granitniot kompleks kaj prilep kako prirodnonau^na …

Simeon JANÊV i Vasil ANASTASOVSKI

404 Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija

Voved

Tretiraniot granit-granodioriten ko-mpleks se nao|a vo sredi{niot del na Repub-lika Makedonija, severno od gradot Prilep.Na sever, severoistok i istok granitniot kom-pleks e zagraden so planinata Babuna (1746m) a na zapad i jug so Prilepsko Pole.

Vo Makedonija postojat pogolem brojplaninski masivi koi{to se izgradeni odgranitni kompleksi-Lojanski, Ki~evski, Fur-ka, Ogra`den, Prilepski itn. Me|utoa, odsite gorenavedeni planinski masivi samoPrilepskiot granodiorit-adamelitski kom-pleks pretstavuva poseben raritet kakoprirodnonau~na vrednost spored osobenitegeomorfolo{ki formi na pojavuvawe. Zara-di toa, ovoj masiv, od ovoj aspekt, e edinstvenlokalitet na Balkanskiot Poluostrov ipo{iroko vo Evropa a verojatno i vo svetot.

Geolo{ki karakteristiki napelagoniskiot masiv

Terenot vo okolinata na Prileppripa|a na centralniot del na Pelagoniski-

GRANITNIOT KOMPLEKS KAJ PRILEP KAKOPRIRODNONAU^NA VREDNOST

Simeon JANÊV1 i Vasil ANASTASOVSKI2

1Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje2Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe

IZVOD

Jan~ev S. i Anastasovski V. (2004). Granitniot kompleks kaj Prilep kako prirodonau~navrednost. Zbornik na trudovi od 2-ot Kongres na ekolozite na Makedonija so me|unarodno u~estvo,25-29.10.2003, Ohrid. Posebni izdanija na Makedonskoto ekolo{ko dru{tvo, Kn. 6, Skopje.

Vo trudot se dadeni geolo{kite, petrolo{kite, mineralo{ko-petrografskite karakter-istiki na granitite kaj Prilep, pri {to, posebno vnimanie se posvetuva na geomorfolo{kiteosobenosti na istite, so {to lokalitetot se istaknuva kako prirodonau~na vrednost.

Klu~ni zborovi: graniti, granodioriti, la~ewe, geomorfolo{ki formi.

ABSTRACT

Jancev S. & Anastasovski V. (2004). Granite complex near Prilep of natural scientific importan. Proceedings of the2nd Congress of Ecologists of the Republic of Macedonia with International Participation, 25-29.10.2003, Ohrid.Special issues of Macedonian Ecological Society, Vol. 6, Skopje.The work gives geological, petrological, mineralogical-petrographic characteristics of the granites from the abovelocality with special emphasis and indication to the geomorphological characteristics of the rocks which attributespecific natural-scientific value to Markovi Kuli.

Key words: granites, granodiorites, flatwork, geomorphological forms.

ot masiv. Pritoa, metamorfniot kompleks naPelagoniskiot masiv voop{to, izgraden e(Arsovski, Stojanov, 1960) od:

– dolen metamorfen kompleks sos-taven od najdolna serija na gnajsevi,graniti-granodioriti i super-pozicijska serija na mika{isti;

– goren metamorfen kompleks koj{toe sostaven od t.n. me{ana serija iserija na masivni mermeri.

Gorniot metamorfen kompleks leìkonkordantno vrz dolniot metamorfen kom-pleks, pri {to, granicata me|u dvata komplek-sa e ostra.

Vo dolniot kompleks, odnosno, vo seri-jata na gnajsevite, se nao|aat i tretiranitegranitoidi kaj Prilep, dodeka vo okolniotregion (na pr. okolu kontaktite na istitegranitoiti vo mika{istite) ima i amfibo-liti, odnosno amfibolit-eklogiti (V.Mir~ovski, 2003).

