju sem spoznala ljudi (tako dijake kot profesorje), ki si jih bom zapomnila za vedno. Ljudi, ki me s svojo energijo, razmiljanjem in pogledi na svet uijo, oblikujejo, osreujejo, polnijo in mi tako pomagajo izoblikovati lasten nain razmiljanja.

Vsa prijateljstva, ki mi jih je uspelo zgraditi v dvora-ni, garderobi ali pa na e omenjenih blazinah, so prijateljstva, ki me iz dneva v dan osreujejo in hkrati predstavljajo motivacijo, da se znova in zop-et vraam sem, na Iansko 12. Pa da se ne bo vse zdelo tako ronato in diee in nebolee: pridejo tudi dnevi, ko miice ali pa glava pa ne ubogajo ve, ko se pica obarva krvavo, ko je potrebno ve kot petnajst minut, da se telo ohladi (lasje e dlje), ko pa v situaciji zadii e po oli in ocenah, so solze na tedenskem meniju zagotovljene vsaj enkrat (tedensko). A kot e reeno, je vse, kar mi ples daje, zame veliko pomembneje in moja ljubezen do plesa veliko veja od

bede, ki se tu in tam zaradi njega pojavi. O svoji prihodnosti e ne vem veliko. V zadnjem letu pa sem na podlagi vseh (in mnogih) preseneenih, celo nejevernih pogledov mladih in starih, ko jim na vpraanje Torej se namerava z baletom ukvarjati poklicno? odgovorim z negotovim Ne, najbr ne, ugotovila, da se e nekako priakuje, da e se z neim ukvarja zelo redno, bo s tem tudi sluil kruh. No, morda pa s tem ni ni nar-obe. A vseeno, dvomim, da je balet pravi zame - ali bolje reeno, da sem jaz prava za balet, da bi se skupaj spremljala vse ivljenje. Oitno je v dananjem svetu tako zelo nenavad-no, e posameznik pone nekaj le zato, ker mu je to pa v veselje. In to se mi ne zdi prav. Zdi se mi, da bi moral prav vsak, predvsem pa mladostnik, imeti nekaj, kar bi poel za svojo duo, svojo terapijo, nekaj, kjer bi lahko odprl svoje ventile in od koder bi rpal energijo, nekaj pa za gut. No, tole pa e zelo smrdi po kliejskem do more of what makes you happy, a prav za-res. Veina zvokov in glasbe iz dvoran je do zdaj e potihnila, zgodbe so se za danes konale in se bodo nadaljevale jutri. Kar pa se tie mene, upam, da se moja plesna zgodba e dolgo ne bo kona-la, in sem prepriana, da bom izkunje in spomine, ustvarjene v tem obdobju, na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani nosila blizu srca e zelo, zelo dolgo.

22

Pol Pot in Tomb RaiderTako imenovane krompirjeve poitnice so bile vedno blije. Bil je petek, tretja ura: matemati-ka. S sestro sva takoj po malici veselo zapustila nao gimnazijo. Po nekajmesenem akanju so druinski potovalni in razis-kovalni apetiti prili na svoj raun. Indokina, ponovno se sreamo, Kamboda, prihajamo!

Iz Benetk do Katarja, iz Katarja v vietnamsko prestolnico Ha-noj in ele nato v Phnom Penh. Vonja je bila naporna, a dokaj kratka, saj je letalska tehnologi-ja napredna, kratkoasenje pa zagotovljeno. V Kambodo smo prispeli v soboto okoli petih popoldne po srednjeevropskem asu oziroma ob deseti uri zveer po kambokem. Nastani-li smo se v manjem hotelu v samem srediu Phnom Penha (le nekaj minut stran od glavne trnice). Druina se je kaj kma-lu odpravila v posteljo, sam pa sem akal na kultni el classico, nogometni dvoboj med Rea-lom iz Madrida in Barcelono. Kljub slabi internetni povezavi in popolnoma nerazumljivi govorici kambokega komentatorja sem el v posteljo zadovoljen, saj je

zmagal Real (3:1).

Nedelja je potekala v znamenju opinga, kjer je barantanje skoraj obvezno, ob visokih tem-peraturah in utrujenosti pa je tako nekajurno nakupovanje pra-va nona mora za vsakega, ki mu nakupovanje ni ravno povei. Sledil je ogled mesta, kjer mi je med vonjo s tradicionalnim azijskim prevoznim sredstvom, imenovanim tuk tuk, v oi padla ulica Josipa Broza Tita in never-jetna podobnost kambokega kralja Norodoma Sihamonija z naim Janezom Jano. Mesto me je pozitivno presenetilo z napredno arhitekturo in odli-no kmersko kuhinjo. Ob petih popoldne je na izlet prekinilo slabo vreme. Poveerjali smo v hotelski restavraciji in se kmalu odpravili spat.

Naslednji dan je bil z zgodovin-skega vidika izjemen. Obiskali smo tako imenovane killing fields in sektor-21, politina simbola krutega komunistinega sistema Pola Pota. Za razume-vanje slednjih pa je potrebno razumeti zgodovinske okoliine. Kamboda je bila,

tako kot celoten indokitajski polotok z izjemo Tajske, francos-ka kolonija, ki so jo med drugo svetovno vojno okupirali Japonci, nato pa jo je Francija ponovno dodala med svoje kolonije.Drava je ele 9. novembra 1953 dobila neodvisnost. Oblast je prevzel Norodom Sihanouk, kije vladal kot ustavni monarh. Drava je bila med hladno vojno diplomatsko izjemno zanimiva. Svojas je bila nev-tralna, nekaj asa je podpirala komuniste, nato je bila mono na strani ZDA itd. V tistem obd-obju je na politini moi dobil ko-munist Pol Pot, ki se je leta 1947 preselil v Evropo. Na zaetku svoje kariere je delal v Zagrebu kot lan ljudske brigade, nato pa so ga sprejeli v Pariz, kjer se je olal in se pridruil komunis-tini partiji. Kmalu po kamboki neodvisnosti (in predvsem zaradi tega, ker je kar trikrat neuspeno poskualdiplomirati) se je vrnil v Kam-bodo, nato pa se je zael upirati vladi, skupaj s somiljenikiustanovil Rdee Kmere. Upori in diplomacija so privedli do mnogih sporov, posledino patudi do dravljanske vojne (1970-

an Guli Nosan

23

1975). Ta se je uradno konala 17. aprila 1975, ko so Rdei Kmeri vdrli v Phnom Penh. Drava, ki se je preimenovala v Demokrati-no Kampuijo, je prela v obd-obje (1975-1979), ki je bilo eno izmed najhujih v vsej zgodovini Kambode. To je obdobje iztre-bljanja meanov, izobraencev in vsakega, ki se ni hotel pois-tovetiti s komunistinimi ideja-mi. Pomembna objekta sta bila omenjena killing fields in sek-tor-21, kjer so ljudi muili in ubi-jali na vse mone bizarne naine (npr. obeanje, butanje ob drevo,preizkuanje staromodnih in novodobnih muilnih naprav), ki so potekali ob tradicional-ni kamboki glasbi. Podatki o tevilu rtev genocida so dokaj nejasni, domnevno naj bi umrlo 2 milijona ljudi ali etrtina takratne populacije. Sasoma so prekinili vse stike (od diplomatskih do kulturnih) z zahodom. Usodna pa je bila zahteva Pola Pota po etnino isti Demokratini Kam-puiji, kar je pomenilo deport-acijo ali genocid nad vietnamsko in kitajsko narodno manjino. 7. januarja 1979 je vietnams-ko gibanje Viet kong prekinilo radikalni reim Pola Pota, ta pa

je na oblasti ostal vse do leta 1997. V Kambodi se je ponovno vzpostavila kraljevina. Izjemno problematino se mi zdi dejstvo, da so se sodni procesi proti vo-jnim zloincem zaeli ele v 21. stoletju. Preiveti dan je bil sicer zanimiv, neprijeten obutek obgledanju slikovnega in material-nega gradiva pa ostaja. alost-no je tudi dejstvo, da je S-21 preivelo le pet ljudi, imeli pa smo sreo, da sta dva izmed njih bila v muzeju ravno v asunaega ogleda. Ob koncu dneva sem imel o kamboki tragediji ve vpraanj kot odgovorov,zanimalo me je predvsem to, kaj bi se zgodilo, kako bi se hladna vojna oziroma komunizempravzaprav konal, e bi ZDA posredovale v Kambodi, kjer je imelo rojstvo komunizma katastrofalne posledice, in ne v Vietnamu, kjer gospodarstvo na krilih komunizma (podobno kot na Kitajskem) leti vedno vije (po doloenih statistikah naj bi Viet-nam v nekaj desetletjih postal ena izmed najnaprednejih drav na svetu).

