k t o X L I 1 I - š t . 8 3 - C E N A 8 d i n

I E H G L A S K r a n j , t o r ek , 2 3 . o k t o b r a 1990

«r. 16, 17, 18

Ž I R I P R A Z N U J E J O

» M k a t o T r z i c o

a n Š u š t a r j e ž v u . . . «

Pogreb Elana Kocka je padla. Elan gre v stečaj. Naj-

nujši potresni sunek je mimo, sledilo bo še več Manjših. Posledice bomo lahko sešteli šele CeZ čas, saj bo tudi Elanova pogrebna žalo-stinka zazvenela šele januarja prihodnje leto, "ledtem pa se seveda lahko zgodi še marsikaj.

Elan je bil od aprila letos v središču po­zornosti, razburjenje je imelo evforične raz-Seznosti, saj smo se čust\-eno poslavljali od Paradnega konja slovenskega gospodarstva,

nam je s smučarskim cirkusom zlezel pod postal naš Elan. Vsaj z njim smo se

'ahko postavljali v svetu in z Elanom hranili slovensko samozavest. Pri Elanu torej ne gre ^°(/ za pni pravi bankrot, temveč tudi za iz-Ribljene iluzije, nedvomno bi veliko lažje prt* " ' s / i padec kateregakoli drugega slovenskega Podjetja.

Čustveno neobremenjeni finančniki so že "°lgo vedeli, da vse poti vodijo k stečaju, da *ruge rešitve praktično ni. \sak direktor, ki

obračati številke, natančno ve, da si lahko Privošči eno. morda dvomesečno kratkoročno ^dolženost, trimesečna je že na robu zloma, Man pa je kratkoročno zadolžen za trilet­

no vrednost proizvodnje. Bolj kot vprašanje, kako je Elan lahko nagrebel toliko denarja, so se in se še sprašujejo, kako ga je lahko to­liko zapravil, če ga sploh je zapravil. S sešte­vanjem vseh dolgov in garancij se je namreč moč približati številki 600 milijonov mark, to pa je toliko, kot je denimo danes vredna kranjska tovarna Sava.

Sodišče bo imelo z Elanom še veliko dela. Pred poravnalnim senatom se lahko spoštlji­vo odkrijemo, strogo in suvereno se je držal črke zakona, kar sploh ni bilo lahko, saj je oral ledino. Še težje bo nemara stečajnemu sodniku in stečajnemu upravitelju, saj že sliši­mo pripombe, da slednji s stečaji izkušenj ni­ma, stečaj pa je seveda že sam po sebi grda zadeva. Najtežje pa bo nedvomno sodnikom dokazati, kdo je kriv za osupljivo finančno katastrofo Elana, saj inšpektorji in krimina­listi pri svojem delu niso kdove kako uspešni in vse bolj jasno postaja, kako zelo pri nas potrebujemo pravo finančno policijo. Novost bo seveda že samo dejstvo, kaj stečaj pomeni za kvalifikacijo kaznivih dejanj. • M . Vo lč -j ak

V i s o š k i d v o r e c

s n o v a n a " d r a ž b i "

^ j a I n k a , 17. oktobra - Obč insk i izvrsni svet je po prekinitvi t\j , J a . n i s celovškim podjetnikom Jože tom Anderl ičem o ustanovi­l o ^ podjetja Tavčarjev dvor na /adnji skupščini dobil na-"'' vi't, , l n , , r i m kriterije / a ponoven ra/pis za zbiranje ponudb / a

* v nekdanjega Tavčarjevega gospostva. H 0 j j i vseHini novega razpisa je b i lo govora na včerajšnii MJi ^ n u i ' v'»de. Pretehtala je odločitev, naj se viiolkJ dvore« 1 ^ " v do lgo ročn i najem. V ponudbo sta zajela obnovljena hi * e 1i| ? P s r , ° d a r s k o poslopje ter dvojni ko/olec s p r i pada joč im ItjillJ "crn. Objekti so primerni za turistično, gostinsko, š p o r t n o . I J , n « . i zobra /e \a lno , trgovsko in drugo podobno dejavnost dv 0 r

u l c ' m i i k , k i sc bo pokazal za na jugodne j š ega , bo moral flVor^c d °končno urediti do izteka 1992. leta ter upoš teva t i , daje *ajern ' n ^ " ' K o razglašen za kulturni spomenik. Ponudba mora ^ t e r . °"" natančnejši predlog programa izrabe dvorca, rok, \ v i š i n , l m ^ ° morebitni najemnik program uresniči l ter ponujeno

najemnine z rokom plači la • II. .1.

Jeseniška Železarna ne bo šla v stečaj

O s t r a s a n a c i j a

p o d s k r b n i š t v o m d r ž a v e

Sanacija bo vodena po Mc Kinseyjevem načrtu, ki je eno leto ležal v predalu in je predvideval triletno sanacijo, slovenska vlada pa jo bo po najtrši inačici speljala v enem letu.

Ljubljana, 18. oktobra - Slo­venski izvršni svet se je na četr­tkovi seji od loč i l , da niti štor-ska niti j e sen i ška že lezarna , v katerih je zaposlenih nad 8500 l judi , ne bosta šli v s tečaj , am­pak bo slovenska d ržava v enem letu izvedla trdo sanacijo po sk ra j šanem postopku. Obe železarni sta pod d r ž a v n i m s k r b n i š t v o m , vlada bo peljala postopek in kdor od sedanjega vodstva že lezarn bo zmogel to nalogo, bo ostal, sicer bodo moral i priti drugi. Prvič po voj­ni se tako celovito lotevamo re­ševanja neke panoge, č e p r a v je že sedaj jasno, da bo taka pote­

za nujna pri Litostroju, pa ver­jetno pri Tamu , Meta ln i in še pri k o m , ki sedaj še stiska zobe, da b i zvoz i l , je dejal po seji iz­vršnega sveta minister za indu­strijo inž. Izidor Rejc.

Z a j e s e n i š k o Ž e l e z a r n o po­meni zaprtje vseh starih, nedo-nosnih obratov, zmanj šan je števila zaposlenih za okrog 2000 in uč inkov i to vodenje Fir­me. Min i s t e r Rejc je dejal, da bi vsako od lašan je povzroč i lo vedno več nerešl j ivih proble­mov. Republ ika ima nekaj de­narja za p o m o č nezaposlenim, da bo ta ukrep primerno hu-

CP republiške vlade

R u d n i k u r a n a z a č a s n o z a p r t

L. , l'Jubljana, IK. oktobra - Republ iška vlada je v četr tek l a / 1 N k , « ' p . da Rudnik urana / i r o v s k l vrh v ustanavljanju it v ' 1 " l ) r p |»«fha z Izkoriščanjem in raziskovanjem uranove ru 4, " ™* «>s«o>i iv»Ka sklepa je treba izvesti ukrepe zavarovanja, 41 j * "Mjuč i kak r šnako l i nevarnost za zdravje a l i življenje i ju-*lra| M , , m »poš-toajo zakon <> rudarstvu, zakon pr id iom-£• *>kv " n i M l - i " | i i ' i posebni varitosmi ukrepi pri uporabi jedi t tj, j |

1 '! u ' rH»je m drugi zakoni s lega področja. / a uresničevanje ° b * J j ' '"••»Iženo poslovodstvo Rudnika, o čemet mora % P r , , ; . ^ 1 ' r*publišk« »'•<*<». «» P" M i*' «b*«r*ala, d a n i

piotno naroči la

l «aaHl 1 1 U P , r * B f * rudarskega o b j i k i a . obrala predelave In t,,, ^ ' l » odlagal išč jamske in h id rometa lu r ške jalovine in stal n^<dj. , , , n j , , H * P l " zaprtih oziroma opuščenih obratov na , l*nih V J* aprila naroč i la raziskovalno nalogo o alteroa-« n v " "»" '»osi ,! , razvuis KI / V , k i naj bi bila končana do 20.

""»;« lvt,,s • I košn jek

Kranj - Z davišnjo podelitvijo Jenkove nagrade za najboljšo pesniško zbirko v obdobju 1988-89 pesni­ku M i l a n u Jesihu in njegovi zb i rk i Soneti na literarnem večeru v Prešernovem gledališču Kranj se je zakl juči lo letošnje deveto srečanje slovenskih pesnikov. Srečanje je f inančno omogoči la skupščina ob­čine Kranj , k i je zagotovila tudi denar za nagradni sklad ter tako odloči lno prispevala k temu, da je prireditev sploh bi la . Po oceni republ iškega sekretariata za kulturo bi prireditev zaradi pomanjkanja denarja v slovenski kulturi morala celo odpasti. S takšn im sklepom sc v Društvu slovenskih pisateljev seveda niso mogli strinjati in so kljub vsemu izpeljali prireditev. Pesniki so se na tokratnem druženju pogovarjali na temo Tišina in poezija, spominu pesnika Jenka pa so se pokloni l i s polaganjem cvetja na njegov grob. - L . M . - K o l o : (>orazd š i m k

man. Nekaj se j i h bo upokoj i ­lo , nekaj j i h bo prejelo enkrat­no odpravnino, nekateri brez­poselni pa napovedujejo tudi izselitev z Jesenic. Banke, k i se morajo aktivneje vključiti v re­ševanje že lezarske in podobnih kr iz , naj bi odpisale posojila, bistveno, za 43 odstotkov, naj bi se zman j ša l a poraba energi­je. Po novem naj b i šlo v Slove­niji za že leza rne le še 4 odstot­ke e lek t r i čne energije. Sloveni­ja namerava že lezars tvo posta­viti na pozicije, kak r šne ima ta panoga s svetu, in proizvajati tisto, kar bo t ržno zanimivo. # J . Košnjek

Z a k a j v r s t e n a m e j i ?

V z r o k

n a a v s t r i j s k i

s t r a n i

Ljube l j , 22. oktobra - Te d n i se mnog i p o t n i k i , k i so po to­v a l i p r eko meje s p r a š e v a l i , zakaj je treba tako d o l g o ča ­ka t i . D a je č a k a l n a d o b a d o l ­ga p reko dneva , je še nekako r azuml j ivo , saj se n a k u p i pre­ko meje še v e d n o s p l a č a j o , m n o g i pa so z a č u d e n i , ker je treba v e č ur č a k a t i tud i p o n o ­či, k o ni ve l ike g n e č e .

" V z r o k v e č u r n e g a č a k a n j a na L jube l ju je i z k l j u č n o na avstr i jski s t rani , saj t am de la ­jo le v eni k o l o n i , pa še to ze­lo p o č a s i . T a k o je b i l a na p r i ­mer č a k a l n a d o b a v n o č i s če ­t r tka na petek d o l g a kar štir i ure, pa tudi sicer je v e č k r a t t reba č a k a t i dlje č a s a . Z av­s t r i j sk imi c a r i n i k i smo se že dogovar ja l i o h i t r e j š e m d e l u , vendar pa zaenkart p r i tem n i smo ime l i uspeha. Č a k a l n a d o b a na naš i strani je o d de­set do petnajst minu t , " je po­vedal L jubo L u k i č , šef c a r i ­narnice na Ljube l ju . • V . Stanovnik

V j o r ^ n j ; t v a s sc jc / . i i i n v c s t i r u l i i

J H o t a v l j a h z m a n j k a l o d e n a r j i '*«• ' H . oktobra krajevna skupnost (.orenja vas ji l"HH

" K a n i l a > - • ra /s i ,„ , .> krajevnega telefonskega omrežja, / da j je n » r , ^ n ! J n , " v r , J zmanjkalo denarja in aa eedilu je ostalo 75

^ " n Ć i l n ! ? S " " l a v l M b od konca m i n u l č a k a / a *V, % ""J« l n v C H i K „ e krajevni skupnost, manjka MM I (HM) din.it

M J ' l « .včan

Večer s starimi Tržičani

Tržič, oktobra - V soboto zve­čer so v dvorani Sv. Jožefa stari Tržičani spregovorili o Tržiču pred pol in več stoletja, o takratnem živahnem glasbe­nem in kulturnem življenju nasploh. Ahačičev J o ž e je po dolgem času spet z lokom po­tegnil po svoji v iol in i , da so strune kot včasih zadrhtele v starih melodijah, pomagala pa sta mu Duo Slavka in To­ne. Večer, kak r šn ih si v Tržiču še želijo. (Več o tem berite na 5. strani). - Koto: # D . D o ­lenc

• • • • • • • • •

@ ® S M ^ g 2 S G L A S 2 . S T R A N N O V I C E IN D O G O D K I T o r e k . 23 . o k t o b r a 19*

ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR

S l o v e n s k i k r i z e v p o t

V času, ko gre za biti ali ne biti Jugoslavije in je Slovenija razpeta v dilemi ali naj siše prizadeva za njeno preobrazbo ali pa se raje od­cepi od nje, ne bo odveč, če povzamemo in znova premislimo spo­znanja, do katerih je prišel slovenski krščanski mislec Peter Kovačič - Peršin i svojem izjemnem eseju Geopolitične koordinate Slovenije Slovenija in z njo Slovenci smo umeščeni v Evropo tam, kjer se sti­kajo, združujejo in križajo trije evropski "svetovi": Srednja Evropa. Mediteran m Balkan. Na kraju prehoda in prepiha torej, kjer je po­trebno predvsem dvoje: "osredinjenost" v svojih lastnih tleh, ki omo­goča ohranjanje ravnotežja med omenjenimi tremi sredobežnimi tendencami. Slovenija je torej kot nekakšen križ. osredinjen v last­nih tleh in razpet na tri strani; noge so v slovenski zemlji, glava štrli v Srednjo Evropo, leva roka se rokuje z evropskim vzhodom, desna pa z zahodom. V preteklosti so omenjene tri Evrope tekmovale, kako bi si razdelile naš prostor. Slovenci pa smo si vsem trem nasproti pri­zadevali, da bi v njem ostali prevladujoč in povezujoč dejavnik. V MM nismo nikoli zares uspeli, nekajkrat pa smo skoraj povsem ob­vladali položaj. Celjski grofje. Primož Trubar. Zedinjena Slovenija (in njena jugoslovanska zabloda) ter NOB so imena, ki označujejo vrhunce slovenske zgodovine. Ostati suveren na križišču treh svetov in poti - to je smoter slovenske zgodovine. Knežja hiša celjskih ga je že skoraj dosegla, a so jo napo­sled onemogočili Habsburžani in Vatikan, ki sta imela tu svoje inte­rese. Trubar, čigar glava je bila v višavah nemškega duha, ni nikoli pozabil na svoje slovanske korenine. Za program Zedinjene Sloveni­je je bilo bistveno, da ostanejo vse slovenske pokrajine združene, če­prav državno ne povsem samostojne. Jugoslovanska ideja in obe nje­ni udejanjen ji sta bili v primerjavi s tem velika degradacija; odtrgali smo se od Srednje Evrope in Mediterana, kjer je ostal tudi del naro­dovega telesa, in postali najrazvitejša balkanska provinca z deželno in kulturno avtonomijo. Barantali smo z Beogradom za več ali manj avtonomije, doma pa ljubosumno negovali podeželsko domačijstvo, tisto, iz katerega je zraslo tudi slovensko domobranstvo in njegova tragedija. Bistveno več smo si upali v NOB. v katerem smo ustvarili svojo lastno vojsko in številne druge nacionalne institucije. A kaj. ko so na vrhuncu osvoboditve njeni voditelji v svoji boljševiški zablodi razpustili slovensko vojsko in potem še druge atribute slovenske re­publike, ki je to ostala le po imenu, v resnici pa je spet postala "ta pridna" banovina. Zdaj se zdi, da gre nova, demokratično izvoljena slovenska oblast v drugo skrajnost - stran od Beograda in Balkana, v naročje Srednje Evrope in Mediterana. "Tako išče slovenska zuna-ttht politika prve zaveznike in garante za našo suverenost v Avstriji, Bavarski, Hnatski in Italiji, se pravi v zgodovinskih nosilcih sloven­skega raznarodovanja." Ravna ravno obratno kol leta 1918 - pred­vsem hoče stran, čeprav ne ve prav dobro, kam - in spet je zagledana sama vase in v svoje novo domačijstvo. Beogradu obrača hrbet, do Pariza in Moskve pa sploh ne vidi "Če pa bi Slovenija porušila vse mostove do Beograda in tudi do Srbije, se utegne zgodili, da ostane brez oprijemljivega zaveznika v prepihu evropskega združevanja " Se pozabimo, da sta Evropo že v srednjem veku "združevali " bizan­tinski m /rankovski dvor. pa Sveto rimsko cesarstvo nemšk~ tarod-nosti, v novem veku pa so združevalne ambicije vodile napoleonske vojne, tretji rajh tri tretjo iniernacionalo

(jlavm cilji slovenske zunanje politike bi morali biti trije krepili na­šo samobitnost, utemeljeno v naši kulturi, vzpostaviti in ohranili do­bre odnose \ senu sosedi in pridobili mednarodno garancijo za na­šo suverenost Slednje pa ne kaže iskati le v Rimu. rut Ihouiju in t Beogradu, temveč v Moskvi in Parizu Tam gotovo niso zainteresira­ni, da že tako ali tako premočna Nemčija prevlada še v naših krajih.

Toda na slovensko karto bosta ti dve evropski veliki sili - Rusija in Francija, morda v prihodnje ludi združena Evropa oziroma njene m štitucije pripravljeni stavili šele tedaj, ko se bo slovenska država uveljavita kot nepogrešljn dejavnik stabilnosti tega prostora " Šele reda/ torej, kajti to, kar počnemo zdaj - izganjan/e hudiča ob zapeč-k u - ;c premalo Caka nas še k rižev pot

M i h i Naglic

U s t a n o v n a s k u p š č i n a m a k e d o n s k e

V M R O Ljubljana - Jutri. \ sredo, oh IK uri bo v dvorani Zdravstvenega doma Ljubljana na Miklošičevi 24, ustanovna skupščina V M R O D P N M (demokra t i čn i partija nacionalne makedonske enotnostil Slovenska sekeiia te stranke bo na skupščini predstavila program­ske cilje in predvolilni program, v katerem sc zavzema /a konledc ralm koncept ureditve Jugoslavije, ukinitev sklada /a nera/vitc ter uvedbo drugačne na ekonomskih pogojih temelječe pomoči neraz­vitim, za tržno gospodarstvo, zasebno iniciativo, zavzema pa se tu di za zaščito makedonskega kulturnega prostora.

D a n e s v Skorji Loki

T r i b u n a o us tav i Skorja L o k a , 23. oktobra Z S M S liberalna stranka Skof-

ja l o k a prireja danes, 23. oktobra , ob I H. uri v škof je loškem hotelu franstunst |avno tr ibuno «> osnutku nove slovenske ustave N a tribuni bosta sodelovala dr. Ivan Kris tan in mag Matevž K r n u • J . K .

m G L A S

Ob W trtau i J* kctUkin (.»rrn^krga glava prrjrl rrd /ailu« t trrbrao itridu

I Haaovltrlj in l / .» |alrl | C V t.lav, kraaj, tlak ( i.f Drlo I |ubljaaa, MIZI) l C U I jaaljaaa

I't,1 .<•.! 11, .i , i ( • i,url'.i . , ' . ! i krivima Kubal

aaroeaiaa la IV. i.hii, v,, ,<• ,<< IMI.IMI dla

(lonajfki nl.is ur«|jmo in pišemo šarlau 7.argi ( l.iv m urednih i n dirfklOI I I mpoMlaa Hugalaj i \ J <>dt.-.<N,<im>-.t ureilmk.il Vilaia Stanovnik i s|nni iim/rin I* iili >t ne i nI. n m.ii i|r i llanua Oolrae i/.i d<<m m di h/hi., ' . i in mu.,.d 11 ,>K i Danki Zavrl ŽVbir i KM i dn.i p .lil ik.i, portltjlhi ki, i l|iid|e) AadrtJ žalar (jorenjaki kraji m f|iid|i- komunalne dei.it IlOSlil l#a Mraclagtr [Itullural llrlrna Jelotfaa i /nhi.i/rv .mie i l lolaklh klupi kft.nik.i škol m I iik.i i (vrlo Zaplolnik JkRMrtijstVO. Hi llarlaka StaleJ m.i/m-iIi d>< I. i i i , i Slnjan Saje (družbena organuuictje ekologija) Jol« r»i>4aj*k (notranja politika IfHin) Marija Volljab (tmpoaJurMv« Kranj) GaratiMalh (foiMrafijal Igor Pokora

in J« I Ivo Srkne. Nada Ptevc m Mirjana Orakitar I It h nit ne urejanj«) hi Marjeta Voill* l lekmnr.inic I

Sa»ln> urri1ni*i.a m upia..- • Motal l'i|.itle|.i I kf.ini I rkoei racu« pri SOK : SI JOO M>J UW9 Irlelnni d neki.i m fjt««. m med in I, JI 4M. urr«lni<l\i' l\-§tO In JI-*>J ek.iniMiisk.i prt>p.iy.inil.i .M-s»H7 r.iCum>v>HbOi> nnroCninc 2* 46V muli uglasi :?-s»«i Nujtljpibinltl pisem m slik ne vraCumo «' .tvipis | l »r»i.>sCrn prnmciiiejju d.ok.i po pniinincro iiinfii|ii 41M 7 -

Slavje v prenovljeni šoli

L e p o d a r i l o z a 1 7 5 - l e t n i c o š o l e

Obnova je veljala 2,5 milijona nemških mark, več kot 2.000 ur udarniškega dela učencev.

Železnik i , 22. oktobra - Povečano in polepšano poslopje osemletke v Železnik ih je prav gotovo najlepše dari lo, k i ga je škofjeloško go­spodarstvo lahko dalo učencem, učitel jem in samemu kraju ob 175-letnici postavitve prve šole v Že lezn ik ih . Temu primerno so Že -leznikarji slovesni dogodek, otvoritev šole , v soboto popoldne tudi počast i l i .

V uvodnem govoru je ravna­telj Osnovne šole P re še rnove brigade Leopo ld Nastran pre­letel bogato šo l sko kroniko. Se­danja zgradba, ki je bi la posta­vljena 1948. leta, je kasneje do­živela vrsto dozidav. Prvič je b i l a p o v e č a n a in prenovljena 1967. leta, dve leti kasneje je dobi la te lovadnico, 1976. leta še osem uč i ln ic za predmetno stopnjo in nazadnje, 1983. leta, lep špor tn i park. Isto leto so moral i na razredni stopnji za­radi prostorske stiske uvesti tri-izmenski pouk. Prenatrpanost je iz leta v leto bolj pri t iskala na u č e n c e in uči tel je , ovirala posodabljanje pouka in še bolj­še delo. Doz idava je postala edini izhod.

K o je že kazalo, da iz moke ne bo kruha, saj se je samopri­spevek za gradnjo šolskih ob­jektov iztekel , se je delo ven­darle zače lo . Prizadevanja šol­skega kolekt iva , krajanov in l judi v škofjeloški obč in i , k i krojijo investicijsko pol i t iko .

predvsem pa seveda gospodar­stva, k i je dalo denar, so po­stopno zače la rojevati sadove, obljuba, dana z referendum­skim programom, se je s papir­jev selila v stvarnost. Najprej je šola dob i l a v e č n a m e n s k o dvo­rano, nato š t i r inajs t ih uči ln ic , knj ižnico s č i t a ln i co , predaval­nico in kabinet i , r a č u n a l n i c o ter garderobe za razredno stop­njo; tako so učenci nižjih ra­zredov lani lahko prešli s triiz-menskega na enoizmenski po­uk.

M e d le tošnj imi poletnimi poč i t n i cami je bi la šola spet ži­vahno g radb i š če . O b n o v i l i so uči ln ice na predmetni stopnji, dobi l i specializirane uči ln ice in kabinete, obnovi l i telovadnico, uredil i celostno podobo šole in oko l ico . Projekte je izdelalo Projektivno podjetje Kran j , de­lo je opravi l S G P Tehnik. Ce­lotna obnova šo le , ki je bi la predvsem zaradi denarnih za gat deljena v tri faze, je stala okrog 2,5 mil i jona nemšk ih

mark, vanjo pa je vgrajenih, kot je dejal Leopo ld Nastran, tudi več kot dva t isoč ur udar­niškega dela učencev in petsto ur dela p e d a g o š k i h delavcev.

Sobotne slovesne otvoritve šole v Že lezn ik ih se je ude lež i ­la tudi p o m o č n i c a r epub l i ške ­ga sekretarja za vzgojo, izobra­ževanje in telesno kulturo, za­d o l ž e n a za p o d r o č j e osnovnega izobraževan ja , M i l e n a M a r k i č . Pohval i la je šolski kolektiv, k i je b i l vedno odprt za izzive ča­sa, za novosti, ki jih ie znal uje­

ti s potrebami in tradicija«"1

kraja. M i l e n a M a r k i č se je ć

taknila tudi aktualnih ^ memb v slovenskem šolstN

Strategija razvoja osnovne H le, ki jo je pr ipravi l Zavod za šols tvo, zaobjema n o t J a 1 ^ reforme, spreminja metode . d i d a k t i č n e prijeme, s č i m C ' V bi dosegli poglavitni cil j . 1 0

preiti od naravnanosti k Jv I n i h r mnjenju na razvoj mise.-

tencialov učencev . • H . - I e ' čan. Foto: .1. Cig le r

V Kranju ustanovili odbor Socialistične stranke Slovenije

D v e h d r ž a v S l o v e n c i n e m o r e m o p l a č e v a t i

Kranjskemu območnemu odboru Socialistične stranke bo predsedoval Ferdo Rauter, ki bo tudi vodja poslanskega kluba. Volilni program bo še naprej osnova delu stranke.

Kranj, 19. oktobra - Zbora sta se udeležila tudi predsednik Socia­listične stranke Slovenije Viktor Zaketj In (lan glavnega odbora Mar­jan Gantar, v vodstvo kranjskega območnega odbora pa so razen Kerda Kauterja izvolili še Marjana (Jantarja, Marijo Prime, Franca Benedi-ka, Andreju Habiča, Viktorja Jescnika in Slavka Brinovca.

Kranjski socialisti imajo tri odbornike \ družbenopol i t ičnem /boru m dva v /boru krajevnih skupnosti. Sodelovanje odborni­kov in vodstva stranke je dobro, v prostorih v bivšem hotelu Iv ropa pa bo sčasoma začel delova­ti klub socialistov Ferdo Rauter je strnil pogled socialistov na do­gajanja v kranjski občinski skup­ščini / naslednjimi ugotovitvami: /asetlan)a so ve« inoma ieža\ na, ia/piase so večktal vt oče m \e« krut tudi dnevni red ni bil spre­jet; v odborih in komisijah je la-žjc dosegali mcdsiiank.iiskc do |OVOrC kot pa potem na skupšči­ni. k|i-i se stranke opredeljujejo drugače, kot je pokazal zadnji primer imenovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja. V i komisiji jc dobil kandidat podporo v skupščini pa ic De

mt>s glasoval proti. Seje se skuša­jo voditi mimo poslovnika, vse naj bi rešil večinski glasovalni stroj, zapleta sc pri proeeduraf ii i h in kadrovskih vprašanjih, za vsebinska in za vprašanja, pred­loge in pt>hudc odbornikov pa zmanjkuje časa. Stalni problem je kranjski radio in njegovo usta noviteljstvo, ki naj bi se preneslo na skupščin«) Sodišče ga |c tako že registriralo, čepras ustreznega sklepa skupščine še ni Soualisi i mcii i |o. da mora postali radio, ki posla ja tudi ekonomsko uspešen, nadstrankarski, neodvisen od tre milnega razmerja političnih sil \ skupščini. Po besedah Ranici ja soiialtsli Upajo, da b«i / i č i l i skupščina no ima I no delovali

Viktor / a k c i j jc povcdtil. da vsi tako ali drugače nosimo bu­rne zaodovine i ti ila bi vsi radi le

Ob sredah vas

pričakujejo

Kranjski socialisti so se odločili, da bodo odslej naprej vsako sredo med 17. in 19. uro prostori odprti za člane, sitnpatt-zerje in dntge, ki bi radi kaj povedali, povprašali alt se včlanili v stranko, V tem času bo na stranki­nem sedežu vsaj eden od poslancev, odbornikov ali vodstva stranke Sicer pa imajo socialisti tudi nabi­ralnik, ki čaka na predlo­ge, kritike, želje in izpol­njene pristopne izjave.

i n n ' lem gledanju nu /godov uu i ' ^ popolnoma negativnem od ^ d«) Jugoslavije Danes v ^ ^ j L f j ljudi sprejema trezen, k r i " ^ ustvarjalen odnos d«< zgo« 0 ^ prav tako pa tudi dejstvo. ^ v Jugoslaviji, da ic ta d r ' a V*|j|t»J len subjekt, čeprav so J o v~*jjJ0 zmagovalci sprva hoteli v . fjjc dnevu pokopali. Z enwnc"'Pj y Slovenije jc treba nadalje*/j|(jl cialisti smo predlagali f"jM kol instrument svobodm*^1 ^ y ćanja ljudi Plebiscit ima ^ mednarodnopravno v c ' | , | W j „ t11

pa razne deklara« ije I 0

ia negaciia parlament i, ""^'„i^ 1

po plebiscitu sprejeli d"1' la negacija pail.imenta

mu sindromu ušli Socialisti mi volitvah nismo ližtli na dveh ko-njuktuniih stvareh, na črnobe-

samoosvaiania Uitkianj*"- j^j 1

cialnc |>« u-odbe . ( I ,va l« . I1'' ti* Žakelj, s.i| so oni sumi oci ^ $ |<- konlcdi.-t.li i |.i ..lino L ' / ' 1 \f 111oslo|iiosll lil odhodu '? « i |c Slo\ ciu i k i .cd.i| s j (,|,il zvezi «)krog 2,5 milijaf^e.j00 lev letno, smo sposobni P (if Ic eno ilrž.iv«) in ne dven ^i-' daj V pnlunliije naj n t > ' jn jc* slovenska d r ž a v a • *0' S

Seja i/vršncga sveta občine Jesenice

Š e s o n e j a s n o s t i o a v t o c e s t i

bila deležna piccei burne

okrog razlastitvenih p*is«0p ,jj)f| dale« u ti i i v nis«> urejene. • • H > ( J i ' upi.i«.i / . i ii-sii- m ni«'" ^n.<j'* čcnei D O l lommvest u"'{'\co:']]

že sklepula pogodbe t | , r L t,|f r 1' lastniki zemljišč, preko '^f poteka 11 asa avtoirsic <f celo do nckuterih zumenj« ZM Ijišč) lako je |.od v | " - , s - ' \ t , »* že sama i/vedba kom.'"*1' omenjene pogodbe " ' s ' 1 ^iz«1'

. ' . ' 3 * piaviti /meili

Jesenice, IA. oktobra - V lorek je bila dvanajsta veja j>*enlikfga Izvri-nega sveta, na kateri vo spregov«trili o predlogu za javno razgrnitev pro slorskih ureditvenih pogojev, o predlogu o določitvi enotnega matičnega območja v jeseniški občim, podani sla bili poročili gradbenih odborov za gradnjo (>S Polde Stražišar in sanacijo stavbe jeseniške gimnazije, najbolj vroča tema, glede na burno in dolgo razpravo, pa je bilo poroči­lo o problematiki pri vodenju upravnih postopkov v zve/i t gradnjo avlo ceste Itinsu.i Vrba. Na seji so govorili še o nekaterih stanovanjskih /adevah, obravnavali pa so tudi predlog za povišanje pristojbin za opra vijanje vo/niškega izpita ter predlog za povišanje oskrbnih cen v vrtcih.

S pmslorsko ureditvenimi po­goji ti.ij bi iltisegh, da bi bilo ce lotno področje občine pokrito s prostorskimi izvedbenimi akti, tako bi Ic ti veljali za območia. za katera v d«>lgoročnem in druž­benem planu m predvidena i/ile lava prostorsko izvedbenih aktov ter za območja, za katera sicer predvideni, i/vcdhcni način ne bodo spieteti v tekočem sre«lii|c ročnem obdobju. Osnutki pro-storskih ureditvenih pog«ijev, tu-k«) tekstualni kot grafični del bo do i.ivno ra/gi i i |em v se|iu dvo­rani leseniške občine m v kiaiev nih skupnostih Rateče, Kia i i | ska <ioi,i Dov|c Mo|stranu. 1'lani na p«nl ( iol ico m / i rovnica l'o

enomesečni razgrnitvi in lavnih razpravah v KS bodo vse pripom­be obravnavali v Izvršnem svetu in po dopolnitvi, glede na pri pombe, osnutku nuj bi prosuusko ureditvene |>ogo|c obravnavali « skupščini

Na Sckretaii.ttu /a notr.iuie /a deve so ju ipiav iti pieillog o dolo čitvi enotnega m.ničnega območ ja v občini Jesenice, kur naj bi pripomoglo predvsem k boli te kočemu in ažurnemu vodcniu matičnih ki i | ig . Iaž|i pa bi bil tu­di prehod na računalniško obde lavo podatkov. Tako naj bi pt> novem letu \ občini Jesenice \o d i l i Ic tri matične knjige, rojstno. pOrOČnO m knjigo umihh

( u.idtij.i < >š 1'olile Siiažišai si­je že picvcsila v zaključno fuzo, ki zajema zunanjo uicil i lcv šole (parkirišču, dovo/e. pločnik, igrišča ), k.i icio na i bi l inam iru h i / sredstev namenjenih za k«>-ii i i i i i . i l i io m cestno dciiiviuist \ občini V i l t n i dodeljenih irad slev bo mio IMIO din hkt.ili pa na| bi z vpisom v integralni p io iačun občine za prihodnje Icio zugolo vil i šr ostala potiebna sreilslv.i / . i ilokonč.iiije giadii|e Iz istega pnu. ičuna bodo dotekala lu«li srcdstv.i / . i sanacijo gimnazijske stavbe s tem, da bo gradbeni od bor poskušal iskali t tuli dodal nc vire financirunju Vrednost cehu negu proickta prcdstuvlju vef kol polovico vseh sredstev, ki so nu menična za izobraževanje na Jc senicah. zato nu| bi program sa nacije jeseniške gi i i i i i . i / i ic preil ložili tudi republiškemu sekreta i i.H u / . i v /go|o ni i / i >bi .ižev .in li­ti i hi ga le ta vklpičil med inve slicijc /u leto s»I

točka, v katen jc bila obiuvna vuna problemutiku v vezi z grud njo uvloccste Hrušica Vrba n

islrf"' • k.lkol pa so «' 1. :(

pri P ° s l 0 J > zlaalilve Na 1 / v i š n e m • * /ato sklenili, da |f V°i,C

lfc^, pi.iviti temeljito un ^i0,_(jiP' nega stanja v piot csU 1 •'• ^ [ c -R e p u b l i š k a uprava t* L

(Sii'' D O Dommvcsi naj i vo j i delovanje p " l", t.ini | 1'".

/amenjav f nekutcl in ' , t l ' " " m " i " " 1 , 1 " , |k-'« u potrebno | C ugotoviti. masa« , , . , / . . m , . , . , do|H'l* l

(l<f ci|ske o d l o č b e , ski.H^' 1 s^ rajo biti. pred vpi»om v

š k o knjigo, j.isne .Jsiej^r Na Irseiiu.ih boilo * l ,«*,

piei dražje pnslo |bin«? ^ o , vlj.iuie M . / m š k e g a " l " ' , n j h Pfv / i i izpu i / cestno pivov za H kategorij«' ' „ c ^ odšte t i I Ml diiiaijcv. <*» frfh bo izpitna «oži i | . i - , " rfSr. A l I S o d s t o l k o « se bo«!« tudi oskrbne i ene 1 § " stvcnib oig.mi/.u n - , n

Kavčič

T ° r e k , 23. o k t o b r a 1990 N O V I C E IN D O G O D K I 3. STRAN ( ^ S M M S S G L A S

denacionalizacija in privatizacija

V l a d a n e u p r a v i č e n o d a l a

p r e d n o s t p r i v a t i z a c i j i

K o m u n i s t i s o n a r o p a n o p r e m o ž e n j e z a d r ž a l i , s e d a n j a v l a d a p a g a n a m e r a -

| a P r o d a t i t i s t i m , k i i m a j o z d a j n e k a j p r o s t i h s r e d s t e v . K d o s o t o , s e d o b r o

žen ° ^ , O D r a " "Združen je lastnikov razlaščenega premo-in * J u r j ' J a n a J e zahtevalo, da bi oba procesa, denacionalizacija

P^vatizacija, potekala hkrati in da pri privatizaciji dobi l i pred-r a * l a š č e n i , k i imajo legitimno pravico do svojega nekdanjega

, Hozenja. Vlada je dala prednost privatizaciji in pripravila za->i.»'. n a d katerim smo razoča ran i . Ne strinjamo se. da bi • ---- Kaic iun smo ra^oearam. : i r strinjamo se. aa ui b i l i ra-^ ceni upravičeni le do odškodnine , ampak zagovarjamo sta l išče , to Je treba vrniti nekdanje premoženje in j im le v primerih, kjer

bi bilo mogoče, izplačat i odškodnino v denarju ali v obvezni-y ' 2 a katere bi jamči la d ržava , " je na novinarski konferenci, k i jo

P*tek pripravilo združenje, dejal dr. Kdo Pirkmajer.

^ P . osnutku zakona o privati-J 3 ? | nadeva le lastnike ra-l a $ t

e n ' n tovarn (ne pa tudi l t n )

n ! k o v r az laščenih gozdov, Prn S k l h z e m ' j i s č , poslovnih C f l ° r 0 V - stanovanj...), na b terenci ni b i lo slišati dobre 4a I , '. V i « o m i r Gros je dejal, nja

e Liberalna stranka ne stri-Porjj J U ' d a b i b i v s c lastnike v e J e t l J "odprav i l i " samo z ob-n o r n

, C a m i ' P a t u d i n c z n a ć > -žel0

T a z d t > l j a v a n j a delnic, k i je ^ r a n L 0 * * o n e n Markovicevemu.

k a tudi oceniuje. da lJu­

dje, ki so M a r k o v i č u pomagali pripravljati zvezni program lastninjenja, ne bi smeli sode­lovati pri r e p u b l i š k e m u . Tone Podgoršek je oceni l , da je osnu­tek zakona prišel v skupšč insko obravnavo, še preden se je o privatizaciji začela strokovna polemika. Z a n e p o š t e n o lastni­njenje, k i se je zače lo in o kate­rem lahko vsak dan beremo V časop i s ih , ne bo n ihče sodno odgovarjal, ker za to ni zakon­ske osnove. Dr . Edo Pirkmajer je dejal, da zakon "odvzema"

Jastnino nekdanjim lastnikom pa tudi delavcem, ki so jo po­magali ustvarjati od vojne do danes: daje pa jo tistim, ki ima­jo v d a n a š n j e m času nekaj pro­stih sredstev. K d o so t i , se pa dobro ve! Teobald Belec je de­j a l , da vlada s tem, drugim daje m o ž n o s t , da lastninijo premo­ženje raz laščen ih , tepta tudi os­novno poš ten je .

N a novinarski konferenci je bi lo slišati tudi vp rašan je , kaj še lahko p r i č a k u j e m o od vlade in od strank, ki so pred voli tva­m i obljubljale, da bodo popra­vile povojne krivice, primerja­vo, da je komun i s t i čn i sistem lastnikom vzel podjetja in z nji­mi razpolagal, sedanja vlada pa namerava naropano premo­ženje prodati drugim, pa tudi to, da so prenovitelji pred vo­li tvami vozi l i dokumentacijo o nacionalizacijah, zaplembah in drugih ukrepih s tovornjaki v Kol ičevo . • C . Zaplotnik

Vitomir Gros iz glavnega od­bora Liberalne stranke ugo­tavlja, da zakon o privatiza­ciji pomeni dokončno inšta­lacijo komunističnega siste­ma in konec slovenske po­mladi, kajti lastniki bodo po­stali tisti, ki so doslej upra­vljali družbeno lastnino. Slo­venijo že preletavajo mrhovi­narji in si si pomočjo raznih "ageneijašev" ter nacional­nih nevoščljivcev ogledujejo razna podkapitalizirana pod­jetja, ki jim jih bodo YU-me-nedžerji prodali za visoko provizijo in bagatelno ceno. Ti menedžerji z lučjo pri be­lem dnevu iščejo nove lastni­ke, bivših lastnikov sploh ne priznavajo in poskušajo lega­lizirati krajo bivših rdečih baronov. Prihranki, ki naj bi sijih nekateri pridobili z uta­jo davkov, so neznatni v pri­merjavi s tistimi, ki so si jih nekateri vodilni v družbenem sektorju pridobili s provizija­mi pri nabavi osnovnih sred­stev in proizvodnega mate­riala v tujini, da o zavoženih investicijah ne govorimo. Za­kon nas bo pripeljal v prvobi­tni kapitalizem, ustoličil bo agencijo in sklad, ki bosta razpolagala s tolikšnim pre­moženjem, da bosta pravza­prav tretja vlada v Sloveniji; končno pa bo to tudi edini predlagani zakon, na katere­ga opozicija ne bo imela pri­pomb.

aščeni nezadovoljni z zakonom o privatizaciji

p r a v i c a d o o d š k o d n i n e ?

i <la*š ' ° k t o b r i - V kranjski podružnici Združenja lastnikov ra-\ \ t . e.? eR» premoženja niso zadovoljni z osnutkom zakona o priva-njh t Kotavljajo, da /akon daje bivšim lastnikom nacionalizira­la, j | t . pravico do odškodnine , ne pa tudi možnosti , da hi "v

dobili na/aj svoje premoženje. Kar k r p / "" , r e ' Erjavec, sekretar »e-

• - ™ k l I e bi l ! a n Jskc

upravo SC) gost tretje seje

<V'j'-J7,*c p o d r u ž n i c e , je dejal, l i t a i k r ; m i s k l izvršni svet jep r

J U - osnutek zakona da-^ l a š ^ ' " P ( U K , ; , r k ; > hislnikom rj V j i~~ n c JW ;di kako d r u g a č e it rj ? ° ° d v / c t c g a premoženja

b l morali hudem i c u t o ,

t

ker bi izplači lo o d š k o d n i n pri­peljalo d r ž a v o v s teča j , č imveč vrniti "v naravi" . Z vračan jem bi dosegli dvoje: popravi l i bi povojne krivice in hkrati "po-lasi i i inih" gospodarsko neučin­kovito d r u ž b e n o lastnino. Ugo-tavljajo tudi , da bi privatizacija in den.n. lonal i /ac i ia morali po tekati hkrati , vendar ne bosta.