Me{anata serija, generalno, e izgrade-na od albitski-okcesti gnajsevi, mistimi~noso cipolini i meta-rioliti, dodeka serijatana masivni mermeri e sostavena od dolomit-ski, dolomit-kalcitski i kalcitski mermeri.

Granitniot kompleks kaj Prilep kako prirodonau~na vrednost

405Proceedings of the 2nd Congress of Ecologists of Macedonia

Spored nekoi avtori (M. Grunenfelder,1991, usna informacija od R. Stojanov), naj-dolniot kompleks na serijata na gnajsevi ignajs-graniti se tretira kako prekambrijska-gorno proterozojska, so starost od okolu 720milioni godini, dodeka Prilepskite grani-toidi se oceneti kako mnogu pomladi (hercin-ski) od predhodnite gnajs-graniti. Imeno, zaPrilepskite granit-adameliti, za àl, seu{te nema podatok od geohronolo{ka anali-za, no sekako, tie se mnogu pomladi od najs-tarite gnajs-graniti koi se probieni od ve}espomnatite granit-ademeliti. Starosta nagorniot metamorfen kompleks e sporna, iakoistiot e mnogu pomlad od dolniot metamor-fen kompleks i se tretira kako rifej-kambr-ijski. Vrz baza na edna analiza (R. Dimitrov,1989), starosta na galenitot od me{anata ser-ija vo izvori{niot del na rekata Babuna eodredena na okolu 250-300 milioni godini.

Geologija na granitniot kompleks kajPrilep

Granitniopt kompleks kaj Prilep, tek-tonski pripa|a vo sostavot na Prilepskataantiklinala, koja opfa}a okolu 65 km2 na ter-itorijata severno od Prilep (Arsovski, 1960).Na terenot, golem del od ovaa struktura e sos-tavena od grubozrnest ili mestimi~no por-firoiden granodiorit-adamelit. Pri toa, nanekoi lokaliteti se zabeleùvaat retki po-javi na anklavi od razni postari {krilcivklopeni vo granitite.

Dolìnata na Prilepskiot granodior-it-adamelitski masiv iznesuva okolu 8-9 kmdodeka {iro~inata e okolu 8 km. Pritoa, kon-taktite na granitot so okolnite metamorf-ni steni se proprateni so silovi i dajkovi odgranodioriti-adameliti, pri {to, kontak-tite se ostri. Ovie kontaktni delovi se mo}niod okolu 10 do nekolku desetina metri i is-tite se karakterizirani so silna feldspati-zacija vo okolnite steni kako i drugiminarolo{ki manifestacii (na pr. kvarci-ti, epidotizacija itn.) ~ie ispituvawe pred-stoi. Se zabeleùva deka granitite vr{atizvesna feldspatizacija (granitizacija) naokolnite metamorfni steni-{krilci i gna-jsevi i vo po{irokiot region (na pr. konMramorec), no ova pra{awe se u{te e dis-kutabilno i predmet za natamo{ni istragi.Taka, silovite i dajkovite od granit se glavnopostaveni po folijacijata na metamorfnitesteni iako ima silovi i dajkovi napre~no ilikoso postaveni vo odnos na folijacijata nametamorfnite steni. Kaj lokalitetot „Baba“vo granodioritite se sre}avaat anklavi na

amfibolski steni-amfiboliti so pojavi napirokseni.

Prilepskiot granodiorit-adamelit emasivna svetlo siva, krupnozrna, porfiroid-na, leukokratna stena. Biotitot vo stenata nee pove}e od 5%. Teksturata e masivna.Kvarcot i feldspatot se krupni so cca 0,5-1cm, dodeka pak porfiroidnite feldspati sekrupni od 1 do 3 cm (Stojanov, 1974).

Makroskopski vo granitot sezabeleùvaat mle~no beli, zelenikavi,sivkasti, ili svetlorozovi fedspati. Stena-ta naj~esto ima alotriomorfna zrnesta struk-tura, poretko porfiroidna.