28. oktober 2014 ali moj 17. roj-stni dan. Ker se imam za gur-

mana, je bil zajtrk (podobno kot ostale dni) v znamenju kmerske kuhinje: kmerska juha z rezanci. Veino rojstnega dneva (od de-setih zjutraj do devetih zveer) pa sem preivel na avtobusu. Iz Phnom Penha smo se odpravili v Siem Reap. Potovanje mi je bilo kljub slabo urejenimcestam zanimivo, saj smo opa-zovali lepo azijsko naravo, polno monsunskih gozdov in kmetijskih polj, vasi in revneje predele Kambode. Dan smo zakljuili z iskanjem hotela, ki je dobrih 20 minut oddaljen od sredia mesta, nato pa smo se odpravili v mesto, kjer smo veerjali na tako imenovani Pub Street, ki je namenjena izkljuno turistom in je polna restavracij, klubovSledil je vrhunec naega poto-vanja, ogled starodavnega mes-ta Angkor, katerega velikost je okoli 400 kvadratnih kilometrov. Mesto je prestolnica Kmerskega imperija (9.-15. stoletje). Imperij je obsegal skoraj celotno ozemlje indokitajskega polotoka, dravo pa je ustanovil kralj Jayavarman II. okoli leta 802. Kraljestvo je svoj vrhunec doivelo v zaetkudvanajstega stoletja, ko je bilo najveji imperij june Azije, takrat

24

pa je vzcvetelo tudi mestoAngkor, takratno sredie Kmer-skega imperija. Danes slovi kot eno izmed najbolje ohranjenih starodavnih mest. Sestavljeno je iz mnogih templjev, med dru-gim so tukaj Angkor Wat, Bayon, Angkor Thom in mnogi drugi. Najbolj znan od vseh pa je ned-vomno Angkor Wat, ki je uvren med sedem udes sveta. Zgra-jen je bil v dvanajstem stoletju, takrat kot tudi notredamska katedrala. Svetie je v zgodo-vini imelo pomembno vlogo v budizmu, ki je s 95% danes prevladujoa vera v Kambodi, in hinduizmu, saj je bila to vera kmerskega imperija. Prav tako je to e danes najveje svetie, ki je posveeno hindujski religiji.

Zelo me je presenetil tempelj Ta Prohm, v katerem je zatoie nala narava. Tempelj, ki je skozi stoletja razpadal, so ovile ovijalke, skozi razpoke so pro-drla neverjetna drevesa. Sicer pa je znan tudi kot eno izmed prizori filma Tomb Rider iz leta 2001.

Zadnji tempelj, ki smo si ga ogledali, pa je bil posveen nenejemu spolu in je bil odveine templjev oddaljen za do-bro uro vonje s tuk tukom. Tem-pelj se mi je poleg neverjetnonatanne arhitekture in majh-nosti mono vtisnil v spomin zaradi prikupnih, a dokaj na-dlenih otrok, ki so nas spremljali ves as, ko smo se odpravili do templja pa ko smo iskali izhod (in nato e, ko smo zaradi nespo-razuma iskali voznika tuk tuka). Za dolar so nam neprestano ponujali deset razglednic (ki smo jih e kupili ob ogledu Angkor Wata). One dollar sir, one dol-lar. Kljub raznoraznim izgovo-rom, e da se morajo obrniti na

moje stare, ki imajo denarnico, da smo razglednice e kupili, da jih ne razumem, ker semNemec/Hrvat/Slovenec/Fran-coz, ki ne zna angleko, se je alostno beraenje ponavljalo.One dollar sir, one dollar. ele po nekaj minutah mi je prilo na misel odreilno vpraanje: Koliko stane ena razglednica? in ele takrat so zmedeno odli. Ko so se vrnili, so na vpraan-je znali odgovoriti (za eno so namesto 10 centov zahtevali 1 dolar, pa vendar), nato pa smo jim izroili nekaj tiso rielov (kamboka valuta: 1 = 4556 rielov), a so bili nad dano vsoto vidno razoarani. ele ob vonji v hotel sem nael problematiko revnih. Kruto se mi je zdelo, kako stari izkoriajo lastne otroke, saj so se, medtem ko so otro-ci v vroini beraili, oni veselo pogovarjali v senci. Zdi se mi neprijetno, da sedanjost in pri-hodnost teh otrok temeljita le na beraenju, a o tem kdaj drugi. Ob pol sedmih smo se vrnili v hotel, nato pa smo se ponovno odpravili v mesto, kjer smo po-veerjali in si ogledali sredie mesta.Naslednji dan nas je pred hote-lom zgodaj zjutraj akal kombi, saj nas je akala dolgapot v Sihanoukville. Ker so cestne povezave dokaj slabe, oziroma je med Siem Reapom inSihanoukvillom sploh ni, smo se najprej odpravili do Phnom Penha. e odmislimo odpravo na nepriakovano kratko potre-bo v naravo, kjer je sestra stopila globoko v mlako, ki je nastalakot posledica namakalnih siste-mov, sam pa sem se v kombi vrnil popolnoma popikan, sajsem nehote stal na mravljiu rdeih mravelj, se na tej poti ni zgodilo ni zanimivega. V Phnom Penh smo prili ob pe-

25

tih popoldne, nato pa smo ra-zoarano ugotovili, da so nas(nekako) prevarali, saj poti v obalno mesto na jugozahodu Kambode nismo mogli nadalje-vati takoj, kot je bilo obljubljeno na zaetku, temve smo morali na prevoz akati vse do sedmih zveer. Smo pa akanje izkoris-tili za zgodnjo veerjo. ele ob enajsti uri zveer smo prili v Sihanoukvill.

Naslednji dan je bil bolj ali manj namenjen oboevalcem plae in lenobe. Hotel je upravljala drui-na iz Estonije in je stal v skoraj neposredni bliini plae in Indijs-kega oceana. Po urah uivanja v in ob bazenu smo se odpravili na plao, kjer smo uivali v morskihspecialitetah le dobra dva me-tra stran od morja. Nato pa smo hodili od lokala do lokala, sajso ljudje (veinoma turisti in lani amerike mornarice) praznovali halloween, no arovnic. e ne tejemo crocsov, nisem bil naemljen.

V soboto sta se stara la pota-pljat, s sestro pa sva prvo polovi-co dneva preivela ob knjigah. Od Oscarjeve Salome do prve svetovne vojne. Stara sta se zveer dokaj razoarana vrnila s potapljanja, saj je bilo vreme na morju katastrofalno, nato pa smo se s taksijem odpravili v Phnom Penh. Namestili smo se v isti hotel kot prvo no.