-du/ tff . JJ- ko še ni zakona, prihaja med lastniki razlaščenega pre-v r " ' njihovimi zakonitimi dediči do razprtij, ki se bodo z

"i MUHO še povečale Karel Er/avee }c de/al, da se boji. tfcJ-T " " ' »nje povzročilo marsikatero družinsko tragedijo, ee \e 4/o '•' >' -edinih za deleže m za to. ka/ bi s premoženjem. hrQl L i r l I*' bil se prepričljivejši ko Slovenci ka/ zaslutimo. n 'ratu ne pozna. Nastali bodo družinski m sorodstveni prepi

tragedije." Jože l.ikozar je bil nekoliko drugačnega Plet'H" ' ''liko večje tragedije tO bile ob nacionalizacijah in :n ir.v/j.' ? • ta ljudje zato, ka s<> izgubili premoženje, ki ga je

rjuh) Vt.( n,tjtn J , / , , / , samomore ili \ izgnanstvo

ker zakona o denacionalizacij i še ni in ga po mnenju K a r l a Er­javca b r ž k o n e do pomladi ali zgodnjega poletja tudi ne bo. V kranjski obč in i se trudijo, da bi že zdaj, ko še ni nove zakono­daje, vrni l i ljudem p remožen je vsaj v tistih pr imerih, ko so za to zakonske možnos t i . Nekaj so j im ga že vrn i l i , tudi zato, da bi opozor i l i republiko na pro­blem lastnikov raz laščenega p remožen ja in na njihovo vse večjo nestrpnost

Č e p r a v tudi v kranjski obči­ni med lastniki raz laščenega ali kako d r u g a č e revolucionarno odvzetega p remožen ia p reš la dujejo lastniki gozdov, kmetij­skih zemlj išč, poslovnih pro­storov in stanovanj, k i še vedno upajo, da j i m bo zakon o dena­cionalizaci j i dal pravico, da svoje p r e m o ž e n j e zahtevajo n i zaj "v naravi" , pa je osnutek zakona o privatizaciji dokaj ra­zočara l nekdanje lastnike to-Varn, ki bodo v primeru, da se osnutek ne bo spremenil , upra­vičeni le do o d š k o d n i n e v obl i -

Kranjska podružnica Zdru­ženja lastnikov razlaščenega premoženja ima vsako sredo od 16. do 18. ure "uradne ure" v prostorih nekdanjega hotela Evropa na Poštni ulici 3 v Kranju.

ki obveznic ali delnic. Kare l Erjavec je tudi pove­

dal , da je njihova p r e m o ž e n j -sko-pravna s lužba doslej preje­la okrog tristo vlog o b č a n o v za vrnitev njihovega nekdanjega p r e m o ž e n j a , da samo vloga na Zd ružen j e lastnikov razlašče­nega p r e m o ž e n j a ne zadoišča in da ni pomembno, ali vloga vse­buje vse dokumente, saj j i h je upravni organ tako ali tako d o l ž a n pr idobi t i po "uradni d o l ž n o s t i " . M e d vlogami prev­ladujejo zahteve po vrnitvi kmetijskih zemlj išč, gozdov in lokalov, med p o m e m b n e j š e pa sodijo zahteve raz laščencev oz. njihovih d e d i č e v po Brdu , gra­di Strmol, nekdanjih Savniko-vih trgovinah in Levičnikovih loka l ih . V p r e m o ž e n j s k o - p i I vni službi se og laša jo tudi Slo­venci, ki živijo v tujini , pa tudi ljudje, ki imajo objekte na zem­ljiščih lastnikov raz laščenega p r e m o ž e n j a in se zdaj počut i jo o g r o ž e n e . • C . Zaplotnik

ktanjske Z K S - stranke demokratične prenove

^ k o r i s t o l o v c i n e ž a l u j e m o

so

je dejal predsednik Z K S - stranke demokrat i čne prenove dr. Ciri l č na zelo dobro obiskanem sobotnem shodu stranke v Straž i šču , ki

in Krnil Milan Pintar. M-

» r ^ ' a ž i š č a. *lov"""'"H"'< oktobra - V družabnem delu shoda so pripravili "» Al n " , M o P n i l>» su I al i j ini ljubitelji kieselsleinski pod vod

t r i *e b o l i Vrabec in Adria band iz Kranja.

J i J * ' / ' r i l Ribičič, sti.mkat S S u i 15 L " 1 , | H l a t /a 10

prihodnje, |c

1 / - ' stranko najtež| i • V / ' ^ ' 1 N l , ' ">k. i ptev

\ a„ ' . , : ' u i , - ' ' ">k . . . i . . k l -

k>

"irn

K a udeleži l i tudi Miran Potre, Borut Pahor

20. oktobra alijini ljubitelji kitselst,

j<

nekdai zaposleni, čeprav so še vedno na zavodu za zaposlova nje, pa pomagaio kl |ub temu p n pripravi nov ozonskega kongresa Postali bomo sodob na socialdemokratska stranka po vzoru evropskih socialistov, socialdemokratov, laburistov M i že l imo biti prava socialdc mokraci |a Sedania slovenska ni prava, to je stranka socialdc mokt.itske gospode Naša zelja i<\ da bi tako mi kol sedania sen laldeinokratska stiauk.i po stali r esn ična , m o č n a socialdc mokr.ii i|a ki mora \ rastočih socialnih napetostih pomagati og rožen im in poskrbeti, da ustavna laven delavskih pravu nc bo pod rv lopsko lav i i |o

M i r a n 1'olrč, vodja poslan

ii] b l i t v o IC' h l ' " "'I '" " , 1 n " v!?_ n»*a « : . . p . r c t l k " " t m i jc

Preteklosti Volitve n ne na

skejjja kluba jc povedal, da ima stranka do vseh bistvenih vpra­šanj jasna stal išča Pri laslm njenju smo za znane lasinikc in za njihovo večjo odgovornost, smo proti , da je d ržava nasled­nik d r u ž b e n e lastnine, srno za dokapital izaci jo in proti , da bi zemljo, gozdove, naravna bo gasiva, vračali tujcem Zemljo vrnimo le tistim, ki se ukvarja jo s kmetijstvom, prav tako pa ne bi smeli razlaščat i d ružbe­nih posestev, jc povedal Potrč. Stranka jc za svobodo sindikal

nega organiziranja, proti poli t i č n e m u odstavljanju direktor­jev, za možnos t odkupa stano­vanj, kdor to zmore, kdor pa ne, mu morajo pomagati obči­ne, da bo lahko dostojno sta­noval. Slovenija mora postati samostojna, suverena d ržava enakopravnih d ržav l janov .

Borut Pahor, najmlajši član vodstva stranke in predsed­nik Demokra t i čnega foruma je dejal, da bo stranka brez mla­dih d o l g o r o č n o mrtva Demo krat ični forum jc samostojen, čeprav je del S D P . ne gradi na ideo loškos t i , ampak gradi na opredeljevanju do temeljnih vp ra šan j . Smo za demokrati­čno Slovenije, k j>i davkop lače ­valci ne bodo plačeval i za to­pove, ampak za višji standard l judi . H o č e m o dr / . ivo. kt bo ci vi lna in bo pomagala ljudem, ki p o m o č potrebujejo. • J . Košnjek

$ iitieij »umi tudi ust,, ki Jo n J 'mi " , c n««)vcč korist i .

' ^ l l / ^ o l l š e . d r m o k i a « , priznava na

° ' Pomembnega ' K | l o , ' , i v . , h . , , , . , „

nekateri

G o r e n j s k a k o t p o k r a j i n a ? Kranj , 22. oktobra / S M S l i b e r a l n a spanka Radovlj ica or­ganizira jutri, v sredo, ob 17. uri v prostorih knjižnice v Ratfo vIjki regijski posvet na temo Regional izem (iorenjska kot p o k r a i i n a ' '»osvet.i se bosta udeleži la tudi Janez K o p a č , pod predsednik n p u h l i š k c konference Z S M S , in Roman Lavtar, sekrct.n republiške konference • C / -

Mag. Igor Omerza v Tržiču:

S l o v e n i j a

n e b o Š v i c a č e z n o č Tržič, 18. oktobra - O spremembi lastninskih odnosov pri nas, o divji privatizaciji, o sedanji škodljivi kmetijski polit iki, o monetarnem si­stemu, o dviganju hranilnih vlog v bankah, ki lahko sesujejo naše go­spodarstvo, in o podobnih gospodarskih aktualnostih so v četrtek zve­čer spregovorili Tržičani, ki sta jih na predavanje mag. Igorja Omer­za povabili tržiška liberalna stranka in S D Z Tržiča.

Mag. Igor Omerza je opozoril na kup napak in nevarnosti, ki se danes dogajajo v našem gospodarstvu. Največji problem je tre­nutno sprememba lastninskih struktur, ki jo je treba speljati na miren, zakonit način. Privatizacija na eni in reprivatizacija na dru­gi strani bosta zahtevali dolge dokazne postopke, kajti lastnina je stvar, ki jo mora vsaka družba jemati skrajno resno, sicer lahko dr­žavo ogrozi velika politična nestabilnost. Pojem družbena lastnina mora izginiti, je poudaril mag. Omerza. ni pa vseeno, kako izgine; pri slabem procesu bi lahko dobili slaba podjetja. Premalo je bilo dosedaj narejenega na denarnem področju. Slovenija bo morala imeti svojo centralno banko, ki bo tudi emisijska banka, vendar kadrovsko ni bila še nobena sprememba osvojena. S D K in banke vodijo še vedno isti ljudje, enako je z Gospodarsko zbornico Slove­nije. Slovensko gospodarstvo uničuje Markovičeva politika izvoz­nega tečaja, sedanja kmetijska politika je škodljiva slovenski poli­t iki . . . Morda je vse to načrtno, se sprašuje mag. Omerza, da bi Slovenijo obubožali , da bi bila tako lažje obvladljiva.

Trenutno je najhujši problem slovenskega gospodarstva mno­žično dviganje deviznih in dinarskih prihrankov iz bank. Lahko dvignemo vse, vendar medtem bo slovensko gospodarstvo umrlo, je poudaril mag. Omerza, razmere nas silijo, do smo še bolj krit i­čni do naše vlade. Včasih ta obljublja preveč samostojno državo Slovenijo. Eno je gotovo, pravi mag. Omerza: Slovenija ne bo Švi­ca čez noč.

Tržičane je najbolj zanimala osamosvojitev. Peter Smuk je po­jasnil, da je za to potrebno sprejeti štiri najpomembnejše akte: 1. zakon o osamosvojitvi, 2. ustavo, 3. zakon o državljanstvu in 4. iz­vesti referendum. Kar pa se tiče denacionalizacije, zahteva, da se ljudem vrne točno tisto, kar j im je bilo odvzeto, vsaj kjer je to še mogoče. Če hoče nekdo dobili nazaj svoj lokal, ga mora dobiti. Dvomi tudi v delo agencije; tako mala skupina ljudi ne bo mogla obvladati tak konglomerat kapitala.

K o je bil izražen dvom glede internih delnic, ki ostajajo pod­jetjem, se je zanje zavzel Franc Grašič. direktor Peka, ki je.pouda­r i l , da je to edina možnost, da nekaj kapitala ostane tovarni in da bo ta postopno prišla do dodatnega kapitala.

Tudi o "črnem scenariju", ki se piše Sloveniji, so spregovorili ta večer. Lahko se zgodi, da bi od federacije nič ne dobili, razen go­re mednarodnih dolgov. Govori se o 9 milijardah dolarjev. Najbolj črn scenarij nam je napisal Markovič, so ugotavljali. Osamosvoji­tev je edina rešitev. Slovenija ima pridne, sposobne ljudi, da zao­staja za Zahodom, je kriv le dosedanji nezahtevni trg.

Kar nekaj Tržičanov se je zavzelo, da gre ločevanje od Jugo­slavije prepočasi, da nas bo to več stalo, kot če bi vezi na hitro pre­rezali. Ne bi smeli pristajati na povišanje zveznega proračuna, slo­venska skupščina, kot najvišji organ, pa bi morala dati garancijo na denar v slovenskih bankah. Mlado slovensko državo je treba začeli na pošten, sodoben način. Če hoče Slovenija biti resnično sa­mostojna, mora imeti lasten denar, lastno carino, so poudarili ta večer v Tržiču. Da gre tako počasi, pa je krivo premalo osebne za­gnanosti strokovnjakov, ljudi na gospodarski zbornici. Prav zalo bodo, je povedal Peter Smuk, obrtniki organizirali lastno gospo­darsko zbornico. • D . Dolenc

R a z i s k a l i b o d o p o v o j n e p o b o j e

škof ja I,oka, 22. oktobra - V Škofji L o k i bodo na pobudo delegatov v občinski skupščini ustanovili komisijo za raziskavo povojnih množičnih pobojev in drugih nepravilnosti.

Naloga s e d e m č l a n s k e komisije, v kateri bodo ustrezno zastopane vse škofjeloške po l i t i čne stranke, bo ugotoviti vsa dejstva v zvezi s povojnimi m n o ž i č n i m i poboji , ugotoviti, kje so g rob išča , najti in obnovit i sezname žrtev ter ugotoviti odgo­vornost za ta dejanja, razen tega pa bo komisi ja raziskala tudi vse druge povojne dogodke na o b m o č j u škofjeloške obč ine , ki bi lahko vp l iva l i na narodno spravo. N a osnovi ugotovitev bo predlagala skupšč in i , i zvršnemu svetu ali drugim organom konkretne ukrepe. • H . J .

V o d s t v o T O v n o v i h p r o s t o r i h

Ljubljana, 19. oktobra - Pred dnevi se je republ i šk i š tab za Te­ri torialno obrambo Slovenije, kateremu načel ju je Trž ičan Ja­nez Slapar, preselil v nekdanjo Kardel jevo v i lo v Tacnu. Slav-Ivo. ki jo po novem upravlja republ i šk i sekretariat za ljudsko obrambo, so si danes ogledali tudi na juglednejš i slovenski po­l i t i k i , predsednik predsedstva M i l a n K u č a n , predsednik skup­ščine dr. France Bučar in predsednik izvršnega sveta Lojze Pe­terle. Vodstvo slovenske teritorialne obrambe bo tod ostalo vse dotlej, dokler ne bodo izprazni l i stavbe nekdanjega poveljstva T O na Prcžihovi u l ic i v Ljubljani . Potem se bo š tab T O pono­vno nastanil v glavnem mestu, nekateri zaposleni pa bodo še naprej delali v Tacnu. # S. Saje

Priprave na dopolnitev zakona o T N P

D e l o v n a s k u p i n a

b o p r o u č i l a p r i p o m b e

Radovljica, 15. oktobra Radovl j iški izvršni svet je imenoval delovno skupino za pripravo sprememb in dopolnitev zakona o Triglavskem narodnem parku. V skupin i so Janez Urbane (Uprava za urbanizem), M l a d e n Berginc ( T N P ) , dr. Avgust Mencinger (poslanec radovl j i ške o b č i n e v zboru obč in republi­ške skupšč ine ) , Andrej Ogr in (član izvršnega sveta) in M i l a n a T o m a ž i n (sekretariat skupšč ine in izvršnega svetal. Skupina bo p rouč i l a vse dosedanje pr ipombe o zakonu in v sodelovanju s predstavniki obč in Jesenic in T o l m i n pr ipravi la ustrezen pred­log sprememb in dopolnitev zakona.

K e r jc b i lo doslej pri u re sn ičevan ju zakona o Triglav­skem narodnem parku v radovlj iški obč in i precej težav pri us­klajevanju tur i s t ičn ih nač r tov in naravovarstvenih nače l , bi b i ­lo dobro, če bi b i l v delovni skupini tudi predstavnik turisti­čnega gospodarstva • C . Z .

GORENJSKI KRAJI IN L J U D J E U R E J A : A N D R E J Ž A L A R

Proslava ob prazniku K S Sovodenj - V spomin na 18. oktober 1943, ko je b i l iz današnje krajevne skupnosti Sovodenj v škofje­loški občini izgnan okupator, je bi la v soboto v dvorani doma na Sovodnju proslava ob krajevnem prazniku. Program so pripravili ženski sekstet s Sovodnja in učenci osnovne šole. V slovesnem na­govoru je predsednik sveta krajevne skupnosti Edo Kavčič ocenil, da se zadnje čase pri nas preveč ukvarjamo s preteklostjo in mrt­vimi, premalo pa z živimi, ter poudaril , da so letos največ napo­rov v krajevni skupnosti vložili v urejanje cest, končana pa je bila tudi akcija za izgradnjo mrl i šk ih vežic v Novi Ose l ic i , k i jo je vo­di l župnik in predsednik gradbenega odbora Jakob Kra l j . N a proslavi sta dobila priznanje K S Jakob Kra l j in Mar j an Lapaj-ne, pohvalo Z i n k a Slabe in S r e č k o Debeljak, javno pohvalo pa tudi gradbeni odbor za izgradnjo vežic. - A. Z .

KS Gorenja vas se je zainvestirala

Z a t e l e f o n e v H o t a v l j e

z m a n j k a l o d e n a r j a

škof ja L o k a , 18. oktobra - Krajevna skupnost Gorenja vas je 1988. leta ugriznila v razširi tev krajevnega telefonskega omrež­ja. Zdaj je za kabel do Hotavelj zmanjkalo denarja in na cedilu je ostalo 75 novih naročnikov.

Zbran i denar je krajevna skupnost porabi la za obnovo prostorov za novo avtomatsko telefonsko centralo v Gorenj i vasi, za novo centralo ter za delno razšir i tev krajevnega omrež­ja. Tako so doslej uspeli na novo prikl juči t i 58 telefonskih na­ročn ikov , medtem ko j i h 75 na Hotavljah od konca minulega leta še č a k a . Z a d o k o n č a n j e investicije krajevni skupnosti manjka 600.000 dinarjev.

V Goren j i vasi so zgrešili to l iko , ker so se zahtevne inve­sticije lot i l i z namenom, naj novi telefonski na ročn ik i ne bi p lačal i za pr ik l juček več, kot so tisti pred nekaj leti. Doslej so p lača l i vsak po 2200 mark (v dinarski protivrednosti). Zdaj j i h t ežko še dodatno obremenijo, od drugod pa denarja tudi ne v i -di |o

S problemat iko se je v torek seznanil tudi škofjeloški izvr­šni svet. Pomagati ne more, vsaj takoj ne. Predsednik Vinccnci j D e m š a r j e meni l , da pa bo za naprej treba pogledati , k o l i k o so kje prispevali za telefone na ročn ik i sami in iz o b č i n s k e g a pro­r a č u n a pomagati tistim, ki so ozi roma bodo moral i globlje seči v žep kot v povpreč ju drugje. • II. Je lovčan

T e n j t r a n s c e n d e n t a l n e m e d i t a c i j e

Kranj - N a Delavski univerzi T o m o Brejc se bo v če t r tek , 25. oktobra, popoldne začel petdnevni tečaj transcendentalne me­ditacije. To je že četrt i ciklus zače tn ih tečajev v zadnjih nekaj letih. Vs i , ki sc zanimajo za vešč ino te sprostitvene metode, se lahko prijavijo vsak dan na D l I tel 27 4X1 do 15 ure.

K n j i g e n a p r o d a j

Jesenice - V počas t i t ev meseca knjige bo pred Supermarketom U n i o n vsak sončn i dan do konca oktobra prodajna razstava knjig jeseniških in nekaterih drugih gorenjskih avtorjev in za­ložnikov

S e m i n a r " P l a č e v p o g o j i h

t r ž n e g a g o s p o d a r s t v a "

Radovl j ica - V torek, 2.V oktobra, Delavska univerza Ra dovlj ica v predavalnici š tevi lka 5 v radovl j iški grašč in i organi­zira za direktoric posameznih sektorjev, zlasti s p l o š n o kadrov skega, seminar na temo Plače v pogoph t ržnega gospodarstva. Motiv /a organiziranje taksnega seminarja |e nov sisiem deli t ve O D , ki je vezan na prehod v t r ž n o gospodarstvo in z njim povezanimi spremembami v zakonodaji Vsebinski del senu narja bo vod i l a mag M i l e n a Majcen Preš l enkova , dolgoletna svetovalka na p o d r o č j u projektiranja sistemov delitve OD Udeleženc i bodo prejeli (udi ustrezno giadivo • J . Kole

P r o s t o v o l j n a d e l o v n a a k c i j a lovcev

K r o p a - V Lipniški d o l i n i , na o b m o č j u Lovske d r u ž i n e K r o p a so letos i l ivj i prašiči razn l i več t ravniških površ in . Prejš­njo nedeljo je več kol š t i r ideset lovcev Lovske d r u ž i n e K r o p a s prostovoljnim delom, obrnjeno rušo zravnalo v prvotno stanje in tako oprav i lo vel iko š k o d o , k i so jo kmetom povzroči l i divji prašiči / a t o bodo kmetje lovcem za opravljeno delo prav go tovo hva ležn i , lovci pa so s lo prostovoljno delovno akcijo do­kazal i , da so pripravljeni sodelovati s kmetijci, kar je v oboje i tranako k o r i « • < Rozman

K o n c e r t z a m a l č k e

Skofja L o k a - Otroc i iz skupine Metul j iz vrtca Čebe l i ca so preil dnev i obiskal i Srednjo šo lo za slepe in slabovidne, kjer s,, d i iakmie Sonja Pušnik , Jana Povalej, Suzana D a j č m a n in Bernarda Toplak pripravi le koncert. Prepevale so o snegu, ko-n i u k u . s ladoledu, igrale na orglice, p i šča lke , harmoniko m synthesizcr Vzgojitelj ici Jana, Mar i j a in otroci iz skupine M e ­m l i se n a s t o p a j o č i m p r i s r čno tahvaljujejo • I. K .

Mrliške vežice v Kamni gorici

L e t o d n i p r e d r o k o m

d o s e ž e n s k u p n i c i l j

V e ž i c e , k i s o s k u p n a a k c i j a K S K a m n a g o r i c a i n d e l a k r a j a n o v K S L a n c o -

v o , p a s o h k r a t i t u d i u r e s n i č i t e v d e l a r e f e r e n d u m s k e g a p r o g r a m a K S K a m ­

n a g o r i c a .

Kamna gorica, 22. oktobra - Uspeh zares dobrega sodelovanja med obema krajevnima skupnostima v radovljiški občini je tol iko večji, ker je b i l ta del referendumskega programa, k i so ga krajani K a m ­ne gorice z odločitvijo za samoprispevek 6. marca 1988 potrdili s 86 odstotki, uresničen kar leto dni pred rokom.

Zares lepe vež ice , k i so si j i h K a m n a gorica in gradbenega odbora Janez Cengle

V*

lahko ogledali krajani včeraj dopoldne, zdaj samo še potrju­jejo pravilnost na še od loč i tve pred č a s o m , ko smo obema krajevnima skupnostima na Novinarskem večeru podel i l i

priznanje Gorenjskega glasa. Predstavniki obeh krajevnih skupnosti pa so si b i l i v nede­ljo, ko se je povabi lu za ogled vežic odzval tudi predsednik radovl j i ške o b č i n s k e skupšč ine inž. V l a d i m i r Cerne, enotni, da za to akcijo zasluži posebno priznanje predsednik sveta K S

s člani odbora.

" V e l i k a večina, kar je poka­zal že izid referenduma pred do­brima dvema letoma, je sodelo­vala v akcij i za gradnjo vežic," je povedal Janez Cengle. "Več kot 4000 prostovoljnih ur je bilo opravljenih, pomagali pa so nam tudi Jelplast, Plamen, Cestno podjetje, Zavod Matevža Lan -gusa, zasebniki, gospodinje... Iz­redno zahtevna zemeljska dela je na začetku opravil S G P G o ­renje. S pomočjo za nakup ga­silskega avtomobila in izgradnjo

Po projektu, načrt je izdelal arh. J a k a Gn i l š ak . so bile pred grad­njo vežice ocenjene na današnj ih pribl ižno milijon dinarjev. Grad­nja s prostovoljnim delom je veljala blizu 900 tisoč dinarjev, njiho­va vrednost pa je /daj ocenjena na poldrug milijon dinarjev. M a k e ­to zanje je pred gradnjo izdelal župnik v Kamni gorici M a r t i n Hočevar , notranjo opremo pa potem arh. M a t j a ž Erjavec. Stroko­vna dela med gradnjo je vodil inž. Sandi Š l iba r . Odloči l i so se ludi že, da bodo vežice imele posebnega oskrbnika.

Krajevna skupnost Primskovo

S v e č a n i k o n e c p r a z n o v a n j a

Primskovo, 22. oktobra Letošnje pestro praznovanje krajevnega praznika v krajevni skupnosti Pr imskovo v kranjski občini so sklenil i s inoči , ko so v mali dvorani z a d r u ž n e g a doma zaprli tudi uspelo in skrbno pripravljeno razstavo Primskovo skozi čas M e d razl ičnimi pr i redi tvami, ki so se začele že v začetku meseca, sta izstopali predvsem dve. Poleg slednje razstave, tudi petkova pro­slava s koncertom, ki so ga letos izvirno omogoč i l i posamezni pokrovitelj i sode lu joč ih v programu

Č e p r a v so Pr i imkov I jani nekako "spregledal i" otvoritev za res lepe in skrbno pripravljene razstave (za kar gre prirediteljem polivala tako za izdejo, kol za izvedbo) si jo je poleni kar piecei krajanov ogledalo do včeraj z v e č e r Se posebno izvini . i pa je bila prav otvoritev, sa | so p o s r e č e n o prikazal i nekatere stare ob iča ie Peter / u p i n Kšmelov je s konični (se edinim v kraievni skupno sti) na lojtrskem vozu pripeljal d o m a č e folkloriste, ki so potem pnkaza l i lickanje koruze in zaplesali Najstarejši kraian Ione Ar-hai je "pokazal", kako se kleplje kosa, Pavla Pelko ( iovek.u |eva Pavla pa, kako se naredi pletena koša ra , cekar... Sicer pa so na razstavi poleg nekdanjega k m e č k e g a orodja s s l ikovnim gradi­vom prikazal i Pr imskovo kot k m e č k o vas ob koncu prejšnjega in v zače tk ih tega slolet | . i

Proslava v petek zvečer, ko so nastopili ansambel Mare la . Helena Blagne, Nace Junker in plesalca, program pa je pove/o val Janez Dolin. t r . pa |c bila obiskana, kot redko katera priredi tev na Pr imskovcm, odkar imajo dvorano v Z a d r u ž n e m domu. Bi lo |e res nekako d r u g a č e , kar so poudar i l i piedstavniki kiaie vne skupnosti med nedavnim obiskom, kot v p ie | š i i | ih pi a/nova njih Sicei pa so na proslavi podel i l i tudi priznanja k ia icvnc skupnosti Plaketo so podeli l i Andreju Babiču . priznania pa I r ancu I c r k u l u . h r u m i i u š e n k u , I r ancu Nagl iču , Ivanu Drago-šu, M i h u Sajovicu, Slavku Erzarju, M a r i j i S imčič . Petru Š k i l e p u . lam Šuš ta r . M a i d i Pipan in delovni organizaci | i dorenjski tisk • A . t.

Janez Cengle

50

Janez Kose l j : "Kra jan i Sp. in Z g . Lipnice ter Ravnice v K S Lancovo smo svoj delež za veži­ce (eno tretjino) prispevali že pr­vo leto gradnje..."

vežic pa smo izpolni l i polovico referendumskega programa. Zdaj so na vrsti še oporni zidovi in cesta skozi Kamno gorico. Bojim pa se, da bo denarja za oporne zidove od samoprispevka veliko premalo in da bo to še zahtevnejša akcija kot vežice, saj teren s pokopal iščem nevar­no drsi. Zato upam na pomoč občine (sklad za elementarne nesreče). Pa tudi javna razsvet­ljava je problem, k i ga moramo čimprej reši t i . . ."

Ob gradnji vežic pa - .. K a m n i gorici letos urejali tu đ

strugo ozi roma korito potoka-očistili spomladi potok in kr J-postavili ograjo ob igriši**^-Težave . so povedal i , imajo ^ radi dragega odvoza odpad* (kontejnerjev) in prav bi ' da bi nasploh tovrstno kom11' nalno dejavnost v občini v P0, hodnje d r u g a č e u red i l i ; saj ^ skrbi za č i s točo kraja to P ° s t a A za krajevno skupnost P r e \ e i j . s t rošek. K o pa je med n e d ^ skim obiskom beseda stekla drugih dejavnostih in dog a j . njih, so K a m n o g o r i č a n i m ^ 1 1 / da mladi niso najbolje org a

zirani , prave kulturne d e j a ^ sti ni (sicer pa se namera avaj°

ka] še letos z anketo opredelit ' narediti z r azpada joč im j mom), še več sodelovanja P a

želijo tudi s T V D Par t izan . .^ s i k i . Zan ima pa j ih tudi, k a J s prostori sedanjega Vzg0j f l*K zavoda, ko bo v R a d n j i zgrajen nov. Povedali so, da bodo d o v o l i l i , da se o 1 , o d l o č a m i m o njih oziroma v

nosti K S . Sicer pa jc z a d n j i ^ govor vseh petih kraje y

skupnosti v Lipniški doli* 1 1-bo pri vseh pomembnih 0 č u v a h za kra | in dol ino m 1 ^ od loč i l no besedo tudi kraje* skupnost. • A . Za la r

Delavni radovljiški gasilci

I z s t a r e g a n o v d o m i l i r* 1 ' Radov l j i c i , 19. oktobra - Član i G D Radovljica so lani postavil' ^

zidek k staremu gasilskemu domu, letos pa so se lot i l i obn<»** trajane stavbe, t rediti jo želijo do leta 1993, ko bo društvo K**J| valo 11». obletnico delovanja. Z a l so pri takih delih v mestih . osamljeni kot na vasi. je ugotavljal društveni poveljnik Jože K• ^ in hkrati pohvalil prizadevnost članstva pri izpolnjevanju g**" "»log- . no

Gas i l sko d ruš tvo Radovl j ica , ki se p o n a š a z več kol sto* ^ tradicijo, danes združu je okrog 60 č l anov O d tega jih i * d ^ polovica usposobljena za operativne naloge, to je za g 1 ^ ' ' " 1 ^ -žarov V mestnih naseljih t ti industrijskih obrati l i ter v gOSp* [ l C

skih objektih v Vrhnjah in G o r i c i jc n a m r e č dovol i poža r " 1 M varnosti, na s rečo pa je v zadnjih nekaj letih največkrat le v gozdovih oziroma na travnikih Prav zato je d ruš tvo 0 ^ moči o b č i n s k e gasilske zveze in sekretariata za ljudsko OJMj letos kupi lo novo terensko vozi lo . ju*

»( . l ede opremljenosti se društvo ne more pritoževati,« je Jože Kovač, pokl icn i gasilec v jeseniški železarni in po v *jJ t (.1) Radovljit a, ki še ocenjuje- " / a l smo veliko bolj kot n" * |a' meslu prepuščeni sami sebi pri vzdrževanju in obnovi objekt'**' j« ko smo gasilci lani vložili mnogo ur prostovoljnega dela v i zg r ^ j j . pr izidka, v katerem so garderobe, orodišče, ga raža in "f4 1"|*nu»^ le tos je na vrsti stari dom, ki bi se podrl, če se ne bi lotih ° ' t* Pred Iremi ledni smo podrli streho in pripravili vse p«> , r t

h rt'*1

prid" 1" vgradnjo betonskih plošč in postavitev novega ostrešja, za delo je vedno premalo, saj je ležko pridobiti č lane za a za delo je vedno premalo, saj |c lezao priuoiini ciane za ( l

delo, okol iški prebivalci pa nas le opazujejo. Povrh vsega d 1 ' " ra pomanjkanje denar ja .« s | | ^ 1

Radovl j iški gasilci so vseeno o d l o č e n i , da bodo * \ : j i i v

dom uredili do i m letnice d ruš tva čez tri leta. Do takrat "j^z>' pienovljenih prostorih odpr l i d r u š t v e n o pisarno, pisarn«' 1

toria za p o ž a r n o varstvo, uč i ln ico m sk lad išče opreme /•' 1

zašči to / e d iugo leto pa n.imeiava|o ob pr iz idku postavi ' mco za cevi in g a r a ž o za pr ik lopno gasilsko lestev kO^m

Kljub angaž i r anos t i pri gi .ulni i ne m i i c i i l i i ja i " „i i | l

nalog Vsak mescv pt ip iavi jo v.i|o z raz l ično vsebino. ' • ' £ v j ' tudi n icddruš tvc i ia vaja v organizaciji radovl j iških $'ls f$W oktobia pa bodo |>ri radovlj iški soli izvedli tekmovanje** f > vliiški sektor, v katerem je povezanih I "> gasilskih društe •

Lati

Ishubj Ofjjiiiiai

BJJBJJ

Ali bodo gasilci os la l i nami tudi pri prenovi doma ' I

Torek, 23. o k t o b r a 1990

GORENJSKI KRAJI IN L J U D J E U R E J A : D A N I C A Z A V R L Ž L E B I R 5. STRAN G L A S

V e č er s starimi Tržičani

" A n k a t o T r ž i č o a n Š u š t a r j e ž v u . . . "

i j? ^ * oktobra - V soboto zvečer so se v dvorani Sv. Jožefa v Tr -^ u na prijetnem domačem večeru predstavili stari Trž ičani , k i so ^ P fed pol stoletja t rž iško kulturo "gor postav I a I". Pripovedovali l• P*'ju, k i je bilo tu doma, o tržiški godbi in instrumentalni glas­uj o števili

a le. p a , U ( | j t rž iških posebneže* so se spomnili in se od srca na­s i l n i h igrah in operetah, k i so se kar vrstile na odru tedanje

^ e j a l i resničnim dogodkom, k i so med starimi Tržičani še vedno prijetnega večera se je spomnil občinski odbor t rž iških

d a n s k i h demokratov. /s

da i S a V s e 8 a n ' s o pr iv lekl i na ^ a n ! Anton Zaplotn ik , Badelj-° v Tonček, je pri 87 letih še

^ ž i v a h e n in čil in se še po-drob Ji h. iih A ° s P o r n i n j a operet, k i so

Rajali v Trž iču , kot Potepu-Tičar in dru-Cigan baron,

«e- K o je on pr ičel kul turno de-, a t | Pri tedanjem druš tvu Sv. . ° ž e fa , pri organistu Planin-Jw, so imel i predstave še v hiši

8 a si" , pri Ješe tu . Stari Trž ičani ne morejo po­

b i t i svoje prve "p leh muske", \lt s o d e l o v a l a pri vseh trži-

k l r» dogodkih, od rojstva do t m r t i je spremljala T rž i čane .

ancs ima že J a ! * Klofutar , di t M . l c t - sc še dobn l "»»i se se dobro spominja. j a k o so takratnega t rž iškega "P.nika, Mat i jo Skrbca, nago-

^ a rJali, da b i j i m pomagal do-1 1 inš t rumente . Pa j i m je in Popisno veselje je bi lo med

J! a d i.rni Trž ičan i , ko so se na ^ l s * i kolodvor pripeljali in-

^•»enti . Prvi nastop so imel i Q . Polnočno procesijo, zjutraj „ š t ' r i h so pa Gasserju igrali f gradu. Igrali pa so tudi bud-

n ,ce n a 1 - - • : V a n j a

rv a f ' na Jesenicah, v K r o p i , v £ * v , c c Mari je Polju in drugod.

J e diktatura kralja Aleksan-

d j J a ° fganiziral delavski s in-

dra prepovedala vsa d ruš tva , so se ohrani l i tako, da so vso godbo vključili v cerkev.

Rožičev Jože je b i l dolga leta č lan tržiške godbe. Vrste vese­l ih dogodkov se spominja iz njenih časov . K o so na evhari-s t ičnem kongresu v Ljubl jani igral i , so "prvi prajs pobra l i " . K o so " Š k r j a n č k a " igral i , so ostale muzike kar obstale. Naj­lepše pa je b i lo , ko so si b i l i vsi s kape ln ikom enaki , noben se ni štel za kaj več.

Ahač ičev Jože jc na srečanje prišel s svojo v io l ino . T u d i zai­gral je. Se vedno lepo poje nje­gova v io l ina , č e p r a v sam pravi , da se poču t i kot zadnji tržiški violinist . Starega Tržiča pač ni več. N e k o č mi je dejal, da v Tr­žiču še strehe niso več iste. Spominjal se je časov , ko je bi­lo v Tržiču še dvanajst v io l in i ­stov, cela vrsta čel is tov, da o c i -traših ne govori . Danes pa v tr­žiški glasbeni šoli menda ni no­benega mladega viol inis ta . G o ­dala morajo b i t i ! En poš ten or­kester bi moral Tržič še enkrat imeti!

T a večer so se v dvorani Sv. Jožefa v Tržiču spomnil i tudi starih Trž i čanov , ki j ih ni več med nj imi, a so bi l i mestni po­

sebnež i . Spomni l i so se d i r i ­genta Mar t ina Planinska, kako je vzroji l in z zmajem nadrl že­no, k i mu je na nekem nastopu ob rača l a liste not, pa j i h je obr­nila malo p reveč hkrati. Pa Umrove M i c e , k i je "cajtnge" prodajala, pa še malo opravlja­la zraven, pa Rodarjeve M i c e , ki je bi la o d l i č n a mojškra in je T r ž i č a n o m šivala dolge gate "na š t ičce" . Robe, ki je uro pu­stil kar stati, ker mu je nekdo n e k o č rekel, da ko se ure steče­jo , pa umreš . . . Pa Mat i lde so se spomni l i , k i je b i la pri vsaki paradi a l i procesiji zraven; na pragu je stala pa po ljudeh "š te fna la" , G l o b o č n i k o v e g a Nanta, ki je ot rokom pišča lke in ragle dela l , G a š p r i n o v e g a Tona, k i je plakate "popa l " , kovača Pavl ina, k i je med kino-predstavo zaspal, ko se je zbu­d i l je pa skoči l pomagat one­mu, ki so ga na platnu tepli .

M a r t i n č k o v e g a Jurija, k i je pra­v i l , da je b i la enkrat tako huda zima, da je ogenj zmrzn i l . T u d i t ržiških gostiln so se spomni l i , seveda in lepih navad starih Trž ičanov . " T a b o l j š " gospodje so imeli svoj "hernabend" pri Baš t inu , za bolj preproste l judi sta b i l i pa gosti lni Pri M a ž o in Pri Damulnek. Nobena maša se ni k o n č a l a brez gostilne.

Za konec je M e ž k o v M a t o prebral svojo pesem o t rž iškem Šuštarju, "k je dreto posmolu, pa r ančaš zašu, biu zidane vo­le, se j rad veseliu, umes ga j pa tud kašn fraklc popiu. . ."

Danes so d rugačn i časi. . . Ampak , imajo pa j ih za ušesi t i ­le Trž ičani . D a le malo kakšne ­ga ušč ipne jo , mu svoj " p r t i k l " nadenejo, da je le smeh, pa na vse hudo pozabijo. Še se bodo našl i na takih večerih. • D . Dolenc

^°ski gorski reševalci v novih akcijah

S l e p i n a v r h u R a t i t o v c a

S * l o k a . oktobra - "S lep i imajo fantas t ično orientacijo, j * b i l pohodu mladih slepih gojencev Centra slepih v S k ^ J l U H

S > Hatitovec navdušen gorski reševalec in gospodar postaji ( . R S Jj j fo U k . Igor Langus, " i n s podobnimi akcijami bi morali na-

fticL°nec s<"ptcmbra je b i lo , * a J lep konec tedna, a gor

L . r c š c v a l c i so obl jubi l i , da P ? Prav ta dan peljali skupi <*v r l i h s,tT><> otrok, gojen i\ centru slepih v Skofji L o lo' J a vrh Ratitovca Obl jubo ^ [^ ' l i m skupinici mladih £JJn Uudi naredil i velik dan % m c d gojenci je bi la že ^ 8 ° živa, s s \o | i i in vzgojitelji V h ^ P ^ š l i na vrh manj zalite-

gore, celo 1 ubi i ika , j-muvcc p ; , , c vendarle nekaj

Pot )e raznolika, od t ) ? k ? l K°zdnc poti s Pr tovča . ^Rr -K ' l , H n ' l l ( T ' > s topn ičas t e h d o zah tevne jše skal l l H " Pod vrhom Sest gor

6 Str

^ l T e f r V a , t " c v ' 'K 1 ' 1 " l angus , " r n o v š e k , S imon Petei

> ( R a / d r i h m Iztok S i ' *' so mieh s sebo| tudi

M i l i * 5 0 a k ' - " " I y

^elji _ Paj z nekaterimi vzgo

> o č n , r a S , e P i h

f? V c duiJ S ! g T e > 1 0 J ' c r c s - P "

^»ih R o r L»ngu». k l K že sv,,,ega slepega

f a l t i N | n ° gorskih poteh, J" hoi ' , m a ' ° d r u g a č e n na J."NI>h ««Pa|oč koiak

% v V t " , " a l ' n i k l , | ' ' k . nare ' ' d r avun i očmi dva

"."K-o mol , , t m 11 /ancs

drug na drugega, da otroci vzdržuje jo kondic i jo . Zače tek je b i l dober, interes je na obeh straneh, zavarovanje pohodov pa jc tako al i tako njihova os novna naloga, pravijo škofjelo­ški gorski reševalc i .

L e d je prebit, za višje poho­de bo treba slepe gojence seve­da bolje opremi l i . Potrebovali bodo planinske čevlje, nahrb­tnike, s m u č a r s k e palice in po dobno. M o r d a se bo med nami , Gorenjc i , našel kakšen dobro­tnik, ki bo priskoči l na p o m o č .

Igor Langus, gospodar Postaje ( R S Škofja I oka : "Človek ne more verjeti, ko l iko slepemu po­meni takle podvig, kakšno mo­čno doživetje je to zanj." Foto: I). D .

pn

gaj n

l-'s um moral govoriti, f e t n , , '"Pi . levo, desno, toli

sem. toliko tja, S t » h k o korakov

J V ' W a l o H „ . N i | , iVflrt . » i so se

j>.|S predhodnika in

h ' **jli t """ dosti napoi [;•>.,„ " i - lojenci so b.h p«. VJ>. V,.',. . 'I" '"-lah z m . iUe

k o l , 11111,1

J l f i J I J s«no ,ako. da i h Čut i "a lobtnik , / .

^ U k ! ! l ' , , ^ * M , , "CP« vse do "tUtJj snio dol„I , ko .a ,

i [»»Prej S , , , 1 , . o t . o c n a v. S l i ^ ^ a Oskrbnic i nista

" r t d f W i ! d i i« vse to res K , ) d r u ž b o sta počas t i

/vune korenjak, načelnik Po­sla je ( . R S Skofja l o k a : " P r v i poskus je uspel in pohode s sle­pimi bomo v prihodnje vključili v naš program akcij , l e opremi­ti bo treba te mlade pohodnike. Morda bomo naleteli na razu­mevanje pri proizvajalcih pla­ninske špor tne opreme in pri drugih, k i bi bi l i pripravljeni po­magal i . "

Ii s čajem in ko so slepa dekle­ta potegnila Iz Sepov giavnrčkc in papir ter zaigrale na najbolj preprosi i n š t rumen t - je vsa ko­ča pela / njimi / a vse |c bil tO lep, velik dan

Prvi j iobod |,- ion i srei no / . i njuni. Zvone Korenjak načel­nik postaje G R S v Skofji I oki pa s s \o | imi lanti že i i .ui tuie da hi pohode mladih sle|>ih Ijii di v goie vkl | iu ' i l i med stalne l l je Izbirali bo*l<i seveda vr

hove. k |cr |e pol dovolj utrjena, k|er ni pievei" nevarnih pasti Morda bo prihodnje leto na vr­sti celo Sini kakšen vrh v kam ruskih planinah, tudi ( nintovcc bi ne bi l pre težak Na ipo m, i i i lme | i je. da se navadijo

O t r o k m o r a v p o s e b n o š o l o

Pred dnevi mi je razburjena mati. Kranjčanka. ki m mogla prikriti presenečenja in ogorčenja, dejala, da bo njen prvo.iolček najbrž moral v posebno šolo luko ji /<• rekla učiteljica na prvem roditeljskem sestanku. Doslej je bila mati prepričana, da ima normalnega, povprečnega otroka, kar naenkrat, po dobrem me­secu tiru pouka, pa sliši, da ni sposoben za redno osnovno šolo. ker je prepočasen, ker v času. ko večina njegovih sošolcev reši nalogo, on opravi komaj polovico

Razumem materino presenečenje m ogorčenost Težko se je sprijazniti, da otrok ni "povprečen", še težje, če to zveš šele, ko je prestopil \olski prag. ne da bi vsa/ slutnjo lega nakazala že vzgojiteljica v vrtcu ali psihologinja po opravljenih testih v mah v / i ne da bi slutilo mati sama Sele ali pa ie, kakor se vzame, kako naj učitelju a le mesec dni po začetku pouka suvereno raz­soja o otrokovi (ne/sposobnosti, napoveduje n/egovo (ne)uspeš-nost ' Otroci pridejo v prvi razred ne samo z različnimi sposob­nostmi, ampak tudi z različnimi navadami m predznanji, otrok počasen, ni rečeno, da je tudi nesposoben Mori/a bo :e v nekaj mesecih ob pomoti učiteljice m staršev m ob lastni večji zrelosti tpn prvosolcih je mesec dni veliko) ujel zlato povprečje. Trvt mesei i šole so za otroke lin sevala tudi za učiteljice* najtež-n velja/o za obdobje prilagajanja, navajanja na resno delo. zato v prvem polletju otroci tudi niso ocenjevani.