Vo granodioritot (Stojanov, 1974) kon-statirani se:

– glavni sostojki: plagioklasi, mik-roklin, mikroklin-pertit, or-toklas, kvarc, biotit, feldspat.

– sporedni: apatit, cirkon, granat,ortit, magnetit.

– sekundarni: klinocoizit, epidot,sericit, hlorit, kaolinit, li-monit.

Vrz osnova na normativnite imodalnite presmetki, Prilepskite granitipripa|aat na grani~noto podra~je na granit-adameliti. Tie se nastanati vo kompleksnimagmatski uslovi so konsolidacija vo visokitemperaturni uslovi.

Osnovni geomorfolo{ki karakteristi-ki na granitniot kompleks kaj Prilep

Gramadite vo ramkite na granitniotkompleks kaj Prilep gi so~inuvaat mnogubroj-ni, raznovidni denudacioni formi od grani-ti koi pretstavuvaat izvonredna manifest-acija na eden redok priroden fenomen.Vakvite oblici moàt da se sledat napo{irokiot prostor na Prilep, preku oblas-ta Mariovo do Kajmak~alan. Me|utoa, tolka-va koncentaracija i takva raznovidnost narazni gramadni reljefni formi kakvi {to sesre}avaat na potezot Markovi Kuli-Jedinak,dosega, vo po{iroki ramki, ne se zabeleàni.Glavni uslovi za morfogenezata imorfolo{kata evolucija na ovaa pojava nabogatstvo od oblici, se dolì na geolo{kiotsostav na terenot, endogenezata na granitite,klimata, reljefot i rastitelnata pokrivka.

Prostorot na granitniot kompleks kajPrilep, vo celina, go so~inuvaat pove}e im-pozantni gramadi povrzani vo dva paralelniniza so pravec na protegawe SSZ-JJI, ~ijanadmorska viso~ina postepeno se zgolemuvaod jug kon sever. Zapadnata niza ja so~inuvaatgramadite Markovi Kuli (945 m), Zelenik



(993 m) i Zagradski Steni (1.153 m), dodekaisto~nata niza zapo~nuva so Kukul (980 m) nakoj natamu se nadovrzuvaat Glavica (1.033 m)i Edinak (1.303 m). Ovie dva niza gramadime|usebe se razdvoeni so dolinata naDabni~ka Reka i vo severniot del se svrzaniso najvisokite vrvovi na ovoj prostor Zla-tovrv (1.422 m) i Lipa (1.392 m).

Vo celiot ovoj masiv od granodiorit seistaknuvaat najraznovidni geomorfolo{kiformi vo vid na kvadari, zaobleni kvadari,plastovi, vrvovi, ostenci, zapci, pe~urki,topki, kako i vdlabnatini vo karpite, vostru~nata literatura poznati kako kamenici.Nekoi od ovie kompleksni geomorfolo{kioblici imaat xinovski razmeri so teìna iod po nekolku stotini toni.

Denudacionite mikro reljefni formimorfolo{ki se izrazeni niz celiot grano-dioriten kompleks.

Presudna uloga vo genezata naspecifi~nite formi na reljefot imalerelaksacionite procesi od endogena prirodana kiseliot magmatski produkt na granodior-itot, na koj{to, potoa, komplementarno senadovrzale egzogenite- denudacionite proce-si, preku hemiskoto vlijanie na vodata, de-jstvoto na humusnite kiselini , koi{to giispu{taat li{aite i movta so koi se pokrie-ni karpite, i mehani~koto dejstvo na temper-aturnite kolebawa, zamrznuvaweto na vodatavo puknatinite na karpite i vozdu{nitestruewa.