Zadnji dan v Kambodi. Po hi-trem zajtrku smo se (ponovno) odpravili opingirat, le da smo tokrat konali e opoldne, saj nas je kmalu zatem akal let. Let do Bangkoka je bilmiren in kratek. Definitivno pa je bil najbolj razburljiv del poti domov zaetek leta v Katar.Stevardi in stevardese so e

preverjali, ali so potniki pripeti, ali imajo ugasnjene telefone ...Lui so se poasi ugasnile, letalo se je pripravljalo na vzlet. Nato se je zgodba zapletla. Vednove letalskega osebja se je zbi-ralo ob nekemu potniku le nekaj vrst za nami. Z naraajoimzanimanjem sem se obraal nazaj, medtem pa so se stevardi s potnikom zaeli tiho prepirati.Si ni hotel pripeti varnostne-ga pasu? Odgovor je bil neg-ativen. Oglasil se je pilot, ki je povedal, da se bo letalo vrnilo na letalie zaradi tehnine napake. Namesto mehanikov pa nas je obiskala policija. Sum-ljivega potnika so aretirali, nato je osebje letala vsem potnikom pregledalo prtljago. Vsesplona panika. Kdo je bil ta potnik? Je bil terorist, pripadnik Islamske drave, eden izmed najbolj iskanih kriminalcev na svetu, ali pa je le navaden nepridiprav? S polurno zamudo smo zapustil Bangkok. Pot je minila ob pos-netku koncerta Rolling Stonesov v Hyde Parku in filmih. Nato smo se na katarskem letaliu na-mestili vodlien, a zasoljen hotel. Zbudili smo se skoraj sedem ur kasneje, ob pol petih zjutraj po sloven-skem asu, in se odpravili na let do Benetk. Let je zaznam-ovalo uenje fizike, veselje, ker sem zamudil test iz biologije, in alost, ker sem zapustil deelo, ki je prepojena z zgodovino in filozofijo ter zanimivo kulturno in naravno dediino.

26

Ko pie knjigo, je vse ful tekointervju s pisateljem

Kaj povedati o fantu, ki je do sedemnajstega leta izdal e tri knjige, je glavni urednik ols-kega asopisa, napisal je dramo, ki je zasedla tretje mesto na mednarodnem tekmovan-ju mladih matematikov, ta trenutek reira e eno dramsko delo, ola mu ne predstavlja nobenega problema, je predsednik razreda in ima veliko prijateljev? Ne vem. Spraujem se le, kako mu to uspe, na kaken nain je ubeal lenobi in apatinosti in od kod rpa en-ergijo in motivacijo za delo, ki ga od njega nihe pravzaprav ne priakuje. Tima poznam e skoraj tri leta in tega odgovora e zmeraj nisem nala. Sicer je kar obiajen fant, a on je tisti, ki dela, medtem ko ostali zgolj sanjamo.

Tim, decembra 2014 si pri zalobi KRES izdal svojo tretjo knjigo. Kako dolg je bil proces nastajanjate knjige?Idejo, da napiem nekaken ameriki triler o smrti Franca Rozmana Staneta, sem dobil eseptembra 2011. Takrat sem ravno konal svojo prejnjo knjigo, Lov na patent, in sem elel pisatinaprej. Ampak v bistvu se je tema izkazala za kar zahtevno, poleg tega sem imel vmes e olo, tako da sem se pisat spravil ele poleti 2012. A takrat sem odnehal, ker nisem imel zgodbe, prvo po-glavje zdajnje knjige je edina stvar, ki je nastala e takrat. Potem sem celo poletje 2013 pisal in knjigo dokonal, nato pa se je e leto in pol vleklo

z zalonitvom, urednitvom in lektoriranjem.Sama knjiga je najbr zahtevala poglobljeno razis-kovanje razlinih tem in slogov pisanja. Se ti zdi,da si na kaknem podroju pridobil posebno veliko novega znanja?Ha, v bistvu sem si veino stvari izmislil. Poleg tega pa je vse grajeno samo na predpostavkah. Velikoje zgodovinskih motivov in meja med izmiljenim ter resninim se kar pogosto izbrie. Malo sem sepouil o slovenski zgodovini, gledal poroila in to je to. V bistvu sem raziskoval samo zato, da semustvaril nek avtentien duh asa.

Katja Sluga

27

Torej ti v bistvu raziskovanje ni predstavljajo naj-vejih teav. Kaj pa bi potem rekel, da je, koustvarja roman, najteje?Ne vem, ko pie knjigo, je vse ful teko. Verjetno je pa najbolj zahtevno napisati zaroto, nek osnutekzgodbe, ampak je pa to tudi najbolj zabaven del. To sem delal z oetom in mu teil ob enih zjutraj, e lahko malo poslua moje ideje. V bistvu je samo pisanje e najveja uivancija, ko si na mor-ju in ima prosto popoldne in lei na lealniku in poslua glasbo in pie. Ko pa mora knjigo e enkrat pisati, ko mora delati veje vsebinske po-pravke, to je verjetno najteje.Omenil si oeta, torej te druina zelo podpira pri tvojem delu?Absolutno, brez moje druine te knjige ne bi bilo.In ta knjiga je izla v nakladi 600 izvodov. 25 knjig je v olski knjinici, nekaj knjig je pa tudi vbeigrajski knjinici in na COBISS-u sem izvedela, da so vsi izvodi izposojeni! Kako si zadovoljen zodzivom bralcev?Doslej sem prejel same pozitivne odzive. Ker je knjiga politino nevtralna, napeta in slovenska, ti vbistvu mora biti ve (smeh). Pa dobil sem e ne-kaj fanmaila. Gospa srednjih let je prebrala mojoknjigo in mi poslala mail in me spraevala, kaj je izmiljeno in kaj je resnino, da imam zanimiv po-gled na zgodovinsko dogajanje ter da se je je knji-ga tudi osebno dotaknila, saj so tako njeni stari kot stari stari sodelovali v 2. svetovni vojni. Ali svea perspektiva omogoa univerzalnost knji-ge? Da je za vse generacije, za razlino politinousmerjene in zgodovinsko vkljuene?Ja, to je napet triler, ki ga je napisal sedemnajstlet-nik, ki pozna in eno in drugo plat in hoe pokazati,da v zgodovini obstaja tudi neka srednja pot. Hotel sem napisati kul knjigo, ki se dogaja v Sloveniji.Glede sloga me zanima, kdo ti je za zgled med pi-sateljskimi imeni, po kom si se zgledoval?Oitno po Danu Brownu, ampak njega literar-ni kritiki vedno raztrgajo, tako da bi rekel, da se po njem zgledujem samo tematsko. Z izgradnjo zarote se zgledujem po Robertu Ludlumu, enkrat bi pa s slogom rad dosegel Daniela Kehlmanna in Itala Calvina.Tematsko je knjiga kar podkrepljena z razlinimi motivi narodne zavesti. e samo dogajanje jepostavljeno v res lepe dele Slovenije, poleg tega je glavni lik slovenski pisatelj, pa e Italijankagovori slovensko. Kaken je tvoj odnos do domov-ine?Zdi se mi, da si rojen v Sloveniji in slovenina je

tvoj materni jezik in nikoli ne bo mogel boljerazmiljati v kaknem drugem jeziku, zato se mi zdi pomembno, da imamo slovenske knjige zaSlovence od Slovencev.Kaken je pa tvoj odnos do slovenine?Slovenina morda ni najlepi jezik na svetu, zna-no je, da je to italijanina, ampak je pa moj mater-ni jezik. No ja, pa tudi dvojina je kul.Govori tiri tuje jezike. Zakaj se ti zdijo pomemb-ni?Ve, kaj je rekel Karl Veliki? Kdor zna tuji jezik, ima v lasti tujo duo. Z jezikom se naui noveganaina razmiljanja, pa e literaturo lahko bere v originalu. Itak na koncu ugotovi, da so vsi jeziki vbistvu enaki, so razline poti do ene ideje.Mogona misel. A ima jezik za maturo?Ja, vzel sem francoino in kemijo, to pa zato, ker e ne vem, ali bi raje tudiral druboslovje alinaravoslovje.Kaj?! Nisi e usmerjen?O, ne nisem.Kaj pa je prva stvar, ki ti pade na pamet, e mora iti nekaj tudirat prav ta trenutek?Trenutno me zanima pravo, ampak ne vem, ali je to tisto pravo (smeh).e bo ugotovil, da to je tisto pravo, a razmija o slubenem udejstvovanju v tujini?Ja seveda, delovanje na mednarodnem podroju me izjemno privlai.Mednarodno pravo je odlina reitev zate!Morda Katja, morda pa lahko ti postane svetoval-ka za izbiro poklicev.(smeh) Te morda zanima politika?Ne. Ne maram tega.Kaj pa urednitvo? Letos si postal glavni urednik olskega asopisa Vtika, z novo sveo ekipoprevetril njegov izgled in vsebino in vzpodbudil literarno ustvarjanje Beigrada z razpisomliterarnega nateaja. Poel si kar velik uspeh glede masovnosti odziva. Kako se pouti oburednikem delu? Pri delu urednika ni niesar prijetnega. Tei lju-dem en mesec, prejema njihove prispevke, jim pie nazaj, kaj je narobe itd. Ampak ja, na kon-cu se ti vse povrne, ko dri v rokah tako popoln izdelek, kot je bil prejnji Vtika. Malo imamo teave s pisci, ker ljudi ne more prisiliti, da ti piejo prispevke in tako trenutno zgolj milo prosim prijatelje, naj kaj napiejo in se malo samopromo-virajo. Tako da ja, vsi ste dobrodoli, da prispevate kaj k temu izrazu nae generacije.