V tem primeru mi bolj kot kdajkoli prihajajo v spomin že nekajkrat slišane besede slovenskega šolskega ministra, da gra­dimo bolj človeško, prijazno šolo. ki bo upoštevala in sfuišlovala različnost otrok negovala in spodbujala njihova različna na­gnjenja m sposobnosti A kako naj, gospod minister, tako šolo

V',/«/ '"i" . iuiiel/1. ki /ih ra./unost moli Ho torej prvosoltck ki se ne hodi v bolj človeško, prijazno

solo .tiradi svoje drugačnosti obsojen na f>oscbno šido' O tem vsekakor ru bo ra sojala uciieljica. ampak - če bo - komisija a razvrščanje, v kateri so tudi drugi strokovnjaki /arijo samo po-, asnost gotovo ne bo dovol/ trden argument i c pa morda le, ptr tem lahko upravičeno podvomimo v realnost meril za določanje otrokove (ne/bposohnosti. potem smo vsa/ se ttsot h t daleč od humanejše, prijazne/še sole • II. Je lovčao

P O M I S E L

I z k o r i š č a n j e o t r o k

Če se v vsakdanjem življenju premalokrat vprašamo o otro­cih in njihovi kvaliteti življenja, pa je teden otroka (kije sicer že mimo, a modri prijatelji otrok so ga podaljšali na mesec in več) odlična priložnost, da jo znova prikličemo na plan. Motivov za razmišljanje je nešteto, zlasti za tistega, ki zna tenko prisluhniti otroškim željam in potrebam. Sove je te dni odprl izid mednarod­ne konvencije o pravicah otrok v prilogi revije Otrok in družina, pa dogajanja v otroškem parlamentu, ki znova postavljajo pod vprašaj trditev, da pri nas otroci živijo bolje kot kjerkoli drugod.

Ena od otroških pravic, zapisana v omenjeni konvenciji, je tudi zaščita pred vsakršnim izkoriščanjem. Našim otrokom resda ni treba nečloveško garati za vsakdanji kruh, kot je to najbrž vsa­kdanja praksa kje v nerazvitem svetu, nedvomno pa jim včasih starši in drugi nalagajo odgovornosti, ki presegajo njihove spo­sobnosti. Kot izkoriščanje lahko razumemo na primer okoliščine, ko je šest ali sedemletni otrok prisiljen vsak dan paziti na mlajše­ga bratca ali sestrico, medtem ko so starši v službi. Izkoriščani so otroci, ki vsako šolsko leto zbirajo star papir in steklenice, da bi si zaslužili za končni izlet ali lutkovno predstavo. Saj ni, da bi za to dejstvo obsojali njihove pedagoge, ki imajo pri tem početju ned­vomno najboljše vzgojne namene, medtem ko istega žal ne more­mo trditi za organizacije, ki odpadne surovine odkupujejo. Kot so na kranjskem otroškem parlamentu povedali otroci, jim za kilo­gram papirja odštejejo 60 par. Pri dveh tonah papirja, ki jih je zbrala neka kranjska šola, potem pa so denar razdelili med razre­de, se je razredna skupnost »okoristila« z natanko 80 dinarji. Več kot očitno je, da tega denarja še zdaleč ni za izlet, pač pa zanj učenci kupijo kvečjemu svinčnike za vsakogar. Koliko pa se je tre­ba truditi za tono starega papirja, vedo le otroci! Otroci, razen vzgojnega poduka o koristnosti fizičnega dela, torej od tega poče­tja nimajo bistvene koristi, šole tudi ne, najbrž pa jih imajo od­kupne organizacije, ki se okoriščajo s cenenim otroškim delom. Najbrž bi kaj podobnega lahko trdili tudi za številne očiščevalne akcije, naložene na otroška pleča. Brez dvoma imajo vzgojni uči­nek, toda ali nismo tovrstne vzgoje prej potrebni odrasli? • D . Z . Zlebi r

Težave pokojninske skupnosti

N i k a r v i š j e pr i spevne s t o p n j e

Ljubljana, 19. oktobra - Oktobrske pokojnine bodo zadnjega v mesecu normalno izplačane, nadaljnje redno usklajevanje pa je še pod vprašajem. O tej problematiki bodo na prvi seji razpra­vljali poslanci slovenskega parlamenta.

Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja se je znaš la v hudi l ikvidnostni zagati, kajti pr i l iv iz podjetij v S P I Z je vse bolj pičel . Suša v pokojninski blagajni je doslej ogrozila redno usklajevanje pokojnin s p l ačami zaposlenih, zdaj pa je pod vprašan jem tudi že nemoteno izp lačevanje . Za ­gato bi b i lo najlažje rešiti z zvišanjem prispevne stopnje za S P I Z , toda preobremenjeno gospodarstvo (zlasti podjetja v sti­ski) tega ne bi preneslo. T u d i slovenski izvršni svet, kot je na skupšč in i S P I Z povedala ministrica za delo Jož ica Puhar, se ne ogreva za to m o ž n o s t , pač pa predlaga do loč i t ev nove metodo­logije za usklajevanje pokojnin. Kda j bo le-ta obveljala, je tež­ko reči, kaj več bo morda znanega ta teden, ko ima problemati­ko S P I Z na dnevnem redu tudi slovenski parlament. D o spre­jetja nove metodologije naj pokojnin ne b i usklajevali. V lada je S P I Z tudi obl jubi la p o m o č pri p r e m o š č a n j u težav. • D . Ž .

Obisk delegacije

R d e č e g a k r i ž a z M a d ž a r s k e

Ljubljana, 17. oktobra - Preteklo sredo je Rdeči križ Slovenije obiskala delegacija R K M a d ž a r s k e , k i jo je vodil predsednik R K M a d ž a r s k e dr. Birosz Bela .

Delegacija se je ude lež i la seje predsedstva R K S , kjer so izmenjali mnenja in izkušnje v zvezi z redno dejavnostjo in programi, m a d ž a r s k i predstavniki pa so naše aktiviste seznani­li z aktivnostmi in vlogo, k i jo je R K M a d ž a r s k e imel ob ne­davnih dogodkih v Romuni j i , ko se je na M a d ž a r s k o zateklo vel iko š tevi lo beguncev. Posebej so se pozanimal i za način re­ševanja problematike Kosova v okvi ru R K in za oblike dose­danje že nudene p o m o č i R K Slovenije tem o b m o č j e m .

M a d ž a r s k i in slovenski predstavniki organizacije R K so se zavzeli za še p lodne j še sodelovanje, izmenjavo otrok v mla­d insk ih zdravi l i šč ih , izmenjavo za ložn i šk ih materialov, pred­vsem pa za dogovor, k i naj bi obe organizacij i obvezal za obo­jestransko p o m o č ob m n o ž i č n i h nes r ečah in drugih izrednih razmerah

Goste z M a d ž a r s k e je sprejel tudi podpredsednik Izvršne­ga sveta Republ ike Slovenije Mat i ja Maleš ič , naslednji dan pa si je m a d ž a r s k a delegacija ogledala Zavod za transfuzijo krvi v Ljubljani in obiskala krajevno organizacijo R K Bled. • D . D .

Na žiro računu zdravstva 86 tisočakov

A p a r a t z a d o j e n č k e s m o k u p i l i

Kranj , IS. oktobra - V Osnovnem zdravstvu Gorenjske so danes postregli z najbolj svežimi š tevi lkami o denarju, k i se je po do­brodelnem koncertu natekel na njihov žiro račun. N a Gorenj­skem smo doslej zbral i 86 tisoč dinarjev, torej dva t i sočaka več kot stane aparat za ultrazvok za pregledovanje kolkov pri do­jenčkih .

Denar so nakazal i : E l i ta Kranj 5000 dinarjev, A B C Po-murka L o k a Skofja L o k a 3000, Mercator - Mlekarna Kranj 5000, Termo Skofja L o k a 5000, K Z K Oljar ica Bri tof 2000, Sa­va Kranj 5000, L B - Gorenjska banka 5000, Gorenjska ob lač i l a Kranj 3000, M e r k u r Kranj 5000, Triglav konfekcija Kranj 3000, Exoterm K r a n i 5000 Iko* Kranj 5000, O b č i n a Kranj 5000, Iskra Elektromotorj i Železnik i 5000, Franc Maček iz Br i -tofa 1000, Iskra Telekom 5000, A n a Valjavec iz Zvirč pri Trži­ču 1000, S G P Tehnik Skofja L o k a 5000, Galer i ja D e ž m a n K o -krica 3000 in Agencija Pan (od prodanih vstopnic, odš tevš i s t roške koncerta) 10.000 dinarjev.

V Osnovnem zdravstvu Gorenjske se vsem darovalcem za­hvaljujejo. Povedali so, da so aparat že naroči l i in bodo lahko že kmalu namesto z nevarnim rentgenom ot rokom pregledova­li k o l k e j ul t razvokom. • H . J .

Še enkrat o verouku v prostorih podljubeljske šole

K o v d e m o k r a c i j i - d e m o k r a c i j e n i

P R E J E L I S M O

Želja , da bi podljubeljski otroci imeli verouk v d o m a č e m kraju, je b i la med l judmi že dolgo živa in nič č u d n e g a , da so jo krščansk i demokrati kot eno od svojih prvih nalog lani da l i v svoj program. Pr ičakova­ti je b i lo , da se bodo s svojim predlogom obrni l i na kak pri­stojen organ, takrat je b i l a za to pristojna še socia l i s t ična zveza, k i je še posebno v trži-škem koncu za vsako pomemb­nejšo zadevo organizirala ja­vno razpravo v kraju, imela je tudi svojo komisi jo za verska v p r a š a n j a in p r i čakova t i je b i ­lo, da bo preko javne razprave spregovori la tudi o tej zadevi. A stvari so se o b r a č a l e z vrto­glavo naglico in nekaterim se je zazdelo, da se s spravo in d r u g a č n i m gledanjem na cer­kev da enostavno preskoči t i tu­di javne razprave. V podlju-beljskem primeru se je izkaza­lo, da si je to pravico vzel kar ravnatelj šole in 10. septembra letos sta b i l i na p o d r u ž n i č n i . Osnovni šoli heroja Grajzarja v Podljubelju že prvi uri verou­ka, zbor krajanov pa je o tem javno spregovoril šele 21. sep­tembra. K o t v vsakem kraju, so tudi v Podljubelju ljudje razl i­čn ih ideologi j , tudi d r u g a č e mi­sleči, katerih mnenje je treba ravno tako upoš teva t i . Najbol j pa krajane moti , da o tako po­membni stvari o d l o č a j o drugi , ne oni sami. Zagotovo b i se izogni l i marsikateri neprijetno­sti, če bi se tako obču t l j ivo vp rašan je reševa lo po demo­krat ični pot i . Maja Ahačič, vodja šole v Pod­ljubelju: "Ze dalj časa je b i lo v Podljubelju slišati vp rašan ja in želje, da bi vendarle otroci lah­ko doma hodi l i k verouku. V zače tku lanskega šo lskega leta me je ž u p n i k k l i ca l , če bi lahko imel i verouk v šoli. Povedala sem mu, da jaz ne o d l o č a m o tem, naj se obrne na ravnatelja. Ravnatelj mi je dejal, da je za mnenie vprašal O b č i n s k o kon­ferenco S Z D l . in dobi l po / i t i ven odgovor, da se lahko v kra­j i h , kjer ni verskih prostorov, verouk odvija v šoli Lan i z ve­roukom nismo pričel i , ker ni bi lo pritiskov na šo lo , med le­tošnj imi poč i tn i cami na ic trži­

ški ž u p n i k pismeno zaprosi l ravnatelja Osnovne šole heroja Grajzerja Viktor ja Švaba za do­voljenje. Z ravnateljem sva se pozanimala na Zavodu za šol­stvo v Kran ju , a nisva dobi la d o l o č e n e g a odgovora. Nato se je ravnatelj t e l e fon ično obrni l na repub l i šk i sekretariat za šol­stvo v Ljubl jani . P o m o č n i c a ministra, z a d o l ž e n a za osnovne šole , je dejala, da je to obdobje sprave in da se verouk lahko opravlja tudi v šoli. Potem nis­va več sp ra ševa l a in pr iš lo je do tega dogovora. M i d v a sva predlagala, da bi bi l verouk ob sobotah, a da bi oddal jenim otrokom vse skupaj olajšal i , da bi j i m ne bi lo treba hodit i še enkrat v šo lo , smo se dogovori ­l i za peto in šes to uro z deset-minutn im o d m i k o m .

Verouk ni sestavni del pou­ka , ni obvezen. Z njim se v šo lo ne uvaja nobena "druga ideo­logija" . Iz učnega nač r t a so čr­tane obravnave spominskih dni in pionirske organizacije. T a praznina naj se zapolni z dru­g a č n o vzgojno uro, za katero, naj učitel j sam presodi. V Pod­ljubelju bo to verjetno poveza­no z zgodovinskim pregledom 100-letnice šole . M o r d a je bi la res storjena napaka, ker kraje­vne skupnosti nismo pismeno seznanili s to odloči tv i jo . D o verouka v šoli jc pr i š lo č is to iz p r a k t i č n e g a v id ika . N o , z mo­č n o željo in organizacijo bi se morda našel zanj poseben pro­stor v vasi. Za šo lo so prispeva­l i vsi , starši vernih in nevernih. Naj vera ne spre krajanov, vse naj se gradi na č loveku . M o r d a je to pravi moment, da se v d r u ž i n a h pogovore o vsem tem. Nič ni zabetonirano, lahko se še pomenimo, a tokrat je bi la usluga narejena le o t rokom."

Marica Praprotnik, bivša pred­sednica Občinske konference SZDL Trtic: " O b č i n s k a konfe-j renca S Z D l . v Tržiču ni n iko l i dobi la nobenega nc pismenega ne ustnega vp ra šan j a okrog opravljanja verouka v prosto­rih osnovne šole v Podljubelju Prav tako ga ni dobi la naša ko­misija za verska vprašan ja . Za ­to me jc zelo začud i l a izjava g. Salbcrgci j.i na /.i<lii|i seji i/v rš

nega sveta, d a j e S Z D L dala tak pristanek. C i m bi do nas pr iš lo t a k š n o vp ra šan j e , b i o njem zagotovo razpravljal i , or­ganiziral i javno razpravo v Podljubelju in zadnjo besedo bi imeli krajani Podljubelja." Viktor Švab, ravnatelj Osnovne šole heroja Grajzarja v Tržiču: "Vse okrog verouka v osnovni šoli v Podljubelju je urejeno, zadnji dvomi , verouk v prosto­rih te šole da ali ne so se razbli­n i l i na sestanku s starši v četr­tek, 27. septembra. Verouk se odvija v prostorih te šole , ker trenutno v kraju ni na voljo drugih prostorov. Č e sem vpra­šal S Z D L ? Sem, če ne Prapro-tnikovo, sem pa Piškur ja ."

Janez Ahačič, Podljubelj: "Stvari je treba reševati v zadovoljstvo več ine krajanov, organizirati tako. da ne bo bo leče za tiste, k i so d r u g a č e mis leč i , ne more pa biti tako njihovo mnenje od loču joče al i verouk bo ali ne bo. Sod im, da je tudi to stvar pametnega dogovora, da se s t a r šem, ki želi jo vzgajati otro­ke v k r š č a n s k e m duhu , to omo­goči , prav pa je. da se verouk p r i čne v šoli s č a s o v n i m zami­kom, da otroci , k i se verouka ne bodo ude leževa l i , nemoteno odidejo, da se župn ik nc pojavi prej, dokler so otroci še v šol i . "

Mari Krašovee. Podljubelj: " T u je r e sn ično le vp rašan je prosto­ra, na žalost je to šola , če bi b i l pa drug primeren prostor v va­si na voljo, bi se potegovali zanj. Vožnja otrok vsako sobo to v Tržič je bi l za s tarše veliko­krat breme. Prakt iciral i smo ta­ko, da smo sc dogovor i l i , kdaj bo kdo peljal otroke v Tržič , ta­ko da si prišel enkrat na mesec na vrsto. N o , zdaj bo s taršem to vendarle o l a j šano . Sem pa za časovni presledek, da se ve­rouk ne pr ične takoj po zadnji šolski uri . Č e p r a v se s rečevanju otrok z ž u p n i k o m ne bo dalo izognit i , kajti otroci se po šoli obirajo, silno radi ostajajo na šo l skem igrišču, ne da se j im domov. Da bi za verouk izbrali poseben dan, bi b i lo narobe Skoda, da ni kapelu . i pri A n keletu malo večja, al i cerkev Sv. Ane malo M i z i c , na bi teh

problemov ne bi lo . A nek kom­promis bomo že naš l i . " Jože Romšak, Podljubelj: " N i č nimam proti , da se v kraju, kot je Podljubelj , k i n ima cerkve in ž u p n i š č a , verouk odvija V šoli ( čeprav bi b i l po mojem mne­nju čisto primeren ogrevan in zelo malo rabljen prostor kraje­vne skupnosti nad trgovino ali dom d r u ž b e n i h organizacij , ki naj bi b i l v bližnji prihodnosti uporabljan za telovadnico), vendar naj bo povsem ločen od rednega pouka , kar pomeni , da morajo vsi otroci hkrati zapu­stiti šo lo po k o n č a n e m pouku. K d o r se je od loč i l , da bo obi­skoval verouk, naj se v drugem terminu vrne v šo lo k verouku, naj bo to popoldne, zvečer , so­bota, nedelja. Le tako bi pre­prečil i razlikovanje med otroki , k i verujejo in t ist imi, k i ne ve­rujejo. Tud i komuniciranje med g. ž u p n i k o m in starši naj poteka ločeno od šole , s pisme­n imi obvestil i , preko oznanil v cerkvi , n ikakor pa ne preko učitel jev v šoli . Danes pa se do gaja, da ima otrok na šo lskem obrazcu urnika kot peto uro vpisan verouk. M o t i me tudi , da si ravnatelj šole vzame iz­kl jučne kompetence od loča t i o tako pomembni stvari, kot je verouk v prostorih šole in se krajanov niti vp raša ne." • D . Dolenc

K E R N

KOZMETIČNl SALON IN SAVNA

KERN MARTA KOROŠKA 5 64000 KRAN]

TEL (064)23650 (HOTELCREINAl

fasadne obloge

OGItO IN PRODAJA U HA ti t) IN 11: SPODNJI PlAVŽ 4 II St NlCf

Š v e d s k i a l i

b a l k a n s k i v z o r ?

V zvezi s člankom, objavlje­nim pod gornjim naslovom v pe­tek. 12. oktobra 1990. se ne stri­njamo z navedbami, ki govorijo o obsegu administrativnega ka­dra v zdravstvenih organizaci­jah. Čeprav se podatki izrecno ne nanašajo na gorenjsko regijo menimo, da je bralce potrebno seznaniti, kako je z zastopanost­jo administrativnega kadra v go­renjskem zdravstvu. V ta namen navajamo nekatere ugotovitve, ki so nastale na podlagi neda­vno izdelane analize o stanju administrativnih delavcev v SOZD Gorenjski zdravstveni center Kranj

Med administrativne delavce smo šteli tiste delavce, ki so za­posleni v delovnih skupnostih oziroma v upravi posamezne or­ganizacijske enote, in ki opra­vljajo administrativno-upravno delo. Tiste delavce, ki poleg ad­ministrativnega dela opravljajo tudi druga dela (npr. zdravstve­na ali oskrbovalno-tehnična opravila) smo upoštevali soraz­merno s količino administrativ­nega dela. ki ga v povprečju opravljajo.

Podatki so pokazali, da je za­stopanost administrativnega ka­dra v Osnovnem zdravstvu Go­renjske 6.8 odstotka v DO Go­renjska bolnišnico. 5.9 odstotka, medtem ko je v celoti sestavljam organizaciji, vključno z Gorenj­sko lekarno, 6,9 odstotka

V grobem se delavci, zaposleni v zdravstvu, delijo na dve skupi­ni in sicer: na zdravstvene delav­ce, (v skladu z zakonom o zdrav­stvenem varstvu) ter na tako imenovani paramedicmski ka­der, ki ga sestavljajo nezdrav stveni profili (kemiki, biologi, so­cialni delavci, vzdrževalci, admi-niStrOtivni delavci ipd i la sku ptna pa je udeležena s približno 40 odstotki v skupnem itevilu zaposlenih v slovenskem zdrav­stvu. Vendar pa v nobenem pn meru teh delavcev ne moremo šteti za administracijo.

Rezultati omenjene analize so pokazali, da je število delavcev v administraciji v vseh zdravstve­nih organizacijah v SOZD Go renjski zdravstveni center pod mejo. ki jo dopušča/o kadrovski normativi, m da je zaposlovanje na lem področju potekalo dokaj racionalno

Zato menimo, da se rešiy0

nje nakopičenih težav v g°re1f skem zdravstvu ne bo dalo nt* vati zgolj z odpuščanjem pn eW

seznega dra.

administrativnega & Edgar Vončii"

S k o f j a L o k a n a j

p r a z n u j e 3 0 . junij*

V zvezi s polemikami o W občinskega praznika smo , u

člani KO ZZB Dražgoše ob& navali članek Skofja Loka * praznuje 30. junija, objavi)** Gorenjskem glasu. t

Radi b; poudarili, da praznovanje občinskega Pr^- £ ka zajeti tudi ostali dogodki-SO st odvijali v zimi I94l"w občini, ne samo dražgoška ka. Nikakor nam ni jasno, »J misli avtor članka s tem. <*a^ brez potrebe padlo več koj vaščanov Dražgoš, saj ^ ,aj/ da so tudi te žrtve vzrok. " '.. celotna občina kar primernor' vita in celo to. da tudi avtor" teh žrtev ne bi bil to. kar ji- ^

Najbolj pa nas zanima- ^ pomenijo avtorjeve besedi. a

prebivalci Dražgoš zas'jM da hi svet končno izvedel 4°% zamolčano resnico o doga)0

v naši vasi. . ^ Se bolj pa smo Z8f0*en'hujp

tem. da nam priporoča za 0 .'^ nje spor/fino v na padle prirel veselic in srccelovov ^

Krajani Dražgoš imamo ko leto v spomin na padle ko ^ morati jo na dan mrtvih ^ obletnici mašo v spomin nO Prireditve, ki so povezane • črnskim praznikom so ^.pa­šne, kot so bile vsepovsod * K min na dogodke iz NOH čne športne in rekreativne p 1 ditve pa menimo, da ninuljO • , mo političnega značaja, afr predvsem rekreativnega ^.

I Članku tudi avtor na* t da si žrtve zaslužijo kulturno pravljene, s pieteto izveaffjg človeških vvljenj in ffp»Zd vredne spominske sloves* •aio bi bili veseli, da tuliti loži. kak,- sc to i -vede . }!i

Hkrati tudi ne \ cmo. koH j( avioi strokovno usposobi)* ocenjevanje dvomljive *s

vrednosti spomenika ,^o< če bi avtor želel videti t**^

kako prizadeli m ostali v a ^ ohranjamo spomin na •' 1

vabimo, naj nas obišče in sam dozivi K ( ) / / B 1 ) r g / « "

M I H A N A G L I C

Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorja

Z a k m e t a i n z a k o m u n i z e m

• t d r

republik, ki rudnine in razne surovine potrcbujcio ^ |f"f tem bi tudi ugotovi t r in oceni l i , ko l iko naj bi v posarnez J*1

Kako ste v letih po svoji odpovedi ljudskemu poslanstvu (\ iH>2 - 1°74) doživljali transformacijo i / odhormškega in poslanskega si­stema v delegatsko social is t ično samouprav— diu /ho? C v prav vem, sle se leta 1**75 kot predsednik šišenske Z / K \ < ) \ soočili s Kardeljem m mu povedali, kaj mislile o »najholjsem od možnih s i ­stemov« ?

U v o d o m a naj povem, da sem sc kot tedanji predsednik ob črnskega odbora Z Z H N O V Ljubljena - Šiška v letih l"7.t in l u 7 4 redno ude leževa l sestankov o b č i n s k e g a pol i t i čnega aktiva v Si ški , kakor lud i sestankov mestnega po l i t i čnega aktiva I juhljana. na teh m podobnih sestankih smo pogosto obravnaval i tedanjo aktualno snov, to je oblikovanje nove ustave m tudi zakona o z d r u ž e n e m delu Č e p r a v v razpravah novega delegatskega soua lisiicneg.i samouprav nega sistema nisem zavračal nasploh, misl i l sem celo, da vsebuje mnogo dobrega, sem o š tevi ln ih , konkretnih stvareh delovanja in uspešnos t i novega sistema imel pomisleke, pa tudi povsem ločeno in d r u g a č n o mnenie od drugih Svoja sta lišča sem tudi poiasnjeval in branil na podlagi prakse in izkušeni v svojem dotedanjem d r u ž b e n o po l i t i čnem delu V e č i n o m a brez večjih uspehov.

D o »soočen j« in razgovora s tovar i šem Kardel jem pa je pri šlo po nakl|UČju, in sicer ob prazniku obč ine Ljubljana Šiška (praznovali srno ga drug ič ) leta I47V Tedaj so na slavnostni sc|i prvič podel i l i vel iko plaketo o b č i n e , in sicer tovar išu Kardel ju kot na j za s lužne j šemu svojemu o b č a n u .

Po svečani seji je bi l obč insk i pol i t ični aktiv in o*)i krog go slov povabljen na kosi lo v gost išče »Dr . <)•< ( b r a d o v i č nogome tni zdravnik) , seda| gost išče » K a v a d a r c i « iz Makedoni je Na k l |uč | e |e naneslo, da sva si pri mizi sedela nasproti s Pepco Kardel j . Pogovarjala sva se o raznih stvareh M e d drugim me je vp ra ša l a , kje in kdaj sva se spoznala. Povedul sem ji , kje in kdaj ie to bi lo , m | i potem dejal: » P e p c a , najbolj se te pa spominjam iz tistega oktobrskega večera 1^45 v M a r i b o r u , ko si zvečer ob 22.30 uri pr iš la k meni v pisarno. Rila si še nrava partizanka, v ukrojeni uniformi iz ang leškega blaga, in v Skornj ih « Rekla si m i : »Videla sem luči v sobah, pa sem vpraša la s t ražar ja , ah |c

morda kdo od funkcionarjev luk . i i Povedal mi je, da si ti Prišla sem, da ti poveril, da Z | i i l r . i | ob S uri s k l u e š seio Pogovori l i se bomo o več stvareh, med drugim tudi o delegaciji kmetijskih de lavcev in viničar jev, ki naj bi priš la na I. kongres sindikatov kme­tijskih delavcev, ki bo v kratkem v Novem Sadu- Zatem me je še vpraša la , /ak.ij gon sc toliko luči po sobah Po|asinl sem ji, da pač nek.iteti us lužbenc i se delajo Potem sv a šla |>o .obah in ujm. tovi la , da j e okrog 15 odstotkov tedanjih us lužbencev o k r o ž n e g a odbora < >! se delalo Na vprašan ja so nama pojasnil i , tla rešuje jo nujne stvari, ki | ih |>rc| niso mogli op i av i l i , kei so bi l i na lere nu.

Zduj ( Ml let kasneje) me je povp ra ša l a o p iob lemih in delo vanju bo rčevske organizacije m sploh o po l i t i čnem stanju in raz merah v Šiški Pojetnjl sem j i na kratko, kaj delamo in kakšne so razmere. M e d drugim tudi to. da l|tul|c godinj.ijo in se |ezi|o, ves da |c Slovcti i ia p i c v o obremenjena / daiatvami in da pri leni ugotavljalo, »da Sava na |ug, to |c v heograd t eče" Povedal sem ii nadal|c, da hudem ob raznih p r i ložnos t ih pojasnjujem, da smo kot razviteisa republika na neki nač in dolžni pomagali mani raz vi t im, tudi zaradi lastnih koristi . Z moj imi pojasnil i so v e č i n o m a zadovoljni , ugotav l|.i)o pa, da ni |>iav. d.i smo dolžni samo < 1. 11.111 m da ne nioie ino piav nič vpl ival i na smot rne j šo uporabo danih sredstev Nihče o tem ne p o r o č a tistim, ki sredstva da)c|o, nič ne vemo o porabi sredstev, kar bi bi lo povsem normalno ni i ia | ina i i | . kar bi nioialo b i l i l>c|.il sem | i tudi, da se s temi ugotovitvami občanov povsem strinjam. Potem pa me je vp ra ša l a , k a k o bi jaz to uredil Odgovor i l sem ji, da bi to bi lo čis to preprosto Pn / \ r zui skupšč in i bi ustanovil komis i |o , ki bi bila scs(avl|cna iz pred stavnikov razvitih ni nerazvitih republik V njenem sestavu bi morali biti gospodarski in f inančni strokovnjaki. T a komisija i morebitnimi s trokovnimi podkomisi jami naj bi v sodelovanju z Zvezn im zavodom za planiranje na podlagi repub l i šk ih dolgOfO čnih in s r edn je ročn ih programov ugotovila, kateie obiekte bi k a zalo v posameznem letu zgraditi v posameznih nerazvitih repu bitkah, katere rudnike moderr i i / i rat i ali razširili al i na novo od­preti ipd , jvač v skladu z razvojnimi potrebami teh icnubl ik in

posamezne razvite republike prispevale v ta sklad I a po bi bila to l ikšna , da ne bo ovnala normalnega i.izvoj.i x ' a !*\.$ publik Deial sem n se, da bi bi lo |>n tem treba skibcti i'A J- j # so neposredno povezavo med pod |c l | i posameznih P ' " , 0 £ jeff' vrstnimi delovnimi organizacijami \ nerazvitih republika ^ neposredna investicijska vl.ig.mia in | im dati v p o m o č ^sir nje potrebne strokovne k.ulic I ahko pa bi bil namesto *' v /vezni skupšč in i ustanovljen ustrezen organ j>n / v c z n ' ! ! ^ ' ] j r nem svetu V vsakem primer u | \ i bi pn takem organu , n t >

neka inšpekci jska oz revizijsko kont io lua s lužba, ki bi "P^vi ' 1

la izvaiarijc sprcictega ptogiama iazvo| . i v posameznih i ' e .^ffO republikah m skrbela, d.i bi se .lana siedstva res k o r i s t « 0

n (pil gramsko uporabila in da bi po potiebi p i e p i e u l a \ s - ^vtr j niensko porabo M e d leni n io | im i .izlaganjem nu |c P 1 ^ . ^ i.izna dopoln i lna vpi . išania K o sem | i razi zijski s lužbi , mi je rekla: » Igor , saj tako, kw» o ••• < m o g o č delal i . s.i| to ne bi bilo samoupravno •• (*dloč ti**. j/P zavrnil , češ da lo sploh ni ies, s.i| bi v vseh teh organih t| rfff s lavinki lazvi t ih in neiazvit ih lepublik. K o se nisva I , , O J L $ a J . L / n i i u i i . se je ob in i l a h Karde l iu in mu rekla -I d i , po* misli Igoi o da| . in |U p o m o č i nciazvUiin in o kon l ioh u P 1

mh s i eds t ev '« #k

Vse to ic bilo z.ime silno ncpi i |Ctno. kei se |c vse ° m | ) f >c J lo pn . i i meni in / /ai i i in. iniern pr is luhni lo , kakšen iazg«' jJiT^1

razvil J , i / v sf \ i | c i l i pnpovedovanji i Pepci sploh ni se m ,,,) to, da bo v razgovor pritegnila tudi Kardel ju, pač p* s ^

heni mis l i l , da mu bo kasiieie povedala k . i | in k.iko sv.» varjala in kaj o b č a n e v leh zadevah moti . tt>**!jji

Kardel j me je torej vp raša l , k.u me moti m kak" j ^ i o f l L ham Na kratko ni nekoliko b o l | zgoščeno sem mu o ^ povedal listo, kar sem predtem po|asn|cval Pepci- K ^ f p C stvan iazl . ig. i l m mu nekateie ua njegove ki . i lke |>np<" u > vf^ji rijeval bolj podrobno, me je prekini l ni ilcj.il - Igo i , **J |VWj?V • •mi, m . p, | . i . . . . . . . i •••... i . . . - i - ura* i' m m o g o č e , to ne hi bilo samoupravno K d o nam daj" I

nogou i . Rosam i in d iugi . ki dobivan« p o m o č za s vol » . p r . pati jim motamo, tla bodo siedstva pametno in "'""j^jjjk^S

bi dvigal i pokrovko na l o m u . m ugotavljali, k.o bodo **v..i P.

bi l i N i treba o tem dvomiti tei š u m nezaupanje in ljudmi <• Poleni s.- |e obnn l k d iug im m jim začel o b i i m j f l j l |udmi >• Potem se je obrni l k d iug im m |iin z .uc i i» . ^ ( i i ^ i dali svojo teori|o o social is t ični s .mioupiavni d iužb i |„ h*y lo si lno nerodno, sa| sem |>o le | pridigi i /padel kol P °P j * Nihče od navzoč ih mi ni pr iskoči l na p o m o č in podp ' miš l ianja

K U L T U R A T°rek, 23. oktobra 1990 U R E J A : L E A M E N C I N G E R 7. S T R A N C ^ 5 ^ K S ^ © I E n G L A S

F o t o d e l a v n i c a

U S T V A R J A N J E S S V E T L O B O

Kranj - Z a deseterico mladih, k i so iz već krajev Gorenjskega prišli v prvo fotodeiavnico, k i jo je organiziral Z K O Kranj , je mimo prva polovica dela: že v drugem vikendu zapored so namreč spoznavali igro svetlobe in jo lovil i skozi fotografsko lečo.

Fotodelavnice resda niso n e kaj povsem novega. Vendar p a so j ih pri Z K O doslej veči­noma pripravljal i le kot po-vsem t eo re t i čno spoznavanje Posameznih tem v fotografiji. [°da pri delavnicah, če naj bo-

a ° res delavnice, je p a č potreb-n ° t eo re t i čnemu delu dodat i J»di p rak t ičnega . Z a to pa je

S e doslej manjkalo pogojev - v "asprotju z organizacijami za l e h n i č n o kulturo, kamor je fo-ografija vse doslej sodi la i n se-

V e d ? še sodi. V Kran ju pa so * anirnanju za posamezna po­bočja fotografiranja pr is luhni-

, n se na pobudo mladih foto­n o v v foto skupini Ime odlo-"[2a fotodeiavnico.

.'mamo to s rečo , da so na O ' jo tudi vsi pogoji , v katerih akšna delavnica lahko deluje,"

] e Povedala Mar i j a M o h o r i č . l i k o v n a sodelavka Z K O £ r a n J "Prostorna veža gradu p'«selstein je ravno dovolj ve-£ b iografsk i atelje za desete-, l c°< Pred kratkim pa smo v b l i -' n i gradu tudi opremi l i pro-

0 r za temnico. Vse skupaj pa l u r i e d a P o m e n ' > da bomo lahko n

d i v prihodnje, čc bo zanima-seveda, za vse, k i bi j i h za-

P » U takšni tečaji , lahko or-* d . n 'zirali i zobraževan je s tak imi

' Podobnimi temami, kot je k J *' jo vodi zdaj mentorica

kateri sc fotografi >dgovore

temo pred

fotografijo n a v d u š e n i h že pro­gramirati mojstre.

"Fotodelavnica je m o ž n o s t , da se mladi fotografi na neki ustvarjalni nač in sooči jo s te­mo, ki jo obravnavamo. Pri

tem ni tako pomembna tehni­čna plat zadeve, strokovno po­znavanje in tudi predznanje, p a č pa proces, k i se začenja z zd ruževan j em teh elementov -svetloba, predmeti ," je poveda­

li**« vidergar. ^ » o d e l a v n i c a , v k j n "a t srečajo mladi p r j * C c Jo vsak svoje c ^ S r c ^ e v a n i u na ten vanju na

" l svetloba. "itn- " 3 V C U O O a ' P r a v gotovo Sk> f n a r n c n a ustvarjati vrhun-

•otografije in iz mladih za

la A l e n k a Vidergar, sicer kipar­ka po pok l i cu , k i j e pred č a s o m nekatera p o d r o č j a fotografije predavala tudi di jakom lju­bljanske šole za oblikovanje.

I n kako vse skupaj poteka? Najlažje bi b i lo seveda vse sku­paj povedati in pokazati s kon­čnim izdelkom - fotografijo in razstavo. Vendar pa je smisel delavnice prav v procesu nasta­janja in ne v k o n č n e m izdelku. Zato je zavzetost mlad ih foto­grafov, ki so postavljali izbrani predmet zdaj v tako, zdaj v d r u g a č n o luč, na svetlo, pa spet na t emne j še ozadje, pravzaprav tista ustvarjalna igra, katere znake o p a ž a vsakdo po svoje in si sam izbira tudi od loč i tve . Na loga mentorja pri tem pa se­veda ni n e k a k š n o usmerjanje, p a č pa t e n k o č u t n o opozarjanje na pojave, k i j ih je vsak ustva­ri l sam s svojim eksperimenti­ranjem pred fotografskim apa­ratom. N i t i ni tako pomembno, ali bodo kasneje mladi šli v fo­to klube ali bodo skrivnosti fo­tografije spoznavali sami, prav gotovo pa bodo tudi kasneje prišla na plan vprašan ja , ki j i h zdaj še ni in niti niso potrebna. Glede na zavzetost, s katero so mladi tečajniki kranjske foto­delavnice igrali igro svetlobe in predmetov ter kasneje opazo­vali tudi izdelek - fotografijo, bi p r ičakova l i , da bodo t a k š n e delavnice v gradu Kicselstein še kdaj. M o r d a na katero dru­go temo in z drugimi mentorji, kar naj seveda le še bolj razširi fotografska obzorja. • Lea Mencinger, Foto: Jure Cig le r

P r e m i e r a v P r e š e r n o v e m g l e d a l i š č u K r a n j

Z A Č A R A N I K R O G

L A S T N E G A R A Z K R I V A N J A mske uspešnice K. A l b e e j . »Kdo se boji Virginije Wool f« je studioma v igralskem izrazu in ak tua l i z i r an , z govornimi

znači lnostmi akterjev.

j P r i Z o r i t c v t r ag ikomične

w '"neMskcga dramatika I d

fonv u , l b e e J a K d o s c b ° i ' V l f

V ; J C Wooi i iVVho's afraid or 196 1) dopol vsrcdnjih te

'r&i„ , w u " t « , f f i n , a Woolf . m J . cn<> izmed N ^ k • , / r n c i * osrednjih te JOrjrj 0 " r i , / n i 1 , komponent, ki tovo . n c i r , a / V l ' . i prav Pn tiuij: '" ' ' ' ' ' išče v Kranju, to je v % ' f t , 1 i i i t i m i / c m . navzoč d i C r i c , Strindbcrgove ( iospo N e m , c ' "Pnzor jenc 19K6) Iti M l - l > K "k / u p . i n o v i h raket. d ° l ; i n

l [ H ' ' " ' ^ " l s i e i dam, p a S , " , l l - K . i i , C N l l l o v e g a I neg i J^m-ii l , l k ; i - k ' r Prax le visU

0 maili" c l l k , , r ' ' , U ( l i n c k o h

^lb ^ l o v i : : ° . "»Pesnice ^- '"Vie^ , ' "pesn ico i / prve H v J, i e « d c s c t i h let so za ? 0 r heink" ' k < n m j l c p r imakni l ^ < k e y C " d < ^ ' rtov prevod !%> ;° '» ' -e / , /brano m aktu t

l Aih ' K < , V o , n " frazeologijo, C i ,N., K ' " M u n e i i š k e like iz ? ek N h

, 1 n c i | Vl«-*vcKa po l i t i čne i * * P r 0 ' , n / U ) n , / ' " - ' umešča v

r , l s , " A d a m i h dm dasi v I<>lhC l l i

K"'»->"i.i mi l / besedo n > „ Pnbl iz no |e

? ' ižcn . ' < , , , u - l " b o genetske

i, A i h ^ 1

h , , l ' B « rezon« V , , , , , , - ^ r a m o K d o s e bo

S L S t i * n k , l l n " ™ e m I 0 * v a m . ? ° ^ e z o v a l i ' c v rop > , . ' " ' " - ' - i M i n a n k o a l ,

! ? C r i ^ „ * , 0 , ^ k n i odgovo, ki ' "•'bi , , r n , " u PMli .u iu . i lu , S * V A , m , I N ! ' ' » » d .amanko.

,«Jn„ N ' nasta,ala v ,po

N - J o » i p V , | , n ' * r t Keltov ega v , 0 ">ar |o na p r , m e r

v oceni uprizoritve v Drami S N G v l jubljani označuje kot »s in te t ično g r o t e s k o « , se pravi kot delo, ki jc v sebi /gosti lo p re t r e su iočo /gro/enost in gro zo nad sesutim notranjim sve­tom ničnih akteriev

Uprizori tev na odru Prešer­novega gledal išča v Kranju v r d i j i Barbare l l ieng Samobor jo razkriva kot neprizanesljivo in prodorno ps ihoana l i t i čno dt. imo, ki pa p ne inai i |ka tako k o m i č n i h kot absurdnih sesta­vin. V n o č n e m d r u ž a b n e m sre­čanju , ki je že samo po sebi ne smiselno in nemotivirano, sc ob p o m o č i izdatnih doz alko hola do ohisti i a / k i i | c t a dva zakonska para iz univerzitetnih krogov, pri č e m e r je č a s o v n a znači lnos t zajeta tudi v dc|stvu, da sta moška identificirana kol iimvetzitctna piotesoija, njuni ženi pa sta brez pokl ica , oziro rna samo niui i i Zem Starejši p.u M a i t a ( i co ige |c za|et la ko reko.' na itopfljji nitelrie op cijc od niunega zakona so ostale samo še travme, očitki in samooči lar i ja zaiadi poiazov, on je n e u s p e š e n pisateh in po vsej verjetnosti povp rečen pro tesor zgodovine, | )opadl | ivo sa dis t ičen , ona razpeta med ne-realiziranim materinstvom in m o ž e v o pozici jo, ki ic v marsi-čem odvisna od lasta, lektorja; saj jc po svoji volj i , zunaj tc zveze ( ludi v lem jc razviden si gnuin temporis nastanka dra me) si ne n o s k u š a ustvarili lasi nega profi la V tej zgolj biolo­ški del tnic i | i obeh žensk bi z dan.išnieg.i zornega kota ute gnil i odkrivat i tudi d o l o č e n e

pomanjkljivosti le drame, kar pa pregrnejo m prekr ič i jo bre zobzirni posegi v intrmni svet teh štirih l judi . Drugi par je mlajši (v predstavi je to zabri­sano, kar pa ne moti, le hipna ero t ična zve/a starejše ženske z mlajšim mošk im je s to staro­stno relacijo zabrisana), njuna posebno,i je v kombinacij i in protislovju, da jc prav biolog naletel na žensko , ki ga s svojo his ter ično ženskos t jo obvladu­je na njegovem p o d r o č j u , ko sc bo| i imeti otroka

T o so v prvi vrsti zanimive posebnosti, ki jih zastirajo po­glavitne reči, predvsem dokon­čno , neprizanesljivo, muči te l j -sko ni s a m o m u č i l e l j s k o razga­ljanje teh ljudi, pripetih drug na drugega brez možnos t i in upanja na kakršnokol i spre membo, podobno kol Sartrove eksistencialne strukture za za prtimi vrati. In prav v teh bre­zizhodnih ielaci | . ih Albeejcve Virginije VVoolI, ki se jc n ihče nc bo|i ve*, (naslov sam je brez pomena, je zgolj verz popcvć i -ce, ki vsem roji |>o glavi), seda­nji gledale, lahko odknva ak tualno metaforiko, k.n je poti jevalo tudi premierno občin­stvo s s v o 11 n 11 rcakci |ami

Vse, kur jc navedeno, izhaja iz predstave in pomeni njeno pozit ivno vrednotenje. Režiser­ka je sama zasnovala tudi po­mensko motivirano sceno z rea l i s t ično opremi jeno verando v ospiei l ju. k |c i potekajo po glavitm vlisf mi ter z večjim prostorom v ozadju, k i sponn iija, tako kot vsa oprema na blagostanje zakonskega pari '

Mar ta - Georg . Za recepcijo je v tem primeru še posebno va­žen ritem igranja, menjavanje in stopnjevanje intenzivnosti , vse to pa je v izvedbi igralcev utemeljeno s p s i h o l o š k o moti­v i ranim trenutkom. Kvartet igralcev je v celoti i zenačen in zelo dobro uglašen , pri č e m e r seveda niso zanemarjene indi ­vidualne posebnosti in i z i a / m poudarki . Iako Judita Z ida r z n e k a k š n o racionalno strastjo razkraja sebe in okolje, kar ima šc dodaten pomen, Bernarda Oman celo s spremembo glasu v hreščečo razkavost dopolnuje h is te r ične lastnosti Honey ; Igor Samobor v vlogi ( ieorga / z a d r ž e v a n o prizadetostjo mani festira mazohi/.em tega na vseh ravneh p o n e s r e č e n e g a intelek­tualca, ki je svojega oče ta ubil samo v literaturi, pa še to pone sreči , Pavel Kakovec pa je z vlo­go biologa Nicka prav gotovo i /ob l ikova l doslej eno izmei svoiih najboljš ih kreacij z ob vladovano, nadzorovano intro­vertirano igro, nadvse primer­no temu l iku . ki nikogar nc na­pada m se šele v skrajni pozici­ji začne braniti . Predstava ima tudi ustrezno sodobno kostum sko opremo in izrazito, pomen­sko motivirano glasbeno spremljavo, verjetno po zamisli rež iserke , ker sodelavca za ti področj i med krcatorji predsta­ve nista navedena.