Vo tekot na morfolo{kata evolucijaod endo i egzogena priroda, na reljefot nagranitniot kompleks kaj Prilep se dobienigorenavedenite geomorfolo{ki formi. Vrzbaza na terenskite opservacii, se doa|a dosoznanie za slednoto:

– Celiot graniten kompleks vo prva-ta faza na relaksacionite procesie isparceliziran odnosno segregi-ran vo bezbroj makro i mikro sveri(so dijametar od po nekolku metri)kako prva geomorfolo{ka formana la~ewe. Taka, se smeta, deka mik-ro-sverite se daleku pozastapeni odmakro-sverite, koi moèbi se i odhipoteti~ka priroda. Na primer, vopodno`jeto na Kukul se sre}avaedna zaoblena morfolo{ka formakako prese~ena topka od recentna-ta povr{ina, pri {to, bi moèloda se interpolira deka istataprodira vo dlabo~ina u{te nekolkudesetina metri. Drug eklatantenprimer na topka so makro goleminapretstavuva samiot vrv na Jedinak.Verojatno, na terenot bi moèle dase sretnat i drugi vakvi makro top-ki dokolku bi moèlo toa da se ops-ervira od viso~ina. Bi moèlo dase pretpostavi deka ovie topki odmakro golemina se razdrobeni vopomali kvadari i zaobleni sverikako rezultat na procesite na soz-

Sl. 1. Pogled kon gramadata Kukul (980 m)



davawe na puknatinskite sistemi iegzogenite procesi. So prvata fazana la~ewe ne bile celosno zadovo-leni relaksacionite potrebi nagranitot pa posle toa sledi vtorarelaksaciona faza od endogena pr-iroda vo ramkite na koja prvobit-no sozdadenite topki biduvaatdopolnitelno oformuvani sopuknatini od priblièn pravec S-J (ili SSZ-JJI) i pribliènpravec I-Z. Na toj na~in makro imikro topkite se isparceliziranivo formi so oblik na kvadari. Soovaa faza zavr{uvaat endogeniteprocesi na geomorfolo{koto ob-likuvawe na granitot.

– Posle gorenavedenite endogenifazi na geomorfolo{ko oformu-vawe na granitot sukcesivno se na-dovrzuvaat procesite na egzogen-ezata-denudacionite sili, kakouniverzalni fizi~ko-hemiski pro-cesi koi gi razoruvale povr{initena karpestite masi, osobenotro{nite granitni karpi, so {to sesozdale dene{nitekarakteristi~ni oblici na relje-fot.

Treba da se istakne deka endogeniteprocesi na primarnoto-iskonskogeomorfolo{ko oblikuvawe na granitot e oddalekuse`no-preferentno zna~ewe bidej}i na

ovoj proces se nadovrzale egzogenite proce-si na dooformuvawe na granitot odgeomorfolo{ki aspekt. Pokraj intenzivnitegeomorfolo{ki oformuvawa od endogena pr-iroda, mora da se istakne deka egzogenite pro-cesi bile isto taka neobi~no intenzivni iakoistite bile preferentno orientirani odmineralo{kiot sostav na granitot. Taka, voonie mikro lokacii na granitot kade{tomestimi~no ima lokalno zgolemeni koncen-tracii na K-feldspati (ortoklas, mikroklini tn.) vo forma na le}esti koncentracii iìli~esti formi, vo istite se sozdavaniraznite vdlabnatini. Imeno, K-feldspatitese op{to poznati kako najslabo otporni naegzogenite procesi poradi otstranuvawe naK od kristalnata re{etka koj biduva odnesenkako rastvorliv katjon so povr{inskite idescedentnite vodi. Poradi ova hemisko ras-tvoruvawe i razoruvawe na kristalnatare{etka na K-feldspatite, povr{inata nakarpite nastanuva tro{na, se grusira i gran-itot parcijalno preo|a na lokalni mesta votenka lu{pesta korupka koja{to se tro{iporadi transformacija na navedenite felds-pati vo glinena supstanca. Poradi istiotproces nekoi od mineralnite sostojki odkoi{to se sozdadeni karpite (kvarc, felds-pat i liskun) ja gubat me|usebnata vrska i sedobiva graniten grus. Paralelno so hemisko-to raspa|awe se odviva i procesot na fizi~kadegradacija, odnosno temperaturno-biogenorazoruvawe.