28

V redu, pri vseh teh aktivnostih me moti zgolj ena logistina teava. V oli ti gre, ukvarja se sportom, ima milijon obolskih dejavnosti. Kako pa je s prostim asom?Veino stvari, ki jih ponem po oli, tako ali tako dojemam kot prosti as, ker jih rad ponem. Sicer pa ob petkih zveer kot vsak pravi Beigrajan dim v Kestlu ali pa se podam na kaken parti, e me ne premami tipkovnica in se odpravim na kakne literarne odisejade.Kako pa je s tvojimi prijatelji? Te podpirajo pri tvo-jem delu?Pa ja, zdi se mi, da jim je ve, kar delam.Gre na maturanca, ali lahko priakujemo novo knjigo, ki bo plod tega poletja?Po premisleku sem se odloil, da na maturanca ne grem, in ja, upam da bom nadaljeval s pisanjem,ker med letom imam asa samo za novele, med-tem ko poleti lahko napiem kaj daljega.Prav gotovo bo pa tudi veliko bral. Katera je bila zadnja knjiga, ki si jo prebral?Uu, prebral sem Voltairovega Kandida in to v sklo-pu novoletne zaobljube, da bom letos bral samoklasiko. No, do zdaj je edina, ki sem jo prebral (smeh).

Daj, povej e kakno svojo novoletno zaobljubo.Rad bi se nauil srbsko in pa napisal mladinski roman, naa generacija tudi potrebuje svoj roman.Kaknih tem bi se pa dotaknil v takem romanu?Oh, ne smem e preve izdati.V bistvu e nima pojma.Tako je.Za konec imam e vpraanje, ki prav gotovo zanima veliko dijakov. Namre, kako ti uspe, da se resspravi delati nekaj, esar ti pravzaprav ni treba narediti, saj ni tvoje delo pogojeno z nobenimtestom, izpitom in rokom oddaje?Ne vem, delam to, kar mi je ve, kar me osreuje in tudi izpopolnjuje. In imam res sreo, da sem tostvar nael. In menim, da ima prav vsak eno tako stvar in zato moramo razvijati svoje talente in restrdo delati za tisto, kar si elimo.

29

asovni strojAnonimni vir nam je posredoval nadvse zanimivo poiljko. Medtem ko so nae mame pritiskale in se trudile v porodninicah, je Beigrad e deloval v skoraj takni postavi kot danes. Profesor se menja, a celoletni test pri biologiji ostaja. Pa si poglejmo nae profesorje in profesorice leta 1998.

Aleksandra erjav Alenka Budihna Andrej Lobnik Andrej utari

Andreja Dover Barbara Ovsenik Dolinar Bojan Hladnik Brane Koderman

Darinka Novak Jerman Dragica Cipot Eva abot Feodora Luovec

30

Hilda Haaj Tegelj Jani Kovai Jasna Kos Jurij eleznik

Kity Zalokar Hafner Maja Petrii tritof Manica Habjani Gaberek

Marija Dominko

Marjana Ivani Marjeta Hoevar Metka kornik Milan Bahar

Moja Osvald Mojca Pozanovi Nada Barbari Naskov Olga Arnu

31

Peter Gabrovec Sabina Sovinc Samo Koler Samo Krui

Savina Brcar Slavko Mikli Stojan Sedlar Tamara Bosni

Tanja Kova Flisar Savina Zwitter Valentina Maver Veronika Lazarini Filo

Vikrot Klampfar Viljenka korjanec Vilko Domanjko Ale Sojar

32

Mirko Mrela uana Zajtl Tonka Poek Novak Irena esnik

Joica Kocjan Boena Veber Rasiewicz Janez uteri Ciril Dominko

Dija

ki manifest

33

Biti dijak ni nekaj stalnega. To je neko prehodno, zaasno obdob-je, v katerem mora obveznoizbrati, v kateri del deele univer-zija bo el in kaj posledino bo potem, ko od tam odide.To je kar pomembna in teka odloitev, zato so zakljuki tega napornega obdobja, ko nuja podokonni izbiri dosee vrh, zaz-namovani s stresom, samopreis-kovanjem, introspektivo,iskanjem resnice in smisla iv-ljenja. Ampak ker ivimo v prag-matinem svetu, je tudi dijakusmerjen na pravo pot, preden lahko odkrije kaken nevaren oksimoron, kot je obveznaizbira ali nesmiselnost smisla.

Pravo izbiro tudija-poklica se najpogosteje opisuje kot nalobo v donosno prihod-nost. e to oznabo nadalju-jemo, je karierni test tvoj borzni posrednik. On prepozna, kakne so tvoje sposobnosti in na kate-rem podroju ima najve po-tenciala, da bo lahko uinkovit,uspeen in hkrati e imel rad to,

kar pone. Najveji izkoristek je zagotovljen, ko jeizkorianje prostovoljno, zato mora dijak sam ugotoviti svoje preference. Test iz tegarazloga temelji na samoizbiri, kjer se vsak opredeli in oznai skozi serijo vpraanj s pridevniki,kot so: urejen, potrpeljiv, am-biciozen, popustljiv, analitien, edinstven, unikaten in e nekajstrani njihovih sinonimov. Na podlagi tega te karierni posred-nik vre v eno izmed estihrubrik: umetniki, konvencionalni, socialni, podjetniki, realistini ali raziskovalni tip.Naslednji korak je preprost, izbere za tvoj tip tipini tudij ali poklic. e si konvencionalen, siraunovodja ali inpektor, e si umetniki, gre na eno izmed akademij, in tako dalje.Problem nastopi, e si preve preskakoval med estimi stolp-ci, ki jih skriva seznam, in si nakoncu opredeljen kot edinstve-no unikaten ter hkrati obiajen in povpreen. Vendar doberkarierni trgovec to razrei in

tudi za takne meanke najde primeren poklic. Prej opisanlovek ima na primer ogromen potencial za umetnikega in-pektorja!

e pa je ta tvoj psiholoki bris res nejasen in te ne identificira dovolj natanno, da bi se lahkoodloil, kam se bo investiral, se lahko zatee k alternativnim metodam. Na primer: samo-spoznavanje s pomojo sonnih znamenj. Gre v bistvu za zelo podoben princip: e si zrano znamenje, si intelektualno nar-avnan, torej raziskovalni tip; e si ognjeno znamenje, si bolj lovek dejanj kot besed, torej podjetniki tip. Tudi horoskop ti tako pomaga odkriti, v katerih znanstvenih vejah in poklicih bi se glede na znamenje najlaje znael, najbolj izkazal in najbolj uspeno izkoristil svoj zvezdniki potencial.