Tud i s to predstavo se Pre­še rnovo gledal i šče v Kranju uvršča kot enakopraven part­ner v zd ružene slovenske gle­da l i ške emirate.

France Vurnik

K U L T U R N I K O L E D A R

K R A N J - V knjižnici kranjske Gimnazije bo jutr i , v sredo, ob 19. uri predavanje prof. Majde Stanovnik Carrolov literarni ne­smisel N a ogled je tudi razstava L . C a r r o l in A l i c a . V galeriji P reše rnove hiše je na ogled razstava slik nastalih v of ic i rskih j e tn i šk ih t abor i šč ih 1941/45. V galeriji Mestne hiše je še ta teden odprta razstava Kran j , k a k r š n e g a ni več. V Prešernovem gledališču bodo v če t r tek , 25. oktobra, ob 19.30 upr izor i l i E . Albeeja Kdo se boji Virginije Woolf - za abonma rdeči V petek, ob 19.30 bodo predstavo ponovi l i za abonma pe­tek L V galeriji Bevisa razstavlja slikar Kiar Meško. V galeriji Lipa v Mestni hiši je še ta teden odprta razstava slik nastalih na l ikovnem srečanju Sava 90 juni ja letos v G o z d M a r ­tul jku. J E S E N I C E - V galeriji Kosove grašč ine je na ogled razstava l i ­kovnih del akademskega slikarja Zmaga Puharja. V razstavnem salonu D o l i k je odprta razstava Delavska ustvarjalnost 1990. R A D O V L J I C A - Danes, v torek, ob 19.30 bo v dvoranici rado­vljiške knj ižnice Barbara Grm ob diapozi t ivh imela predavanje Mesec dni pod Himalajo. V galeriji Sivčeve hiše razstavlja ilustracije akad. slikar Zvonko Čoh. V galeriji Kamen je odprta prodajna razstava vitrazev Lene Šajn. S K O F J A L O K A - V galeriji Ivana Grohar ja je na ogled razsta­va akvarelov akad. slikarja Milana Rijavca. V galeriji Loškega gradu je odprta razstava slik Antona Dolenca i n lesenih plastik Staneta Jarma. Zbi rke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara je na ogled m e d d r u š t v e n a razstava fotografij na temo K o n i . V galeriji Z K O - Knj ižnica bodo danes, v torek ob 19. uri odpr l i razstavo slik Franca Ranta. T R Z l C - V Fotogaleriji Slovenija, Partizanska 6, je na ogled razstava razstavo fotografij Tihoži t ja avtorja Matije Pavlovca, V K u r n i k o v i hiši razstavlja slike dr. Ivanka Bosanac. K A M N I K - V kavarni Veron ika je na ogled razstava akvarelov Nevenke Virant.

S L O V E S N O S T P R E D

B O R Š T N I K O V O R O J S T N O H I Š O

Cerkl je - Cerkljanska krajevna skupnost. Tu r i s t i čno dru­š tvo in kulturno d ruš tvo Davor in Jenko so v petek, na predve­čer otvoritve 25. Borš tn ikovih s rečanj pred rojstno hišo Ignaci­ja Borš tn ika pr ipravi l i kratek kul turni program. Č l a n sloven­skega predsedstva dr. Mat jaž K m e c l je v uvodnem nagovoru spregovoril o režiserju, dramatiku in na jveč jemu slovenskemu g l e d a l i š k e m u igralcu iz druge polovice prejšnjega stoletja Ignaciju Borš tn iku . " N i sodobnega naroda brez dobrega in temeljitega gledal išča . Z gledal iščem se začenja boj za lastno slovensko državo, suvere­nost, samostojnost in svobodo," je poudari l dr. Kmecl in pozval n a v z o č e , naj večer preživijo v spominu na vse žene in m o ž e , k i so ustvarjali slovensko kulturo in brez katerih tudi d a n a š n j e slovenske ustave ne bi bi lo . Dramska igralka Jerca M r z e l je v u m e t n i š k e m delu srečanja zapela nekaj songov na pesmi Fran­ceta Preše rna . Gromek aplavz obč ins tva je bit povsem upravi­čen .

Vodstvo Borš tn ikovih s rečanj pa je Cerkljane povabi lo v M a r i b o r na ogled komedije Samomori lec v izvedbi Primorske­ga dramskega gledal i šča . • I. K .

T E Č A J I

V G R A D U K I E S E L S T E I N

Kranj - Oktobra se je v prostorih gradu Kieselstein v okviru centra za estetsko vzgojo začela cela vrsta tečajev. V nakaterih, k i so se začeli pretekli teden, je še nekaj prostora; to vel ja /a foto tečaj kot tudi za graf ično delavnico. Vse informacije in prijave po tel. 21-135, M o h o r i č .

Kranj - V galeriji Bevisa,na Koroški c. 47,te dni razstavlja akad. s l ikar in grafik Kia r M e š k o . O slikarstvu, k i mu je zapisan, umetnik pravi: "Slikarstvo je predvsem predstava prostora in obl ik , manj simbolov in všečnih barv pa tudi navsezadnje nekaj šteje. To in še marsikaj." - Foto: Jure Cigler

G L A S 8. S T R A N A K T U A L N O T o r e k . 23 . o k t o b r a 199°

Iz govora Bogdana Osolnika na zboru škofjeloških aktivistov

Bele garde in domobranstva ni mogoče opravičevati

"Mi borci in aktivisti smo podprli predlog za narodno pomi­ritev ali spravo - kakorkoli že hočemo označiti poskus, da bi pre­magali nesrečno delitev Slovencev, do katere je pripeljalo dogaja­nje v drugi svetovni vojni. Podprli smo tudi zahtevo, naj posebna komisija ugotovi zgodovinsko resnico o množičnih usmrtitvah ob koncu vojne, za katere večina slovenskih borcev dolgo niti ni ve­dela, kaj šele, da bi sodelovala pri tem dejanju. Vendar vse to. kar zdaj doživljamo, v resnici ne prinaša pomiritve, ampak prej razpihuje sovraštvo in odpira stare, že skoraj zaceljene rane ter poglablja delitve med ljudmi, ki so se v življenju v teku let že sko­raj izgubile.

O dogajanju med vojno in o vsem tistem, kar je prinesla s seboj vojna, ni mogoče soditi, ne da bi predvsem ugotovili, kdo je začetnik vsega tega zla - da je to fašizem oziroma nacizem, kot povzročitelj druge svetovne vojne, kije slovenskemu narodu napo­vedala popolno uničenje. Danes v svetu fašizem ocenjujejo kot največje zlo, kije v tem stoletju ogrožalo našo civilizacijo in prav nič ne postavljajo pod vprašaj vojnih akcij, ki so jih zavezniki vo­dili za njihovo uničenje oziroma svoj obstoj. Pri nas pa se je za nekatere vse zlo začelo šele, ko se je OF in partizanska vojska po­stavila po robu okupatorju. Zanje je začetek vsega zla osvobodil­ni boj, ki ga tako kot nekoč okupatorji - označujejo kot komuni­stično zaroto. Znano je, da so Nemci vse, ki so se jim upirali, kratkomalo označevali za komuniste in bandite in jih tako posta­vili izven zakona. Tudi v razglasih o ustreljenih talcih, kijih lahko vidimo v muzeju v Begunjah - so vse, ki so jih usmrtili, označevali kot komuniste. Enak izgovor danes ponovno uporabljajo nekate­ri samo zato. da bi oprali izdajstvo svojih idejnih somišljenikov. S tem pa delajo strašno krivico stotisočim zavednim Slovencem, ki so podpirali osvobodilni boj. trpeli v ječah in zaporih, mnogi pa izgubili tudi svoja življenja.

Nikjer v Evropi danes ne izenačujejo boja proti fašizmu in narodnega izdajstva. Tako tudi slovenske bele garde in domo­branstva ni mogoče opravičevati z obrambo vere in slovenskega naroda pred komunizmom. Pozabljajo - med drugim - da je Hit­ler takoj po prihodu na oblast, že v Nemčiji, med prvimi začel pre­ganjati in zapirati duhovnike. Ti so bili že leta 1936 med prvimi zaporniki v zloglasnem taborišču smrti Dachauu. Prav tako so na Koroškem nacisti po priključitvi Avstrije med prvimi udarili po slovenskih duhovnikih, isto se je ponovilo na Gorenjskem.

Kakšnega zaveznika so si torej izbrali za obrambo vere tisti, ki so se podali v službo nacističnih okupatorjev ter jim prisegli zvestobo?

Res je, da so bili mnogi zapeljani. Toliko večja je odgovor­nost tistih, ki so zavedli na tisoče ljudi v narodno izdajstvo. Odgo­vorni SO za vse gorje, ki ga je to povzročilo Slovencem. Odgovorni so tudi za usodo tistih, ki so jih zapeljali. Najmanj dvakrat so jih usodno prevarali: Prvič, ko so jih zvabili v bratomorni boj pod pretvezo, da je boj proti partizanom, boj za vero in boga. Drugič, ko so jim še ob koncu vojne zagotavljali, da jih čaka nadaljevanje boja proti komunizmu, v katerem bodo zmagovito korakali sku­paj z Angleži in Amerikanci.

Nezgodovinsko je tudi. če se danes v obravnavi preteklosti zamenjuje vzrok in posledica. Nedavno je nekdo zahteval, da je treba ukiniti praznovanje škofjeloškega občinskega praznika na dan dražgoške bitke, češ da je ta izzvala Nemce, da so vas uničili in veliko vaščanov pobili. Kakšna obrnjena logika! Opravičujejo tuje napadalce. Nemce, ki so hoteli neusmiljeno napraviti Slove­nijo za nemško deželo in so se pri tem posluževali najbrutalnejših sredstev, obtožujejo pa tiste, ki so se bojevali za obstoj, za prežive­tje, in ki so s svojim bojem preprečili, da se ni uresničil Hitlerjev celotni načrt o preseljevanju Slovencev in še marsikaj drugega.

Ali smo res že tako daleč, da bodo zdaj na zatožno klop kli­cali tiste, ki so svojo ljubezen do domovine dokazali s tem, da so se uprli uničenju in pri tem tvegali, mnogi pa tudi izgubili, svoja lastna •življenja'

Ne gre samo za resnico o NOB. ne gre samo za nas partiza­ne in aktiviste NOB, gre za to, da se na ta način ustvarja in opra­vičuje nova ideološka nestrpnost med Slovenci in uvajanje novega enoumja, novega totalitarizma, temu pa bi se morale vse ivoSo-domiselne m demokratične sile odločno upreti, ker sicer ne bomo deležni na Slovenskem tistih civilizacijskih pridobitev parlamen­tarne demokracije in človekovih svoboščin, ki so naš zgled v razvi­ti Evropi."

Tiskovna konferenca Mladinskega sveta

P r e d s t a v i t e v p r o g r a m s k i h u s m e r i t e v

Ljubljana, IK. oktobra - Predstavniki Mladinskega sveta Slovenije so v četrtek pripravili tiskovno konferenco, na kateri so javnost seznani­li 7 ustanovitvijo, programskimi usmeritvami in aktivnostmi du prve seje /bora te organizacije, podali pa so tudi informacijo o posvetu or­ganizacij, ki se ukvarjajo z mladinskimi vprašanji.

MSS je za sedaj organizacija, ki ima samo kolektivno član­stvo, v njej pa je vključeno dvajset organizacij. V / o r za takšno de­lovanje MSS, ki prakt ično združuje vse, kar je na mladinski ravni, so našli v podobnih evropskih organizacijah. V osnutke program­skih usmeritev so zapisali, da bodo delovali na področju zakonoda­je, mednarodnega sodelovanja, vzgoje in izobraževanja, politike prostega časa, kulture in založništva ter razvojne politike in razi­skovanja Med drugimi so posebej poudarili potrebo po večjem šte­vilu denarnih fondov, širitvi mednarodnega sodelovanja in podpi su mednarodne konvencije o otrokovih pravicah. Predsednik MSS Janez škul j je ocenil, da je s temi programskimi usmeritvami opre­deljena uveljavitev mladinske politike oziroma celovitost dejavno­sti posvečenih mladim. Na delovnem srečanju v Bohinju so organi-zaciie sestavile resolucijo ob začetku javne razprave o novi sloven­ski Ustavi, od katere pričakujejo, da bo nova demokra t ična d ru l bena ureditev sposobna odgovarjati na izzive in potrebe, ki j ih s teboj nosi vsaka nova generacija mladih.

Predstavnike MSS sedaj čaka še promocija programskih usmeritev, nato do 10. novembra javna razprava, med 23. in 25. novembrom pa naj bi bil posvet, na katerem naj bi programske usmeritve tudi sprejeli, naredili tudi svoj statut ter izvoli l i tudi no­vo vodstvo • M . Cregorič

Sodišče zavrnilo prisilno poravnavo in se odločilo za stečajni postopek

Elan gre v stečaj V s i Elanovi delavci bodo do o d l o č i t v e

s t e č a j n e g a senata ostali na delu.

Kranj , 19. oktobra - Sodna odločitev, da gre E lan v stečaj , je bi la vendarle presenetljiva, čeprav je stečaj ves čas postopka prisilne po­ravnave visel v zraku. Z las t i zadnje dni so namreč ugibanja umirile izjave predstavnikov slovenske vlade, k i so izražal i upanje v uspeš­nost prisilne poravnave, tudi občutek , da se je večina upnikov odlo­čila zanjo, nas ni prevaral. Vendar pa se je sodišče odloči lo za ste­ča j , poravnalni senat, k i ga vodi Dragica Pir ihova, v njem pa sta še sodnika Tone Subic in Janez K i k e l , je odločitev o zavrnitvi prisilne poravnave sprejel po tajnem posvetovanju v dneh od 15. do 19. okto­bra. Rečemo lahko, da se je dosledno držal č rke zakona, suvereno sprejel odločitev in s tem pokazal , da sta pri nas (naposled) sodna in izvršilna oblast ločeni. Direktor E lana Peter Lampič je po odlo­čitvi izjavi l , da je verjetno realna in da ga ni zelo presenetila. Rea l i ­sti so torej s tečaj pr ičakoval i , prisi lna poravnava je bi la le zadnje upanje idealistov, da bo Elan navkljub osupljivi f inančni katastrofi rešen.

V kinu Center so sodni odloč i tv i prisostvovali le pred­stavniki E lana , S D K in nekaj upnikov, velikega zanimanja presenetljivo ni bi la de l ežna , nemara je več ina p r i čakova la , da bo pr is i lna poravnava uspe­la in da s tem ne kaže več izgu­bljati časa . Razglasitev sklepa, ki ga je sodni senat strnil v osem kratkih točk , je izzvala polglasne vzdihe p re senečen ja , saj se je prva glas i la : pr is i lna poravnava se ne potrdi in pred­log za pris i lno poravnavo se zavrne. Po uradni do lžnos t i se je zato za E l a n začel stečajni postopek, za s teča jnega sodni­ka je b i l d o l o č e n sodnik Bran­ko Lipovec s kranjskega sod iš ­ča, za s teča jnega upravitelja d i ­p lomiran i ekonomist Vojislav Cvetkovski iz Ljubljane, razre­šena je bi la upraviteljica pr is i l ­ne poravnave Iva M o h o r i č . Narok za preizkus terjatev v s teča jnem postopku bo 14. ja­nuarja 1991 ob 8. uri v sobi 121 Temeljnega sod i šča v Kranju . Sodni senat pa se je odloč i l , da do nadaljnjega ostanejo na de­lu vsi delavci E lana .

Za p r i s i l n o poravnavo g l a s o ­v a l a v e č i n a u p n i k o v

Sodni senat je kratkemu sklepu dodal dolgo obraz lož i ­tev, k i je v zapisniku napolni la kar sedem strani, iz nje je m o č izluščiti podroben odgovor, za­kaj je sod i šče zavrni lo predlog za pris i lno poravnavo in s tem zače lo stečajni postopek.

Terjatve upnikov, ki so imel i v postopku prisilne poravnave glasovalno pravico, so znaša l e 2,1 milijarde dinarjev, zanjo so glasovali upn ik i , katerih terja­tve znaša jo 1,4 mili jarde dinar­jev. Z a pris i lno poravnavo je torej glasovala kval if icirana ve­č ina upnikov.

Vendar pa zgolj njihovi gla­sovi ne zadošča jo , 38. člen lani sprejetega zakona o pr is i ln i po­ravnavi, s tečaju in l ikv idac i j i , narekuje, da mora poravnavo potrditi poravnalni senat. Sa­mostojno se mora torej odloči t i tudi sod i šče , k i prisilne porav­nave ne sme potrdi t i , če ugoto­v i , da obstajajo razlogi , zaradi katerih postopka prisilne po­

ravnave ne bi b i lo m o g o č e za­četi a l i če obstajajo razlogi, za­radi katerih se postopek pr is i l ­ne poravnave lahko ustavi.

Poravnalni senat je zakl juči l , da Elanovo ekonomsko-finan-č n o stanje ni razjasnjeno in da do lžn ik z anal izami ni izkazal verjetnosti, da bo lahko izpo l ­nil obveznosti iz prisilne porav­nave, kar pomeni , da nista iz­polnjena dva temeljna razloga za potrditev prisi lne poravna­ve.

Za s t e č a j po pe t ih m e s e c i h

Sodišče je postopek prisi lne poravnave zače lo 25. maja, po slabih petih mesecih pa jo je zavrnilo in s tem zače lo s tečaj­ni postopek. M a r s i k d o bo ver­jetno dejal, da je b i lo izgublje­nih pet mesecev. Sodni senat v svoji obraz lož i tv i pojasnjuje tu­di na to, saj pravi , da je sod išče sledilo navedbam Elana , da bo verjetnost izpolnitve prisilne poravnave utrdil z dodatnimi anal izami, k i j i h zaradi č a sovne stiske tedaj še ni uspel dokon­čat i . Predstavnik S D K pa je te­daj povedal , da stanje d o l ž n i k a še ni jasno, in da pr ib l i žno 706 mil i jonov dinarjev spornih ter­jatev še preverjajo.

Sodišče zdaj pravi , da tedaj ni moglo predvideti , da eko­nomsko finančnega stanja Ela ­na ne bo m o g o č e ugotoviti . Iz­vedenec, k i ga je do loč i l o so­dišče , je 19. septembra n a m r e č povedal , da d o k o n č n e ocene ne more dati , ker ni imel na razpolago vse potrebne doku­mentacije, kar velja zlasti za dva r a č u n a v tujini, č e m u r E lan ni oporekal . T u d i po navedbah S D K je stanje Elana nerazč iš ­č e n o , njegovo poslovanje s tuji­no pa povsem neraz ja šn jeno . Izvedenec je ugotovil , da so 19. septembra Elanove obveznosti znaša le 2.900 mil i jonov dinar­jev, kar je celo več, kot znaša knjigovodska vrednost celotne­ga Elanovega p r e m o ž e n j a . Anal ize , kako bo E l a n i zpo ln i l obveznosti v pr is i ln i poravnavi .

ni mogel oceniti , ker mu J e

E l a n n i p red lož i l , čep rav je b» to d o l ž a n storiti i n j e to 25. ma­j a tudi obl jubi l .

Elan p r i s i l n e poravnave »1 v z e l dovolj r e sno

E l a n je sodišču šele 20. sep­tembra predlož i l zahtevano analizo, bolje r ečeno svoj p 0 ' gled, kako si predstavlja prisil­no poravnavo, saj sodišče P r a ' v i , da to ni analiza, saj navedbe niso z n i č imer podkrepljene i " dokumentirane. Iz njih ni tnot razbrati, kako bi bile terjatve preoblikovane v kapitalske de­leže, kje bi E lan dob i l denar z? poravnavo obveznosti do upr"' kov, kako bi poravnal obvezno­sti do loč i tvenih upnikov, kate­rih terjatve ne bi bile zmanjša­ne. V svoji vlogi E lan pavšali) 0

napada i zvedenčevo oceno "! trdi , da njegove obvezno**!1

znaša jo le 1.400 do 1.800 mi' 1 ' jonov dinarjev, samo terjatve1

upnikov, k i so imel i glasoval" 0

pravico v postopku prisilne P 0 ' ravnave pa znaša jo 2.130 m«'1' jonov dinarjev.

E lan torej ni izkazal verjet­nosti, da bo obveznosti P°. predlagani pr is i lni poravnav' i zpo ln i l in sod i šče bi postop e" prisilne poravnave mora' 0

ustaviti že pred preskusom jatev, če ne b i 20. septembr3

Elan iz javi l , da bo slovensk 0

vlado zaprosil za poroš tven 0

izjavo, kar je v skladu z 20. nom zakona o pr is i ln i poravna­v i .

Slovenska vlada pa poroštva ni dala. • M . Volčjak

OGLED IN PRODAJA GRADBINEC. SPODNJI PLA™ * JESENICE

Slovenska vlada seje z a č e l a ukvarjati z gospodarskimi vprašanj i

O b v e z n i c e z a p o s p e š e v a n j e i z v o z a

V l a d a j e s p r e j e l a o s n u t k e p o m e m b n i h z a k o n o v o p r i v a t i z a c i j i , o a g e n c i j i z a p r i v a t i z a c i j o i n s k l a d u z a r azvo j ' z a v o d i h i n o z a d r u g a h , o k a t e r i h b o s k u p š č i n a o d l o č a l a n a z a s e d a n j i h d o k o n c a l e t a .

Ljubljana, 18. oktobra - V l a ­da se ( k o n č n o ) vedno bolj ukvarja z gospodarskimi vpra­šanji . N a zadnji seji v četr tek je sprejela predlog zakona za iz­dajo obveznic za p o s p e š e v a n j e izvoza. Doslej j ih je gospodar­stvu kot p o m o č , ne posebej za izvoz, razdeli la v št ir ih obrokih za 200 mil i jonov mark, vendar je slovensko gospodarstvo še hudo podhranjeno in bi dolgo­r o č n o pomagal samo svež de­nar, tega pa ni tudi zaradi pol i ­t ičnih zmešn jav v Jugoslavij i . C e bi hoteli izdatneje pomagati gospodarstvu, bi rabi l i še 300 mil i jonov mark, če pa b i upo­števali še turizem, kmetijstvo in malo pod je tn i š tvo , bi rabil i še dodatnih 500 mi l i jonov mark. Posedaj je p o m o č v ob l ik i ob­veznic prejelo 51 podjetij. V l o ­žek vlada nadzira, če ne bo uč inkov , bo terjala denar na­zaj, sicer pa ta poseg, k i naj bi pospeš i l preoblikovanje podje­tij v de ln i ške d r u ž b e ali d r u ž b e z. omejeno odgovornostjo, ures­ničevanja zakona o privatizaci­ji in drugih obl ik lastninjenja ne moti . S tako ob l iko dokapi talizacije bo vlada nadaljevala

K e r so v posebno t ežkem po­ložaju i zvozn ik i , pa kljub temu najbol jše gospodarijo (90 od­stotkov pr ihodka slovenske in­dustrije ustvari le 707 srednjih in vel ikih podjetij), jim bo vla­da poslej pomagala z obvezni cami na neto devizni uč inek. Obveznic bo za 180 mili jonov n e m š k i h mark, republ ika bo poskrbela za 17 mil i jonov mark za *ž,5-odstotne obresti, papirje pa bodo prodajala pod jetja sama. Osnova za iz račun bo konvert ibi lni izvoz med I.

Slovenski biro na

Dunaju

Republika Slovenija ima že predstavništvo v Brus­lju, sedaj pa odpira v sre­dišču Dunaja Biro Repu­blike Slovenije, ki ga bo vodil pooblaščenec dr. Karel Sniolle Sicer pa Slovenija še namerava odpirati svoja predstavni­štva, skupaj z gospodar­sko zbornico, bankami in posameznimi podjetji, vendar skladno s predpisi države, kjer bo predstav­ništvo. Slovenija namreč še ni mednarodnopravni subjekt, zato konzularnih in diplomatskih predstav­ništev ne more odpirali. Svoje biroje ali predstav­ništva bomo odprli v Was-htngtonu. Moskvi in Pra­gi, v naslednji rundi pa v Rimu. Parizu, Londonu. Bonnu. Ženevi in New Vorku

jul i jem in 30. septembrom, ob­veznice pa bodo pokri le 20 od­stotkov neto deviznega pri l iva To so v bistvu 20-odstotne iz­vozne stimulacije. Obveznice bodo nominirane z vrednostmi od 1000 do H)O.(KM) mark, dob i l pa jih bo producent, zasebniki, banke in hi alinee pa 10 izvzeti

Kot je povedal minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jo­že Osterc, bo šel po pospeše­nem postopku na prvo zaseda-ti|c skupšč ine osnutek zakona

o zadrugah, krovni zakon, ki mu bodo sledi l i še zakoni o vračanju lastnine, denacionali­zacije, zakoni s p o d r o č j a obrti , gozdarstva, stanovanjskega go­spodarstva. Proces bo polekal s o č a s n o s privatizacijo, delo pa bodo usklajevala ustrezna re­pub l i ška ministrstva in ne obči ­ne, kot je b i lo prvotno mišlje­no.

Tiskovni predstavnik vlade Branko Podobnik je povedal , da so b i l i na četr tkovi seji vla­de sprejeti osnutki zakonov o privatizacij i , agenciji zanjo in razvojnem skladu ter zavodih . Osnutk i so dobr i in vlada upa. da jih parlament ne bo bistve no spreminjal. V lada naj bi po slej imenovala direktorje zavo­dov, recimo šol, j avnih podjetij s pod roč j a infrastrukture, ven­dar med kandidati na osnovi javnega razpisa

Vlada pa ni izobl ikovala mnenja k osnutku novega za kona o R T V , vendar ga bo do prvega u s e d a n j i s k u p š č i n e , ni loglasaia, d i bi na Kmetijske proizvode, u v o ž e n e iz drugih delov d ržave , dodal i 2(1 odsto tkov davka, ker je tam za tol iko cenejša kmetijska proizvodnja, pi.iv tako pa bo vlada Še cnkiat razpravljala o m a n j š e m pn spevku ozi roma ukini tvi dftjs tve za ceste kmetom pri naku­pu nafte. V lada je dopo ln i l a za kon o javnih shodih, vendar bo o tem še debata, razpravljala je 0 noinj i in posedovanju orožja , kjer naj bi potrdi lo nadomesti la o d l o č b a , zoper katero je mo­goč ugovor, po novem pa piav tako žičnic ne bi pregledovali glede na starost, ampak glede na ure obratovanja. Doslej so

Je* bi l i obvezni pregledi, ne g'.*^ ali so se naprave vrtele a'1

• J . Košnjek

Kompenzacije

klavnicam

Minister Osterc je P0^-dal. da bo vlada namen

la od 14 do 15 milij^, dinarjev iz sredstev ~a . tervencije v kn\eti}slvU ' prihodnje leto, ker ' e

denarja za to ni. za & f l

penzacije klavnicam I odkupu mladega p'10' ^ ga goveda. Kompen"aij* lo 3 dinarje za ktlog^ Klavnice so namreč P u nehale kupovali govedo, katerega A'v/. gram v prvem kak<>u'^J}

nem razredu je po "<lV

()

25 dinarjev f ' " " 7 " ^ , / razmerje med ll'r,,je mleka in mesa), ker s

g r

Jugoslaviji pojavih 0 nejie meso iz uvot* kupovale tega. PO P* r.,M

kili ministrstva tako Č&n Mevih na odkup "a!

looo goved, s temi vencijami bi ()dk^P 10.000 goved, in «']„ ustvariti enomesečni' ', :erve. obenem mit Madiiniške Kap^jjf klavnic Sicer pO pripravlja za /V trajnejše rešitve. I'' minister, obenem zaščito.

T ° r e k , 23 . o k t o b r a 1990 O B V E S T I L A , O G L A S I 9. S T R A N @ @ S S K m © l E I I G L A S

IVTO Š O L A " i n g . H U M A R

prodaja uvoženih ran j

ORGANIZIRAMO TEČAJ CESTNOPROMETNIH

PREDPISOV s PRIČETKOM v ponedeljek, 29. Oktobra 90. v prostorih KRANJSKE GIMNAZIJE ob 18. uri VOŽNJA ZAGOTOVLJENA NA NOVIH VOZILIH RENAULT 5

NAJBOLJŠA POT, DA P O S T A N E T E D O B E R

VOZNIK

I N F O R M A C I J E ® 1 1 - 0 3 5

FIAT, HONDA, TOYOTA, MAZDA, MITSUBISHI S T A R O Z A N O V O

Sprejemamo prednaročila za R E N A U L T 5 - 1400 c c m s k a t a l i z a t o r j e m

C e n a 1 6 6 . 0 0 0 , 0 0 R o k d o b a v e 15. d e c e m b e r .

J a n k a P u c l j a 9 ,64000 K r a n j , te l . : 35-981 D e l . č a s od 8. do 12. i n od 15. do 19. u re .

K E R h

A L M a — NAIL

ESTETSKO JERAPEVTSKA KOZMETIKA NOHTOV Oblikovanje, podaljševanje, R v a n j e in modeliranje nohtov.

A L M A KOČNIK

VODOPIVČEVA 13 64000 K R A N J

t e l : 064/11-348

KOZMETIČNI S A L O N IN S A V N A • MARTA KERN

KOROŠKA 5 64000 KRANJ

(HOTEL CREINA) tel. (064) 23-650

& * -

MEDI - MYOTHERM NOVA UČINKOVITA METODA

ODSTRANJEVANJA CELULITA IN PREKOMERNE TEŽE • JIM

1 1 1 1

( / M U R K )

v naših prodajalnah

0 1

Ž E N S K I

S A L O N Titov trg 7, Kranj

Odg

M O Š K I

S A L O N

# R E K W M G O R O

V N O V O L E T O 1 9 9 1

K A K O ?

S Č I M ?

P O U G O D N I H C E N A H !

Podjetja za akonomako propagando In marketing p. o. Nova Gorica 65290 ftempeler pn Gorici. Bratuževa 13 A telelon: h. C. (065) 32-563 . 32-543. 32 447 lelefax (085) 31-768

^ e d l a g a m o v a m O C ^ L O Č I T E S E Z A

£ O L E D A R g p K O V N I K p ^ A N E R

° S L O V N O D A R I L O

L a h k o

p o v a S i h ž e l j a h O S E B N O P O S L O V N O Z I M E N O M V A Š E G A P O D J E T J A

1/EvlHAU Mf O • P R A Z N I K C V E T J A - C V E T L I Č N I B I E N A L E • S T A R I Z E M L J F V I D I S L O V E N I J E • T I H O Ž I T J E - S T A R E U R E • E K S O T I Č N O C V E T J E • P O S L O V N I K O L E D A R • K M E Č K I K O L E D A R • N A M I / N I K O L E D A R • B E L E Ž K E IN R O K O V N I K I

( to rmnt A 5 B 5 , A 4 . B 6 ) - u s n j e - g u m a • P L A N E R - u s r i j « - g u m a

O B l \ y ? i T E N * S ( 0 6 5 ) 3 2 - 5 6 3 , 3 2 - 5 4 3 . 3 2 - 4 4 7 P l I l T t I E N A S B r a t u ž e v a 1 3 A . 6 5 2 9 0 Š E M P E T E R V R E K L A M C E N T R U

N A M tax ( 0 6 5 ) 3 1 - 7 8 8 1

* , S K A L V A S B O P O V A š i Ž E L J I T U D I N A Š Z A < V t O P N l K

S V E Z E I N P O C E N I D O B I T E V N O V I D I S K O N T N I P R O D A J A L N I P R I O U A R I C I

CEKIN T r g o v i n a o b t o v a r n i

•odprta vsak dan od 9.-12. ure in od 14. -17. ure ob sobotah od 8.-12. ure

P R I D I T E I N S E P R E P R I Č A J T E

MI SMO Z VAMI! Zato smo tu. Da bi vam olajšali Iskanje pri gradnji ali obnovi doma. Tu smo. S celovito ponudbo gradbenih materialov, stavbnega pohištva, keramičnih izdelkov. Z resnično veliko izbiro blaga.

MI SMO Z VAMI V VAŠEM

MESTU!

LCTJLM E S S S

Kranj - Primskovo tel.:26-076 ali 23-949 O d p r t o v s a k d a n o d 7. d o 19. u r e , o b s o b o t a h o d 7 . d o 13. u r e .

•

•

4 V A

O A H A T 9 U

A V T 0 S E R V I S

V L E Č N A

3 S L U Ž B A

K R E S N I C E 061/877-480

O b v e š č a m o u p o r a b n i k e c e s t e š t . M - 1 , P o d k o r e n - L j u -b l jana , d a b o p o d n e v i o b d e l a v n i k i h d o 16. 1 1 . 1 9 9 0 na v i a d u k t u P e r a č i c a ov i r an p r o m e t z a r a d i o b n o v i t v e n i h d e l . V d e ž e v n e m in m e g l e n e m v r e m e n u z a p o r e ne b o .

A N T O N B I Z I L J Cesta Andreja Bitenca 108 T*l. 061/50-9031

K R A N J

SEMENARNA PEHTA TomSičeva 30, Kranj (v bližini gostiln St. Majer In Sifrer)

K A J P O N U J A S E M E N A R N A PEHTA Z A J E S E N S K O K M E T I J S K O S E Z O N O ? Poleg obstoječega stalnega programa |e PEHTA poskrbela za - najceneiJe holandske čebulice vseh vrsi na|cene|ie holandske vrtnice (tudi

modre vrtnice) Pehta |e ekskluzivni prodajalec nove

sadne vrsle aroni|e in krone - Konec oktobra PEHTA odpira novo mmi drevesnico locirano prav lako na Tomšičevi ulici -1 november na razpolago bodo krizanteme vseh vrsi po konkurenčnih cenah

Sprejemamo naročila za vse vrste aranžiranega cvetja 1

k o v i n O t e h n a Blagovn ica FUŽINAR Jesen ice

K a s e t o f o n i S A M S U N G I

C e n e s a m o 2 . 6 7 9 . - d i n n e m o g o č e j e m o g o č e - n e m o g o č e je m o g o č e

ISKRA IIV Podjetje tiskana vezja, p. o. Ljubljanska 24 a

Kranj

Razpisujemo prosto delovno mesto

POMOČNIKA DIREKTORJA Pogoj i : — visoka izobrazba ekonomske smeri ,

5 let delovnih izkušenj pri vod i ln ih ali vodstvenih delov­nih mestih aktivno znanje nem&čine ali ang lešč ine

Prijavo z dokazi l i o izpolnjevanju pogojev p r i č a k u j e m o v 15 dneh po objavi r , iz |m. i na naslov podjetja s pr ipisom »za razp i s« . Za vse ostale informacije smo na voljo na tel. 21-37° . Kandida t i bodo o izbir i obveščen i v 8 dneh po spre jeti od loč i tv i .

G O S P O D A R S T V O

U R E J A : M A R I J A V O L Č J A K

Z a p r t i h o t e l i

Konec oktobra in november je čas, ki mu turistični delavci pravijo posezona. Nekateri ga imenujejo tudi medsezona, dodo­bra pa se je udomačil tudi izraz mrtva sezona. Prav ta zadnji pa je, vsaj za naše kraje, zelo slikovit, saj z eno besedo naznanja vse - namreč mrtvilo v turističnih krajih.

Turistični delavci in vsi, ki imajo od turizma dobiček (ali iz-gubo),se oddahnejo od burnega enega ali dveh mesecev naporne­ga dela v vrhuncu poletne sezone in nabirajo nove moči za pri­hodnjo zimsko sezono. Hotele pa varno zaklenijo ali v najboljšem primeru prepustijo čiščenjem, pleskanjem, obnavljanjem opreme, prenavljanjem prostorov... Gostje, če se po naključju pojavijo, pa naj se znajdejo kakor vedno in znajo.

Res je, da je težko oporekati našim hotelirjem, ki trdijo, da dva ali trije gostje niso vredni toliko, da bi bilo zanje vredno ogre­vati prostore, kuhati, prati in delati vse, kar pač sodi v hotelsko oskrbo. Res pa je tudi, da se bo končno le treba vprašati, kaj na­rediti tudi zato, da bi bilo gostov vsaj toliko, da bi se to izplačalo. Gotovo jesen ni čas, ki bi bil primeren za kopanje, tudi ni čas smučanja, pa tudi izleti v naravo so prijetni le še ob lepem vreme­nu. Toda saj turisti ne iščejo le-tega. radi se tudi sprostijo, igrajo igre, ukvarjajo z drugimi športi, kot sta plavanje in smučanje. To­da tu se naša ponudba konča. Tu, kjer je treba biti domiseln, tu, kjer je treba poskrbeti za gosta, ga animirati, voditi in mu poka­zati tudi kaj takega, kar bi sicer lahko videl in počel tudi doma -toda na drugačen, družaben način. Za to pa nimamo ne znanja in kot kaže tudi ne volje. Nimamo ljudi, ki bi se hoteli ukvarjati z ljudmi, nimamo ponudbe, ki ne bi bila odvisna zgolj od "naravnih danosti". Pa naj si bo pokritih športnih dvoran z organiziranimi tečaji, z organizirano vadbo, z organizirano družabnostjo ali pa vsaj nekoga, ki bi pripravljal oglede, vodil po koncertih, razstavah in izletniških točkah. Vse to pa je še kako zanimiva ponudba za tiste, ki si na primer tudi v glavni turistični sezoni ne morejo pri­voščiti počitnic (npr. prevozniki, trgovci...).

Tako minevajo "mrtve sezone"zaklenjenih hotelov in večina se jih je sprijaznila z dejstvom, da je boljše nič delati in slabo za­služiti, kot veliko delati in malce bolje zaslužiti. Dokler bo tako, pa tudi dobra propaganda in vsi ostali vzroki slabih zaslužkov v turizmu, ne bodo prida prispevali k njegovemu tako želenemu razcvetu. # V . Stanovnik

I Z G O S P O D A R S K E G A S V E T A

K o l i k o bo s ta la v k l j u č i t e v v E v r o p o Vse pogosteje p o s l u š a m o ugibanja, k o l i k o bi nas stala sa­

mostojnost, kaj b i torej pomenila za slovensko gospodarstvo vključitev v Evropo. Ocenjevalci se strinjajo, da bi b i l šok ve­l ik , previdni pa so pri š tevi lkah, doslej jo je javnosti p r a k t i č n o povedal le M i l a n K u č a n , predsednik slovenskega predsedstva, ki je dejal, da bo samostojna Slovenija za preživet je v prvi po­lovic i leta potrebovala mil i jardo dolarjev. Ostaja pa seveda vprašan je , ali je to vse ali ne ozi roma je ta mil i jarda dolarjev le del vsote, ki je bistveno večja. Č e se ozremo na združevan je N e m č i j , n a m r e č lahko slutimo, da bi vključitev v Evropo stala vel iko več , saj so v Vzhodn i Nemči j i junija letos govor i l i , da bo združ i tev Zahodne Nemce veljala 69 mil i jard dolarjev, sep­tembra so govor i l i že o 104 miijardah dolarjev, najnovešj i izra­čun pa pravi , da bodo v prihodnj ih desetih letih potrebovali 600 mil i jard dolarjev, kar je 60 mil i jard dolarjev letno.

100 m o n t a ž n i h h i š z a N e m č i j o Škofjeloški Jelovici se prihodnje leto obeta še večji izvoz

m o n t a ž n i h hiš . N e m š k i kupec je z njimi vse bolj zadovoljen, tudi zas lužek je ustrezen in prihodnje leto namerava kupi t i 100 m o n t a ž n i h hiš , k i predstavljajo 10 odstotkov celotnega pr ihod­ka Jelovice. T u d i v Sovjetski zvezi dogovorjeni posl i tečejo, za­to bo lahko pr iš lo do še večjega. Jelovica pa ima tudi nekaj no­vih ponudb, denimo iz Izraela, zato si prihodnje leto obetajo dobro prodajo m o n t a ž n i h hiš .

Jelovica bo v kratkem uvozila za 1,6 mi l i jona mark kako­vostne zahodne opreme, zanjo je dobi la ugodno posojilo, uvo­žena oprema pa je o p r o š č e n a carine, saj sodi v tako imenovani program A K A . Gre predvsem za posamezne stroje, ki bodo odpravi l i ozka grla v proizvodnj i , uvozi l i pa bodo tudi sodob­ne viličarje za stransko nakladanje.

V Š t e v c i h prodaja b o l j š a V Iskrinem podjetju Števci v Kranju je avgusta d o m a č a

prodaja znaša l a 32,3 mil i jona dinarjev, od tega so 25,1 mil i jo­na dinarjev iztržili s prodajo e lek t r ičn ih š tevcev in st ikalnih ur. Povpra ševan j e po števcih in delno tudi po st ikalnih urah se po­večuje in septembrska prodaja je bi la p r ib l i žno 15 odstotkov večja kot avgustovska. Izvoz pa je avgusta znaša l 1.948 t i soč dolarjev, septembra pa že več kot 2 mil i jona dolarjev.

K l j u b rasti proizvodnje in izvoza imajo v Števcih še vedno velike probleme z likvidnostjo, kupci j i m stalno dolgujejo pri­b l i žno 50 mil i jonov dinarjev. P o v p r e č n a m e s e č n a p lača je av­gusta v Števcih znaša l a 4.858 dinarjev, zaposlenih pa je bi lo 1.396 l judi .