Sl. 2. Sveroidno la~ewe na graniti na jugozapadnite padini na Kukul



Spored Radovanovi} (1928) mikro rel-jefnite formi na Markovi Kuli mo`at da seizdvojat vo tri glavni grupi, i toa: grupa namali karpesti blokovi, formi na ostenci iblokovi i vdlabnatini vo gnajsnite karpi. Odprvata grupa na oblici, na podra~jeto naMarkovi Kuli mo`at da se sretnat tri

razli~ni morfolo{ki tipovi na mali karp-esti blokovi: kupi na ostenci i blokovi,~opori na ostenci i blokovi i osameni osten-ci i blokovi.

Kupite na ostenci i blokovi sesre}avaat po strmnite strani navozvi{enijata kade {to razoruvaweto na

Sl. 3. Intenzivni egzogeni vlijanija vo karpa od granit

Sl. 4. Denudaciona forma vo vid na pe~urka kaj Zagradski Steni (1.153 m)



karpite e najsilno. Ovoj tip na formi os-obeno e izrazen na prostorot na Zlatovrv.Vtoriot tip na reljefni formi-~opori naostenci i blokovi, se isto taka dostakarakteristi~na forma na reljefot vo gran-itniot kompleks kaj Prilep. Tie, glavno sejavuvaat na blago navednatite padini i nazaramnetite tereni kade intenzitetot na pro-cesot na denudacija e poslabo izrazen. Pokrajspomnatite dva tipa na karpesti formi, naovie tereni se sre}ava i tretiot tip-osame-ni oblici na ostenci i blokovi. Tie sekarakteristi~ni za zaramneti tereni kako iza blago navednatite dolinski strani. Poja-vata na ovoj vid formi vrzana e za takvi pros-tori kade {to pocvrstite partii na grano-diorit zaostanuvaat pred bavnite erozivni idenudacioni procesi ili pak pretstavuvaatostoci od ve}e raspar~eni pogolemi monolit-ni karpi.

Formite na osamenite ostenci i blok-ovi, koi{to se ~esta pojava na podra~jeto, sedosta raznovidni i tie glavno pretstavuvaatkombinacii pome|u poliedarskite i ovalniteformi (jaj~esta, elipsovidna). Taka, osten-cite moàt da se sretnat vo forma na kama-rasti oblici, plo~esti, glavi~esti,pe~urkasti, stolbesti i zap~esti, dodekanaj~esta forma na blokovite e top~estata ikvadarskata forma.

Tretata grupa na mikro reljefni formikoi{to se sre}avaat vo granitniot komplekskaj Prilep se vdlabnatinite vo kristalestite

karpi. Spored Radovanovi} (1928) vakviot vidna vdlabnatini vo cvrstite karpi pretstavu-vaat osobeno interesni negativnimorfolo{ki formi i tie pretstavuvaat naj-mali i najsitni formi vo granodioritnitekarpi. Ovoj vid reljefni formi se sozdava nablago navednati ili na horizontalnipovr{ini kade {to postojat uslovi za podol-go zadrùvawe na atmosverskata voda. Voda-ta, na vakvite mesta, so nejzinoto hemiskovlijanie vr{i bavno i postojano razloùvawena minerolo{kiot sostav na karpite, taka{to, so raspa|aweto na poslabo otpornitesostojki, vrskata pome|u ostanatite minera-li zaslabnuva. Od raspadnatite minerali, nadnoto na vdlabnatinata se obrazuva glina,dodeka od otpornite se sozdava grus, koj{toso deluvaweto na vozdu{nite struewa i voda-ta, se transportira vo bliskata okolina. Sopostojanoto povtoruvawe na ovoj proces, vd-labnatinata se prodlabo~uva i na toj na~inse sozdavaat ovie interesni formi vo relje-fot. Vo formiraweto na vdlabnatinite ak-tivno u~estvuvaat i litofitite (li{aite imovta) so svoite kiselini (azotesta, hlorna)koi{to hemiski i biolo{ki gi razoruvaatmineralite od granodioritite.