Tudi sam sem opravil karierni test; se mi zdi, da je bil celo vkljuen v program OIV. Ka-

Dija

ki manifestSvit Komel

34

korkoli,obvezno sem moral izbrati odgovore na okoli 60 vpraanj, ki so veinoma bila zastavljena napodlagi primerjave preferenc. Na primer: kaj bi raje poel? in potem si imel tam 4 odgovore:odkrival loveko telo, odkrival narodno dediino, sekal drva ali proueval staroslovanske jezike. Ti odgovori so se pogos-to ponavljali, da bi preverili vse mone kombinacije vrednotenja razlinih podroij. Kmalu smo vsi to pogruntali in so vsi odloen-ci zaeli brezpogojno izbirati le tisto podroje, na katerega elijo priti, ker mislijo, da najve oblju-blja. Torej podroje, ki se jim zdi najbolj finanno varno, ni pa jim nujno najljube. Druga skupinase je zaela zajebavat. Ostali so e tisti redki, ki dejansko imajo izrazit talent in zanimanje zadoloeno podroje. Tako so vsi, ki imajo fobijo pred krvjo, ampak eljo, da postanejo zdravniki, vztrajno secirali ude in preverjali rektalna obolenja, drugi s kro-hotom sekali drva in prevajali Briinske spomenike, tretji pa so se pritoevali, da so odgovori vedno enaki ali pa da pri nekat-erih vpraanjih ni opcije, ki bi jim ustrezala. Na koncu me je test dokaj enakomerno razdelil med vse stolpce, razlagateljica rezultatov pa mi je povedala, da je najbolje, da izberem enega izmed njih. UAU, ANE!?

Glede na mnenje strokovnjakov, da danes pri izbiranju tudija ni ve glavni kriterij, kaj te veseli, ampak predvsem, kakne so monosti za zaposlitev, je teste e najbolje opravila prva skupi-na, ki je veselje in nagnjenja e skuala prilagoditi povpraevan-ju in nekako uganiti trende na borzi dela.

19. 11. 2014 je bil Mednarodni dan dijakov in tudentov. Dijaka organizacija Slovenije (DOS)je ob tej priliki objavila na svoji spletni strani naslov: Smo dijaki in ne potroniki! in podnjim zapisala: V DOS elimo ob tem dnevu Vlado Republike Slovenije in druge politineakterje opozoriti na posebno vlogo in pomen izobraevalnega procesa, v katerem dijaki nepristanemo zgolj na vlogo po-tronikov. S tem opozorilom se DOS pridruuje International Student Movement, ki poziva kzdruevanju in solidarnosti proti privatizaciji in komercializaciji olstva. Proti temu, da so olepodjetja, dijaki in tudentje pa stranke oziroma potroniki, ki investirajo v svojo prihodnost. Dan so po svetu zaznamova-li protesti tudentov, ki se e utapljajo v dolgovih ali pa jim to grozi. Te dolgove, ki jih prinaa plaljivi tudij, se opraviuje prav s pojmovanjem tudija kot nalobe v lastno prihodnost. e je tudij in znanje, ki ga s tem pridobim, le moje pri-vatno dobro, nekaj, s imer si samemu sebi zagotovim vejo konkurennost na trgu dela, e je diploma sredstvo za mojo privatno kariero zakaj bi dra-va oziroma davkoplaevalci plaevali zanjo?

Brezplanost olanja, free ed-ucation, stoji na tem, da je ola javno dobro. Da izobrazba in zmonost kritinega miljenja sluita splonemu napredku drube. e se spremeni v pri-vatno dobro, e izobrazba pos-tane zgolj sredstvo za lastno uspenost, potem seveda sledi, da se tudi plaevanje ol zane prenaati iz drave na tudente. Vlaganje v lastno prihodnosttako pomeni, da se je vsak pris-

iljen na svoje stroke izobraziti zato, da bi se bolje prodal natrgu dela oziroma da se sploh lahko proda. Dijaka organizacija, ki je s svojo kratko objavo obeleila dan dija-kov in tudentov ter prevzela, kot se zdi, nasprotovanje pretvorbi ol v privatna podjetja, spomladi ni podprla protesta proti spre-jemanju visokoolskega zakona. Menila je, da gre za poceni mar-ketinko potezo nekaterih tu-dentskih organizacij, ki na pro-teste pozivajo dijake, da bi jim omogoili izostanek od pouka. Pogovori z dijaki, ki so hoteli na protest, naj bi pokazali splononepoznavanje zakona o vi-sokem olstvu ali pa nekritino obravnavo tega zakona. Seveda je to problem. A kaj DOS naredi, da bi ne bil? Zakaj se poceni marketinki potezi ni zoper-stavila tako, da bi vsaj poskuala nagovoriti to splono dijako nepoznavanje zadeve?

Predstavniki dijakov pred-postavljajo, da hoe mularija samo pricati olo in jih v res-nici stvari sploh ne zanimajo. To sumnienje mularije je itak dovolj razpaseno med odraslimi,zakaj e DOS deli to mnen-je, izkazuje na ta nain svojo odraslost in nekaj pozira? Zakaj ima isto stalie do problema kot lordska zbornica, kjer ne loi ve med Angleem inegipansko mumijo iz British Museuma? Kdo so ti 70-letni 17-letniki? So to dijaki, ki sledijorezultatom svojega kariernega testa konformistino izjemen?Velika reforma olstva, pred-vsem univerzitetnega in razis-kovalnega sistema, nezausta-vljivo poteka. Osrednji kriterij, ki poganja te spremembe, je pov-eanje uinkovitosti, za boljerezultate in produktivnost. S tem

35

izobrazba ne slui ve neki veji drubeni pravinosti, boljemu standardu ivljenja skupnosti in splonemu napredku. Tudi ni ve irjenje spoznanja, ki je omogoalo vejo avtonomi-jo subjekta in transparentno drubeno ureditev.Stari razsvetljenski projekt se zamenjuje s produkcijo znanja, ki ga je mogoe prodati in kupitina prostem trgu, mu niati ali viati vrednost. Ni vano, ali je resnino, ampak kakna je njegova trna vrednost. Trenje koristnosti, uporabnosti tudija in znanstvenih raziskav, pozabi, da je do veliko kljunih tehninih in znanstvenih odkritij prilo po nakljuju, pomotoma, da so nas-tala kot stranski produkt. Pov-elievanje teh odkritij pa je spet le poceni marketinka poteza za boljo prodajo produktov, ki v kombinaciji s selekcijo tuden-tov glede na njihovo ekonomsko stanje doloa in usmerja, za kaj se znanje potrebuje. Kaj je koris-ten produkt, kaj je vredno razis-kovati in v konni fazi, na obi ravni, kako je treba razmiljati, da si zaposljiv. Ali je torej mogoe resno priakovati, da bo DOS, ki pravi, da se zavzema za olo kot javno dobro, s svojim dopisom vladi obrnil trend tega reformi-ranja? Ali ga lahko vlada Repub-like Slovenije z nekim podobnim dopisom Evropski komisiji in njenim tajnim pogajanjem, protikaterim je kot nekakna dija-ka organizacija? To so moja vpraanja. Vpraanja vlagatelja vlastno prihodnost. Zdi se mi, da je edina reitev, da se poveejo vse dijake in tudentskeorganizacije, ne samo v Sloveniji, ampak vsaj na evropski ravni. Samo tako se lahko izognemoodvzemu pravice enake dosto-pnosti do najvije stopnje izo-brazbe, ki ne prinaa le veje

konkurennosti pri zaposlovan-ju, ampak tudi vejo monost sodelovanja pri politiki zaposlo-vanja. Plaljive ole nam torej ne vzamejo le monosti, da pride-mo do bolje plaanih poklicev, ampak predvsem monost, da zastopamo svoje interese. In na-jbolj pomembno, vzamejo nam zmonost tako domiljije kot kritinega razmiljanja, saj bodo tudi misli tistih, ki bodo dotudi-rali s pomojo posojil, ujete v okove dolgov. To pomeni konec nae lastne presoje in konec kakrnegakoli nasprotovanja vladajoim elitam, saj bi bilo diskreditirano kot nevedno, nei-zobraeno in nezmono pravega miljenja. Zavrnitev te obvezne izbire je zato obvezna izbira, da bi sploh e imeli izbiro.