V Števcih p r ičaku je jo , da se bodo razmere vsaj deloma iz­bol jša le z uvedbo izvoznih spodbud, saj j ih kot velikega izvoz­nika zelo pesti precenjeni dinar.

S L O V E N I J A

Upravni odbor k m e č k e zveze

O a k t u a l n i h k m e t i j s k i h

i n p o l i t i č n i h v p r a š a n j i h Ljubljana, IH. oktobra - Upravn i odbor Slovenske k m e č k e zveze bo danes na razšir jeni seji na R o d i c i pri D o m ž a l a h obravnaval priprave na občn i zbor, problematiko obveščan ja v stranki, za­d r u ž n o zakonodajo, zakon o gozdovih , pokojninsko- inval idsko zavarovanje kmetov, problematiko lovstva ter osnutka nove slo­venske ustave in statuta Slovenske k m e č k e zveze. • C . Z .

Slovenski model privatizacije podjetij zavrača splošno podržavljanje in brezplačno razdeljevanje družbene lastnine

Dve leti dovolj za začetek preoblikovanja K d o r d o k o n c a l e t a 1 9 9 2 ne b o z a č e t p o s t o p k a p r e o b l i k o v a n j a v k a p i t a i s k u u r u ž -b o a l i d r u ž b o z o m e j e n o o d g o v o r n o s t j o , b o t o s t o r i l a A g e n c i j a z a p r i v a t i z a c i j o , o b l i k o v a l a v p o d j e t j u u p r a v n i o d b o r , k i b o z a č e l p r e d p i s a n i p o s t o p e k . S i c e r p a s l o ­v e n s k i m o d e l p r e d v i d e v a d e v e t m o ž n o s t i p r i v a t i z a c i j e .

ga v račan ja bi trgali podjetja« postopki preoblikovanja pa i \ e

bi b i l i k o n č a n i pred zaključ­kom vseh postopkov. Po naserp modelu terjatve bivših lastni­kov ne morejo zaustaviti p r e 0 ' bl ikovanja. Vračanja v gotovini naj ne b i b i lo , rešitev so vred­nostni papirji sklada ozirofn8

slovenske d ržave . Dr . Mencin­ger pravi , da b i privatizacija * denacionalizacijo segla l J a

leta 1948. Nacionalizacije ^ 1958 na primer privatizacije ne bi smele ovirat i . Gre za stavne zemlj išča, lokale. Tud i če se kal i vrnejo, se lahko novi

Dr. Jože družbena, nina

Mencinger: niti državna

Niti last-

Preddvor, 18. oktobra - Isti dan, ko je izvršni svet Slovenije sprejel osnutek zakona o privatizaciji (osnutek naj bi b i l v skupščinski pro­ceduri 12. novembra, sprejet pa naj bi b i l do konca leta), sta o zna­či lnost ih zelo pomembnega zakona v klubu Dvor v Preddvoru (vodi ga poslanec Z K S - stranke demokra t i čne prenove in predsednik vlade v senci E m i l M i l a n Pintar) nekaterim gorenjskim direktor­jem govorila avtorja osnutka zakona, podpredsednik republ i ške vlade dr. J O Ž E M E N C I N G E R in direktor republ i ške agencije za privatizacijo U R O Š K O R Ž E .

avtonomne obl ike privatizaci­je, kjer so kupci interni , f izične osebe, bc m o g o č a sk ra j šana metoda ob u p o š t e v a n j u popra­vljene knjigovodske vrednosti za nekatere elemente aktive, k i naj bi bi l i v bi lancah napak pr i ­kazani . Šlo bo za zgradbe in zemljo ter nove ocene sodnih cenilcev. Agenci ja pa bo pose­bej nadzorovala postopke pro­daje a l i dokapital izacije, kjer so partnerji tujci a l i d o m a č a zasebna podjetja. Pri avtonom­nih metodah mora bit i agencija samo o b v e š č e n a in če ne reagi­ra, je znak, da je vse v redu. Č e bo ugovarjala, podjetje lahko upoš t eva ugovor al i ne, se regi­strira, vendar agencija lahko registracijo spodbija. Prodaja bo m o g o č a ob sodelovanju in soglasju agencije. Podjetje bo d o l ž n o obl ikovat i odbor za pr i ­vatizacijo, v katerem bo imela agencija svojega predstavnika s pravico veta. Sicer pa bo agen­cijo vodi l upravni odbor, ki ga bo imenovala vlada, program privatizacije pa bo vsako leto sprejela r epub l i ška skupšč ina . Pomemben bo sklad za razvoj, v katerem se bo zbiral denar od prodaje podjetij. Imel bo dva r a č u n a : privatizacijski z gotovi­no in vrednostnimi papirji od prodaje, z njim pa bo gospoda­ri l v imenu in na r a č u n Repu­bl ike Slovenije in pokojninske­ga sklada, in investicijskega, kjer bodo sredstva sklada, na­menjena za n a l o ž b e in odkupu vrednostnih papirjev. To ne bo nov razvojni dinar, ki je b i l do­slej slabo na ložen in delno zgu­bljen. D o b r i projekti so se izva­ja l i v slabih podjetjih. Posebno p o d r o č j e bo skrbn i š tvo , ki bo uvedeno v štir ih pr imerih . Agencija bo imenovala upravni odbor v podjetjih, k i to same želijo (tak primer je sedaj Žele­zarna Jesenice - op. J . K . ) . V drugem primeru bo skrbn i š tvo uvedeno po sklepu r epub l i ške skupšč ine , tretji primeri bodo tam, kjer manjka upravljalska struktura, kar bo aktualno pri nekaterih hold ingih , k i imajo velik kapi tal , so pa brez legal­nih organih upravljanja, če t r ta skupna pa bodo podjetja, ki do konca leta 1992 ne bodo začela nobenega postopka preobliko­vanja, pa bo to zače la agencija sama."

"Največj i problem je pro­blem uskladitve tega zakona z zakonom o zadrugah. Zahteve zadrug po živilski industriji so velike. Ta zakon je dosti vezan tudi na zakon o denacionaliza­c i j i , vendar te stvari sprejetja zakona o privatizacij i ne b i smele blokira t i . Izvršni svet je bi l ju l i ja v svojih programskih izhodišč ih proti s p l o š n e m u po­državl janju in s p l o š n e m u raz­deljevanju v smis lu : vsakemu Slovencu eno delnico. Vsako stvar bo treba p lača t i , ne glede, kako velik bo popust. Konec leta 1992 bi moral biti zače tek privatizacije k o n č a n . Lastnina bo nomini rana in d r u ž b e n e lastnine ne bo več. M i smo za decentralizirano privatizacijo, seveda nadzorovano, vendar se začenja na ravni podjetij. N i ­smo za to, da vse pobere repu­bl ika in z a č n e centralizirano prodajati. N a d z o r je potreben zato, ker d r u ž b e n a lastnina ni ­ma prodajalca, in ta nadzor bo naloga Agencije za privatizaci­jo . Me tod bo devet, strnjene pa so v treh skupinah: v avtonom­ni privatizacij i , v privatizaciji s sodelovanjem agencije in pri­vatizaciji v izvedbi agencije. Poznamo prodajo in dokapita-lizacijo. V primeru prodaje ce­lega al i dela podjetja gre goto­vina v sklad za socialne, ekolo­ške in deloma razvojne progra­me, s č imer bi za dajatve za to p o d r o č j e razbremenili gospo­darstvo. D e l tega denarja bi šel na investicijski r a č u n . Pri do-kapitalizacij i bo na jbrž najbolj ob iča jen nač in , da se bo druž­beni kapital v ob l ik i prednost­nih delnic prenesel na sklad. Te delnice naj bi se počas i spremenile v navadne. K l j u ­č n e g a pomena bo ocenjevanje p r e m o ž e n j a . Predlagamo tri m o ž n e nač ine . Prvi je knj ižna vrednost. Drugi je korigirana knj ižna vrednost, kjer se posa­mezni deli aktive posebej oce­nijo. Pr imer: h i ša je odpisana, pa je vel iko p r e m o ž e n j e . Ena­ko bo pri zemlj iščih . K d o r bo trd i l , da je vrednost man j ša , bo lahko ceno spodbijal . Tretji na­čin pa bo pravo ocenjevanje. T o bodo delale ocenjevalne fir­me, k i j i h bo zbrala agencija. Č e b i n a m r e č ocenjevali tako vseh 1500 podjetij, ki j i h bo za­dela privatizacija, bi to predol­go trajalo, ocenjevalne forme pa bi vel iko zas luži le . Pri delni­cah bodo 30-odstotni popusti za vse d ržav l j ane Slovenije in vse zaposlene. N a leto zaposli­tve v firmi pa bo pol odstotka pribi tka, vendar največ do 10 odstotkov, kar pomeni , da ima stalnost omejeno težo. Tako bodo popusti lahko maksimal­no 40 ozi roma 50 odstotkov."

Uroš Korže: Štiri oblike skrbništva

"Agenci ja za privatizacijo bo svetovalna institucija z nekate­rimi javnimi pooblast i l i . Sama ne bo ocenjevala, ampak bo iz­dajala licence podjetjem, k i bo­do za to kval i f ic i rana. Za vse

Privatizacija ne sme biti novo breme

Predlagatelji in sestavljala osnutka zakona pravijo, da pri­vatizacija ne sme povzroča t i novih problemov in dodatno obremenjevati sedanjo genera­cijo in generacije, ki bodo pri­šle. Slovenski model privaliza-cije u p o š t e v a n a m r e č za razliki) od podobnih potez v Vzhodn i Ev rop i tudi reprivatizacijo. T u je p r ičakova t i precej sporov, saj so glasne zahteve, da naj najprej vrnemo zemljo, denar, podjetja, Šele nato pa privatiz.i-rajmo. S tem ne bi nikamor pri­šli. Uniči l i bi vel iko podjetij. O š k o d o v a n i naj bi dob i l i od­š k o d n i n o z vrednostnimi papir­j i sklada, vendar bi to veljalo le za aktivnega lastnika, ne pa ne­koga tretjega, ki z lastnino se­danjega podjetja nima nobene

prave zveze. A k t i v n i lastnik naj postane de ln i ča r podjetja. Po besedah dr. Mencingerja neka­tera podjetja soglaša jo s tem. Č e b i , dodaja U r o š Korže , vra­čali sredstva v ob l i k i , k a k r š n a so b i la odvzeta, b i razdajali lep del , krepko nad 10 odstotkov, slovenskega narodnega dohod­ka. To bi bi lo za privatizacijo najbolj n e v đ r n o . Precej teh stvari so uredile mednarodne povojne pogodbe, k i so zaveza­le za p o p l a č i l o o d š k o d n i n e svojim d r ž a v l j a n o m vlade dr­žav napadalk. V primeru take-

lo-lasf-

n ik i obveže jo , da ne bodo n' kogar metali ven. Plačati pa J. treba primerno najemnino oz roma o d š k o d n i n o za uporan^ Seveda pa so v Sloveniji na stvari tudi d r u g a č n i pog ' e ' zato bo zasnova zakona p ° batah v parlamentu drugaCfl* vendar bi morala v b i s t v 5 n

a

stvareh ostati nespremenjen 1

Pisana je na kožo Slovence^ ki ne ljubijo ne državnega * cial izma, ne državnega kap1

l izma, ki bi b i l i radi Evropa- P ne v vseh oz i r ih , pa tudi za pital izem bi b i l i , vendar ne takšnega iz pred vojne, a m P ] a j za t akšnega , kakr šen J e . s e . j j izveden v Zahodn i Evropi«/ dr. Mencinger . • J . Košnje*

V p r a š a n j a , o d g o v o r i

Začetni 15-odstotni delež v podjetju zbranega kapitala je zop0

jetja z velikim kapitalom prevelik. Zakaj za take firme zače<* obveza ne bi bila manjša? Kakšen je popust na delovno dobo? b teti dobiček se lahko pretvarja v delnice? Ali se bodo delnice p* našale v sklad s pogodbo? Kaj moramo storiti tisti, ki smo žf rf& strirani kot delniške družbe, je med drugim spraševal direkto Merkurja Jakob Piskernik, Korže : "Dejansko je interna privatizacija malo problematici Po osnutku je res treba zbrati 15 odstotkov kapitala za za^e}eg interne privatizacije. V te odstotke je že vključen popust. Teko dobiček se lahko pretvarja v začetni delež za privatizacijo. Vpf^ rabi se lahko tudi nerazdeljeni dobiček iz leta 89 in tekoči dobi­ček po zaključnem računu za leto 90. Ni pa še rečeno, da ne ... bo treba na račun letošnjega dobička povečati za kakšen odstop poslovni sklad podjetja. Prednostne delnice naj bi se prenesle n. sklad po izvedenem preoblikovanju podjetja. Podjetja, ki so' * delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo, imajo « leti časa za prilagoditev. V 90 dneh po sprejetju zakona pO " treba obvestiti agencijo, kaj je kdo storil. Denar za odkup a'e'r" bo najverjetneje ostal v podjetjih. Če je kapitala 100, pa vizper

te 15 odstotkov novega kapitala, ga imate skupaj 115 in ga rate potem v desetih letih nazaj spet odkupiti 100. Lahko po 1

odstotkov daste skladu, ga imate spet 100. od tega 85 družbe" ga in 15 lastnega."

Kako naj delavce prepričamo, da morajo kupiti svoje podjetje, stJt

med drugim spraševala direktorica Gorenjskega tiska Krist* Kobal in direktor Šeširja Miro Pinterič. Korit ."Prednostne delnice, deponirane v skladu, ne prin skladu upravljalskih pravic v podjetju. Kapital ostaja notri,

ašo}° ve"'.

dar gre proporcionalni del dobička v sklad. Če pa želijo P°jn, delavci popolni lastniki, morajo to odkupiti, sicer bi bila toPj ritev, ki pa jo mi zavračamo. Za velika podjetja interna pn. vol''

V/l" 0J-

zacija ni generalni model, še posebno za kapitalno intet* ne. Svetovne izkušnje kažejo, da ima delavsko delničarstvo večji učinek v storitvenih dejavnostih, kjer človek s svojim lahko največ prispeva h kakovosti. V velikih podjetjih je deUi™% delničarstvo ena od oblik ob vlaganjih tujcev, zamenjavi pos°j j. delnic, javni prodaji delnic, skratka, gre za večstransko los 9 štvo. Sicer pa mora podjetje živeti od dobička, vrednost P°$ lj. pa mora ven iz podjetja. Če dobička ni. privatizacija nintO 5

sla. Lastništvo tujcev bo omejeno. Ne more biti lastnik, Cej^ uvozil en stroj. Osnutek predvideva, da mora vložiti najmanj 80 odstotkov sredstev oziroma kapitala." Mencinger: "Sedaj bi radi v Sloveniji vse prodali državljo"0

kar pa tudi ni dobro. Dobra se pa mi zdi ideja o prodaji sto' vanj ljudem. Seveda pod ugodnimi pogoji. Podjetja bi tudi 5 prišla do denarja. " ^ Direktorica livarne LTH iz Škofje Loke Blažičeva je menila % so v Nemški demokratični republiki izbrali boljši model kot g pa tudi Markovič je ubral boljšo pot, kot jo predvideva osi slovenskega zakona.

up*: Mencinger: "Markovičev model preprečuje sodoben način -. vijanja. Predvideva samo delavske interne delnice, so imeli kaj razmišljati. Tam so preko noči prevzel

kapitala. Mi tega nimamo kje dobiti. Industrija DDR je Pfym hala delati. Premoženje ima centrala in kdor pride, lahko I

v- r • j - i- gm Zastoj proizvodnje je popoln. Delajo menda samo dan on Q^ na teden, dobivajo po 1200 ali 1500 mark plače ali portioCt-podpori ZR N si to lahko privoščijo." ^ Pintar, vlada v senci: "Lastnina sama po sebi še ne zago/?*jf razvojnega vzpona, ampak je nujna še dodatna motivacij" lavcev. Osnutek zakona je preveč podrejen problemu vTtj^mm lastnine (57. člen - reprivatizacijo), ne pa lastninski prevO^^m zakon je kompliciran, preveč moči daje državi, časa pa jePri? 0 lo. Podjetje bi lahko vsa srednjeročna in dolgoročna P°s

spremenila v delnice in jih vročila upnikom. To bi bila rozbr nitev dolgov, zaradi katerih tehnološko obnovljene forme JM rejo zadihati. To ne bi uničilo bank. Banke naj papirje P°JzM vrednosti prodajo na trgu vrednostnih papirjev. Če delavci P tja vplačajo dodatne delnice najmanj v višini 10 odstotka''''' Jjj jo pravico do brezplačne razdelitve delnic v višini 25 °^si°^i] stare vrednosti podjetja. Pri vplačilu mora sodelovati nO) ^ pol zaposlenih. Delnice bi se razdelile v razmerju: 15 odsto ^

10 odstotkov dodatno tistim, ki so vplo(i(i. vsem zaposlenim ti pri

radi možne zlorabe. Kdo bi razdelil 25 odstotkov delnic a%?ft odstotkov. Za promet z delnicami naj velja triletni moraiO'1}

cem. bi druge delnice, torej vso vrednost podjetja z od. steni v

VemOStmi upnikov in države, poslal na trg vrednostnih pop1

J ^ e k , 23 . o k t o b r a 1990

K M E T I J S T V O

U R E J A : C V E T O Z A P L O T N I K 1 1 . S T R A N © © S M & M E E G L A S

Jedilne in druge lastnosti nekaterih sort krompirja

Enajst sort na uradnem preskušanju v K m e t i j s k e m i n š t i t u t u S l o v e n i j e s o d o s l e j z

k r o m p i r j a , t r i k r i ž a n c e p a š e p r e s k u š a j o .

Moste, 18. oktobra - Kmetijski inšt i tut Slovenije in Republ iški cen-**r *a pospeševanje kmetijstva sta v če t r tek v gostilni P r i O l g i v Mostah pri Komendi predstavila jedilne lastnosti sort krompirja, k i !° k v prodaji, in nekaterih sort, k i j ih želijo začeti pridelovati. Udeleženci, med katerimi so prevladovali kmetijski strokovnjaki (precej j ih je bilo tudi z Gorenjskega), so si najprej ogledali surove "ompirjeve gomolje, nato pa so poskusili tudi kuhane.

Y Kmetijskem inš t i tu tu Slo-e n ' j e so doslej z ž l ah tn i en jem

J a. selekcijskem polju Č e š e n i k P n Domža lah vzgoji l i š t ir inajst * 0 rt krompirja, od tega osem

0 1962. leta, šest pa v zadnjih ^emindvajsetih letih. Republ i ­kakomisija za potrjevanje po-1Qat i n s e m e n s k e g a blaga je »62. leta potrdi la krompirjeve

f n z a r >ce igor, jubi le j , viktori ja , a r m i n , vesna, dobr in , mat jaž

n cvetnik. Igor se je v Slovenij i <,e l° hitro razširil in je danes v

, 0 veni j i vodi lna sorta, razširi l P a S e je tudi v vlažnejše dele

je najbolj cenjena jedi lna sorta, tudi zelo rodovitna, vendar pr i ­delovanje zaradi velike obču t ­ljivosti in zahtevne nege naza­duje.

Tadej Sluga s Kmetijskega inš t i tu ta Slovenije ugotavlja, da je širjenje novih d o m a č i h sort krompirja precej prispeva­lo k večjim hektarskim pridel­kom v Slovenij i , vendar se je 1967. leta prav zaradi premajh­ne skrbi za zamenjavo semena zače lo nazadovanje, k i še traja. Po desetletnem premoru je

Več sort je pri nas na uradnem preskušanju. Ome­nimo le nekatere! Sorta mariš bard (Velika Britani-JQ) je zgodnja sorta, ki je dokaj odporna proti bo-'fznim in tudi proti poškodbam ob izkopu, omogo-C Q visoke pridelke in je primerna predvsem za peče-nJe- Concorde (Nizozemska) je prav tako zgodnja sorta in dokaj odporna proti boleznim in mehan­skim poškodbam, zelo dobrega okusa in primerna Predvsem za pripravo krompirjevih solat. Sante (Ni-Z(^emska) je srednje zgodnja sorta, na Nizozem­skem prva sorta z zelo visoko odpornostjo proti vi-^som X in A, z gomolji, ki so zelo izenačeni in uPorabni za pripravo raznih jedi in tudi za predelo-V(*lno industrijo. Romano (Nizozemska) srednje z8odnja do srednje pozna sorta, z ovalnimi gomolji.

Imajo rdečo kožico in belo rumeno meso, zelo od-Porna proti plesni, virusnim boleznim in poškod-t^m, imuna proti krompirjevemu raku, primerna za "Gljše skladiščenje in z majhnim odstotkom drob-n'h gomoljev, uporabna predvsem za predelovalno lndustrijo in pomfri.

i?' 5."« m Hercegovine. Sorto J " b , 1 e i so že črtal i iz iz sortne l i -v ?* Prav tako tudi sorte mat jaž , l ' , 0 r>ja in karmin. Vesna je ze-s rodovitna srednje zgodnja °P-a> primerna predvsem za

^delovanje zgodnjega krom-p l r Ja in se je m o č n o razšir i la b

u ? ' Po Dalmaci j i in Istri. D o -, n je rodovitna sorta, k i je 'asti v eko lošk ih poskusih na ° ' e n j skem pridelovalnem ob­

i l j u še vedno med prv imi po b a r s k e m pridelku. Cvetnik

ž lahtni te l j sko delo, k i ga od pr­vih zače tkov pa do 1974. leta vodi l Vik to r R e p a n š e k , dalo dve novi sort i : jano in majo. Jana je srednje rodovitna sorta, ki je zaradi visokega odstotka suš ine okusna že v času , ko so druge sorte še praznega, vode­nega okusa, in je primerna predvsem za primestne pridelo­valce, k i zalagajo mestne t ržni­ce. M a j a sodi sicer med zelo rodovitne sorte, vendar je zara­di prevelike občut l j ivost i za

f* (kmetijske) preteklosti

Zadruge nočejo oddati trgovin

ob' ^° s o decembra 1958. leta vprašali predsednika bohinjske <foC't e'- s s' v B°n,nJu najbolj belijo glave, je dejal, da s ško-vin ° Je povzročila povodenj, in s problemom zadružnih trgo-

• Kmetijske zadruge se namreč niso mogle sprijazniti z novi-kfhSrnert,'cami kmetijske politike, ki niso dopuščale, da bi se nju "Jske zadruge, katerih glavna naloga naj bi bila pospeševa-\>SaPr,l(*elave hrane, še naprej ukvarjale s trgovino in s prodajo vo/i j'h življenjskih potrebščin. Kmetijske zadruge so se pred /e d

V a n " v zadružne svete sicer posvetovale in nekako dogovori-° ^' °Pust'le trgovine, vendar so zadružni sveti že na prvih

gQf?n^'n t o stališče preklicali in poudarili, da trgovine zadru-ljU(i,,Venko koristijo in da jih prostovoljno ne dajo. Občinski Pri t °dbor v Bohinju je bil drugačnega mnenja in je vztrajal drn ^a rnorajo zadruge opustiti nekmetijske dejavnosti, med

tudi devet trgovin.

Ce«« mleka - problem "z brado" Pffbiranje zapiskov iz preteklosti pokaže, da prerekanja o

irriQ^n^ c e m ntleka niso od včeraj, ampak da gre za problem, ki /95* j Precejšnjo "brado". Veni od številk Glasa Gorenjske iz "Pod a lahko preberemo, da so na seji upravnega odbora Go-koi ('rske poslovne zveze Kranj govorili o enakem problemu, i'e zH°Voryo n a številnih sestankih v Sloveniji in na Gorenjskem vtJQn"'> ( ) "dkupni ceni mleka! Že tedaj, 1958. leta. so ugota-kmJi °dkupna cena (22.59 dinarja za liter) ne krije vseh 24 j? r slr<>škt>\ prireje in d s , i in , a r J ( 1 z a Uter. Ko pa Pri P'ačilo delovne ure po ceni 50 dinarjev, bi odkupna t JQ, n ' ' V < ' . ( 7 " "proizvodnji" 1500 litrov mleka znašala 28.33 di,

^.J^"/"' slr"*ki>v prireje in da bi izdatke krila le. če bi bila cena iti in '.nada za liter. Ko pa bi v ceno zajeli še davčne obvezno-

P'OCllti ilpliivntr urit n/i remi $0 itinnriov hi n/lLi/nn/J cena dinar

26iu? .Pr°izvodnji" 2100 litrov 24.18 dinarja, pri 2500 litrih a { ) dinarja itd.

ž l a h t n j e n j e m v z g o j i l i 1 4 d o m a č i h s o r t

mm* W&*Kt

plesen na gomolj ih ni več v pri­delavi . O b koncu sedemdesetih let sta prišli "na trg" še dve no­vi sorti in sicer jaka in meta. J a k a je naša prva v i sokošk rob -nata sorta, vzgojena za potrebe predelovalne industrije; meta pa rodovitna jed i lna sorta, ka­tere pridelovanje se le počas i širi. Zadnj i s spiska novih slo­venskih sort sta tone in kres-n ik ; prvi k r i žanec je b i l uradno priznan predlani , drugi lani . Sorta tone daje zelo velik pr i­delek (povprečn i pridelek vseh uradnih p re skušan j je b i l 36,3 tone na hektar), gomolje nasta­vlja dovolj zgodaj in je primer­na tudi za pridelavo srednje zgodnjega krompirja, ima odl i ­čne jedilne lastnosti, za pride­lovanje ni posebej zahtevna, je dokaj odporna proti plesni na listih in gomolj ih ter srednje občut l j iva na virus zvijanja l i ­stov. Kresnik je izredno zgod­nja sorta, že 50 dn i po vzniku da lep pridelek roglj ičast ih go­moljev, k i so uporabni pred­vsem za pečen je (kot mlad krompir) al i za solate, je sred­nje občut l j iv za plesen in dokaj odporen na virus zvijanja l i ­stov, namenjen predvsem vrti-čkar jem in pridelovalcem, k i oskrbujejo mestne t ržnice . K e r je na leto na razpolago le nekaj ton tovrstnega semenskega krompirja , se sorta širi pred­vsem okrog Ljubljane, manj pa drugod po Slovenij i .

Poglejmo si še lastnosti ne­katerih drugih sort krompirja , ki niso d o m a č e g a porekla. B i n -tje (Nizozemska) je srednje zgodnja sorta, ki daje velike pridelke (naredi predvsem veli­ko srednje debelih in debelih

gomoljev), je manj odporna proti krompirjevemu raku, na­vadni krastavosti in plesni na listih in gomolj ih , zelo primer­na za sk lad iščen je in kot od l i ­čna jedi lna sorta uporabna za pripravo vseh krompirjevih je­d i . Desiree (Nizozemska) je srednje pozna sorta, z gomolj i , k i imajo r d e č o kožico in svetlo-rumeno meso, odporna je proti krompirjevemu raku, krompir­jevi plesni na listih in gomo­lj ih , manj odporna proti virus­nim boleznim in dovzetna za o k u ž b o z virusom zvijanja l i ­stov. K e r ima zelo dobre jed i l ­ne lastnosti, je najbolj razširje­na v Jugoslaviji in primerna tu­di za predelavo v čips in pom­fri. Jaer la (Nizozemska) je zelo cenjena zgodnja jedi lna sorta, ki je manj primerna za skladiš­čenje, o m o g o č a velike pridelke in je odporna proti krompirje­vemu raku, srednje odporna proti navadni krastavosti, do­kaj odporna proti plesni na l i ­stih in gomolj ih , dovzetna za o k u ž b o z belo trohnobo in manj odporna na virusne bole­zn i . Resy (Nizozemska) je zgodnja sorta, k i je manj od­porna le proti virusu zvijanja listov, pr imerna za skladiščenje in za pripravo vseh krompirje­vih jedi , z gomolj i , k i so g ladki , s p l i tv imi očesci ter s svetloru-meno k o ž o in mesom. Ulster sceptre je zelo zgodnja sorta, s srednje ve l ik imi in debelimi gomolj i , k i imajo belo kož ico in meso, manj odporna proti plesni listov in gomoljev, virus­nim boleznim in strojnemu iz­kopavanju, sicer pa primerna predvsem za pečen je . • C . Z a ­plotnik

S p o r o č i l o r e p u b l i š k e g a s e k r e t a r i a t a z a k m e t i j s t v o i n g o z d a r s t v o

Z a k o n o g o z d o v i h š e v e l j a

Ker je bojazen, da bi prišlo do popolnega nereda pri ravnanju v gozdovih, je republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­hrano sestavil posebno sporoči lo za javnost, v katerem poudarja, da v času, ko se pripravlja nov zakon o gozdovih, ni prenehala veljav­nost zakona iz 1985. leta, in da zato tudi veljajo vse obveznosti last­nikov gozdov in organizacij, k i gospodarijo z gozdovi. Nedopustno bi bi lo, da bi do sprememb zakonodaje, k i se pospešeno pripravlja­jo, ostali brez urejene skrbi za gozd. Čeprav rešitve, k i j ih veljavni zakon določa , niso ustrezne in bodo v novem zakonu gotovo druga­čne, so edine, k i urejajo osnovno skrb za gozd.

N a veljavnost zakona o goz- vsem gozdarska stroka, ki je že dovih je po mnenju republ i ške­ga sekretariata nujno opozori t i zato, ker bi nespoš tovan je za­konskih določi l na področ ju varstva in gojenja gozdov (ne­ga, obnova, melioracije, pogoz­dovanje, semenarstvo, dreves-ničars tvo in odkazovanje drev­ja za posek) lahko povzroč i lo anarhijo v gospodarjenju z goz­dovi in dolgotrajne posledice.

V novem zakonu, k i se pri­pravlja, bo marsikatera osred­nja vsebina, k i ureja ravnanje in odnos do gozdov, postavlje­na d r u g a č e , kot je v veljavnem zakonu. Lastniki gozda naj bi nosil i osnovno odgovornost za doseganje trajnih ciljev, ki j i h lastnik in ja.nost postavljata pri gospodarjenju z gozdovi . Pri tem j i m bo pomagala pred-

doslej u s p e š n o strokovno usmerjala razvoj gozdov, njeno delo in znanje pa bosta dobi la še večji pomen v času , ko se v gozdu pojavljajo obremenitve, ki ruš i lno delujejo na njihovo samoohranitveno sposobnost.

Republ i šk i sekretariat v spo­roči lu tudi navaja, da je Repu­b l ika Slovenija ne glede na lastniš tvo gozdov zelo zavzema za ohranitev in razvoj vseh funkcij , k i j i h imajo gozdovi . K e r je oč i ten vse večji pomen sp lošn ih korist i , gospodarjenje z gozdovi skoraj n ikol i ne more biti v celoti podrejeno osebnim interesom pa tudi finančno po­kritje potrebnih vlaganj v goz­dove ne sme ostati samo odgo­vornost lastnikov gozdov. • C . Z .

Pozabljeni

od boga in države Če v hribovski vasi zaprejo šolo in pošto in če iz vasi od-

dide še župnik, kot se je, denimo, primerilo eni od trentarskih vasi, je to že dovolj, da tudi ljudje, ki v takšnem okolju še klu-bujejo, razmišljajo o tem, da nimajo nobene perspektive in da je najbolje, da tudi sami odidejo. V preteklosti je bilo za prebi­valstvo hribovskih vasi, pozabljenih od boga in države, dosti motivov, da so odšli: po eni strani je vabila z delovno silo ne­nasitna industrija, ki je ponujala lažje (lepše) delo, boljši za­služek in možnosti za rešitev stanovanjskih in drugih proble­mov, na drugi strani odbijal mačehovski odnos do hribovske­ga kmetijstva pa politika, kije v zaverovanosti v industrijo ter v družbeno lastnino in delavca pozabila na (hribovskega J kmeta. Takšna politika se nam je maščevala, posledice so tra­gične. Na Tolminskem, na primer, je po podatkih iz zadnjih raziskav med 117 naselji 50 absolutno ogroženih, med temi pa jih je po zadnji vojni 16 že povsem zapuščenih, 34 pa je ta­kih, ki se bodo skoraj zagotovo izpraznila v naslednjih desetih letih. Ko so odhajali ljudje, se je spreminjala tudi zemljiška sestava: njiv je zdaj štirikrat manj, kot jih je bilo pred četrt stoletja, travnikov polovico manj. pašnikov domala štirikrat manj, gozdov skoraj polovico več, ob tem pa še več kot 15 ti­soč hektarov površin v zaraščanju. Podobne, morda ne tako tragične primere, kot so tolminski, bi lahko našli tudi na Go­renjskem, predvsem v nekaterih krajih pod Soriško planino, v Bohinju, na meji med kranjsko in kamniško občino...

Čeprav ni mogoče trditi, da stara oblast ni ničesar stori­la za boljše življenje in za gospodarsko krepitev hribovskih ob­močij (zanimivo: prav vsaka vlada je pripravila načrt za iz­boljšanje razmer), pa "hribovci" zlasti veliko pričakujejo od nove. Ne samo zato. ker so ji na volitvah precej soglasno dali glasove, ampak tudi zaradi tega, ker pričakujejo, da bodo do­bili nazaj nacionalizirane, zaplenjene ali kako drugače krivi­čno odvzete gozdove in kmetijska zemljišča, pa tudi to, da bo­do ob prosti prodaji lesa (spet) lahko razvili žagarsko (in dru­go) dejavnost in da jim bo država za to, ker hočejo živeti "bogu in državi za hrbtom" ter skrbeti za krajino, tudi nekaj

plačala. Tudi v sosednji Italiji so se nekdaj ubadali s podobnimi

problemi, kot se pri nas še zdaj, vendar je vmes posegla drža­va in v začetku sedemdesetih let ustanovila gorske skupnosti, za katere zagotavljajo denar dežela, država in tudi Evropska skupnost. Skupnosti so odprle številna nova delovna mesta, vložile precejšnje denarje za odpiranje gozdov in tudi sicer po­skrbele, da ljudem življenje v hribovskih krajih ni breme, am­pak perspektiva.

Če sosedje ugotavljajo, da so takšne skupnosti ustanovi­li četrt stoletja prepozno, se kar samo po sebi zastavlja vpra­šanje, koliko (ob dobrih zgledih pri sosedih in drugod v Evro­pi) zamujamo šele v Sloveniji? • C . Zaplotnik

M E Š E T A R

Kolikšni so letos zaslužki pri krompirju? V Kmetijskem inšti­tutu Slovenije so izračunali, daje bilo treba v pridelovanje jedilne­ga krompirja vložiti med 42.000 in 90.000 dinarji na hektar, odvi­sno od intenzivnosti uporabljene tehnologije, in da so bili temu primerni tudi hektarski pridelki in "proizvodna (lastna) cena" krompirja.

tehnologija možni pridelek lastna cena zaslužek (ob odk.

ceni 3,50 din)

ekstenziva 14 t /ha 4,08 d in - 0 , 5 8 d in p r i p o r o č e n a 25 t / ha 2,84 d in + 0,66 din intenzivna 43 t / ha 2,25 d in + 1,25 din

Kmetje, ki so pridelali okrog 43 ton krompirja na hektar, bo­do kar dobro zaslužili, vendar je treba povedati, da je takšnih kme­tov tudi na Gorenjskem bolj malo, v inštitutu ocenjujejo, da j ih v Sloveniji ni več kot deset odstotkov. Pri srednje intenzivni tehno­logiji so zaslužki ob odkupni ceni 3,50 dinarja za kilogram že pre-. cej nižji; kmetom, ki pridelajo na hektar le 14 ton krompirja, pa se po inštitutovih izračunih krompirja sploh ne bi splačalo pridelova­ti. Tako je samo na papirju, praksa kaže drugače. Ker so to v glav­nem manjši pridelovalci krompirja, ki se ne vežejo na pogodbeni odkup, dosegajo s prodajo manjših količin precej višje prodajne cene (šest do sedem dinarjev za kilogram) in s tem tudi relativno večji zaslužek. Na Kmetijskem inštitutu ugotavljajo, da je to tudi eden od razlogov, zakaj ne uspemo izboljšati tehnološke ravni pri­delovanja krompirja v Sloveniji.

An ton Rotar s Podsmreke 7, Dobrova pri Ljubljani , prodaja motorne žage , šk rop i ln ike , motokultivatorje, čist i lnike - kose i td . pa tudi rezervne dele za razne kmetijske stroje.

vrsta stroja cena (v din)

motorna žaga Stihi 026 motorna žaga Stihi 034 motorna žaga Stihi 038 motorna žaga Stihi 044 motorna žaga Stihi 064 e lek t r ična žaga Stihi E 14 e lek t r ična žaga Stihi E 20 motorna žaga Husquarna 61 F F motorna žaga Husquarna 266 X P motorna žaga A l p i n a P 34 motorna žaga A l p i n a A 40 motorna žaga A l p i n a A 45 motorna žaga A l p i n a 540 i motorna žaga A l p i n a 70 S e lek t r ična žaga A l p i n a A 120 kompresor Shamal 25 litrov H o b y kompresor Shamal 25 litrov, 2 glavi kompresor Shamal 50 litrov, 2 glavi kompresor Shamal 110 li trov, 2 glavi kompresor Shamal 150 litrov, 2 glavi kompresor Shamal 200 litrov, 2 glavi kompresor Shamal 300 litrov, 2 glavi

6.305,00 7.275,00 7.370,00 8.731,00 8.962,00 3.135,00 5.700,00 6.926,00 8.100,00 3.965,00 4.530,00 5.217,00 6.277,00 6.868,00 2.350,00 5.287,00

10.562,50 12.896,10 13.411,90 14.968,70 23.728,80 30.014,10

Š P O R T I N R E K R E A C I J A

U R E J A : J O Ž E K O Š N J E K

K r a n j i m a r e p u b l i š k o p r v a k i n j o v o r i e n t a ­

c i j s k i h t e k i h

Š p e l a K o k :

S a m t e k j e d o l g o č a s e n

Kranj , oktobra - Dobro leto je komaj tega, odkar se Špela K o k , dijakinja 2. letnika kranjske pedagoške gimnazije, ukvarja z or i ­entacijskim tekom, pa je že republ i ška prvakinja v svoji katego­r i j i , za njo pa je še vrsta drugih zanimivih zmag in visokih uvrsti­tev.

j t JP . Rada t e č e m , a sam tek postane dol -l ^ p B B f l k r-W 8 ° č a s e n , " pripoveduje, "orientacijski

• r - i j tek pa je nekaj, kar ti zaposl i tudi mi­sl i , kajti hitro se m o r a š od loča t i , znati dobro brati karto, uporabljati kom­pas, poiskati vse kontrolne točke . Zmagovalec je tisti, k i v na jkra jšem času najde, vse kontrolne točke . Nobe­ne ne s m e š zgreši t i . D a sem se tako hi­tro vk lop i l a , mi je pr ipomoglo pozna­vanje t a b o r n i š k i h veščin , kajti pri ta­born ik ih se nauč i š uporabljati kom­pas, se orientirati v naravi. Pri orienta­

cijskih tekih pa gre seveda vse vel iko hitreje, na voljo imaš specialne karte, narisane posebej za d o l o č e n teren, na kateri je vrisan vsak p o t o č e k , mos t ič , graben, kotanja, h r ibček , steza, m o č v a r a , jase, gozd, skratka vse, po č e m e r se hitro lahko orien­t i raš In če znaš res hitro brati karto, še hitreje teči , si hitro na ci l ju . Deset dni pa sem bila tudi v gozdni orientacijski šoli v Bohin ju . "

Špe la K o k je č lan ica Orientacijskega k luba T i v o l i Ljublja­na in se ude ležu je skorajda vseh tekmovanj pri nas doma pa tudi v tujini. N a memoria lnem teku 1. in 2. septembra v Zagre­bu je zmagala oba dneva v kategoriji do 18 let (Špe la j i h ima 16), poleti je b i la v V a l di N o n - Trent ino v Italiji 14. v evrop­ski konkurenci v kategoriji do 16 let, v jesenskem delu tekmo­vanj v jugoslovanskem merilu v S idu , Zagrebu in drugod je b i ­la vedno zmagovalka v svoji kategoriji in vse kaže , da bo do­bro uvr ščena v jugoslovanski l igi (rezultati trenutno še niso znani). N a zadnjem slovenskem prvenstvu 6. oktobra v Slovenj G r a d c u pa je postala r epub l i škega prvakinja v svoji kategoriji orientacijskih tekov. • D . Dolenc

S m u č a r j i b o d o l e t o s p e t i n d v a j s e t i č t e k m o v a l i z a s v e t o v n i p o k a l

S e z o n a v z n a m e n j u

s v e t o v n e g a p r v e n s t v a

Kran j , 22. oktobra - Letošnje tekmovanje za svetovni pokal so smučar j i sicer začel i že avgusta v N o v i Ze landi j i , kjer so v mu­hastem vremenu opravi l i le del programa, zače tek tekmovanj v Evrop i pa bo za m o š k e 2. decembra v V a l l o i r u v Franci j i , za ž e n s k e pa I. decembra v Va lzo ldan i v Italiji . Sicer pa bo leto­šnja sezona v znamenju svetovnega prvenstva v a lpskih disci­pl inah, ki bo od 21. januarja do 3. februarja v avstrijskem Saal-bachu.

V m o š k e m delu svetovnega pokala je letos na sporedu tri­intrideset tekem in paralelni s la lom na sklepnem finalu v ame­r i škem VVaterville Val lv ju . Smukov in slalomov je po deset, ve­leslalomov bo osem. superveleslalomov pa bo letos le pet. Tek­mi s la loma in veleslaloma bosta tudi v naši Kranjski G o r i 21. in 22. decembra.

Dekleta bodo imela letos trideset p r e i zkušen j , od tega de­set smukov, sedem slalomov in veleslalomov ter šest supervele­slalomov. V s la lomu in veleslalomu pa bodo najbol jše tekmo­valke nastopile tudi pri nas v M a r i b o r u , 12. in 13, januarja.

K l jub t e ž a v a m s snegom v zadnjih treh letih še ni pr iš lo do večjih sprememb pri organizaciji tekmovanj, le da so nekaj ikrblMJC izbrani organizatorji tekem, in da so se vsi bolje pri la­godi l i zahtevam televizijskih firm. N i pa nič bistveno novega glede (bile so že števi lne razprave) o profesonalnem teknmva nju z nagradnimi skladi za vsako tekmo, o profesionalnem vodstvu svetovnega pokala , s k r č e n e m programu tekem in po številu s k r o m n e j š e m nastopu smučar jev . • V . Stanovnik

K o š a r k a

P o r a z T r i g l a v a d o m a

Kranj , 20. oktobra - Košarkar j i Triglav .i so v I.B zvezni k o š a r k a r s k i l ig i tokrat igrali doma in izgubil i z m o č n o ekipo Novega Zagreba. Tekma je bi la borbena in precej enakovred­na, vendar pa so d o m a č i košarkar j i , ki so po treh ko l ih še brez točk , moral i pr iznat i p r e m o č Z a g r e b č a n o v . Rezultat je b i l 77 : 84(31 : 47). Z a ekipo Triglava so igra l i : Horvat , C a r a p i č , Orna-hen, T a d i č , Bošn jak , Subic in Suš ič .

Jesenice, 20. oktobra - K o š a r k a r i c e Jesenic so konec tedna v prvi slovenski l igi gostile ekipo Induplati D o m ž a l e in izgubi­le z rezultatom 83 : 101 (42 : 55). V prihodnjem k o l u , 27. okto­bra, gostijo ek ipo Jezice.

Ek ipa k o š a r k a r i c Odeja M a r m o r je gostovala pri ekipi ( o m e t a in v isoko zmagala z. rezultatom 41 : 76 (15 : 43). Iako so na prvem mestu v l ig i , brez poraza. V če t r t em kolu gosti jo ek ipo Induplatov iz D o m ž a l .