Naklonot na povr{inata na karpite nakoi se sre}avaat vdlabnatinite, iznesuva od2° do 20°, dolìnata od 20 do 200 sm, {irinataod 20 do 140 sm, dodeka dlabo~inata e od 6 do30 sm. (Gavrilovic, 1965). Vo po~etnata faza naformiraweto, vdlabnatinite glavno imaat

Sl. 5. Vdlabnatina kaj mesnosta Ridon, jugoisto~nbo od vrvot Edinak (1.303 m)



kru`na forma, potoa dobivaat elipsesta ilibubreèsta, koritesta i drugi formi. Inten-zitetot na nastanuvaweto na vdlabnatinitezavisi od minerolo{kiot sostav na magmats-kite karpi, klimatskite uslovi i biogenitevlijanija.

Spored nacionalnata regulativa naRepublika Makedonija (Zakon za za{tita naprirodnite retkosti od 1965 godina), granit-niot kompleks kaj Prilep koj{to kakoza{titeno posra~je se vodi pod imeto prirod-no dobro Markovi Kuli e vklu~eno vo Cen-tralniot register na prirodni retkosti. Vo1967 godina e doneseno re{enie naRepubli~kiot zavod za za{tita na spomenic-ite na kulturata za proglasuvawe na formaci-jata karpi Markovi Kuli vo kategorijata naspomenici na prirodata. Vo 1985 godinaporane{niot Izvr{en sovet na Sobranietona Republika Makedonija dade soglasnost pr-irodnoto dobro Markovi Kuli da bidezapi{ano na privremenata lista na Svetsko-to kulturno i prirodno nasledstvo priUNESKO. Vo 2003 godina predlogot zazapi{uvawe na Markovi Kuli na privreme-nata lista na Unesko be{e podràn od Nacio-nalnata komisija za UNESKO na RepublikaMakedonija.

Zaklu~ok

Granitniot kompleks kaj Prilep spre-ma mnogubrojnosta na raznovidnite denuda-cioni oblici i nivnata za~uvanost e eden odretkite po svojata ubavina vo Evropa a vero-jatno i vo svetot. Posebno zna~ewe, markant-nost, monumentalnost i atraktivnost nalokalitetot mu davaat geomorfolo{kitemanifestacii vo forma na kvadari, plastovi,vrvovi, ostenci, zapci, pe~urki, topki i raz-ni drugi mikro reljefni formi. Site oviekompleksni geomorfolo{ki pojavi nastanatikako posledica na la~eweto na magmatskiotrastop i deluvaweto na denudacionite sili,kako geolo{ki i geomorfolo{ki ambientpretstavuvaat edinstven kompakten i takasilno izrazen kompleks na teritorijata naEvropa a verojatno i vo svetot. Zaradipotvrdenite prirodni vrednosti, garnitniotkompleks kaj Prilep, na povr{ina od 2.300hektari, vo 1967 godina e proglasen za prirod-na retkost pod imeto Markovi Kuli i vo mo-mentot so potkrepa na Nacionalnata komisi-ja za UNESKO na Republika Makedonija sevodi postapka za zapi{uvawe vo listata nasvetskoto nasledstvo.

Referenci

Arsovski, M. (1960): Nekoi osobenosti na tek-tonskiot sklop na centralniot del na Pel-agonskiot horst-antiklinorium i negovi-ot odnos so Vardarska zona. Trudovi naGeolo{ki zavod, Fasc. 7, Skopje.