36

Ovce, ivahna glasba in GuinessVeina ljudi, ki ima monost potovanja, znori ob imenu London. Po obisku te velike prestolnice takoj objavijo svojo fotografijo poleg dvonadstro-pnega rdeega avtobusa, tipinega Big Bena in seveda telefonske govorilnice.

Zdi se, da je zeleni otok, prelepa Republika Irska, obtiala v senci svoje velike mogone sosede Velike Britanije in da je za vse kliejske turiste obutno manj zanimiva.

Tudi z Ano sva e imeli prilonost obiskati Lon-don in se tudi sami malo zaljubili v to mednarod-no sredie kulture, mode, umetnosti, znanja in irokega trga, lani pozimi pa se nama je ponudila prilonost, da se za prvomajske praznike sskupino mladih tudentov arhitekture za en teden preseliva na Irsko. Tam sva spoznali, kje je v resnici prava lepota.

Na plan: najeti dva kombija, rezervirati prijetne hostle in upati na im manj deja.

Kot planirano smo prvi dan po pristanku na le-taliu v Dublinu najeli dva velika kombija in sprejeli prvi iziv: vonja po levi. Na zaetku je bilo potrebno kar precej pozornosti in pomoi vseh v kombiju, da so pazili na vse strani, ali je cestaprosta, a smo se hitro privadili na look left sistem.

Po priporoilu neznanega vira smo veerjali v tip-ini irski leseno opremljeni restavraciji, kjer sva si privoili pravega toenega Guinnessa. Vzduje je bilo zelo sproeno z veselo irsko glasbo v ozadju in nasmejanimi Irci vse naokoli.

Naslednji dan je bil presenetljivo e bolj sonen kot prejnji in isto preve primeren za klasini turistini ogled naravne dediine Newgrange, ki je pravzaprav gri-grobnica-iz neolitika.

Kljub temu da te presune, esa so bili ljudje tedaj e sposobni, je bil najina osrednja atrakcija vodi, ki je nao skupino z vsakim sarkastinim komen-tarjem (kot na primer: It is said that if you touch this side of the wall you can make 5 wishes and they will surely come true ... just kidding, all of the tourist seem to love to caress this wall and it makes me laugh) spravil v nenehen smeh.

Naslednja izmed must stvari so seveda Giant Causeway. Po domae povedano so to estkotni stolpci iz bazalta, ki jih je ustvarila narava. Oko-li 40 000 takih naravnih stolpov sestavlja dolgo plao, po kateri se je izjemno prijetno sprehajati. Tja smo prispeli ravno pred sonnim zahodom in bili edini. No ja, skoraj edini. Ko smo se spuali po potki okoli po obali, smo namre opazili skupino 5 pogumneev, ki so se v neoprenu potikali po

Iris Flisar in Ana Jerman

37

Ovce, ivahna glasba in Guinessskalah v vodi. Priznam, da me je veter takrat skoraj odpihnil in mi nikoli ne bi prilo na pamet, da bi seyolo spravila v ocean.

Ker je bilo v naem nartu, da naredimo pot okoli otoka, smo seveda skoili tudi ez mejo na stran Severne Irske, torej del Zdruenega kraljestva Velike Britanije.Ob veernem prihodu v center Belfasta smo seveda odli pogledat e nono ivljenje in nali zelo prijeten irski pub. Prepriana sem, da si nihe ne bi mislil, da je dejansko v Veliki Britaniji in ne na Irskem. V lokalu, ki je bil napolnjen do zadnjega kotika, so se veselo druili najbolj sproeni ljud-je, kar sem jih videla. V kotiku ob vratih je dolge ure igrala skupina prijateljev. Dude, violina in nekotolkalo. Glasba je bila neverjetna, v zraku je bilo utiti ljubezen in sreo, obrazi teh, ki so igrali, in teh, ki so plesali, so bili iskreno nasmejani do ues. Sicer sem e poznala le nekaj pesmi (ker smo prvi dan kupili CD z irsko glasbo), ampak so me bila sama uesa. Nekaj asa sem se trudila razumeti besedilo, a mi ni uspelo razumeti niti besede. Tisti veer sem obupala nad svojo angleino, a me je naslednji dan ena izmed tudentk spomnila, da so peli v keltini in me malce pomirila.

Nadaljevali smo pot do kraja London Derry s krva-vo zgodovino. Zgodba o Bloody Sunday je svetov-no znana. Na posledice vsega ubijanja in boja med Irci in Anglei te ta kraj opomni na vsakem koraku.Zadnji dalji postanek so bili e Cliffs of Moher. Turistov je bilo precej, a vseeno smo imeli svoj tre-nutek za ogled. Sprehodili smo se po obrobju klifa. To je eden izmed krajev, ko je slikanje in snemanje nesmiselno. Edino, kar mora narediti, je gledati, posluati in paziti, da ne pade ez rob.

Te prvomajske poitnice so bile najbolj sproene in hkrati najbolj vznemirljive do sedaj. Irska je resnino polna ljubezni do ivljenja, do glasbe, do uitka, do druenja, do smeha in do preprostosti. Stavim, da so Irci eni izmed najsrenejih narodov, ki kljub velikokrat krvavi zgodovini ivijo z radostjo in zadovoljstvom z majhnimi malenkostmi.

38

To je ele zaetekDijakinja 3. je prila v etrtfinale mladinskega grand slama v Avstraliji

Manco Pislak poznam pravzaprav e od vrtca. Vem, da je tenis zaela trenirati v prvem razredu kot vsi drugi. To je bila takrat modna muha. Ona pa se je v tem nala in nadaljevala z igranjem. Vedno je bila zaposlena, velikokrat je manjkala po dneve in tedne ter pridno prepisovala zvezke. Enkrat sem celo igral tenis z njo. Vedeli smo, da veliko igra, ampak nihe se res ni ukvarjal z njenimi doseki. Potem sem izvedel, da je dravna prvakinja. li smo v srednjo olo. Ona malo v Pariz, malo v Dubaj. In zdaj tole. Ko mi je pripovedovala o svojih dogodivinah, so ji oi kar arele, mene pa je isto oarala. Zelo je samoza-vestna in zaupa v svoje sposobnosti, pravi, da e ima voljo, pa eprav ti kaj ne uspe, se vedno vse da. Vsak poraz je priprava na novo zmago.

Vsem, ki ne spremljate tenisa do te mere US Open v New Yorku, Australian Open v Melbournu,Roland Garros v Parizu in Wimbledon v Londonu so najveji teniki turnirji na svetu, saj so to turnirjiza grand slam. Kar je v Maninem primeru e bolj pomenljivo, je, da se je do etrtfinala prebila skozikvalifikacije, ni (e) bila uvrena avtomatino po lestvici. Zdaj, po tem turnirju, je 50. na lestvici do 18 let. Na svetu.

Takoj po turnirju, na katerem je bila od 12. januarja do 1. februarja, je e odletela v Talinn, v Estonijo,kjer je s slovensko lansko reprezentanco igrala na Fed Cupu.

Si si kdaj predstavljala, da bo igrala na AU Open? Kakni so tvoji cilji?To sem si zelo elela, vedela sem, da mi bo uspe-lo. To je zaetek. Zdaj moram ujeti mladinskegrand slame, seveda pa je cilj tudi Roland Garros.