Kranj , 20. oktobra - V drugi slovenski koša rka r sk i ligi je ekipa K o k r a Lipje gostila ekipo Javorja in izgubila z rezulta tom 6K : 85 (37 ; 59). • V . " S .

H o k e j

V i s o k p o r a z J e s e n i č a n o v v L j u b l j a n i

Ljubljana, 19. oktobra - V derbipi (»smoga kola v I. zvezni ho­kejski ligi so Je sen ičan i gostovali v Ljubljani in visoko izgubi l i z rezultatom 6 : 0 ( 3:0, 3:0, 0:0). K l j u b p r i l ožnos t im Jesen ičan i niso dal i gola m po uč inkovi t ih napadih Ol impi je , zlasti v pr­vih dveh tretjinah s rečanja , so moral i priznati p r e m o č dobro r a z p o l o ž e n i h 1 jublj.inć.iiiov • V. s.

K r a n j s k e r o k o m e t a š i c e i g r a j o v I I . z v e z n i l i g i

Skromna sredstva in veliko veselja do igre Številne poškodbe, ki so v minuli sezoni pestile ekipo rokometašic ekipe Kranj - Duplje, niso vzele poguma mladim igralkam, ki se bodo letos bori­le za uvrstitev v prvi polovici lestvice. Kranj , 19. oktobra - Edina rokometna ekipa z Gorenjskega, k i igra v zvezni l igi so letos rokometaš ice Kranja. Rokometaš ice Kranja pa so tudi edina ekipa v zvezni l ig i , k i nima sponzorja in se zato od tekme do tekme prebija s skromnimi sredstvi. Vendar pa so dekleta skromna in z dobro igro dokazujejo, da je tudi tako moč uspeti.

" O d lanskega leta je ekipa

Igralke rokometnega khJ' ba Kranj - Duplje : Leo-nida Kastelic - Prapro-tnik. Ni sera Bajrovič, J*»' ka Čeferin. Romana Je' ruc. Smilja Olič, Nataša Mežek. Nataša Bratoz, Maja Valant, Vesna Sonc. Romana Rozman, Jana Križaj, Daša R°~ pret. Lučka Herlec, Brigi-ta Grašič, Renata Lam Anka Škofic. Vesna Osterman in Judita Tka­lec.

s k r o m n e j š a za štiri igralke. Ena je po p o š k o d b i prenehala s tek­movanjem, ena je rodi la in je sedaj mlada mamica, ena se je t ežko p o š k o d o v a l a (sicer smo jo mis l i l i odstopit i Ol impi j i ) , ena pa je odš la v Italijo. Po dveh letih pa seje v ekipo vrni­la Če fe r inova , k i je bi la p o š k o ­dovana, sedaj pa je že nastopi­la na prvi tekmi. O d tiste, če rečem "stare ekipe" v l igaškem tekmovanju, so samo štiri igral­ke: Leonida Kastel ic - Prapro-tnik, Nisera Bajrovič, Romana Jeruc in Je lka Čefer in . Vse ostale imajo zelo malo l igaških i zkušen j , nekaj pa č is to nič . Te so začele šele sedaj trkati na vrata prve ekipe in so se na za­četku dobro izkazale. T o so L u ­čka Herlec, Anka Škof ic , Rena­ta Lal ič , Vesna Osterman in J u ­dita Tkalec. O d teh se vrhunec igre lahko p r i čaku je šele čez kakšna štiri leta, saj so stare od štirinajst do šestnajs t let. Tre­ner je tudi letos Andrej Kavčič, ki z dvema p o m o č n i k o m a skrbi tudi za ostale selekcije, mladin­ske in pionirske," pravi Polde Jeruc, vodja rokometne sekcije v T V D Part izan Duple , kamor spada tudi R K Kranj .

Zaplet i pred z a č e t k o m igra­nja v letošnjih rokometnih l i ­gah, ko ekipe niso vedele, ne kdaj se bo tekmovanje zače lo , ne kakšne bodo sestave l ig , so b i l i neprijetni za vse, posebej pa za vodstvo ekip in igralke. K o se je druga zvezna roko­metna liga za ženske začela in ko so K r a n j č a n k e izvedele za svojo nasprotnice in u s p e š n o odigrale prvo s rečan je , pa v vodstvu ekipe razmiš l ja jo tako­le: " V zače tku smo se ba l i , da nas č a k a le boj za obstanek. K e r pa je kvaliteta rokometa v Slovenij i padla , v tem tekmo­vanju pa je šest s lovenskih ekip (in osem hrvašk ih , op. pisca), p r i č a k u j e m o bol jše rezultate. Več o naši kvaliteti pa bo zna­no po naslednjih dveh tekmah, posebej po tekmi z m o č n o ek i ­po Modea Š p a r t a Tuing, k i jo to sredo, 24. oktobra, ob 17. ur i , igramo na domačem igrišču na P lan in i . Č e bi na primer zma­gali še to tekmo, potem lahko r a č u n a m o na vrh lestvice, na uvrstitev oko l i petega mesta. U p a m o le, da ne bo pr iš lo do p o š k o d b , k i zadnja leta pestijo n a š o ekipo ."

" N a š a velika skrb so finan­čna sredstva, saj je prispevek

R o k o m e t

K r a n j č a n k e i z g u b i l e v R i b n i c i ,

P r e d d v o r č a n i z m a g a l i v H r a s t n i k u ,

L o č a n i p a d o m a

Ribnica, 20. oktobra - Rokometašice Kranja, ki igrajo v II. zvezni ro­kometni ligi. so konec tedna gostovale pri ekipi Opreme v Ribnici . Kljub dobri in borbeni igri so izgubile za gol razlike 16 : 15 (10 : 7). Za ekipo Kranja so igrale: Čeferinova 1, Valantova. Bratožova, Baj-rovičeva. Oličeva, Kasteliceva, Jerucova I, Mežkova 9, Križajevu in Ropretova. V sredo, 24. oktobra, ob 17. uri rokometašice Kranja go­stilo ekipo MoJim Šparta lu ing lekma bo oh 17. uri v dvorani na Planini. Skorja Loka, 20. oktobra - V prvi slovenski rokometni ligi so roko-metli Seširja doma gostili ekipo Drave in zmagali z rezullom 26 : 25 (13 : II). Igra je bila vse čas borbena in izenačena, na koncu pa so z nek.n več sreče slavili domačini V prihodnjem kolu l očan i gostijo ekipo S I I Rudarja, ki trenutno vodi na lestvici. Tekma bo v soboto. 27. oktobra ob 20. uri v dvorani na Podnu Hrastnik, 1°. oktobra - Rokomet,iši Preddvora so gostovali pri ekipi Dola \ Hrastniku, ter zanesljivo zmagali z rezultatom 21 -H (11 : 14) V četr tem kolu spet gostujejo, tokrat pri ekipi Drave • V. Sta­novnik

K e g l j a n j e

Kranj , 21. oktobra - V I. mošk i republ i šk i kegljaški ligi je ekipa Tr ig lava igrala s Proletarccm in izgubila z rezultatom X43,3 : 853.6. Ž e n s k a ekipa Triglava je gostila ekipo Konstruktorja in zmagala z rezultatom 379,6 : 371,6 • V . S.

Vedno boljši mladi jahači Konjeniškega kluba Kranj - Prvo oktobr­sko soboto je bilo v Ljubljani republ i ško mladinsko prvenstvo » d resornem jahanju \ nalogah \ in L . Ldelež i lo se ga je tudi devet jahače* Konjeniškega kluba Kranj, ki so dosegli lepe uvrstitve. Blaž Kalan je na Whisperjii / a las zgrešil zmago, / a zmagovalko Vesno Bitem- (Ljubljana, Štriimf, 403 točke) je zaostal le / a 4 toč­ke. Polonca Ka lan je / VVhisperjem zasedla 6. mesto, med 28 tek­movalci pa je Mar jana Mohor i č zasedla I I . mesto. M l a d i kranjski jahači so tokrat prvič tekmovali v republ iškem merilu, osvojili tudi 14., 17. in 18. mesto, kar je tudi obetaven uspeh.

Z T K O zda l eč premajhen. V e l i ­ko nam pomeni prispevek E l i ­te, ki že vsa leta pomaga s pre­vozi na tekme. Č e ne bi b i lo te­ga, bi b i lo delo ekipe že prej kdaj o g r o ž e n o . Smo pa edina ekipa v zvezni l ig i , k i nima sponzorja. D e l n i krivec je goto­vo tudi naša uprava, ki je pre­š ibka. Ko t ženski rokometni klub smo precej pozno prišli med zvezne l igaše. K o smo igrali še kot slovenski l igaši , se n ihče ni zanimal za nas, ko pa smo prišli v višji rang tekmova­nja, pa so že bile take gospo­darske razmere, da sponzorja nismo več uspeli dobi t i . Saj nam pomagajo zasebniki in to­varne, vendar t i soč a l i dva t isoč dinarjev pri vseh s t rošk ih zelo malo pomeni . Tako morajo ce­

lo za opremo delno igralke sk beti same. Smo pa skromni . ' " di dekleta so zelo skromna. 1

ko naprimer zadnja dva me s

ca niti ena od deklet ni do M J dinarja za potne stroške, prevoze na treninge, kaj * e

kaj drugega, za prehrano. n

domestilo za izgubljeni čas--Kl jub vsemu vneto trenira1? v

Trikrat na teden so trening1

dvorani na P lan in i , enkrat densko pa na Prešernovi >o • Odz iv na treningih je zelo <» $

ber, vendar pa je nekaj tc*f\. t is t imi, k i so že v službi in de jo na izmene. Imamo pa ve 1' mladih deklet, tako da nas nove igralke ne skrbi , saj doP „ teče delo v mlajših selekcija^ je povedal Polde Jeruc. • Stanovnik

N o g o m e t

P o r a z Ž i v i l N a k l a

Ljubljana, 21. oktobra - N o g o m e t a š i Živil N a k l a so v z d < ^ n ^ -kolu gostovali pri ekipi Svobode v Ljubl jani in izgubi l i z rez u j lom 4 : 2 (2 : 0). N a r a z m o č e n e m igrišču sta obe ekipi P 0 *? . J. dobro igro. Z a Živi la N a k l o so igra l i : Vodan , D . Jošt , A- '„). Kr iža j (Anko) B. Križaj , Lunar . Aličin. Pavl in , Bohinc ( C o " * 1 ^ Taneski in Jerina. K l j u b porazu so n o g o m e t a š i Živil Nak' ^ vedno visoko na lestvici, saj so z dvanajstimi t o č k a m i pe"• v/ prvem mestu so s sedemnajstimi t očkami n o g o m e t a š i Slovani • prihodnjem kolu , to nedeljo, 28. oktobra, ekipa Živila - y! gosti n o g o m e t a š e Rudarja iz Velenja, ki so s šestnajs t imi toč .j. na drugem mestu v prvi slovenski nogometni l igi . • V . S t a " 0

S m u č a r s k i s k o k i

Z v i k a r t u g o r e n j s k i p o k a l

Kranj - N a 65-metrski skakalnici je bila zak l jučna ^ ^ j i H ' tosnje sezone tekmovanj na plast iki . Pomeri l i so se člani , m 1 a ^1 ci in starejši p ionir j i , k i so imeli hkrati zadnjo tekmo za P. ji Gorenjske. Z vel iko prednostjo je med pionirj i zmagal K ^ i n 0

Tadej Žv ika r t , k i je v skupnem seš tevku osvojil tudi maksi" 1 ,

števi lo točk. . Prihodnjo nedeljo ob pol enajstih pa se bodo zadnj '*^ \%-

srečale še mlajše kategorije * skakalnem centru. S K Tržič V ^ vedel zadnjo tekmo za pokal Gorenjske za pionirje do eJl> 22-metrski skakalnic i , kr.ti i |ski smuča r sk i delavci pa bodo i / m e d d r u š t v e n o tekmovanje za pionirje do 13 let na 45- n 1 c ' skakalnici in za pionirje do l> let na L 1 ni skakalnici ( 0 &

Rezul ta t i : č lani I. Jagodic 191,5 (59,5, 60), 2. Tr ip l*! V Triglav) 167,6(54,5, 56.5), 3. Schluga (Celovec) 143,5 (50.>W'g7,l rajši mlad inc i : l Meg l i c l u : , 5 (59,5, 60,5), 2. D . Jekovec ' < M ' . 59,5), 3. F. Jekovec (vsi I tz ič) 180.8 (56, 59,5), mlaj*' 1 0 JJjrf d : I. Franc 182,7 (57, 60), 2. Mesec 176.: (56,5, 58), J ivsi M f l t v ) 173,0 (54.5. 58), starejši p ion i r j i : I. Žvikar t O 0 ™ 188,7 (60, 59.5), 2. Zupan (Stol) 162,4 (53, S6). J. (> I r> e ( 1, f r glav) 161,7 (54,5, 55). 4. J . Grosar (Tržič) 154,6 (54,5, SI.*). Jj % ran 154,4 (53,5, 53), 6. Rakovec (oba Triglav) 147,5 (51.**- P' Skupaj / . i pok.il Gorenjske: I / v i k a t i 5o, .\ ( i . | r/eii 40, K J. kovec i l ng l av ) m Zupan (Stol) po 30, S. Teran (Triglav) Z * Grosar (Tržič) 21 točk itd

O d b o j k a

B l e j k e i z g u b i l e v P u l i ,

B l e j c i z m a g a l i v B r e z o v i c i

j . j * or-"

Pula , 21. oktobra - K l j u b dobri m borbeni igri v II / v t ' / n

m ( ) t ^ karski l igi je ekipa Blejk morala priznati p r C 'v pit1

mač ink . Rezulta« je b i l 3 : 0 (12, I I , 11). V prihodnjem k 0 ' ke gostijo ekipo Iginana sk' v

Brezovica, 21. oktobra - Blejci , ki igrajo v prvi s.'^^IjjflOjfl bojkarski l igi , so konec tedna gostovali pri ekipi l o v i l t>" , |£ Brezovici in jih premagali z rezultatom ' ( 10. H>. V-V prihodnjem kolu BIcjci igrajo z ekipo I elino M o b i l M-

T ° r e k , 23 . o k t o b r a 1990

ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN 1 3 . S T R A N G L A S

V s i O l j a r i č i n i " c e k i n i " Najbolj z d r a v a m a š č o b a

i l f a s t l i n s k o o l j e

Daje olje vel iko bolj zdravo °d živalskih m a š č o b , že vemo. V s a rastlinska olja so brez ho-^sterola, lažje so prebavljiva, P° njih se vel iko bolje poču t i -m o , kot sicer, lažja je prebava, maščobe se nam ne nalagajo " a stene ožilja in podobno, sončnična olja vsebujejo l i no l -n o - Hnolinsko i n arahidonsko m a š č o b n o k is l ino , k i skupaj jvorijo vi tamin F, bogato pa je t u d i na vi taminu E . L i n o l n a k i ­slina je esencialna m a š č o b n a "slina, to pomeni , da jo mora J.'°vek v zadostni kol ič in i dobi -[ } s hrano in je ne more zgraditi •z drugih sestavin hrane. Odra-Jft zdrav č lovek potrebuje d n evno oko l i 10 g esencialnih m a š č o b n i h k i s l in . Vse to govori * a uporabo olj v naš ih gospo­s t v i h . Vemo tudi to, da je rastlinska m a š č o b a s posebnim k e m i č n i m postopkom predela-n ? olje iz t ekočega v trdno sta-n J e - Toda tokrat spregovorimo 0 °ljih naše najbl ižje i n največ­ja slovenske oljarne Oljarice B r »of, k i s svojimi p ro izvodi spolnjuje 42 odstotkov slo-v«nskega tržišča.

? l P g k o i n c v r e n j e j e

Ogjbojjši C e k i n s p e c i a l

jedilno rgtintrano

«utno

Tri * " vrste olja proizvaja tre M ercator - Tovarna olja

s tood'? K r a n ' : C c k i n s P e c i a l < C e 5 n T * n o s o n č n i č n o olje, sonA0.' * ' vsebuje 70 odstotkov

t n , c »n 30 odstotkov oljne

repice, ter olje K o n z u m iz 70 odstotkov repice in 30 odsto­tkov s o n č n i c . Vsa ta olja so do­bra, okusna, v ceni se razlikuje­jo za malenkost. Vseeno pa je prav, da tudi gospodinje kaj več vemo o ol j ih , ki j i h dnevno naš im d r u ž i n s k i m č l a n o m nal i ­vamo na solate, p e č e m o na njih meso, cvremo v fritezi pomfrit.

K o t povedo strokovnjaki v Ol jar ic i so vsa tri olja o d l i č n a za solato, pri te rmični obdela­v i , pri kuhanju in pečen ju , pa bolj p r i p o r o č a j o C e k i n special , ker je pri v isokih temperaturah najbolj obstojno. Svetujejo, naj bi temperature v fritezi n iko l i ne dvigni l i nad 190 stopinj C . Č i m je ta temperatura preseže­na, se p r i čne k e m i č n a reakcija, pri kateri se m a š č o b n e kisl ine razkrajajo. Pregrevanje t a k š n e ­ga olja je seveda nezdravo. Prav zato so pr iporoč l j ive frite-ze al i po d o m a č e peč ice za cvr­tje s termostatom.

P o g l e j t e r d e č i t i s k v

d e s n e m v o g a l u

Kval i te to olja do loča jo več­krat n e n a s i č e n e m a š č o b n e k i ­sline v olju. V kranjski Oljar ic i so na najnovejš ih nalepkah te v desnem kotu napisali z r d e č o barvo. Višje so, boljše olje je. Tako ima na primer olje K o n ­zum 30 do 40 odstotićov teh m a š č o b , olje C e k i n 53 do 59, C e k i n special pa nad 60 odsto­tkov. K o izbiramo olje, navad­no pogledamo le proizvajalca in na ceno. Navadno prevlada nižja cena. Toda to ni vedno pametna od loč i tev . Poglejmo tudi odstotek večkrat nenas iče ­nih m a š č o b n i h k i s l in .

Raz l ika v ceni je navadno majhna, pri Ol jar ič in ih oljih le za nekaj deset par. V Oljar ic i pravijo, da olje C e k i n special silno p r i p o r o č a j o , tudi vse mo­žne d o m a č e nagrade je že pre­

jel - letos so vsa tri Ol ja r ič ina olja dobi la zlate medalje na no-vosadskem sejmu in še kristal­ni globus za kvaliteto na sploh - toda pri ljudeh navadno odlo­ča tistih nekaj par. Ža l . Vsaj za cvrtje bi morala vsaka gospodi­nja imeti v kuhinj i C e k i n speci­a l .

V Ol ja r ic i pa se trudijo na­prej. Pravkar imajo v poskusni proizvodnj i olje, ki bo pripra­vljeno posebej za friteze, za v i ­soke temperature. Spomlad i bo že na trgu.

Z o l j e m v t e m o

Le na to so še opozor i l i , kar morda gospodinje (pa tudi tr­govci) pozabljajo: olje mora b i ­ti v temi. N i to l iko pomembno, da je na hladnem, kot da ni na svetlobi. Že navadna neonska razsvetljava ga uniču je . N o r ­malno je rok trajanja olja leto dni . V Oljar ic i pa vedo poveda­ti za primer, ko je pet let staro olje, k i je bi lo nekje z a l o ž e n o in je stalo v temi, po tol iko le­tih b i lo kot sveže rafinirano. Torej, z oljem v temo!

P r i p r a v i m o r a d i č z a z i m o V drugi polovic i oktobra lahko z a č n e m o izkopavati r ad ič .

Zdaj je nehal rasti in koreni se ne debelijo več. Previdno j i h izko-pijemo, da ne ranimo korenov. Po izkopu pustimo rastline neo­brezane nekaj dn i , da uvenejo, pri tem pa dobijo koreni še nekaj rezervnih snovi iz listja. Ščavje p o r e ž e m o na 3 cm do lž ine , kore­ne pa spravimo v zakop, v prazno zaprto gredo ali v klet. Najbo­lje se drži v zakopu na prostem, k i je to l iko zavarovan, da so ko­reni dostopni vsak čas tudi poz imi .

Lahko pa korene r ad i ča vlagamo za siljenje neposredno v klet. Vlagamo j i h v pesek al i presejano p e š č e n o kompostnico v medsebojni razdalji 6 cm in tako, da so vse glave v isti višini. Z a siljenje je primeren vsak prostor, k i ima 10 do 18 stopinj C . Č e klet ni popo lnoma zatemnjena, nasujemo po vrhu 20 cm debelo plast peska a l i zelo peščene zemlje, v si l i pa je dober tudi šotni drobir.

P o s k u s i m o š e m e O r e h o v e r e z i n e

Z a testo potrebujemo 37 dkg masla, 70 dkg moke, 2 celi jaj­c i , I zavitek vanilijevega slad­korja, 3 dkg kvasa, 1 d l mleka, 1 velika žl ica sladkorja. Za na­maz pa potrebujemo dobro marmelado, najbol jša je mare-l ična, 40 dkg zmletih orehov, p o m e š a n i h s 30 dkg sladkorja in l imonino lup in ico ter slad­kor za posipanje.

Kvas in sladkor raztopimo v mleku ter iz jajc, masla in moke zgnetemo testo. Razdel i ­mo ga na štiri dele in polaga­mo v p e k a č . Vsak del testa na­m a ž e m o z marmelado in posu­jemo z orehi, p o m e š a n i m i s

sladkorjem ter naribano l imo­nino lupin ico . N a vrhu naj bo testo.

Tako pripravljeno pecivo pustimo stati dobre pol ure in nato s p e č e m o v srednje vroči pečici . Z r e ž e m o na rezine, po­sujemo s s ladkorno moko in ponudimo. O d l i č n o je!

Gornj i recept je preskusen, domač . Zaupala nam ga je Francka Perdanova iz S t raž i šča . K »j ko bi , drage bralke, začele spet sodelovati: vi nam vaše prt -skušene recepte, p rak t ične na­svete, mi pa vas bomo povabili na naše izlete. Po dve in dve. Katera bo šla , bo določil žreb. Velja? Ve l j a !

S t e z a

b e l o - r j a v o

Pa recite če se čudov i to ne uje­mata surova bela in jesensko rjava barva. Letošnja jesen j u ponuja v kombinaci j i . Kra tko belo kr i lo in dolga sra jčna blu­za, zraven pa rjav usnjen pas in enake barve čevlji. A l i pa kom­binacija bel ih ž a m e t n i h h l a č z enako bluzo, le da je tokrat zat-lačena za pas, in dolgo jakno iz belega volnenega bukleja. Zra ­ven nosimo rjavo usnjeno tor­bico, ruto z enakim rjavim vzorcem... Mlados tno , š p o r t n o in elegantno hkrati .

' š č e m o d o b r e ,

P r i j a z n e u č i t e l j e

Spoštovano uredništvo'

(ni^ ?e kar nekaj časa, posebej pa še od vaših člankov o nesre-j Q f i X°JarJ'n- ^' v ' '"režejo po življenju, razmišljam, kako lahko PQ x t P r ' s P e v a m k 'emu, da bi bilo na svetu nasploh, posebej r>o " ' * ' r A J okolici, kamor lažje seže vpliv posameznika, kar V*** srečnih otrok.

fk0l "*j-kaj dni pred začetkom letošnjega šolskega leta je bilo jen (^aJno) posvečenih nekaj več misli in besed našim šolar-<tv

n t(fkrat se mi je to vprašanje ponovno zastavilo: kaj storiti, 'ttajUt *' , e m letu ugasnilo mlado iivtjenje zaradi osebne

'>drQ\ama nisem več neposredno prizadeta, saj so moji otroci že ifce a ^ o t ma'i in kot človek ne morem biti brezbrižna do sti-Jt0w '/"k- Ne gre za to. da bi ponovno odpirali rane zaradi član-ieni*' s" *e takrat vzbudili dovolj polemike), lahko pa bi v va-Uči,eia%"l,'Ui v posebni rubriki naredili kaj dobrega za šolarja in odg(/v

a klenim namreč (povsem laično), da je izredno težak in n°'iti"fjn U(1"'''/v^' poklic potrebno bolj ceniti in ga višje vred-ftoporf nnslim na plače t te pač so, kakršne so lahko v slabem ki " r w r u pllt jUI t l ( l ugled, ki ga te u> poklu nekoč imel. in ^>*Or *k n a do 20-letnt vzgojnoizobraževalni proces vse-foiOHg 5'u2i- Od učitelja in profesorja vsi pričakujemo, da bo "ty>eie 'l,tu'lnto pripravil, bodisi za visokošolski studi/, bodisi za

tu° "' " ,ilk<>. mu pripišemo vso krivdo. Za-°6 ,vv '• ' °ilo vedeli, koliko staršev vsak dan po uro, dve presedi

Q^n> otroku m mu pomaga. ^ ' W u ' " u y '"' niorefo izbrati sami in največkrat seve-' e *Hi ' e ( : J*učiteljev. Rubrika, ki JO predlagam, naj ne išče slabih. fy ki / , ' ' ! prijazne učitelje, saj vemo, da zgledi vlečejo. Star-**oJl (, H Vo na govorilne ure. jih hitro spoznajo, o učiteljih jim P"zi\(l y5°J upam! pripoveduje/n njihovi otroci, dobre učitelje

Tol • i i r š a okolica. ^JdvrifP' t^*'m" <i»brc, prijazne učitelje! Posvetimo jim rubriko

Clpljn ^°bvalo, sami pa na/ povedo, ktiko so dosegli primerno °v'q/, .'s°delovanje pri učnem delu in uspehe, pa kl/uh temu

pn'pd>i,tlu prhami, dobri učitelji.

Silva Brank, Skofja Loka

N A K R O S U - Narisala Sanela J a h i č , 4. b r. O S Petra Kavči­ča Skofja Loka

R a g l j a v i s p i s Klepetat i , lovit i se in razgrajati po šoli je več kot super.

Vendar ko te tovar iš ica dobi v svoje pesti, j i p lačaš vse nepo­ravnane r a č u n e (včasih so odprta tudi ravnateljeva vrata). N i č razumeti pomeni klepetati aH imeti vrtoglavico. To je za dirja­njem po šoli najpogosteje. Vrtoglavica je napad, pri katerem ti misl i uidejo iz uči lnice na drugi svet. Včasih si za veliko ša­lo malo kaznovan, za malo pa jo lahko kar dobro s t akneš . N i ­ko l i ne veš, kaj te doleti , tudi Če samo vprašaš , ko l iko je ura.

Urša Ribič, 6. r. O S heroja Bračiča Tržič

Ž i r - ž a v

P a p a g a j M i h a

V sredo popoldne je bi l v na­ši šoli Žir-žav. Pr ipravi la ga je šolska skupnost z mentorjema Stanetom K o s m a č e m in Vanjo H u d o l i n . Učenc i so lahko so­delovali v razl ičnih delavnicah.

Mode la r sk i krožek, ki ga vo­di tovar iš Janko M l i n a r , je pri­pravi l t e h n i č n o delavnico. V njej so otroci delal i izdelke iz papirja in lesa. Prometni kro­žek, k i ga vodi tovar i š Branko V i l ipič, je pr ipravi l spretnostno vožnjo učencev s kolesi . Spret-nostni pol igon je b i l sestavljen iz razl ičnih ovir (vožnje okrog kijev, p r enašan j a in metanja o b r o č a , vožnje po ozk i deski itd.). Z a mlajše učence je bi la vožnja nekol iko lažja, saj so vozi l i po ravni deski , medtem

sli" n i M l a 1 * ' r a v n o v , e i r u b r ' k i podobno akci jo Že v o d i l i . k "e b' J * . r t ' i r a m > u s p e š n a . N a j b r ž ne zato, ker na Gorenj l j , s N e | 0

1 n i , ° dobr ih uči te l jev , morda smo pogreš i l i , ker smo H *'°*Pa R , m v a " ' " s a m o u č e n c e . Z a k a j ne bi spet poskusi ­ti^ * ° U r j . * n l t o V u » na j l ep ša hvala / a predlog. Poz ivamo torej hil^- Iti ji* 5 l i , " r ^ t * delavce v š o l a h . Zavodu za šols tvo in vse li* "a i m > A e e n o < k a k š n o šo lo in uči te l je imamo, naj nam

1 ) 1 Jih hj p r t ' r f , » K « j « ( ' utemelji tvijo) dobre uč i te l je . Z vese-U r e d ^ P r t ' d * » » v i l i * Goren j skem gl asu.

Priletel je iz neznanega kraja stari mami na glavo. K u p i l i smo mu kletko in življenje je Šlo dalje. Ravno zdaj si odstranjuje o d v e č n o perje. Lep n i preveč . Njegova p o t l a č e n a glava spominja n i z lobneža . S svojim n a b r u š e n i m kl junom ugrizne takoj, ko mu p o m o l i š prst. Res je prava hudoba

Mene ima najraje. Ta kepa z E.T.-jevo glavo mi skače po glavi , po ramenih, in kar ne v id im rad, po prstih. Vede se, kot bi bil z Marsa . Sumim, da tudi je Marsovec, kajti ko ga je napadel sosedov maček , je sicer izgubil nekaj peres, napadalec pa je ven­darle p r e p l a š e n pobegnil . Zdaj imamo skra j šano verzijo tega in­teligentnega pt iča , ki ja poleg stare mame najgrozovitejše bitje v hiši . V sosednji oko l i c i pa ga komajda dosegata gospe Jolanda in Dragica N o , pa sc zopet vrnimo k pt iču. O d 5. do 6. ure deli av-tograme. Seveda samo na spodnjo stran kletke, k i je prev lečena s smtelonom. Najraje pos luša Val 202. Zgovoren pa ni preveč . Ta­kole, zvečer govori samo kake tri ure, skupaj seveda. G lede spa­nja pa je priden. Z a njegove o b o ž e v a l k e naj povem, da zaspi že OD I I . uri. In še zadnje, ukvarja se tudi s pol i t iko . Go tovo vam je znano, da navija za Krambergerja.

Tomaž Košir, 5. b r. O S Bratstvo in enotnost Kranj

N a r a v a Na veji mi prepevajo ptički, ko sprehajam ob potoku se. vidim ribo v vodi. zdaj igra se že. Pridem do tovarne, iz nje se dim kadi. ptice od strahu so odletele, nikoli več ne bodo se vrnile. V gozdu se sprehajam rada. grem po potki sama. Sredi gozda pisanega sem kup smeti zagledala. Spela Svol jšak, 3. b r. O S Ivana (iroharja Skofja L o k a

ko so starejši po pregibni. Tek­moval i so v štirih konkurencah. K o t se spodobi , so dob i l i prvi trije iz vsake konkurence tudi majhno nagrado.

Kuhar sko delavnico sta vo­di l i tovar iš ic i Stana Habjan in Juli jana Gantar . T u so se učen­ci zelo pot rudi l i . Pr ipravi l i so o b l o ž e n e kruhke, kokosove kroglice in spekli razno pecivo. Z vsem tem smo se potem slad­kali v v e č n a m e n s k e m prostoru.

Obiska la nas je tudi prijazna frizerka Urška , k i je imela ob željah učencev in učenk obi lo dela, saj se je marsikdo odloči l po l epša t i . Tovar i š ic i Vanja H u ­do l in in Judita Spor i š pa sta pr iprav i l i mnogo veselja in pr i ­jetnega dela za mlajše č l ane Zi r -žava v P ikapo lon ic i , kjer so delal i izdelke iz blaga.

Imeli smo še "sramežl j ivi oder" z zabavnimi igrami in prometni kviz . Seveda se je tu­di ta zabava za zmagovalce k o n č a l a z nagradami.

Z a osveži tev s pi jačo so po­skrbeli učenci osmih razredov. N a koncu je tovar iš Fil ipič zai­gral na kitaro in zapel pesem Zir-žav, k i jo je sam sestavil za to p r i ložnos t . Tova r i š Mar jan K o č e v a r pa je vso to zabavo posnel z video kamero in nam nato pokazal posnetek.

Vsa ta pisana zabava nam je vzela kar celo popoldne, tako da je celo za učenje ta dan zmanjkalo časa .

J an i Pod lese k, 8. a r. O Š Padl ih prvoborcev Žiri

• ! G L A S 14 . S T R A N

R A Z V E D R I L O

UREJA: DARINKA SEDEJ T o r e k , 2 3 . o k t o b r a 199°

Orožje ljudstvu Prejšnji teden so sporoč i l i , da je bož ja neprevidnost nekaj

nevarnih igračk, k i se j i m reče orožje , dostavila na n a p a č n i na­slov. K e r to niso bile p iš to l ice na z a m a š e k in ker se je "pomota" zgodi la v vroči K n i n s k i kraj ini , je dogodek doletel ustrezen od­mev, posebnega kravala pa ni b i lo , še komentarjev ne. Ko t bi b i ­lo to nekaj p r i č a k o v a n e g a , če ne že samo po sebi umevnega. Saj kaj drugega najbrž res ni b i lo p r i č ak o v a t i . K o t sladkarije v ku­hinjski omar i . Z a otroke prepovedane, naskrivaj spravljene, pa vendar vedno že nekako k o n č a j o v mal ih že lodc ih . Potem pa se je izvedelo, da "poka l i ce" niso le potovale skozi kninsko Koso­vo, ampak so se na poti z Visa in iz Spl i ta "zaradi b lokad v želez­n i š k e m prometu" tam zataknile. Razuml j ivo , le da so tako zata­knjene tam že od zače tka oktobra, seveda brez spremstva al i stra­že. Z dobr im nosom bi še slepi volk ovco naše l . Z a l je b i l scenarij o č i t n o le premalo n a t a n č n o pripravljen ali pa morda le izpeljan. Vlak ni b i l pravi , roba pa tudi ne. Pokal ice so bile pokvarjene, za­to so j i h v dveh obrokih vrn i l i in brž zmakn i l i druge, tokrat men­da prave. K o n e c dober, vse dobro, so rekli organizatorji , minister gre gor pa n i č !

V Mariboru posneli popularno oddajo

S e n i k g o d c e v p r i n a s

bor pr ipotovala v desetih kon­tejnerjih in petnajstih tovornja­k ih , postavljalo pa jo je 25 de­lavcev več kot en teden. Pr i re­ditev so skupno pripravil i T V Slovenija, O R F in mariborski Videoton ob p o m o č i š tevi lnih sponzorjev, za predvajanje na televizijskih zaslonih pa so iz­brali č e t r tkovo v e č e r n o pred­stavo, k i jo bodo skrajšali za četrt ure, da bo imela standard­nih 90 minut. Naš i gledalci si jo bodo lahko ogledali na mal ih zaslonih že v če t r tek , 25. okto­bra, ob 20.15 ur i na drugem pro­gramu, v Avst r i j i hkrati na pr­vem programu, novembra pa jo bodo videl i tudi v Nemči j i , Švi­c i , K a n a d i , Z D A in Avstra l i j i . Pred posnetkom oddaje bodo zavrteli tudi č e t r t u r n o reporta­žo o pr ipravi prireditve, v od­daji pa bo s š t i r i m i n u t n i m fil­mom predstavljeno tudi mesto gostitelj.

Prejšnji teden so bile v mari­borski dvorani Tabor tri pred­stave po statistikah v Avstr i j i in na Bavarskem najbolj gledane televizijske oddaje " M u s i k a n -tenstadl". T o popularno med­narodno oddajo, tokrat že šest­deseto po vrsti , so doslej sne­mali že v Švici , obeh N e m č i j a h in v M o s k v i , v Avstr i j i pa že v vseh večjih krajih. Snemanje v M a r i b o r u si je ogledala tudi k i ­tajska delegacija, saj tudi Pe­king želi bi t i p r izor i šče enega od snemanj naslednje leto.

Oddajo že deset let vodi K a ­rel M o i k , k i je tudi njen idejni oče in povezovalec programa, režija je v rokah Kur ta Pon-gratza, v oddaji pa stalno sode­luje humorist Hias . N a mari­borskih prireditvah je v glasbe­nem delu nastopilo 17 skupin in posameznikov, med katerimi so b i l i tudi S lavko Avsenik, hrane Košir , Ivo Robič , Š ta je r ­skih 7, M a r i b o r s k i oktet, P i h a l ­na godba K U D Posta in F o l ­klorna skupina K U D Študen t . Organiza tor je š tevi ln im gledal­cem pr ipravi l tudi posebno, ne­napovedano p re senečen j e . V četr tek sta na prireditvi sodelo­vala tudi s m u č a r s k a asa Mateja Svet (gledalci so si na vel ikem ekranu v dvorani lahko ogleda­li posnetek njene zmagovite vozni? na Pohor ju ; in Franz Klammer.

T r i razprodane predstave (v četr tek zvečer je moralo domov vsaj dvesto l judi , saj kart ni b i ­lo več) si je poleg d o m a č i h gle dalcev ogledalo tudi več kot t i­soč obiskovalcev iz Avstri je, Nemči j e in Švice, ki so b i l i na uspeli pr i redi tvi videti zelo za­dovol jn i .

Senik godcev je uspel tako programsko kot t e h n i č n o . K a ­ko zahteven zalogaj je bi la za organizatorje že postavitev sce­ne, pove dejstvo, da je v M a r i -

C *

Č e s e b o g i n j a r a z j e z i

Naj je Še tako v neskladju s sodobnimi t e h n o l o š k i m i giba­nji, katerih s imbol je Japonska, so vendarle novinark i č a s o p i s a Y o m i u r i Sh imbun nedavno prepovedali , da bi bi la n a v z o č a na otvori tvi nekega predora, ker bi se menda gorsko b o ž a n ­stvo utegnilo ujeziti. Pravza­prav so delavci zagrozi l i , da bodo zapusti l i delo, če 22 letna novinarka pride p o r o č a t o sve­čanos t i ob odprtju predora, nji­hovi zahtevi pa so ugodi l i .

NARODNOZABAVNA LESTVICA RADIA ŽIRI

S S l a k i se boste lahko pogovarjali v živo. Telefonska številka bo 69-2-14.

Jutr i , v sredo, 24. oktobra, bo na va lov ih Radia Žiri , k i od­daja na U K V o b m o č j u 98,2 M H Z (za Žiri in Poljansko dol ino) , na 91,2 M H Z (za Škofjo L o k o in okol ico) ter na 96,4 M H Z (za Selško dol ino) , pos luša l ce presenetilo nekaj novosti. Oktobrska oddaja v ritmu va lčka in polke, ki p r inaša mozaik v ižarskih novic in svežih novitet, bo n a m r e č potekala V Ž I V O ! Obisk v studiu in seveda pogovor so obljubil i predstavniki slovitega narodnozabav-nega ansambla Lojzeta S l aka , poleg njih pa tudi vokalni kvintet Fantje s Praprotna.

Seveda v oddaji ne bo manjkala narodnozabavna lestvica Rad ia Žiri s petimi uvrstitvami n a j p o p u l a r n e j š i h viž minulega meseca in predlogi skladb iz na jnove jše glasbene produkcije.

Uvrstitve petih N A J viž: 1. Za Krvavcem - Ansambel Rudi ja Jevška

2. Raj pod Tr ig lavom - Ansam­bel Lojzeta S laka 3. V spomin Jakobu Aljažu -Ansambel Mare la 4. Bodi zdrav in šegav - A l p s k i kvintet 5. Stara ljubezen n iko l i ne ove­ni - Ansambel bratov Avsenik Predlogi novih viž: 6. E j , ta ljubezen - Slovenski muzikantje 7. Vsak večer - Ansambel Bra­neta Klavžar ja

8. Slovenec - Ansambel Vi ta M u ž e n i č a 9. N a G r a š k i gori - Veseli Dre-novci 10. Venček Šegovčevih - Štirje kovači

M e d t is t imi, ki ste glaso­val i za uvrstitve N A J viž, smo izžrebali Aleša Agatonoviča z Bened ič ičeve poti 6 v Kranju . Nagrada je glasbena kaseta. K d o jo bo dobi l p r i h o d n j i č ? Glasujte in kupon na dopisnic i ali razglednici pošl j i te na na­slov: Radio Žir i , Trg osvobodi­tve 1, 64226 Žiri .

Pr i imek in ime Naslov Glasujem za Gost naslednje oddaje naj bo

B u s h i n S a d a m H u s e i n s k u p a j ?

V noči pre Dnevom mrtvih bo m o č v A m e r i k i videti ameri­škega predsednika Busha ter i raškega predsednika Sadama H u -seina in to - skupaj! Z a to noč se A m e r i č a n i že po tradiciji maski-rajo, da bi strašil i prijatelje, sosede in nak l j učne m i m o i d o č e . V pošiljki novih mask, k i so pravkar prispele na tržišče, je kar dva­najst t isoč mask s podobo Busha in ravno to l iko s podobo i raške­ga predsednika. K a k o r je navada, maske niso ravno laskave za l i ­ste, ki j i h upodabljajo, zato je francoska d r u ž b a "Cezar" , ki j i h proizvaja, že dob i l a anonimno s p o r o č i l o , da bo njeno sk lad išče z maskami Sadama Huseina minirano.

N a j p r i d e l k i v C e r k l j a h

V s e d o n d e i n d o n d e ž i

n a k u p u

Cerklje - V soboto na večer se je v k inodvorani z a d r u ž n e g a doma v Cerkl jah kar trlo l judi in krompirjev, pes, k o r e n č k o v , rep, da o zelnatih glavah ne govorimo. E n i so sedeli na sto­l i h , drugi so se skr ival i v v rečah in se pokazal i šele takrat, ko so j i h povabi l i na tehtnico, t istim, k i pa j i h ni b i lo , pa je lahko žal . Tur i s t i čno d r u š t v o Cerklje , pokrovitelja Gorenjski G las in Kmečk i glas , mnogo sponzor­jev, ki so prispevali nagrade in vsi , k i so se zvrsti l i na odru ter prireditev naredil i tudi zaba­vno, so b i l i k r iv i , da je b i l a dvorana napolnjena do zadnje­ga ko t ička .

D o m a č i n Stane Plevel je imel res krompir , saj je njegov krompir dondi r s svojo ki lo in 51 dekagramov suvereno zma­gal. Saj veste, zelnatih glav je po svetu več kot dovolj , vendar so tokrat v poš tev pr i š le le tiste zelene in brez š tora . Največje zelje dondelje je pognalo, najbrž pa bo tudi k o n č a l o svo­jo kariero v Poljanski do l in i , na Trebi j i , od koder ga je pri­nesel Gregor Ušen i čn ik . Devet ki logramov šes tdese t je poka­zala tehtnica. "Vsako noč sem jo na njivo hod i l gledat," je po­vedal eden izmed p r inaša l cev pese. Svinjska ozi roma krmi lna pesa dondesa, zmagovalka je bi la prav zares svinjsko težka , kar 9 kg 37 dag in prva nagra­da se je znaš la v rokah Vopo-vljana T o m a ž a Zormana . Ima­mo pa še tiste pese, ki j im je

To je korenje! nerodno, ker so manjše od k f

milne in zato farbajo na rdeče-Pri Zormanov ih se je "nafutf3

l a " za tri ki lograme, to je pa 1 ' d i nekaj, kajne. Ce kje P o l e * krompirja in zelja jedo tudi i . po, naj se oglasijo na Šentui"5

gori pri Š te fanu Z u p i n u . S | C

dvomim, da bo prodal r e P dondepo, 5,75 kg težko zmago­valko, zagotovo pa ima na * logi še k a k š n o taveliko. N a J t e ^ j i k rmi ln i koren dondren (2> kg) je zrasel pri Mar i j i Slatn v Cerkl jah , kjer bojda P° |*fJ , pri vratih zvonijo zajci, ttsjt fini pa zvonijo pri Si lv i Kp z *^ ' kjer imajo korenje za v žup j ki logram petindvajset je x t t l

najtežji . h e | Kaj pa zabava? Ansarn?