Gavrilovic, D. (1965): Kamenice na magmatskim ste-nama Jugoslavije. Zbornik radova geografskoginstituta PMF, sv. XII, 23-39, Beograd.

Radovanovi}, V. (1928): Mali denudacionioblici gnajsnog zemqi{ta. Glasnik Skop-skog nau~nog dru{tva, kw. IV, 53-118, Sko-pje.

Raki}evi}, T., Stojanov, R., Arsovski, M.(1973): Tolkuva~ za listot Prilep. Sojuzengeolo{ki zavod, Belgrad.

Stankovski, S. (1986): Pelagoniska Kotlina(fizi~ko-geografski prou~uvawa so pose-ben osvrt na hidrolo{kite pojavi i prob-lemi), doktorska disertacija (rakopis),Skopje.

Stojanov, R. (1974): Petrolo{ki karakteris-tiki na magmatskite i metamorfnite ste-ni od po{irokata okolina na Prilep. Tru-dovi na Geolo{ki zavod (doktorska diser-tacija), Skopje.

Stojanov, R. (1960): Predhodni rezultati odgeolo{kite i petrografskiteistraùvawa na visokometamorfnite ste-ni vo centralniot del na Pelagonskiotmasiv. Trudovi na Geolo{ki zavod, Fasc.7, Skopje.



GRANITE COMPLEX NEAR PRILEP OF NATURAL SCIENTIFIC IMPORTANCE

Simeon JANCEV1 & Vasil ANASTASOVSKI2

1Technological-metalurgical Faculty, Skopje2 Ministry of Environment and Physical Planning

Summary

The Granite complex near Prilep is located in the middle part of the Republic of Macedonia, north of the city ofPrilep. It is surrounded by the mountain Babuna (1.746 m) on the north, northeast and east, and by PrilepskoPole on the west and south. The location consists of more impressive big rocks interlinked in two parallel rowswith direction NNW-SSE, with a height above sea level which is gradually increasing from south towards east.The western row/line consists of the big rocks Markovi Kuli (945 m), Zelenik (993 m) and Zagradski Steni(1.153 m), while the east row/line starts with Kukul (980 m), to which Glavica (1.033 m) and Edinak (1.303 m)are further attached. Both rows of big rocks are separated among eachother by the Dabnicka River valley, and inthe northern part interlinked with the highest peaks in this area Zlatovrv (1.422 m) and Lipa (1.392 m).The Granite complex near Prilep consists of many different denudation forms representing an excellent manifes-tation of a rare natural phenomenon. This rare occurrrence of wealth of shapes is mostly due to the geologicalcontent of the terrain, which is built of metamorphous rocks (gneiss and gneiss-granites) koi se probieni sopomladite granodioriti-ademeliti. These rocks are actually solid magma intruded probably about 250-300 mil-lion years ago in the older gneiss and gneiss-granites of age of about 720 million years (precambrian-upperproterozoic).In this granodiorite massive there are different denudation forms shaped as quadrants, haystacks, peaks, cogs,toadstolls, balls and other micro relief forms.The relaxation processes had crucial role in the formation of specific relief forms of the acid magmatic product,followed by the denudation processes throuhg the chemical impact by the water, action of the humus acidsreleased by the lichen and moss which cover the rocks and the mechanical impact of the temperature sways,freezing of the water in the rock cracks and the air circulation. These agents were destroying the surface of therocks, especially the fragile granite and gneiss rocks, thus creating the characteristic shapes in the present form.Due to the acknowlidged natural values, the Granite complex near Prilep, covering an area of 2300 ha, wasproclaimed a natural rarity named Markovi Kuli in 1967. Currently, supported by the National Commission forUNESCO of the Republic of Macedonia, there is a procedure ongoing for including the natural good MarkoviKuli on the list of world heritage.

granitniot kompleks kaj prilep kako prirodnonau^na …

Documents