Tim Horvat

39

Si izvedela kaj novega o turnirjih? So ti podrli ka-kne iluzije?Bilo je top, najbolje. Tretji svet. Kot da sanjam. Veliko bolj je realno kot na televiziji, logino,e posebej noro pa je, da gre lahko tja, kamor navadni gledalci ne morejo, si med profiji,tam, kjer hodita Sharapova, Wawrinka. isto nor-malno ti je, da vidi tam Verdasca. Prva dva dni si konc in samo gleda okoli sebe, potem se pa e navadi.Si dobila kak avtogram?Ne, nisem niti spraevala. Lahko si pa gledal treni-rati Raonia, Murrayja, okovia.Kaken je obutek gledati Federerja igrati?TOP. A ve, kakno sreo sem imela. On je moj najljubi igralec. Ampak s svojimi akreditacijami nisem mogla na Rod Laver Areno. S trenerjem sva samo poskusila, mogoe pa prideva na Rogerja, in sva prila not zastonj. Najbolji obutek ever. Tako lepo igra v ivo, kot da je peresce. Najbolj zabavno je bilo, da je bil cel stadion za Rogerja, le kakih 15 ljudi za Seppija in so jih vsi prav udno gledali.Kako je bilo od blizu opazovati profije, kako tre-nirajo?Nadal nabija na treningih kot norec. Pa ful ima majhno glavo! In res je nabit. okovi veliko bolj suh je v resnici. Po svojem treningu pa vedno pripravi ov. Ko pride, se takoj okoli igria drenja milijon ljudi, Nole Nole. Na koncu pa vedno pride kak otrok in poigrata.So drugani kot na TV?Ni posebnega, vse sem e tolikokrat gledala, da ni takne razlike. Tebi bi bilo verjetno isto hudo. Ampak seveda so nori, prevzame pa me samo Roger. Ve, med nami in profiji res ni ve takne razlike, recimo hitrosti, na koncu je vse v glavi.Blinja sreanja s slavnimi?Wawrinka je treniral zraven mene, pa se je obnaal isto normalno, ne kot kak profesionalec. Pa Kyr-gios se je sprehajal po National Centru, kjer smo bili juniorji, vasih pa so prili tudi Murray, Shara-pova. Kyrgios se je druil z nami, saj je 1995-letnik, pozna vse Avstralce, drugi pa so se drali zase. Pa ravno, ko je bila Sharapova v garderobi, sem imela fizioterapevta in sem jo zamudila.Kaj te je najbolj navduilo pri tebi?Prvi sem zabila servis z 172 km/h. Za vstop v etrtfinale.Kje pa si bila nastanjena v Melbournu?Spala sem v official hotelu za junior igralce. okov-i in Sharapova sta bila v boljem. Sem pa la en dan v ta Grand Hotel, kjer so profiji, ker imajo

sponzorji tam svoje pisarne la sem do Wilsona po novo torbo. Potem sem na recepciji prosila za prevoz nazaj do hotela, reejo mi, da pride uradni KIA avto po mene. In iz njega stopi Andy Murray.A si zdaj e bolj motivirana za tenis?Vem samo, da sem na pravi poti, ne pa, da bi si e bolj elela zmagovati. Vem, da je to to, karsi elim poeti. Vem, da sodim med top, e sem prila v etrtfinale, in zdaj vem, da sem napravi poti in se veselim prihodnosti. Imam e ve-liko na zalogi.Leviarka.To je majka. Imam ve prednosti. Moj levi servis je zakon.Eugenie Bouchard?Meni ni ve. Zelo je lutna, vsi jo oboujejo, mi pa ni ve njen stil igre.Kje se da hengati v Melbournu?Melbourne Park v tem ogromnem portnem kompleksu je res kul, zelo lep kompleks igri, trgovine so tam, restavracije. In sredie mesta je zelo lepo, ampak ni bilo veliko asa, da bi li tja, ker smo imeli stalno tekme. To sem si privoila potem, ko sem izpadla iz turnirja. (smeh) Veliko smeha in zabave sem doivela s prijatelji na photo boothu, kjer je vedno zabavno. Sicer si pa od 9h zjutraj do 6h zveer na klubu in si na koncu e ve-sel, da gre lahko domov. Smo se pa potem druili po hotelih.A si sicer e kaj potovala po Avstraliji?Ker sem v Melbourne prila e malo prej, sem se sreala tudi z Blaem Kaviem v srediu Mel-bourna! Zadnji dan, ko sem izgubila, sem la s prijatelji iz Slovenije, ki so prili navijat zame, malo naokoli. li smo na Philips Island.Kaken je obutek igrati na turnirju za grand slam?Australian Open je isto drugaen kot navadni turnirji. Je grand slam in veliko ljudi pride gledat, e posebej Avstralcev pride veliko, ker je to pri njih doma. Za vstop v najvejo, Rod Laver Areno, so karte zelo drage. Stranska igria, kjer smo igrali mi, so pa prosta, je neka vstopnina, zato pa je bilo veliko ljudi, ki so prili navijat, isto neznani, in so navijali zame, go Manca ... ari, ko stopi na ig-rie, je res ena isto nova energija. Vznemirjenje, vzduje te prevzame. Malo pade pod ta vpliv.Ali si imela kaj treme?Valda, da ima. Prvo tekmo je nisem imela, komaj sem akala, da grem igrat. Potem ko je kaj napeto, pa res postane iven. Ampak vdihne, piko po piko. Ampak glej, en niz sem izgubljala 2:5, pa sem zmagala 7:6 in e naslednjega s 6:4.Tremo ima

40

pred zaetkom tekme, potem pa izgine, ker dela, kar najbolje zna in rad dela.Kako se pripravi na tekmo?Poslua glasbo, zamenja grip, pobarva strune Potem se gre ogrevat in poslua divjo musko A so tudi pri vas otroci pobirali ogice? Isto kot pri pravem turnirju. Res se pouti kot pro-fesionalec, ima linijske sodnike in ballboyje ...Si dobila kaj novih prijateljev?Nisem jih spoznavala na novo, ker jih e itak veliko poznam z mednarodne scene, samo e bolj smo se spoprijateljili. Tudi moj odnos do njih je drugaen. Ko pridem domov, poznam samo vas in soolce, ko sem pa tam, je pa isto drugae. Tam so ljudje z istim ciljem in vemo, kaj hoemo. Z njimi sem doivela dogodivine, ki jih nikoli ne pozabi. To je tako neprecenljivo. Drui se dva, tri tedne, potem pa cel mesec ni, do naslednjega turnirja. Tudi zato e zelo trdo treniram.Kako je z angleino?Angleina ni ve problem, pa slovaina tudi ne. (smeh) Res, razumem tudi eko, z njimi se res dobro pogovarjam. Sem se nauila. Pa nemino sem skoraj vse razumela, sama pa nisem toliko govorila.Pozna zmagovalko turnirja?Seveda, vse poznam. S to, ki je zmagala AU Open (Tereza Mihalikova), sem zelo dobra prijateljica, z njo sem igrala tri sete, tri ure in pol, imela sem mepointe, a na alost sem izgubila. Bila je tudi v Kranju!Ti dela olo, eno najtejih. Kaj pa ostali igralci?Veina jih je na tenikih akademijah, tam pa je veji poudarek na tenisu kot na oli. Tenis imajo praktino 24/7. Jaz sem dale od tega. Glede na to, koliko oni trenirajo in koliko manj jaz, in na dane rezultate, imam jaz e veliko rezerve. (smeh)Tudi veina profesionalnih igralk nima nujno nare-jene mature. Veina jih pusti srednjo olonekje na sredi. Srednjo lahko naredi kadar koli, tenis te pa ne bo akal do 50. leta. Jaz ne vem, kako bom zdaj. eprav sem se privlekla do tret-jega letnika in pol. Moj cilj je narediti srednjo olo. Zdaj je as, da naredim profi kariero.Kaj pa zdaj?Za knjige

41

88 knjig, ki bi jih moral prebrati vsak Beigrajan

The person, be it gentleman or lady, who has not pleasure in a good novel, must be intolerably stupid. -Jane Austen

Peter se je v prejnji tevilki Vtikaa pritoeval nad tem, da Beigrajani nimajo pojma o dobrih filmih, sama pa ti povem, Peter, da je poloaj s knjigami e slabi! Nisem mislila, da se Beigrad e vedno tako trdno oklepa stare naravoslovne slave in da se neredko zgodi, da me nekdo samo pisano gleda, ko omenim Hemingwayja. Potem pa na nas, strastne bralce, e vzvie-no gledajo, e ti ubogi druboslovci, ki pa niso dovolj sposobni, da bi obvladali fiziko, zato pa tam nekaj brkljajo v prazno in analizirajo traparije! Ve, kaj je grozno? Da se tega sploh ne more napiflati!