Nagelj je navduš i l , ha rmon j Andrej A ž m a n iz Suhe tttog prijetno p resenečen je pa s° le vokalistke sestre K e p » c . Dvor i j in folklorna skupina «J godic, štiri dekleta in fant. kj ^ tokrat zaigrali na kitaro. • Kavčič, foto: J . Cig ler

Champion 90

PRIREDITEV SO PODPRLI: Mlin Cibašek, Klane pri K o * £ di; Jane: in Man/a Grilc, Šenčur, stavbno kleparstvo in stvo; Trgovina Gorenjka. Cerklje; Janez Kuhar. Cerklje; na Živila, Šenčur; Rebolj, Križ pri Komendi; Ribnčan; Trge1'1^ Diskont Maroll, Križ pri Komendi; Elektro Kranj; Sarnop°s

žna trgovina. Sp Cerklje; Penzion Jagodic. Vopovlje; Etci. ,<e. nik; Slavka Brezar, šietarstvo, Sp. Urnik; Vida Plevel. £l'r*Lr

izdelovanje vreč; Peter Slatnar. Cerklje, strojno ključavi . stvo; Ivan Kepic, mesarija, Cerklje: Kmetijska zadruga O Ludvik Stare. Sp. Brnik - Izdelovanje kmet. mehanizacijf> ^ dica Cerklje; Franjo Čretnik, gostilna pri Cilki. Zg. Brnijo **k lan Vrtnik. Sp. Brnik - predelava lesa; Ivan Preša. Cerkljej' RENAULT Servis; Pizzerija Kovačmca. Grad. Marko Osi'U- ^ že Ciperte, Dvorje, Elektroinstalacije; Petrol. bencinski j* jg, Cerklje; AGA tehnična trgovina na drobno in debelo. V<lSca

Male gorenjske vasi

V a d i č e P i š e : D . D o l e n c

Tabrha ni več Saj b i še vse b i lo , ko bi ne

b i lo to l iko dela in tako malo rok pri hiš i , razmišl ja Boš tkova mama. Včas ih so ljudje priha ja l i v tabrh, danes pa tega ni več. Sami so za vse, še k a k š n a bolezen pride vmes in vse za­stane. Boš tkove mame ikoraj tri leta ni b i lo doma. N a G o l n i ­ku v bo ln i šn ic i je bi la in potem pri hčeri . Z d r a v n i k i niso več upal i , da bo še kaj z njo. Pa se je vseeno pobrala. Več živine bi b i lo lahko pri hiši, če bi b i lo zdravje. T a k o imajo pa le štiri repe v hlevu, včas ih j ih je b i lo pa dvanajst, tudi št ir inajst . Saj mehanizacija je vsa pri hiš i : ro­tacijski o b r a č a l n i k , nakladalka, dve kos i ln i c i , dva traktorja. Boštkov Peter razmiš l ja , da bi vel ik i traktor. Torpedo s 75 ko­nji odproda l in kup i l še enega malega Fergussona. Bolj pr i­praven je. J a . če bi imeli les za vozit, bi Deutz odvrn i l , tako pa je predrag,, dragi so rezervni de l i , nafta.

Ko bi bila cesta urejena

Poti so njihov največji pro­blem. Skozi Leše bo cesta zdaj urejena, kmalu bo p o l o ž e n as­falt, a še do njihovega mostu ne. Most je ozko grlo. Noben večji stroj ne more v vas. Pri Hlebčar ju bi že zdavnaj podr l i staro h i šo , če bi b u l d o ž e r mo­gel do nje. In kakšne težave so imel i , ko so hlev z i d a l i ! N a vr­hu Popovega so puščal i materi­al in potem s konjem vozi h v vas. K o so h išo z ida l i , so pa

dobi l i ko ra j žnega šoferja iz. B i ­strice, ki j i m je prav do hiše na-vozi l material . A ni mu bi lo lahko. Vs i so trepetali z n j im; od Popovega do Vadič vodi oz­ka strma cesta in pod kozolcem se tako rado " d r i č a " , pove

Hlebčar jeva mama. Nička j ne upajo, da bodo s svojo cesto prišli kaj kmalu na vrsto pri krajevni skupnosti Leše. Se le-

š a n s k o , ki je tudi zelo potrebna preureditve in asfalta, bodo ko­majda zmogl i . Enkrat novem­bra, pravijo, da bo gotova. V a -dičan i pa tole popravljajo, da je vsaj za si lo za traktor, da mlekar more skozi vas. Pa če je suho vreme še gre, v mokrem je pa bolje, da ne siliš v tisti le oz­ki klanec pod Popov im. T u d i na polje bi moral i imeti bol jšo , š i ršo pot, a kdo bi j i m jo po m a gal zgraditi . Samih Vad ičanov je premalo, ne bodo je zmogl i .

Voda za doto Telefone imajo, vodo tudi.

Zgornj i , Bešlrovi in Boštkovi imajo svoj vodovod , speljan s Popovega. Prav svoj izvir ima-jo, že od leta 1920 menda. Boštkov stari oče ga je nekako "p r i žen i l " . Co t lnovo s Popove­ga je vzel za ž e n o in da bi hči ne šla na d o m a č i j o brez. vode, oziroma d o m a č i j o , ki ima pro­bleme z vodo, je dovo l i l , vzeti njihovo. T a k o rekoč je prišla k Bostku voda z doto. In ker sta bi la Bošlk in Bešter prijatelja, jo je dob i l še Bešter . Sicer so pa za vso vas v lek l i vodovod pred kakšn imi š i m r u | s i i m i leti

Leseno vaško znamenje stoji nad Beštrom, ob poti na Popovo.

od Sv. Neže , pod Lašk im. H lebča r je prej tudi imel svoj vodovod, danes pa njegov re­zervoar rabi vsa vas.

N. i |b l iž |o trgovino imajo V.i d ičan i v Lešah , šo lo tudi, dva razreda, v cerkev pa raje hodi­jo v K o v o r , kjer imajo tudi po­kopa l i šče . Nekako bolj pri srcu j im je Kovor .

Ena njiva samo za srne

K o bi le ne bi lo to l iko gara­nja, razmišl ja Boš tkova mama, pa ko bi divjad tako ne uniče­vala pr idelkov. Eno njivo na koncu polja obdelujejo za srne, koruzo p.i prašiči tako uniči jo , da skorajda ne veš, kaj je raslo na njivi. L o v c i pravijo, da bi

moral i vse zagraditi z ž ico , z e lek t r i čn im pastirjem. Saj so imel i ž ico okrog, le toka ni bi lo v njej, pa je bolj malo pomaga lo. K a r lovci sami j im naj zava­rujejo njive z e lek t r ičn im pa

Itirjem, če hoče jo . T o l i k o divja­d i , kot je je danes, Vadičan i ne pomnijo in tol iko škode tudi ne. Sc ovsa ne morejo več seja­ti, ko vnaprej vedo, da bo ves uničen . Takole je, potem pa kmetuj!

K a r pa ne uniči divjad, po-kradejo ljudje. Št i r ideset glav zelja je nekdo zadnj ič odnesel ali odpeljal z Boš tkovega zelni­ka. Naj lepše glave, le spodnji listi so ostali . Svoj im o č e m ni

" i mama. Pokradl i

so č e b u l o , česen , kromP'^je kopal i , ko je še cvetel. K^tf najdejo vse, tudi takole s, # kot ičke . Nič čudnega g|i zmanjkajo zeljnate g ' a

kakšna repa kje b l i z " »j 'f Ustavi avto, potrga, n •:(, fliJ

odpelje. A vse kaže , ^ a J p? ne ustavi pri tem nečedn«" jo slu. In še več bo tega, k ° slabi časi pnhaia io .

Tamlad i Vadičan i vsi v tovarne, da vsa) k a k š e n ^ pride k hiši. Najbolj ne takole oddaljene k

f f l e ^ Tržnica je p reda leč , t n V * a$ preda l eč , v vas je z aVtoJP it vno pri t i , povrhu v*e0* ^0 nevest manjka, da bi v.*-1

U , J la. Pozabi la sem v p r a « ' 1 ' ^ zdi sc mi , da prav n o b e n ^ i trenutno ne hodi v šolo se je pa po vadiških *•' t-f trlo otrok. Zabave poJJL V bi lo , edino veselje je h " dar je Jurova I ojzka nf r g zaigi . i la . Življenj«-' tod samo delo, zalo ml«a} veir Hčere so se vse po •' ,|i>n'| vasi in nič bi jih ne s P r i ' h r ^ , / a , Vadiče so bogu n \tt Kaj potem, če je tu «»* ^ ko pa je življenje o**0

pravijo.

T o r e k , 23. o k t o b r a 1990

K R O N I K A UREJA: HELENA JELOVČAN 1 5 . S T R A N @ © £ M £ 3 ^ g ! E S G L A S

Brane Virant, komandir splošne postaje milice v Skofji Loki:

Letos manjši davek na cestah Skofja L o k a , 22. oktobra - N a področju cestnoprometnih predpisov 5 0 škofjeloški policisti v prvih devetih mesecih letos podali 1710 Predlogov o prekršk ih (lani v enakem času 1604), hujših prometnih nezgod je bilo 36 (lani 59), smrt je žela v štir ih primerih (prav tako lani, v celem letu pa je bilo pet mrtvih, polovica manj kot leto po-P r e J), 21 ljudi je bilo v nezgodah huje ranjenih (lani 25), lažje 18 (23), prometnih nezgod z večjo materialno škodo je bilo pet (lani

z manjšo pa 167 (174). Č e potegnemo čr to , so škofjeloške ceste v letošnjem tr ičetr t le t ju terjale manjši davek kot lani . Z a to ne gre toliko hvaliti previdnejše voznike, ker si tega - če pogledamo število ^rečenih kazni - ne zasluži jo, tudi višje kazni še niso tisto orožje, s katerim bi spodbujali višjo vozniško kulturo, da o slabem stanju nekaterih škofjeloških cest niti ne govorimo.

»Neskromno smem dobršen đ e l zaslug za boljšo prometno v»rnost v tem letu pripisati s t r ož jemu nadzoru policistov, nedvomno je nekaj prispevala »udi akcija -10 %, da ne poza-*™ posameznikov v svetu za P'eventivo in vzgojo v cestnem Prometu, članov A M D in pro­d n i h mentorjev v šolah, k i si r«sno prizadevajo, da bi bi lo ne-*B<Hl Čim manj ,« pravi koman-x ' r sp lošne postaje mil ice v ?»Ofji L o k i Brane Virant .

0 dejavnosti policistov naj­bolj zgovorno pr iča š tevi lo iz -r e č e n i h kazni krš i te l jem. V de-v ^tih mesecih letos so škofjelo-š k i policisti i z rekl i 2494 man­datnih kazni , kar 34 odstotkov y e c kot lani v enakem času (1860) in napisali 723 p l ač i l n ih nalogov (lani 432).

»Ostal i p rekr šk i , k i smo j ih Obeležili oziroma smo podali Predloge proti krši tel jem (letos 2 8 4 predlogov, lani 218), se v 60

občinskih odlokov največ nare­di la . Tako smo letos posvetili posebno pozornost prometni

do 65 odstotkih tičejo nespošto-vanja občinskih odlokov, pred­vsem urejanja prometa v mestu ter javnega reda in miru. Po oceni inšpektorjev U N Z Kranj je naša postaja pri uveljavljanju

Prebivalcem Partizanske ce­ste v Škojji Loki rahlja živce zasebni avtobusni prevoznik B. K., ki z avtobusi zaseda parkirišča, namenjena oseb­nim avtomobilom. Policistom očitajo pretirano popustlji­vost, in celo podkupljivost. Brane Virant očitke zavrača, saj so proti B. K. v devetih mesecih napisali kar sedem predlogov za sodnika za pre­krške in štirinajst plačilnih nalogov zaradi nepravilnega parkiranja. Pred dnevi ga je komandir že drugič povabil na pogovor, tokrat je B. K. sveto obljubil, da bo stano­valcem Partizanske ceste dal mir in avtobuse preselil na Dolenčev vrt, kar je seveda le začasna rešitev. Parkiranje na posebej za to določenih mestih trmasto zavrača, češ da mu tam drugi (Alpetouro-vi) vozniki zaradi konkuren­ce poškodujejo vozila. Parki­rišče ob Tehniku je sicer le polovično zasedeno. B. K. je najboljši dokaz, da so tudi policisti lahko nemočni ozi­roma da popravljene kazni še zdaleč niso tako visoke, da bi voznike odvračale od prekrškov.

obremenitvi zaprtega dela me­sta, predvsem na Mestnem in Cankarjevem trgu, ter vzposta­vi l i ko l ikor to l iko normalno sta­nje, preganjali smo tudi parki ­ranje po zelenicah in parkiranje zunaj park i r i šč v urbanih delih mesta ,« je dejal Brane Virant .

Škofjeloški pol icis t i so b i l i eni od pobudnikov za ustano­vitev o b č i n s k e s lužbe komunal­nega redarstva, saj b i j i h komu­nalni redar o b č u t n o razbreme­n i l nadzora nad obč insk imi od lok i , k i ga nosijo skupaj z in ­špekci jskimi s lužbami . Po več letih oklevanja je obč in ska skupšč ina pristala na komunal ­nega redarja, tako da se bodo policist i lahko še bolj kot do­slej posvetil i odpravljanju naj­bolj pe reč ih vzrokov prome­tnih nezgod, med katerimi vo­dijo neprimerna hitrost, nepra­vi lna smer vožnje in vinjenost.

N a p o d r o č j u kršenja pravil o javnem redu in miru so pol ic i ­sti letos v devetih mesecih na­pisali 204 (lani 217) predloge o prekršk ih . Z a l je rahlo upada­nje le slepilo, saj je bi lo lani t ak šn ih p r e k r š k o v kar za 40 od­stotkov več kot leta 1988. Krši­tve se, podobno kot v drugih krajih, selijo iz javnih prosto­rov v domove, kar je pravza­prav še huje, saj so žrtve pijan­cev pravi loma n e m o č n e žene in otroci . • H . Je lovčan , Foto: J . Cig le r

^argumentiranemu" poročilu na rob

Grozljiva slika obolevnosti otrok

To

njenu ' ^ k * ' 2 2 - ° k t o b r a - Ker je na javnih razpravah o nadalj-ž o . . . ' n e ) ° b s t o j u LTH-jeve Orodjarne in livarne v Vincarjih z opo-jfoo ° v i s o k i obolevnosti škofjeloških otrok na dihalih kot posle-j n a

V s * bolj onesnaženega okolja sodelovala (udi dr. Štefanija K r i -$tv ' s P e c - pediatrinja, je občinski izvršni svet zahteval od Zdrav­niki t ' o n , a skof ja L o k a pisne dokaze o krivdi tovarne. Zdrav-iahlo° ' ) o r o ^ ' 0 s ' c c r pripravil i , vendar je v izvršnem svetu zbudilo |j , * a r k a s t i č n o pripombo, da morebitne krivde tovarne niso uspe-

* "»čimer dokazati .

sprejeta. Orodjarna in l ivarna je torej lahko le ena iz množ i ­ce, ki zastrupljajo zrak v Skofji L o k i in izzivajo bolezni d iha l , kol ikšen je njen prispevek, pa ni znano.

Dokazano pa jc, da so za vplive o n e s n a ž e n e g a okolja najbolj občutl j ivi otroci. Naj­pogos te j še bolezni , ki so j ih la­ni zdravi l i v o t r o š k e m in šol­skem dispanzerju škofjeloške­ga Zdravstvenega doma, so prav obolenja dihal (76 odsto­tkov), na drugem mestu so po­š k o d b e (dvanajst odstotkov), sledijo nalezljive in paraz.itarne

bteVV68' r e s p a Je t u d i ' d a

„ a

£ Q v e h osnovnih raziskav -Pl iv" ' s t r a n ' meritev škodl j ivih

Studii V ? k ° , j e ' " a d r U g i P a

Pošk / d r a v s t v e n e g a stanja, Ijiv d h \ invalidnosti in umr-HcftT I ' J u d ' v o n e s n a ž e n e m la n i ! , k c m ( ) k o l i u > k i b i z a i e " Prin? b j e n e t i n d o desetih let, «S22a.t° 7 o k o , J e m , kjer po-d 0 l " V o d l j i v i h vpl ivov ni -ti i ; t / : 0 v n i m o g o č e niti dati n i -

' Studijo, ki bi le podatke bcevi a , a i n t l K l i s trokovno

n , , a . vendar pobuda ni bi la

V Zdravstve-so 1988. leta predla-

SJA S O N Č N I S T R A N I A L P

^ e c n e o s v i n č e n e g a b e n c i n a

bolezni (devet odstotkov), bo­lezni živčevja in čutil (osem) in bolezni prebavil (sedem).

K e r se med otroki alarmant­no poveču je jo težja obolenja d ihal (astma), je dr. Kr ižnar je -va s sodelavci opravila petletno (od 1980 do 1986) raziskavo o vzrokih pojavljanja obstruktiv­nih obolenj dihal pri p redšo l ­skih in šolskih otrocih v Skofji L o k i . M e d najpogoste jš imi vzroki za težja obolenja so o n e s n a ž e n zrak, okužba in sla­be socialne razmere.

As tmo ima že deset odsto­tkov vseh otrok in mladostni­kov v Skofji L o k i (skupaj okrog 800), kar 57 odstotkov j ih obol i prvič že pred prvim letom starosti, 81 odstotkov pa do tretjega leta. Največja h i ­trost na ra ščan ja teh obolenj je v krajevni skupnosti Zminec , nato v mestu Skofja L o k a , Kamni tn iku in Pod lubn iku . V teh krajih se je število obolenj od 1,2 odstotka v letu 1980

povzpelo na 7,3 odstotka v letu 1985, medtem ko je na Trati poskoč i lo od 5,3 na 8,5 odstot­ka.

Č e je že d r u ž b a dokaj brez­br ižna do boln ih otrok, b i se lahko zamisl i la nad izdatki za zdravljenje, pravi dr. Kr ižnar-jeva. Osnovna oskrba v ambu­lanti stane od 800 do 1000 d i ­narjev, enodnevno zdravljenje v bo ln i šn ic i pa od 1053 do 1414 dinarjev. K e r so posame­zni astmatiki v ambulanti tudi po petkrat na dan, na leto pa celo do 170-krat, je lahko izra­čuna t i , da stane ambulantno zdravljenje samo za enega bol­nika 170.000 dinarjev.

Podatki , č ep rav neposredno ne dokazujejo krivde nobene­mu o n e s n a ž e v a l c u zraka, so grozlj ivi . Š k o d a , ker j i h je izvr­šni svet ob utehi, da ne obre­menjujejo LTH- jeve Orodjarne in livarne, spravil pod klop , saj zasluži jo resnejšo obravnavo. • 11. Je lovčan

G O R E N J S K A N O Č N A K R O N I K A

*nj i 12 PeJ r '? ' 'jktobra - Na (Gorenjskem prodajajo neosvinčen bencin /v > "a li« r n" V i h Servisih. Medtem ko so ga lani natočili dobrih 4,1 milijo-Piivi,^. ' *o ga | C ( O S prodaj skoraj toliko v devetih mesecih. Kupce Pthu in L ^* c e n " neotvlacenega bencina, ki pripomore k čistejšemu iz-^toce n > " n j š i obrabi nekaterih motornih delov. * na pn i ' 1 1 n c o s v i r i č c n e g a bencina na < lorenjskem so poskusno z.ače-2$ei-„: , o | <'\ i črpalk i v I e.scah pred tremi leti. Od takrat so že 12 od

L e ^ u J m ? r ' V 1 | m i m l ' / ; ) ! m u l , , l ° n e o s v i n č e n e g a goriva, lak bencin j • u< v i „ k u p i ' i n.i servisih v Podkorenu, Krani.ski (.Ion, na Javoi n

1 .L 1,1 ' * U b o ? . C a h " ' u ' B l c d u - vTržiČi H *P*t » V o k l c m W v « Črpa ." t ih ' , ™ r o l u načrtujemo n

(dve č r p a l k i ) , v Kranju (Zlato Polje alki) in v Medvodah (na klancu).

...ajemo prodajo neosvinčenega bencina tudi na "je. K ° r*'njsklh servisih,« pojasnjuje upravnik sektorja drobne pro-

ki obehetT) naglasi »To zahteva vsaj čiščenje stare-i * ^ N l k * ^ * ' H ' c i n o i n u P a postavitev novega. Marsikje je posodablja

/ Povezano s preselitvijo na novo lokacijo, kar ne gre brez k c r p a i U ° V n M J " ' ""ko rečem, da bosta prihodnje leto na vrsti za pre-

N , H «hinjskl Bistrici in na Bledu, neosvinčen bencin pa bo-z\. s . , ' "d i "« d*eh novih črpalkah oh karavanškem predoru.«

tr " n z.ul ' ' M ' S P r o t , a J ° n e o s v i n č e n e g a bencina na gorenjskih čr-! r °v, v e n f l L V o l j n i - U , n i s o R" v devetih mesecih prodali I 600.000 Ii * ° k o t v j c i m "hdobju letos pa 4.051,000 litrov, oziroma skoraj loli *' r 'Va r \ . i , , | s k " leto O b č u t n o se je p o v e č a l a prodata neosv i n č e n e g ;

Klalj kar B n-i*«nju cene zanj; \ prvih desatih dneh oktobra M obdobji I™ t»soč litrov oziroma ikoraj 76 odstotkov v e č kot ena ? *o n n, dosedanje izkušnje pri uporabi n e o s v i n č e n e g a ben U l iii,'„. ! v * l"'^«z. i le . d.i le la ne pl IOM U J M k HHejšemu i /

f roda Ko c ' nn

C I1' 'speva ludi k m a n j š i obrabi nekaterih motornih cie " ; n c i n . t n r » t

n . e o s v i n c e n o gorivo kljub trem oktanom mani od supei ' kje r s / ' « " i n u \ o / a uporabo tudi v vozilih brez katalizator-

f'^'c-bne priUfoditvc p r j vfigu • S. Saje

Nezaželena obiskovalka

Prometnik s škofjeloške avtobusne postaje je poklical na po­moč poln iste. ker ni vedel, ku/ na/ počne * žensko, ki mu je jokaje razložila, da jo je pretepel mož Policisti so ga res odrešili Ugotovi­li so. da je ženska prišla iz Bosne-na obisk k svojemu bivšemu mo­žu v Skofjo Loko. Ta se nezaželene obiskovalke očitno ni prav nič razveselil, saj sta H spila, nakar jo je pretepel. Za to bo odgovarja/ todnlku za prekrške.

Sredi noči premikal pohištvo

A. T. iz Trankovega naselja v Sko/p l.oki pa je potožila zaradi moža, ki ga /< opolnoči pri/clo, da bi premikal pohištva po slano-vanju Policisti to bolnega možakarja odpeljali v zdravstveni dom. kjer so mu dali pomirjevalo.

Pretep pri sosedih II Ii .: Mestnega trga le neka/ pred polnočjo zaradi hrupa pri

SOSediH poklicala policijo Možje v modrem so so v sosednjem Sta-Ijovanju zalotili P, S , ki ft pijan pretepal ženo m otroke. Ker ni ho­tel odnehati, so ga vzeli s seboj in pridržali do iztreznilve, račun bo posla/ sodnik za prekrške

Oče streljal v sina Ženska s 1'ariizanske eeste v Skofji Loki je ob pol osmih zve­

čer piosila policiste, naj prekinejo prepir v hiši. Podivjal je oče B. F., ki /c i <nui nameril plinsko pištolo m ustrelil. Sin na srečo ni bil huje ranjen, B. f pa SO polit i\li razorožili in ga zadržali v "depan­dansi" postaji Sledi sodnik

Odgovornost z a stečaj Begunjski Elan gre v stečaj, je v petek odločil poravnalni

senat. Na tem mestu ne bomo razpredali o ekonomskih in so­cialnih posledicah takšne odločitve - ki je bila, mimogrede, pričakovana, sicer bi republiška vlada ne injicirala nove fir­me, ampak reševala stari Elan - s kriminalističnega vidika je bolj zanimiva usoda dosedanjih kazenskih ovadb oziroma pričakovanih novih, ki bodo od nekdanjih vodilnih mož ne­kdanjega begunjskega velikana terjale odgovornost za stečaj.

Ko sem se namreč pred dobrim mesecem dni pogovarja­la s kranjskim javnim tožilcem Andrejem Polakom o Elanu in usodi kakšne desetine kazenskih ovadb, zvečine proti bivšemu

finančniku Pavlu Kodru, je je dejal, da je del "zadeve Elan" v preiskavi, del pa še v fazi ovadbe, kar je tedaj pomenilo, da se v tožilstvu še niso odločili, ali ovadeno ravnanje pomeni ka­zensko dejanje ali ne in kakšno. Šlo je predvsem za, t.i. črne stanovanjske kredite in menice. Javni tožilec je še dodal, da bo odločitev veliko odvisna od končnega razpleta o usodi Ela­na. Stečaj bi ravnanje vodilnih ljudi v marsičem zaostril v ka­zensko odgovornost.

Stečaj je zdaj tu. Torej, če beseda javnega tožilca drži, v kar ne dvomim, bodo nekdanji Elanovi vodilni ljudje nosili tudi kazensko odgovornost za propad firme, to pa je seveda mnogo hujša stvar od prekoračitve pooblastil ali ponareditve poslovnih listin, česar jih je doslej bremenila večina kazenskih ovadb. Vsekakor bomo o odločitvi tožilstva najbrž že ta teden zvedeli kaj več. Prav zdajle namreč sestankujejo (neuradno smo dobili potrditev, da o "zadevi" Elan) kriminalisti UNZ Kranj in javni tožilci. • H . J e l o v č a n

Halo, 93 Kranj , 22. oktobra - Kran j sk i pok l i cn i gasilci so v to­

rek, 16. oktobra, razklepali pet voz i l , k i so ver ižno t rči la na Mej i in j ih odpeljal i , naslednji dan so reševali avto na Šte-fanji gori , v če t r tek avto na Jezerskem, k i je pristal v jarku deset metrov globoko, drugega pa izpod tovornjaka v k r i ­žišču na Zla tem Pol ju , medtem ko so j i h v soboto, 20. okto­bra, k l ica l i k prometni nezgodi na Bistr ic i in na Visokem. N a s rečo je v teh nezgodah trpela predvsem p ločev ina . G a ­si lc i so razen tega odvaža l i še vozi la v okvar i , v Cerkl jah servisirali gasilske aparate in zapira l i vodo v U l . Gorenj­skega odreda v Kranju . # H . J .

T I H O T A P S T V O

S k r i t o o r o ž j e i n n a b o j i

Kranj , 22. oktobra - V upravi za notranje zadeve Gorenj­ske smo dobi l i podatke o več zaplembah orožja oziroma n (bo­jev zanj na gorenjskih mejnih prehodih. O d 19. do 21. oktobra 1990 so delavci mil ice naštel i na Ljubelju, Korenskem sedlu in Jezerskem kar 11 takih primerov, na jveč na prvih dveh pi .'ho­dih . Tako so našli in odvzel i precej neprijavljenega streliva v osebnih avtih lastnikov, med katerimi j ih je sicer precej prijavi­lo orožje . Iz osebnih vozi l so odvzel i tudi malokal ibrsko p u š k o in pl insko p i š to lo , med kontrolo avtobusov pa so pr i več potni­kih odkr i l i predvsem razl ične nože . • S. Saje

N E S R E Č E

P r e p r e č i l e k s p l o z i j o

Dvorska vas, 21. oktobra - Danes dopoldne je Rok Stroj iz Dvorske vasi 30 hotel variti v bližnji bratovi delavnici . O b vži­gu gor i ln ika je zagorelo tudi ob suhi varnostni varovalki . Rok Stroj je ogenj uspel pogasiti s štir imi gasi lnimi jeklenkami na prah, jeklenke s k i s ikom in acetilenom pa je oh lad i l z vodo ter tako prepreč i l eksplozijo. K o t so ugotovil i med poznejš im ogledom strokovnjaki za p o ž a r n o varstvo, je p o ž a r povzroč i la nepravilno n a m e š č e n a suha varnostna varovalka, k i je bi la pr i­trjena na manometer na jek lenki z acetilenom namesto na go­r i ln iku varilnega aparata.

P o ž a r v s t a n o v a n j u

Spodnje Jezersko, 19. oktobra - Danes malo po 3. ur i po­noči je Mar t a Repec s Spodnjega Jezerskega 19 zaznala ogenj v dnevnem prostoru s kuhinjo. Z b u d i l a je sostanovalca; ker ni­sta mogla pogasiti ognja in zapustit i stanovanja, sta k l ica la na p o m o č . K l i c e je slišal sosed, k i je pristavil lestev k oknu spalni­ce, od koder sta se oba rešila iz stanovanja. O b 3. uri in 30 mi ­nut so prišli na kraj p o ž a r a gasilci z Jezerskega, k i so čez pol ure ogenj pogasi l i . Vseeno je zgorelo precej stanovanjske opre­me in je nastalo za okrog 60 t i sočakov š k o d e . Poža r je po vsej verjetnosti povzroči l kratek stik na neonski luči v dnevnem prostoru.

P R I P R A V L J E N I Z A U K R E P A N J E O B P O Ž A R U - Pod dom­nevo, da je hkrat i zagorelo na več stanovanjskih stavbah in v goz­du, so minulo nedeljo organiziral i v naselju Cegelnica pri N a ­klem sektorsko vajo. Udeleži lo se jo je 56 članov gasilskih dru­štev N a k l o , Duplje, Žeje-Bistr ica in Podbrezje, k i so uspešno opravili zastavljene naloge. Vajo sta si ogledala tudi poveljnik O G Z Kranj Franc Košnjek in njegov namestnik M i r o Ravnihar. Poveljnik Košnjek je po vaji pohvalil delo gasilcev in med drugim naglasil potrebo po stalnem usposabljanju za učinkovito delo z razpoložlj ivo gasilsko tehniko. Besedilo in s l i k a : S. Saje

V k r a j e v n i s k u p n o s t i Ž i r i p r a z n u j e j o

Najobsežnejše delo na cestah in telefoniji Žiri , 22. o k t o b r a - Č l o v e k , k i g a le to , dve ni b i l o v Žiri, je o b p o n o v n e m sn iden ju z njimi i s k r e n o p r e s e n e č e n . L a n i o d p r t a n o v a b l a g o v n a h i š a in l e p a , š i r o k a c e s t a s p l o č n i k i s k o z i na­se l je s o d o c e l a s p r e m e n i l e nekdan jo v a š k o p o d o b o t rga . V z n i k a j o tud i n o v e t r g o v i n i c e in obr tne d e l a v n i c e . S k r a t k a , Žiri s o p o s t a l e l ep in p o s l o v n o c v e t o č kraj, kot s i g a z a s l u ž i ­j o n jegovi " t rmast i in p r i d n i " ljudje. Ju t r i praznuje jo krajevni p ravn ik . Kl jub n o v e m u ve t ru v p o l i t i č n i h j adr ih s p o m i n a na o s v o b o d i t e v Ž i r o v 1943. le ta n i s o v rg l i v r o p o t a r n i c o z g o d o ­v ine , p o m e n a d o g o d k a ne izniči l i .

Č e p r a v so zadnja leta z a ži-rovsko gospodars tvo suha, je 4700-glava d r u ž i n a krajevne skupnost i Žiri v i z t e k a j o č e m se letu veliko naredila, da bi bilo življenje v njej č im bolj prijetno in udobno.

Tako so v tem letu Žirovci napravili največji korak na po­droč ju gradnje oz i roma obno­ve ces tnega o m r e ž j a . Asfaltira­li so kar 13.580 kvadratnih me-

S k o z l p r e t e ž n i d e l Ž l rov ž e pe l | e l e p š a in v a r n e j š a c e s t a s p l o č n i k i . D o s r e d e n o v e m b r a bo zak j u č e n o d c e p d o g a s i l s k e g a d o m a na D o b r a č e v i ter r a z š i r j e n m o s t č e z p o t o k R a k u l k .

trov lokalnih cest in ulic ter 5580 kvadratnih metrov regio­nalne ceste in p ločn ikov skoz i naselje. Delo na regionalki zdaj nadaljujejo do o d s e k a pri ga­s i l skem domu D o b r a č e v a , ki bo, hkrati z razširitvijo mos tu prek potoka Rakulka , sklenje­no do srede novembra. Pribl i ­ž n o dve tretjini denarja so zbrali s samopr i spevkom, ki se izteka junija prihodnje leto, in z denarjem žirovskih podjetij, tretjino je primaknil o b č i n s k i p r o r a č u n .

M e d lokalnimi ces tami in uli­cami velja omeniti razš i r i tev in asfaltiranje ceste o d M r š a k a do Goropek , ces te na Ledinici od mostu do konca vasi, Gas i l ­ske ulice, Rakovnika , v delu pa imajo š e pr ibl ižno 130 metrov dolg odcep ces te na Bedr ih . S t r o š k e asfaltiranja so v celoti plačali krajani, pripravljalna de­la sta sofinancirali krajevna skupnost Žiri in o b č i n a .

Opazen premik so letos Ži­rovci napravili tudi na p o d r o č j u telefonije, č e p r a v bodo telefoni novim n a r o č n i k o m zazvonili š e l e prihodnje leto. Nova digi­talna telefonska centrala z zmogljivostjo 1624 telefonskih številk (zdaj 800) je ž e p l ača ­na, kupljena in postavljena v prostoru nove blagovnice. Kot je pred dnevi na svetu kraje­vne skupnost i p o r o č a l pred­sednik gradbenega odbora Jo­ž e K lemenč i č , trenutno pote­kajo dela na preusmeritvi cen ­trale, ki bodo zak l jučena do konca leta. Kupljeni so kabli z a

Dobitniki krajevnih priznanj Proslava oziroma koncert, posvečen krajevnemu prazniku,

je bila minulo soboto zvečer, ko so med drugim podelili tud' priznanja letošnjim dobitnikom, zaslužnim za razvoj kraja. Po­znanja so šla v roke Karlu Pivku, Francu Lukančiču, Stanislavu Mohoriču in vaški skupnosti Goropeke in Opale, medtem ko sta knjižni nagradi dobila Martin Frelih in delka Zaje.

Karel Plvk je prejel priznanje krajevne skupnosti za nesebi­čno 45-letno delo v gasilski organizaciji, Franc Lukančlč za za­sluge pri gradnji novega doma gasilskega društva Račeva in za investicije v krajevni skupnosti, posebej za gradnjo vodovo­dov. Stanislav Mohorič je zaslužen zlasti za obnovo ceste in pločnike skozi Žiri, vaška skupnost Goropeke in Opale pa za asfaltiranje ceste v Goropeke in velik prispevek krajanov pn tem. Kot predsednik gradbenega odbora se je v akciji še po­sebej izkazal Martin Frelih, ki ga je krajevna skupnost Žiri ob krajevnem prazniku predlagala za knjižno nagrado. Enako na­grado si je za skoraj 20-letno prizadevno in neplačano delo s podmladkom Rdečega križa zaslužila tudi učiteljica delka ZafC-

preusmeritev, delno ž e tudi z a m r e ž o , in medkrajevni kabel Gorenja vas - Žiri; ta je med Trebijo in Se lom ž e p o l o ž e n , do konca leta ga nameravajo vgraditi š e na relaciji od Žirov do Sela, obenem s kablom m r e ž e , ki bo napajal Selo in zaselke nad njim.

Vs i projekti z a dograditev telefonskega o m r e ž j a so izde­lani, narejen je tudi seznam vseh lastnikov objektov in zeml j i šč , prek katerih bo o m r e ž j e peljalo. Prek z ime bo­do od njih pridobili p ismena privoljenja, tako da bi nasled­nje leto novo m r e ž o povezali . Novi telefonski naročnik i (394) so svoj del s t r o š k o v ž e plačali , celotno investicijo pa bodo po­krili š e z denarjem PTT Kranj, ž i rovskih podjetij, S L O in z iz ­k u p i č k o m od prodaje stare centrale.

O d drugih p o m e m b n e j š i h pridobitev krajevne skupnost i naj omenimo š e gradnjo oziro­ma p o v e č a v o š e s t i h vašk ih vo­dovodov: R a č e v a , Snopkova grapa, del Goropek , Breznica , Z a b r e ž n i k in del Ž i r o v s k e g a vr­ha. V večini primerov gre za nova, dodatna zajetja pitne vo­de Regulacija, ki jo je financi­rala zveza vodnih skupnost i

Slovenije, je letos zajela del Osoln ice .

V Žireh se k o n č n o p r e m l ^ tudi na p o d r o č j u stanovanjski gradnje. Zeml j i šča v Plastuhovi grapi so odkupljena od lastni' kov, od loč i t ev , kako ozirom* kdaj se bo gradnja začela , J zdaj v rokah stanovanjske z a ' druge Sora iz Škofje Loke.

P r e d l o ž e n a je tudi lokacijska dokumentacija z a aradn) zdravstvene postaje v Ziren poda l j šku lekarne. V teku J e

postopek z a pridobitev zerJ\ Ijišč, za katera bodo lastnikovi ponudili nadomestna zemlj1*' č a .

Program razvoja krajevne skupnost i Žiri je tudi za P r i" hodnja leta zelo širok, najbr* kar p r e v e č glede na to, da J priliv denarja iz podjetij (P sporazumu tri odstotke 0

bruto plač) v sedanjih slabjj gospodarsk ih razmerah ran' vprašljiv. Kakorkol i ž e bo, slej ko prej se bo morala kra je v n

skupnost lotiti problemov sta rih Žirov (ceste, kanal izaci j^ k a k š e n dinar vložiti tudi ^ o d r o č n e kraje in v širitev čist ne naprave, č e omenimo najbolj p e r e č e .

• H . Je lovčan , Foto: J.Ot]tr

Od 1. oktobra vsak dan Polovični količinski izpad proizvodnje nadomestili z novimi programi in novimi partnerji

Rad io Žiri, ki je z a č e l o d d a ­jati p red dobr imi enajstimi le­ti, je 1. o k t o b r a letos obrnil nov list v poglavju las tnega razvoja Odda ja vsak dan, m e d t e d n o m o d 16. do 19. ure in ob nedeljah o d 9. do 13. ure, in s icer na frekvenci 98,2 M H z za Žiri in Po l j ansko do l i ­no, 91,2 M H z z a Skofjo L o k o in o k o l i c o ter 96.4 M H z za Ž e ­leznike in S e l š k o dol ino. V e n ­dar pa njegov glas s e ž e tudi prek o b č i n s k i h meja. Odpr t i telefoni v vsak i oddaji potrju­jejo, d a ima Rad io Žiri vel iko mladih in s t a r e j š i h p o s l u š a l ­cev tudi v Kranju, Trž iču , M e d v o d a h , K a m n i k u pa ce lo v Ljubljani.

P r e h o d na v s a k o d n e v n o oddajanje je ma loš t ev i ln i po­kl icni radijski posadk i , ki ji pri delu p o m a g a o k r o g 25 stalnih sode lavcev , o m o g o č i l , da je

p rog rams ke dneve bolj do lo ­č n o obarval P o s e b n o s t po­nedel jkovega p rog rama je o d ­daja Danes š e ras temo, ž e ju­tri b o m o veliki ( o t r o š k o - m l a -d inski p rogram) , v torek lahko pris luhnete aktualnim dogaja­njem v oddaji P o poti va š ih v p r a š a n j in p o b u d , kajti vsak zakaj ima tudi svoj zato, sre­d a je v znamenju Les tv ice po­pularne d o m a č e in tuje glas­be, na rodnozabavne g lasbe , g lasben ih novos t i z gos t i , v č e t r t e k je p o s e b n o zanimiva i z o b r a ž e v a l n a oddaja z nasve­ti D o b r o je vedet i in kor is tno znati , v petek s o na vrsti Zan i ­mivi kraji in ljudje, v s o b o t o Razvedr i lno popo ldne na va­lovih R a d i a Žiri, p o d nedelj­sk im d r o b n o g l e d o m radia pa je O b č i n a v luči d o g o d k o v pre tek lega tedna

S e v e d a ima tudi Rad io Žiri,

ki ga s icer p r e t e ž n o financira š k o f j e l o š k a o b č i n a , svoj E P P . Č a s z a E P P je v ponedel jek, torek, č e t r t e k in petek o d 16. do 17. ure, v s redah in s o b o ­tah m e d ce l im oddajanjem, v nedeljah pa o d 9 do 10. ure. Pos lovn i partnerji z Goren j ­skega , iz Ljubljane in o d dru­g o d lahko izbirajo m e d rež i r a ­no reklamo, rek lamnim sporo­č i lom, obves t i l om, malimi oglas i , komerc ia ln imi objava­mi in razpis i , lahko se o d l o č i j o z a sponzor i ranje govornih , g lasbenih in razvedri lnih o d ­daj, n a r o č i j o oddajo in repor­t a ž o , pripeljejo v s tudio svoje­ga gos ta p rograma N a radiu na že l jo n a r o č n i k a izdelajo tu­di kopijo p o s n e t k a

Radio Žlrl ob krajevnem prazniku Žlrov čestita vsem Žirovcem.

Zimska obutev še perspektivna

M o t o Alp ine , po kvaliteti dela postat i bol jš i ali enaki p o d o b n i m u s p e š n i m tovar­nam na zahodu , v največji ži-rovski tovarni v s e m t e ž a v a m navkljub dokaj u s p e š n o ures­ničuje jo , kar u g o d n o vpliva na njihovo k o n k u r e n č n o s t in sposobnos t , ponudi t i trgu iz ­de lke na nižjih cenovn ih o s ­novah kot v pretekl ih letih.

V Alp in i , ki je uspe la p r e ž i ­veti kar tri ze lene z ime po vr­sti , so se odloči l i , da š e na­prej vlagajo v razvoj z imsk ih p rogramov obutve . R a č u n a j o , d a se b o d o razmere tako pri nas kot v svetu v naslednjih letih izbol j ša la in d a b o d o lah­ko na tem p rog ramu spet do ­segli nekdanje rezultate. V svetu n a m r e č š p o r t n i p ro ­gram ni pr izadel s a m o Alp ine , ampak vse proizvajalce tovr­stne obut ve. Na to k a ž e po­datek, d a je A l p i n a z a d r ž a l a d e l e ž na sve tovnem trgu, č e ­prav je mora la b is tveno

z m a n j š a t i pro izvodnjo teh programov ter jih nadomest i t i s programi ž e n s k e modne obutve in z m o š k i m progra­m o m , ki ga je trg ž e ugodno sprejel .

P r o g r a m s k o so ž i rovski č e ­vljarji tako pri š p o r t n i h pro­gramih kot tudi pri modn i ž e n ­ski in m o š k i obutvi na sve to­vni ravni z m o d o in kvaliteto, kar se o d r a ž a v dokaj dobr ih rezultatih prodaje tudi na do ­m a č e m trgu. Pravi izdelek s pravo c e n o ob pravem č a s u je o m o g o č i l , da se je prodaja na d o m a č e m trgu letos pre­cej p o v e č a l a . P o d o b e n rezul­tat p r i č aku j e jo v Alp in i tudi k o n e c leta.

č e p r a v z imsk i p rogram v Alpin i ne predstavlja v e č to­l i k š n e g a d e l e ž a kot p red leti, je v strukturi proizvodnje š e vedno o b s e ž n e j š i o d letnih programov O b preusmeri tvi so vodilni ljudje poskrbe l i , da s o imeli delavci de lo in se ni­

so ukvarjali z o d p u š č a l delavcev.