Ali sploh e kdo bere? Takole za zabavo in ne samo tistih petih knjig, ki jih vsako leto profesor vsili za domae branje? Verjetno pa e teh petih ne preberejo, ampak jih oskrunijo z obnovami, ki jih ponuja internet. Potem smo prisiljeni posluati, kako je bila madame Bovary zastrupljena, ker je zavrnila lekarnarja, in podobne neumnosti z dijaki.net. Glede na to, da naj bi bili najbolja gimnazija, precej epamo na literarnem podroju. Seveda, vsi znamo za pluse (ali kredite, e hoete) zrecitirati svetovne realiste, kaj ve pa redko koga sploh e zanima.

Tukaj je seznam bistvenih knjig, da vam ne bo treba ve blefirati ali pa se blamirati. Priznam, da isto vseh tudi jaz e nisem prebrala, ampak mislim, da imajo nekateri e ve dela od mene. Na seznamu so knjige od klasikov, romantinih romanov, do zabavnega (fantom posebej pri-poroam Catch-22), po mojem pa ne more zgreiti z Wildeom, Anno Karenino ali z vrhunskim in vedno napetim Gospodarjem prstanov. Kot pravi Beigrajani pa morate nujno zaeti s Timovim Tretjim izvodom, ki je (iskreno in nepristransko) neizmerno zanimiva in z odlinim razis-kovanjem podprta knjiga, ki sem jo porla v enem samem popoldnevu!

Dokaimo, da nismo stereotipni Beigrajani, ki se metafore piflamo po spisku, kot bi bile koraki v metabolni poti. Knjinice se ni treba ogibati kot hudi kria in saj vem, da je teko, vendar rt-vujte tistih (ivljenjsko) nujnih pet minut odmora. Pojdite v knjinico, namesto da se vneto uite trigonometrijske enabe ali ste zunaj na iku. Domiljija in pljua vam bodo hvalena!

Tako veliko knjig pa tako malo asa!

Lana Gotvan

42

S asom preverjeno in nujno branjeClassic - a book which people praise and dont read. -Mark Twain

1. Oscar Wilde: Slika Doriana Greya (The Picture of Dorian Grey,1890)2. Jane Austen: Prevzetnost in pristranost (Pride and Prejudice, 1813)3. Mikhael Bulgakov: Mojster in Margareta (1966)4. Alexandre Dumas: Trije muketirji (Les Trois Mousquetaires, 1844)5. Honor de Balzac: Oe Goriot (Le Pre Goriot, 1835)6. Marcel Proust: Iskanje izgubljenega asa, V Swannovem svetu (A la recherche du tempsperdu: Du ct de chez Swann, 1913)7. Franz Kafka: Proces (Der Prozess, 1925)8. George Orwell: 1984 (1949)9. George Orwell: ivalska Farma (Animal Farm, 1945)10. Ernest Hemingway: Zbogom oroje (A Farewell to Arms, 1929)11. Joris-Karl Huysmans: Against Nature (A re-bours, 1884)12. Herman Hesse: Stepni volk (Der Steppenwolf, 1927)13. Vladimir Nabokov: Despair (1934)14. Vladimir Nabokov: Lolita (1955)15. Antoine de Saint-Exupry: Mali princ (Le petit prince, 1943)16. Albert Camus: Tujec (Ltranger, 1942)17. Stendhal: Rdee in rno (Le Rouge et le Noir, 1830)18. Aldous Huxley: Krasni novi svet (Brave New World, 1932)19. George Eliot: Middlemarch (1874)20. Lev Nikolajevi Tolstoy: Anna Karenina (1877)21. Gustave Flaubert: Gospa Bovary (Madame Bo-vary, 1856)22. Emily Bronte: Viharni vrh (Wuthering Heights, 1847)23. Charles Dickens: Velika Priakovanja (Great Expectations, 1861)24. F. Scott Fitzgerald: Veliki Gatsby (The Great Gatsby, 1925)25. John Steinbeck: Ljudje in mii (Of mice and men, 1937)26. James Joyce: Dubliners (1914)27. Anna Frank: Dnevnik Anne Frank (The Diary of

a Young girl, 1947)28. Dostojevski: Zloin in kazen (Prestupleniye i nakazaniye, 1866)29. D. H. Lawrence: Sinovi in Ljubimci (Sons and Lovers, 1913)30. Jorge Luis Borges: Fikcije (Ficciones, 1941)31. Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata (Huis-clos, 1944)32. Mark Twain: Prigode Huckleberryja Finna (The Adventures of Huckleberry Finn, 1884)33. William Faulkner: Krik in bes (The Sound and the Fury, 1929)

Za krajanje asa in za na plaoAlways read something that will make you look good if you die in the middle of it. - PJ ORourke

1. J.K. Rowling: Harry Potter (1997)2. Dan Brown: Da Vincijeva ifra (The Da Vinci Code, 2003)3. J.R.R. Tolkien: Gospodar prstanov (The Lord of the Rings, 1954)4. J.R.R. Tokien: Hobbit (The Hobbit, 1937)5. Agatha Christie: In potem ni bilo nikogar ve (And Then There Were None, 1939)6. Stieg Larsson: Millennium (2005-2007) 7. Philip-pa Gregory: Druga sestra Boleyn (The Other Bo-leyn Girl, 2001)8. Alexander McCall Smith: Prva damska detek-tivska agencija (The No. 1 Ladies DetectiveAgency, 1998-)9. Arthur Golden: Geisha (Memoirs of a Geisha, 1997)10. A.A. Milne: Hia na Pujevem oglu (The House at Pooh Corner, 1928)11. John le Carr: Kotlar, Kroja, Vojak, Vohun (Tin-ker Taylor Soldier Spy, 1974)12. Arto Paasilinna: Dedu za petami (1977)13. Douglas Adams: toparski vodnik po galaksiji (The Hitchhikers Guide to the Galaxy, 1979-1992)

43

Za irjenje pogleda na svetIt is what you read when you dont have to that determines what you will be when you cant help it. -Oscar Wil-de1. Bill Bryson: Kratka zgodovina skoraj vsega (A Short History of Nearly Everything, 2003)2. Naomi Klein: Doktrina oka (The Shock Doctrine, 2007)3. Robin Skynner, John Cleese: Druine in kako v njih preiveti (Families and how to survivethem, 1993)4. Virginia Woolf: Lastna soba (A Room of Ones Own, 1929)5. Yuval Noah Harari: Sapiens: kratka zgodovina lovetva (2014)6. Malala Yousafzai: Jaz sem Malala (I am Malala, 2013)7. Simone de Beauvoir: Drugi spol (Le Deuxime Sexe, 1949)8. Richard Dawkins: Bog kot zabloda (The God Delusion, 2006)9. Stephen Hawking: Kratka zgodovina asa (A Brief History of Time, 2002)10. Dan Ariely: Predvidljivo nerazumni (Predictably Irrational, 2008)

Moderni romanBooks are like mirrors: if a fool looks in, you cannot expect a genius to look out. J.K. Rowling

1. Kurt Vonnegut: Klavnica pet (Slaughter-house-Five, 1972)2. Jos Saramago: Evangelij po Jezusu Kristusu (Evanghelia dupa isus hristos, 1991)3. Gabriel Marcia Mrquez: Sto let samote (Cien anos de soledad, 1967)4. Muriel Barbery: Eleganca jea (Llgance du hrisson, 2006)5. Hunter S. Thomson: Strah in groza v Las Vegasu (Fear and Loathing in Las Vegas, 1971)6