O b izpadu prodaje šP [Lfi0

ga programa direktor Bo jan S ta rman omenja v

problemat iko pri P r o d 8 J i i n " Sov je t sko zvezo , ki je P , a»ipi-nezanesl j ivo in so zato v jj, ni i zvozne ko l ič ine razpo' $0

V s e skupa i pomeni , d i morali z novimi partnerj 1 ^ 0

novimi programi Žirovci v ^ kra tkem č a s u nadom ^ skoraj po lovičn i količins ^ pad proizvodnje . P*0* pi prestrukturiranja, ki n a > n ° o m o g o č i l tudi do\Q°* stabilnost in u s p e š n o s t ^ ne, so tako v p r e c e j š n i 1

ž e uresniči l i . n of O d vlade pr ičakuje jo ^

malne pogoje z a de ' 0 - . . ^ podobne , kot jih imajo nT ^ konkurent i na zahodu, prodajajo p r e t e ž n i del vodnje. d #

V vrhu Alp ine se zav $ da tovarna zaposluje v^, v s e m Ž i r o v c e in 0 , < ° e K i ^ katerih u s o d a in P e ( S p pf*v

je v veliki meri odvisna o d rezultatov Alpine. J ^ odgovornos t pn delu s . v e č j a Dosedanj i rezu'« ž e j o . da s o na pravi P ° '

23. o k t o b r a 1990 ŽIRI PRAZNUJEJO 17. S T R A N © M ^ I I M I E I I G L A S

P O D J E T J E L A H K E O B U T V E p. o.. St ro jarska 12, Ž in Tel : 064-69-332

V a s rado zebe v noge?

Poskrbite zanje z nakupom naših izdelkov, ki jih lahko dobite v vseh bolje založenih trgovinah z

obutvijo. Za vas smo izdelali copate in natikače iz toplih materialov v atraktivnih barvah.

Ne pozabite tudi na svoje malčke!

Obujete jih lahko v copatke, ki imajo trdi opetnik, ortopedski vložek in podplat iz naravnih materialov.

V njih se bo občutljiva otroška noga odlično počutila.

Kolektiv Poliksa čestita krajanom Žirov za krajevni praznik

V Ambasado po krofe. Potice in slaščice

et i ke ta proizvodnja etiket:::::::: in tiskarske storitve p. o. ; 64226 žiri, industrijska c. 6 tel. 064 69260, 69270

proizvodni program: etipres, tiskane tekstilne etikete, etitape, samolepilne etikete, kartonske etikete, emblemi, papirne etikete

Etipres program je s k u p n o ime z a s t ro jno p r e n a š a n j e m o t i v o v s t e m p e r a t u r o n a p r o i z v o d e z a p o t r e b e tek­s t i lne , o b u t v e n e industr i je in galanter i je . E t i p r e s je p r i m e ­ren z a o b o g a t i t e v t r i k o t a ž ­nih i z d e l k o v , n o g a v i c , per i la , l ahke kon fekc i j e , pokr iva l , t o rb in o b u t v e . G l e d e n a mater ia l , n a k a t e r e g a se e t i ­p r e s p r e n a š a , i m a m o r azv i ­t ih v e č t i pov e t i p r e s a , ki s l u ­ži jo k u p c u z a o b v e š č a n j e , r ek lamiran je , o z n a č e v a n j e i z d e l k o v in jih tud i l i k o v n o o b o g a t i j o .

Tiskane tekstilne etikete s e uporabl ja jo z a t e k s t i l n o in o b u t v e n o indus t r i jo . T i ska jo s e l ahko o b o j e s t r a n s k o ali e n o s t r a n s k o na r a z l i č n e vr­s te ma te r i a lov in u s t r eza jo m e d n a r o d n i m s t a n d a r d o m kval i te te . N a voljo je i z d e l a ­v a v ko lu t ih , ki je tudi najbolj

r a z š i r j e n a , v e č m o ž n o s t i p a n u d i t i sk p o s a m i č n i h e t iket , t a k o kar z a d e v a mater ia le kot tud i i zb i ro barv .

Etitape je teks t i ln i t rak z a d i r e k t e n t i sk z ba rvo ali to ­p l o t n o foli jo, ki g a izde lu je ­m o p o d o g o v o r u s k u p c e m v r a z l i č n i h d o d e l a v a h in d i ­m e n z i j a h .

Samolepilne etikete s o n a ­m e n j e n e v s e m p a n o g a m in ­dustr i je , t i s k a m o jih na raz l i ­č n e s a m o l e p i l n e mater ia le , d o b a v l j a m o p o s a m i č n o ali v ko lu t ih in v v e č b a r v a h . N a ž e l j o k u p c a jih i z r e z u j e m o v r a z l i č n i h o b l i k a h in v e l i k o ­s t ih , l ahko p a v a m i z d e l a m o tud i e t ike te s č r t n o k o d o ko t s a m o s t o j n o e t i ke to ali vk l ju ­č e n o v d r u g a s p o r o č i l a in r e k l a m e . E t i k e t e v ko lu t ih s o p r i m e r n e tud i z a s t ro jn i d o -t isk .

Kartonske etikete i zde lu je ­

m o iz r a z l i č n i h v rs t k a r t o ­

nov , p o s a m i č n o ali v k o l u t i h

v v e č ba rvah , p o s e b e j s o

p r i l ago jene z a d o d a t n o av­

t o m a t s k o izpoln jevanje p o ­

da tkov , n a ž e l j o k u p c a jih l u ­

k n j a m o in i z s e k u j e m o v r a ­

z l i čn ih o b l i k a h in v e l i k o s t i h .

Emblemi dajo p r e d v s e m a t rak t iven i z g l e d i z d e l k o m v t eks t i ln i industr i j i in ga l an te ­riji in s o t i s k a n i n a f i l cu , u m e t n e m usn ju , r a z l i č n i h t k a n i n a h in v k o m b i n a c i j i z re l iefnim t i s k o m .

Papirne etikete služijo naj­različnejšim namenom vseh panog industrije. Iz­delujemo jih na vseh kvali­tetah papirja v neomeje­nem številu barv.

KI>HDIIJAR KLADIVAR. TOVARNA ZA F L U I D N O T E H N I K O 64226 ŽIRI . lnduSlr i |Ska c. 2, p p 7 J U G O S L A V I J A

Te le fon : 064 69 900 Telex: 34505 YU KLADI Telefax 064 69 664

• Komponente in sistemi fluidne tehnike

• Hidravlične komponente industrijske hidravlike

• Hidravlične komponente mobilne hidravlike • Hidravlični sistemi • Eiektromagneti • Pnevmatske komponente • Pnevmatski sistemi

* l A | D i

B | l , ) a l i je. p o d o b n o S t % » ? n a p o d r o č j u indu-h a Dodr i t n a z n a m k a Čirov J°v a JJJJJu gos t ins tva . Nje-? h ' c a l l č a r n a i n o k r e p č e -* , j n o l S r e d i š č u kraja, nas-iKh a D f S ? b , a g o v n i c e , ne po-

J ^ l k ? 1 - vsak dan, tudi ob S l t l r i c i k o v e č i n a drugih ? 1

q s e d | ! v . P r e š t e v a d o b i č e k , s N r A 2 j u , r a ' d o enajstih S U s tavi i n i e 9 ° v i A m b a s a d i a?- 'tria i ? P ^ l e k i in d o m a -S t ^ ' o k a l a . ki je bilo v e č u ! N n r T j d gos t i v l a g a l o i P 1 , ) e P r e d kra tkim

bli 5? , U d l n a r e k l a m n i

^ a v n o d o m .

OK^ICL^ l o 4 e n a p ros to ra

V > h l ? e k a d i l c e P o l e 9

S^^Zi p e c i v a ' k i i e

1 1 A r r ) b ^ e ž e ' E s a d B , l | J a l 1 v

a s a d i ponudi vsak

petek in s o b o t o s v e ž e krofe, o rehove ali makove pot ice , ob s redah pa sirov, mesni ali sadni burek.

De lo zaposluje vso d r u ž i n o , saj je p o v p r a š e v a n j e po mam-l|ivih Esadov ih special i te tah vel iko. Zlas t i torte in pot ice n a r o č a j o ce lo ljudje iz Škofje L o k e in Idrije.

E s a d Bilijali je na svojem k o s u zemlje ž e p red leti n a č r ­toval man j š i hotel , ki bi bil do­b r o d o š e l z last i z a pos lovne gos te ž i rovsk ih tovarn, a v krajevni skupnos t i niso bili n a v d u š e n i z a zamise l Podjet­nega s l a š č i č a r j a bi radi prese­lili drugam, h i š o , ki "kvari" Iz­g led ž i r o v s k e g a s r e d i š č a , pa podrl i in na izjemno privlačni lokaciji postavili Kaj l e?

Tudi "ambasadorjev" sin želi p ros tor bolje izkorist i t i .

Skupaj z nekater imi podjetni­mi Žirovci , ki so pripravljeni združ i t i denar, snuje gradnjo novega pos lovnega centra, v ka te rem bi bila t rgovina z živi­li, mesarija, trafika, s l a š č i č a r ­na, kavarna pa š e k a k š e n lo-k a l č e k bi ostal za zasebn ika , ki bi se jim pridruži l kasneje. N a č r t b o d o te dni predloži l i krajevni skupnos t i . Upajo, da g a bo sprejela. Ne nazadnje tudi zato, ker se bo na jbrž le tako lahko zneb i la sedanje B i -lijalijeve h i š e . P o izgradnji no­vega pos lovnega centra bi na­m r e č neugledno stoletno s tavbo Bilijalijevi sami podrl i in na njenem mes tu uredili p repot rebna p a r k i r i š č a .

Esad Bilijali & Co. čestita vsem svojim gostom In ostalim krajanom ob kra­jevnem prazniku Žlrov.

proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje

L O K A P o. S K O F J A L O K A

ŽIROVCEM ZA KRAJEVNI PRAZNIK V BLAGOV NIČI ŽIRI

DEGUSTIRANA BO MIKA KAVA od 22. do 27. 10. vsak dan od 11. -15. ure

V VSEH TRGOVINAH Z ŽIVILI UGODEN NAKUP Izjemno ugodne cene za naslednje blago: VINO BRENTAR KRŠKO 1 I

15,10 din stekl. VINO Herceg Hepok.0,75 I

24,20 din stekl. RUM Apis 1 I 51,40 din stekl. SOK MARELICA Vitaminka 1 I

18,30 din stekl. SOK MARELICA hypa Fructal 0,7 I

15,60 din kos SALAMA mini ljublj. Pomurka

66,80 din/kg MARMELADA mešana 870 g. Po­dravka 21,90 din/kos KOMPOT breskva 19,70 din/kos PŠENIĆNA MOKA T 500 Mlino-test 2/1 5,60 din/kg

VAFEL KOCKE Koestlin 500 gr. 23,90 din/zav.

GRIČ ČAJNO PECIVO Koeslin 350 gr. 15,30 din/zav. PARIŠ čok. keksi Koestlin 500 gr.

30,90 din/zav. ČOKOL. MIGNON Koestlin 500 gr. 33,30 din/kos BONBONI ŠUMI MIX Žito 450 g

23,30 din/zav. TOALETNI PAPIR role 10/1 uvoz

35,70 din/zav. NOGAVICE MOŠKE ŠPORT -uvoz 20,10 din/kos NOGAVICE HL. ŽENSKE GALA

12,50 din/kos

ZA NAKUP SE ZAHVALJUJEMO IN SE ŠE PRIPOROČAMO POSEBNA PONUDBA:

T V G O R E N J E F E I N L I N E 6 6 1 9 8 4 0 , 0 0

(kredit 6 mesecev , 1 obrok po log, obresti 6 % Pn nakupu z gotovino 5 % popust.

TV lahko kupite v BLAGOVNICI ŽELEZNIKI, ŽELEZNINI MEDVODE in SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI FRANKOVO NA­SELJE V SKOFJI LOKI.

TRGOVINA

PRf KLEMEN DVORJE 30

POSEBNOSTI TRGOVINE: 03 PETKIH IN SOBOTAH

RADOMELJSKI KRUH, MESNI IZDELKI »ČADEŽ«

OB ŽE TAKO NIŽJIH CENAH VAM OB

NAKUPU NAD 1000 DIN NUDIMO ŠE

POPUST V VREDNOSTI 50 DIN IN PREVOZ BLAGA

NA DOM

ODPRTO VSAK DAN 7.30 - 19. ure, SOBOTA 7.30-15. ure, NEDELJA 8.-12. ure

VABLJENI!

i n ž e n i r i n g 1L0.0.

REALIZACIJA INVISriCIl OD IDUNtGA PROJEKTA DOKUUCAVROKE INIOHMACIIE 064 77 Z7B

V I D E O T E K A

P A L M A Pa|«r|«va 3 64706 Šenčur

Vabimo vas, da se pridružite več kot 20.000 naročnikom Gorenjskega gla­sa, dvakrat na teden vam bo prinesel poštar popularnega "Gorenjca" z obili­co zanimivega branja in koristnih in­formacij. Poleg tega imate kot naro­čnik 25 odstotni popust pri objavi ma­lih oglasov, osmrtnic in zahval. Opo­zarjamo vas tudi na prihranek 2 din na številko pri naročnini, saj vas redni nakup Gorenjskega glasa v kolportaži stane 8 din.

N A R O Č I L N I C A

Podpisani

stanujoč

pošta

naročam Gorenjski glas na gornji naslov.

Datum: Podpis:

Naroči lnico pošlj i te n a C P O L A S , C J L A 16, 6 4 0 0 0 Kran j .

CESTA XXXI. DIVIZIJE 99, ŽIRI

V PRIJETNEM OKOLJU PRIJAZNA POSTREŽBA

Č u k M a r i n k a

cvetl ičarna Vedno na zalogi : • REZANO CVETJE • LONČNICE P o na roč i l u d o b i t e : • ŠOPKE: POROČNE, DARILNE in

ŽALNE • VENCE • IKEBANE CENE UGODNE - MOŽNA DOSTA­VA NA DOM

Če želite negovan in urejen videz, se odločite za obisk v frizerskem salonu

Cesta XXXI . divizije 111

• Na zalogi imamo vse vrste strešnih žlebov (bakrenih, inox pločevine, aluminija) • Izdelava in namestitev klimatskih naprav za gostišča, diskoteke - večje in manjše objekte • Odsesovalne naprave pri mizarskih strojih in izdelovanje ventilatorjev

KVALITETO PO SOLIDNIH CENAH DOBITE PRI

^ LIKOVIC FRANC stavbno kleparslvo m izdelovanje odsesovainih prezračevalnih in klimatsloli naprav 64226 2in Kaiuhova 8 telefon (064) 69 611

N E I Z G U B L J A J T E G L A V E OBJAVLJAJTE V

j ^ J * GORENJSKEM N A P R A V I T E P R A V I K O R A K . GLASU

E K O N O M S K A P R O P A G A N D A : C E S T A J L A 16 MALI OGLASI

PRIDITE V

NA TREBIJI, KJER JE VEDNO ZANIMIVO

PROGRAM S KANČKOM

EROTIKE VSAK PETEK IN SOBOTO OD 21. - 03. ure

t e l . : 6 8 - 4 6 8

PAPIRNICA

RADIRKA BOJAN ŠINKOVEC KOŠIRJEVA 5, SKOFJA LO­KA

ŠIROKA PONUDBA:

• VSEH ŠOLSKIH

POTREBŠČIN

• PISARNIŠKEGA

MATERIALA

• OBRAZCEV, RA­

ČUNALNIŠKI PAPIR

• MOŽNOST FOTO­

KOPIRANJA

PRIPRAVILI SMO ŽE VELI­KO IZBIRO ZANIMIVIH PRAZNIČNIH DARIL

CENE UGODNE

o d p r t o o d 8 . - 1 8 . u re , sobo­to o d 8. - 12. ure

P o l e g o s t a l i h ž i v i l sk ih arti­k l ov i m a m o d n e v n o svez° p o n u d b o t

• NAJRAZLIČNEJŠIH VR»T

KRUHA in SLAŠČIC • KROFE • JABOLČNE ZAVITKE • TORTICE P o n a r o č i l u : • TORTE • RAZLIČNE POTICE • OCVIRKOVICA PODJETJA I ČE SE ODLOČITE ZA PJJ' BOUŠEK K MALICI ALI **T SILU, POKLIČITE ORGANI*'" RANO DOSTAVO.

tel. 69-611 odprto vsak dan od 9. - 14. ure, 17. - 19. ura-ob sobotah od 9 - 1 3 ure, nedeljah od 9 - 11. ure

Iv P R E D OŠ L J * V O t l O O t H_ •

AVTOMEHANIKA j_J FRELIH O b p o t o k u 2 , 2ir i MC. S E R V I S I R A N J E IN V Z D F ^ C

V A N J E . V O Z U

• JUGO • FIAT • VW • RENAULT P R O D A J A IN SERVIS '^ N J E A V T O P N l V M A T l K t

ELiKTOONSKANASTAViT^, RAMETROV MOTORJA I" NJAĆA Informacije po telelonu med mm časom ali tudi od W ® 064/69-350 odprto od 6

j "

] 5 e k - 23 . o k t o b r a 1990 M A L I O G L A S I , O G L A S I 19. S T R A N mmm^mmiGiAs

M A L I O G L A S I I Z O B R A Ž E V A N J E

^ ® 2 7 - 9 6 0

_ Cesta J U 16

Instruiram matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole. » 2 5 - 8 6 1 int. 336 dopoldne 15328

J A H A T I STROJI l O M U JAKTOR pasguali. podam. » 8 9 - 0 4 6

italijanski, 15549 £•25 RAČUNALNIK

u 7 k simalna konfigracija Lahko tudi

PC-XT (RAM,

TISKALNIK

15554 C02

HDisk r u

r ° S , e r M 1T09~Cena po~dogovo-n H * 22-766 Andrej ml. vsak dan Z J j U ^ d a l j e JjJJam VARILNI APARAT ieki komplet z ventilom in 1 *'enko. Informacije na - » 4 1 - 4 4 7 HgP°ldne_ 15557

9odno prodam PRALNI STROJ Jti!j04_ 15561 . r °dam kombinirani mizarski stroj 1 °5.eracij). Predmost 32, Poljane ^ g ^ L o k o (popoldan) 15572

za x 9 r e i š ' ' barvni, rabljen samo R i X , . e n d e - i n 0 0 din, ELEKTRIČNI TOR A T 0 R - N O V - 1 0 0 0 D I N - P E C

U B | . 200 din, prodam » 28-402 p - — 15590 r a h d a m "mrzovalno SKRINJO, Zna i"0

t e r Ponosni čb TELEVI-u « Iskra. ® 69-765 15595

Prodam vpeljan trgovski lokal, 24 kvad. m v Kranju (Planina), skupaj z opremo in blagom. Prevzem lo­kala možen takoj. Šifra: ENKRAT-NA PRILOŽNOST 15568

OBVESTILA AVTOKLEPARSTVO - Branko Lac­ko, Bevkova 37, Radovljica, » 7 5 - 8 0 7 - vam nudi svoje usluge za vse vrste vozil, tudi obnovo ve­teranov. Hitro, poceni, kvalitetno! ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne ZA-V E S E izdelujemo, montiramo in kompletno obnovimo, » 26-919

Vsaka gospodinja bo vesela, če boste ponujali in širili našo prodaj­no mrežo z dobrimi in uvoženimi čistili » 0 6 1 / 3 2 6 - 5 2 4 15566

GRADITELJI POZOR! Hitro in kva­litetno vam izdelam cisterno za olje. » 8 4 - 6 6 7 , po 20. uri 15571

POSESTI

GRADBENI NttTERIAL

.

IESA™ 2 7 0 k v a d m l a d i J s k e 9 a

i n * a napušč po 80 din kvad. m 9n"Lu komadov lesenih PALET po g p g ! l l k o m a d . » 38-752 15551

(ko^ a m r a bljeno trodelno OKNO

OSSI- ° m a n F r a n Č , Š k a i 5 5 S

7

P

5

Prodama dvainpol sobno STANO­V A N J E v Kranju na Planini, Tuga Vidmarja 4, 77,65 kvadratnih me­trov, VIKEND na Zatrniku, 3 grad­bena faza, 2 x 42 kvadratnih me trov stanovanjske površine, parce­la 600 kvadratnih metrov, blizu vle­čnice, cena 59 000 DEM. Infostan, Zaloška 99, Ljubljana. » 0 6 1 443-242 od 8. do 14. ure, sobota od 10. do 12. ure 155ftR

PRIDELKI

ti 1-835 STEBRE za kozolec

15555

BOJA k n J ' 9 ° o d VVESTEREN KAV->0 J* s slikami Jože Zaplotnik,

Prodam drobni KROMPIR Jerala, Podbrezje218 15577 Prodam KORUZO v storžih po 2,00 din » 74 368, Lesce 15591

l »rno 1. Križe Tržič 15573

[JIDAKTA -R A D O V L J I C A

^ M E S E C E M ^ V E M B R O M ^ O T R E B U J E M O V E Č JWlZlTERJEV Z A ^ O D A J O K N J I G IN ^ D A K T I Č N I H I G R A Č .

P|sMENE PONUDBE POD: DIOAKTA -"ADOVLJICA, GORENJSKA CESTA 19/a, 64240 RADOVLJICA

LITERATURA ZA ZASEBNA PODJETJA Izšli sta brošuri: 1. Osnove finančnega poslovanja 2. Vlaganje listin v carinskem postopku Namen brošur je razjasniti marsikatero vprašanje, ki se poraja lastniku zasebnega podjetja, ko začne s poslovanjem. Informacije vsak delavnik od 10. do 15. ure po tel.: 061/571-125.

Z A H V A L A

Nenadoma nam je cesta vzela nadvse ljubljenega sina, brata, strica

D A R J A N A

Š U Š T A R J A r^na hvala vsem, ki ste darovali cvetje, izkazali

?alja in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala sPodu župniku za lep obred. Vsem še enkrat

iskrena hvala.

ža lujoč i : ali, mami in sestra z družino

Z A H V A L A

V 58. letu starosti nas jc zapustil dragi mož , oče , stari oče in stric

L U D V I K

T I Č A R i / Zgornje B*U* 59

'jem S e zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prihite­l i P o s | o

n a , U c m k * r v s c , n . k l s U " ' / " - k i l so>.il|o, se pri Poti | j v , V , , t o d n K g a in ga pospremil i na njegovi zadnj d e ' a v c c m u ° ' C , a ' v l J ^ a v a K r a n j . t c r njegovi" 1 bivšim so-

v | j C n " "vala tudi preddvorskemu g. ž u p n i k u ca Oprl n ° g r e b n i obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!

Žalujoči vsi njegovi

7 * Bela, I uže, Kokr i ca , Bled, Bohinj

Prodam ZELJE v glavah in droben KROMPIR. Jeglič, Podbrezje 192 (Podtabor), » 70-202 15170

POZNANSTVA Vdova, stara 50 let, odda dvosob­no stanovanje moškemu brez ob­veznosti, vdovcu Slovencu, za skupno življenje. Šifra: LEPO JE V D V O J E m«ttfi

ŽELEZNA KAPLA

VAS VABI V PONEDELJEK. 29. OKTOBRA. NA

JESENSKI SEJEM

Z VELIKO

TOMBOLO 1. NAGRADA: ATS 2000-

V D0BR0PISU IN ŠE DODATNIH

24 LEPIH NAGRAD

ZADRUGA MARKET

POVEČALI SMO PRODAJNI PROSTOR IN ZNIŽALI CENE.

NA ZALOGI 9000 RAZLIČNIH PRODUKTOV

PONUDBA MESECA:

MILKA ČOKOLADA 300 g SAMO

ATS 19.90

POZOR! NAJNOVEJŠA IN

NAJBOLJŠA KURJAVA ZA LES IN LESENE ODPADKE. PREDSTAVUA SE FIRMA

FROLING PROIZVODE VAM V CELOTI NUDI ZADRUGA MARKET.

TESTIRANO V AVSTRIJI IN NEMČIJI - TUV - BAYERN

JESENSKO SEJEMSKA

AKCIJA OB 30 LETNICI

OBSTOJA FIRME

ELEKTR0

LUSCHNIG V ŽELEZNI KAPU

OD 26. 10 - 29. 10. 1990 NA VSE ELEKTRIČNE

PROIZVODE

1 0 % POPUSTA

SPAR MARKET ŽIVILA • ČISTILA • OBLAČILA • ŽELEZNI PRODUKTI • VSE ZA

SIVIMI • NOGAVICE • STEKLENI IZDELKI ANANAS

DOZA PONUDBA 1 KG

SAMO ATS 8.1 0

URBAS V CENTRU

MODA Z IZDELKI ZVENEČIH ZNAMK

MASER, TRIUMPH, ADIDAS, HUMANIC

VVOLL - ECKE BREDA SAD0LSEK, ŽELEZNA

KAPLA 21, VAM NUDI BROTHER PLETILNE IN ŠIVALNE STROJE(0VERL0CK)

PO UG0PNIH CENAH POUČEVANJE TUDI V

SLOVENIJI

RAZNO P R O D A M Prodam OTROŠKO POSTELJICO z j o g i j e m . » 24-805 15536

STAN- OPREMA Ugodno prodam novo usnjeno sdežno GARNITURO. Pavlic Tine, Kidričeva 26, Kranj » 4 1 - 9 1 9

15222 Prodam opremljeno otroško po-steljico. » 79-538 15576 Ugodno prodam SPALNICO »Ma-teja«. Naslov v oglasnem oddelku.

15579

STANOVANJA Prodam trisobno S T A N O V A N J E na Deteljici - Tržič v bloku, central­na, garaža in telefon. Informacvije po 15. uri » 0 6 1 - 3 4 6 - 6 8 1 15526 Enosobno S T A N O V A N J E ali GAR-SONJERO v Kranju ali okolici išče par z otroki. Šifra: S T A N O V A N J E

g o s t U p a

s e j e m

Store cesta 25, tel.21-890 vabi v svojo restavracijo na JEDI IZ DIVJAČINE, MORSKE JEDI IN OSTALE SPECIALITETE PO ŽEUI

VSAKO SOBOTO ŽIVA GLASBA! Sprejemamo rezervacije za zaključene družbe, poslovna kosila, poroke do 120 oseb...

Odpr to : vsak dan od 11. - 23

sobota od 1 9 - 2 3 .

nedelja od 8 - 1 3 . ure

Prisrčno vabljeni!

Prodam J U G O koral, letnik 1989. Mavčiče 67 15581

Prodam FIAT 126 P, letnik 1978, generalno obnovljen leta 1989, 2.200 DEM. Čop Marko, Sr. Gorje 90 popoldne 15583 Prodam Z 101, letnik 1987, prevo-ženih 30000 km. Hrušica 46 B. In­formacije na » 8 1 - 0 5 1 od 6. do 14. ure 15584 Prodam J U G O 45, letnik 1988. Primsdkovo, Kokrški log 7 - Pester

15587 Prodam LADO rivo, letnik 1989, prevoženih 22.000 km, za 80.000 din. Strušnik, Andrej nad Zmin-cem 1 (Hrastnica) 15588

Prodam AUDI 100, starejši letnik. » 38-380 15552 Prodam Z 101, letnik 1976, registri­ran do oktobra 1991. Krasna Mi-ran. Alpska 17, Bled 15553 Prodam LADO 1300, letnik 1985 in osebno tovorno PRIKOLICO. Jože Albreht, Podhom 30, Zg. Gorje » 7 7 - 2 6 1 15558 Prodam NISSANN sunny 1,6 FLX -H/B. letnik 1 9 8 7 . « 6 3 1 - 0 1 9 15560

R 4 GTL, letnik 1988, zelo dobro ohranjen, prodam. Britof 134, po­poldne 15589 Prodam Z 101, letnik 1979, registri-rana do decembra 1990. Cena 7.000 din. » 7 2 1 - 0 5 9 15592 Prodam FIAT 1300, letnik 1970. Ce­na po dogovoru. Javorniški rovt 18, Jesenice 15593 Prodam LADO 1200 in otroško PO­STELJO. Mikič. Kropa 3 B 15594 FORD taunus EXL, letnik 1972, ge-neralno obnovljen, prodam. Pri­možič, Triglavska 6 a, Bled » 77-568 popoldne 15596 Prodam LADO karavan » 3 3 - 2 1 6 ali 26 676 15597 Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. Rozman, Češnjica 18, Podnart

15599

Prodam G A R S O N J E R O 3I.5 kvad. m v Lescah in enosobno stanova­nje 41 kvad. m v Kranju. » 33-733 Dvosobno družbeno stanovanje 50 kvad m na Novem svetu v Skofji Loki zamenjam za večje v Skofji Loki ali Liubliani. » 0 6 4 / 6 2 0 - 6 8 0

VOZILA Prodam dobro ohranjeno, garaži-rano Z A S T A V O 101, letnik 1978 » 28 227 15258 Prodam tovorni avto T A M 110 50, letnik 1976 kasonar, registriran do maja 1991 Savska 2, Jesenice

Prodam Z 750, letnik 1982 Smre-kar marko, Kropa 88 15565 Prodam neregistriran CIMOS GS, letnik 1976 » 6 9 449 15570

O P R A V I Č I L O

Pri objavi Zahvale ob smrti D A R J A N A ŠU­ŠTARJA je bil pomoto­ma izpuščen naslov Z A ­H V A L A . Bralcem, pred­vsem pa njegovim žalu­jočim se iskreno opravi­

čujemo.

VRTNARIJA VALJAVEC KOVOR 70 - Tržič Vam ob dnevu mrtvih, 1. novem­bru, po ugodnih cenah nudi vse vrste cvetja in cvetličnih aranž­majev.

N a r o č i l a s p o r o č i t e p o t e l : 57 -372

ŽIVALI

Razprodajam KOKOŠI nesnice in KOKOši za zakol ter mlado KRA­VO po teletu. Cegelnica 1, Naklo

15271 30 po 160 kg težke prašiče ter rja­ve jarkice, prodam. Možna dosta­va na dom. Stanovnik, Log 9, Skof­ja Loka 15498 Prodam OVCE » 79-066

J A G N J E T A 15548

Prodam KRAVO v 8 mesecu brejo, simentalko, 3 tele. Šparovec, Zg. Duplje 26 15563 Prodam brejo mlado KOZO. Lom 15, Tržič 15569 Prodam brejo TELICO simentalko. » 6 6 - 1 3 1 15580 Prodam BIKCA, starega 7 tednov, za rejo ali zakol. Partizanska pot 3, Kranj - Kokrica 15586

R0LETARSTV0 N0GRAŠEK MIUE 13 64208 ŠENČUR

061/50-720

Cenjene stranke obveščamo, da ponovno sprejemamo naročila za rolete, žaluzije in lamelne zavese

ZAPOSLITVE Zaposlim več kvalificiranih mizar­jev z določenim znanjem in prak­so Informacije » 79-839 1 5547 Sprejmem delo na dom (lepljenje, sestavljanje...). Šifra: SAŠA 15578 Podjetnikom nudimo kvalitetno knjigovodsko in finančno sprem­ljanje poslovanja. Šifra: DEMON

15598

0P%

PIZZERI3A ,POB GRAD0M*

T R Ž I Č , K o r o š k a 2 6 ,

t e l . : 5 2 - 0 5 5

s t a r i d e l m e s t a - 2 0 0

m o d

c e r k v e n a p r e j

1 6 v r s t P I Z Z i z k r u š n e

p e č i

Odprto od 10. - 22. ure nedelja od 17. - 22. ure PONEDELJEK ZAPRTO

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, očima, dedka, brata in strica

J O Ž E T A

K A L T E N E K A R J A iz Kranja, Moše Pijadeja 14

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam ob težkem trenutku stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo tovarni Sa­va za denarno pomoč in gospodu dekanu za opra­

vljen pogrebni obred.

Žalujoči: žena Minka, hčerka Emilija in sin Jože z družinama

Tiho je odšla od nas naša dolgoletna sodelavka

M A R I C A R O B L E K upokojena predmetna učiteljica

Od nje se bomo poslovili v torek, 23. oktobra, ob 11.30 na ljubljanskih Žalah. Vestno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu.

Kolektiv Osnovne šole Lucijan Seljak Kranj

N O V I C E IN D O G O D K I U R E D N I Š T V O tel . : 21 860

I v a n K r a m b e r g e r i n N a r o d n a z v e z a S v o b o d a

Za svobodno Slovenijo Ljubljana, 19. oktobra - V petek, nekaj minut po šestnajsti uri je kakih petsto ljudi pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani nestrpno priča­kovalo Ivana Krambergerja, predsedniškega kandidata na minulih vo­litvah, ki je tokrat poleg svojega programa nameraval predstaviti tudi stranko Narodna zveza Svoboda.

Kramberger pa tokrat ni pri­šel sam, pač pa je s seboj pripe­ljal tudi predsednika stranke inž. Jožeta Urankarja, ki je zbranim najprej povedal, da ima stranka že več kot šest tisoč članov, da že ustanavljajo občinske odbore, in poudaril, da je glavni cilj stranke zagotovitev oaze miru in blago­stanja, ter da lahko vanjo vstopi vsakdo, ki se s tem ciljem strinja.

Kramberger je tokrat za svoj uvod najprej izbral Lojzeta Pe­terleta. Dejal je, da ga je že ne­kajkrat prosil za pogovore s stranko, vendar se Peterle ni odz­val. Kramberger je ob ostri kriti­ki dejal, da samo z molitvijo ne moremo uspeti, ter da bi zaradi svojega uspeha na volitvah moral dobiti vsaj eno ministrstvo, hkra­ti pa nasprotoval enačenju vseh komunistov. Vlado je tudi pozval

naj pusti medijem popolno samo­stojnost, saj je po njegovem mne­nju T V Slovenija pod takšnim pritiskom, da ne upa svoje ekipe poslati niti na njegove dobrodel­ne akcije. Glede na razmere v dr­žavi se zavzema za spoštovanje vseh narodov, vendar N Z S ne priznava stalinistične srbske poli­tike, hkrati pa je proti konfedera­cij i , ki pomeni ponovno suženj­stvo. Tokrat tudi Janez Janša ni ostal brez kritike, saj bi se po Krambergerjevem mnenju mora­li odreči lastni vojski in se pove­zati z N A T O paktom.

Takšnih in podobnih kritik je Kramberger izrekel še precej, med drugimi jo je staknil tudi dr. Janez Drnovšek, saj je po njego­vem mnenju premalo odločen. Na koncu je bivši predsedniški kandidat, ki bo to tudi na prihod-

Glasbeni u ž i t e k cez mejo Kranj - Od 25. do 28. oktobra bo v Celovcu prvi sejem glasbe A M L S Music Nevvs, na katerem bo okrog 100 razstavljalcev razstavljalo glas­bene inštrumente, svetlobno in zvočno opremo za diskoteke, studijsko opremo... domala vse, kar je v današnjem času povezano z glasbo, bogat pa bo tudi spremljevalni program. Glasbeni sejem A M l S je v Kranju predstavil dr. Gerhard Leitner, pomočnik direktorja Celovškega sejma.

Glasba v Avstriji nima le bogate tradicije, ampak je tudi po­memben gospodarski faktor, saj glasbena dejavnost in razne glasbene prireditve Avstri j i prinesejo letno okrog 6 milijard šilingov. A M U S , ki bo tokrat v Celovcu doživel premiero, naj bi z bogato paleto po­nudbe različnih izdelkov z vseh glasbenih področij zadovoljil pred­vsem obiskovalce, hkrati pa naj bi tudi proizvajalcem odprl nove di­stribucijske kanale ter j im ponudil možnost plasmaja njihovih izdel­kov na zahtevni glasbeni trg.

V okviru sejma bodo organizirali tudi tri posebne razstave. Na razstavi Profesionalna tehnika za tonske studije bodo predstavili opremo za studije, zvočno opremo in izolacijski gradbeni material, razstava Svetloba in oder bo posvečena izdelovalcem svetlobne opre­me, gradnji odrov, zvočni opremi, opremi za diskoteke, svetlobnim in zvočnim efektom, organizatorjem show prireditev... Tretja razsta­va pa bo namenjena filmu, videu in "broadcastu". Gre za sisteme snemanja in reproduciranja slike in tona, za naknadno obdelavo, softvvare kot tudi za podjetja za storitvene dejavnosti.

Med okrog 100 razstavljala, kar je za začetek tovrstnega sejma v Celovcu kar precej, bo edini Jugoslovanski zastopnik Ekstrem (vča­sih Melodija Mengeš). Pester bo tudi spremljevalni program sejma, saj se bo v štirih dneh. kolikor bo le-ta trajal, na odrih sejma zvrstilo več kot trideset skupin različnih glasbenih stilov. Sejem bo odprt od 10. do 18. ure, vstopnice, ki bodo v Celovcu stale 55 šilingov, pa je mogoče dobili na upravi Gorenjskega sejma za 30 šilingov, • Igor Kavčič

Razstava keramičnih ploščic Ljubljana, oktobra - Od 23. do 31. oktobra bo v D O M U S L J - Potrošni­ško informativnem centru na Kardeljevi 2 v Ljubljani (zraven Uršu-linske cerkve) razstava keramičnih izdelkov Keramixa iz Volčje Dra­ge pri Novi Gor i c i . Ves čas razstave bo o i /b i r i , kvaliteti in polaganju Keramičnih ploščic svetoval Keramixov strokov njak Razstava ie tudi prodajna in kupci si bodo ploščice lahko nakupili po tovarniških ce­nah in z obročnim odplačevanjem. Razstava 00 odprta vsak dan od 9.30 do 19.30, v soboto pa do 13. ure • I). D.

njih volitvah zagotovil svojim volilcem, da bo tokrat zagotovo zmagal, prav tako pa tudi stranka Narodna zveza Svoboda, kar je občinstvo navdušeno pozdravilo, nekaj okajenih vročekrvnežev pa ga je pričelo oblegati, tako da je moral na pomoč poklicati polica­je. Vse bolj oči tno je tudi, da se Krambergerjeva politična hišica iz kart vse bolj ruši, saj je tokrat imel precej manj poslušalcev kot na predvolilnih shodih, pa tudi struktura je precej slabša, tako da so njegove napovedi tudi tokrat precej prenapihnjene. • Besedi­lo in slike: M . Gregorič

V slovenski skupščini tokrat otroci Ljubljana. 19. oktobra - V pe­tek so se v slovenski skupšči­ni namesto poslancev zbrali tisti, v katerih imenu največ­krat govorimo, naši otroci. Da pa je vse potekalo v pra­vem poslanskem tonu. so os­novnošolci tudi izvoli l i svoje delovno predsedstvo in preiz­kusili glasovalne naprave, ki pa tako kot na minuli prvi se­j i nove skupščine, tudi tokrat niso delovale. Sicer pa so vsem težavam, vprašanjem in predlogom otrok prisluhnili najpomembnejši predstavni­ki republike, med drugimi tu­di predsednik slovenske skupščine, dr. France Bučar, in član predsedstva R Slove­nije, dr. Dušan Plut. Pogovar-jali so sc predv sem o nujnost i podpisa konvencije o otroko­vih pravicah, o večji prome­tni varnosti otrok, o ekologiji in še o drugih stvareh, ki za­nimajo mlade nadobudneže. Pravo poslansko besedo sta spregovorila tudi Manca Ko­šir in Jani Kovačič, ki je (Uro­ke ogrel tudi s svojimi pesmi­mi. Srečanje je pripravila /veza prijateljev mladine Slovenije. • M . Gregorič

K r a n j s k e a v t o š o l e s i s p e t k o n k u r i r a j o p o s t a r e m

Dogovor o najnižjih cenah propadel Med kranjskimi avtošolami se kljub dogovoru o poenotenju cen nada­ljujejo prejšnji spori in konkuriranje z nizkimi cenami, kar onemogoča normalno poslovanje in že resno vpliva na kvaliteto dela s kandidati za vozniški izpit.

Prejšnji petek smo pisali, da so predstavniki vseh kranjskih, škofjeloških in tržiških avtošol sklenili neobvezen dogovor o najnižjih cenah tečajev cestno-prometnih predpisov in ur prak­tične vožnje, po katerem naj bi vse na sestanku navzoče šole od 10. oktobra za tečaje zaračunava­le vsaj 500 din (250 za dijake in študente), ure pa prodajale po vsaj 180 din (170 za dijake in štu­dente), l e cene trenutno veljajo le v avtošolah pri A M D Tržič in Skofja Loka ter pri Z Z S A M Skofja Loka. Predstavnik avtošo­le škofjeloške srednje prometne šole na sestanek ni bil vabljen, v IVtOioli pri A M D Cerklje pa so se tudi odločili, da j im cene ne bodo določil i drusi.

V Kranju je dogovor propadel IM vsej črti, saj se omenjenih cen ne drži nihče in avtošole spet tek­mujejo, katera bo uporabnikom svojih storitev zagotovila čim ni­žje cene. Poklicali smo vse avto­šole, da hi i/vedeli za cene. vpra­šali pa smo ludi , zakaj se ne drži­jo dogovora. Prav \ vseh smo do­

bil i pojasnilo, da se kranjski A M D m držal dogovorjenih con, zato se potem tudi drugi niso, ker ne bi bili konkurenčni . Na A M D Kranj so nam zatrdili, da po K), oktobru nekaj dni niso zaračuna­vali storitev, ker so čakali , kaj hodi) storile zasebne avtošole. Kei so prekršile dogovor one. si­ga niso držali niti pri njih.

Boris Kočevar, strokovni sode­lavec za vzgojo in varnost v cest­nem prometu pri A M Z S , ki je tu­di sodeloval na sestanku, kjer so se dogovorili o cenah in je bil tam pooblaščen, da strne sklepe in j ih v pisni obliki posreduje vsem udeležencem, nam je pove­dal, da ja zaradi nastalega stanja zelo razočaran in da bo v Kranju v odnosih med avtošolami spet šlo vse "na nož". Menda s tako nizkimi cenami šole načenjajo svojo materialno podlago, saj ne /morejo niti amortizacije, naj­slabše pri tem pa je, da kvaliteta dela in s tem uspeh v avtošolah padt, na kar je pred kratkim iz­recno opo/ori l tudi predsednik kranjske izpitne komisije Boris Kočevar je menil, da je sedanje

tekmovanje med avtošolami, k i seje začelo po nastanku zasebnih avtošol in pripeljalo do resnih sporov, nesmiselno. Konkurenca mora bm, najslabši konec pa ob padanju kvalitete potegnejo sevc da kandidati, ki se pripravljajo za vozniški izpit.

Trenutne cene tečaja cestno-prometnih predpisov in ur prak­tične vožnje so: Med družbenimi BVtOŠolami je tečaj najcenejši v kranjski podružnici šole pn / / S A M (50 din), najdražji (500) pa lam, kjer veljajo cene iz dogo­vora. Med zasebniki je najnižja cena tečaja 250 din (avtosola B i B), najvišja pa 400 (Jure 11 žič). Cena ure prakt ične vožnje /a B kategorijo je v družbenem sektorju najnižja na kranjski De lavski univerzi irl škofjeloški srednji prometni šoli (140 din), nejviija (180) pa lam, kjer velja­jo cene iz dogovora Med zaseb­niki se cena ure giblie med 130 din ( V l C - M l a d i voznik) in 150 (večina zasebnikov). Dijaki in študenti , ki imajo skoraj povsod popust, lahko na kranjski I >el.i\ ski univerzi obiskujejo tečaj brezplačno, če potem tam tudi vozijo, ura vožnje pa je zanje najcenejša (120 din) v novousta­novljeni avlošoli V I C - Mladi voznik. • T. J .

S e v a m z d i , d a ž i v i t e v a r n o ?

Ž I V L J E N J S K O

Z A V A R O V A N J E

Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem točk ste na dobri poti:

Vaša varnost so zavarovani

V s a k o leto

/ vaš im I »a 11 ne r j etil

zagotavljata \ arnost

Ko s r \ a m dobite <io<latna

m i r e n zaeetek

Zagotovili ste šolanje

Starost vas ne skrbi, da boste uživali

v artVv alne

I ml K <V ho šlo kaj narobe, prebrodili /.

i

2

3

4

5

6

7

i n p r i h r a n k i p r e d inflacijo

se p o v e r i l j e jo

/iv i jensKim si vzajemno skupnega življenj$j

r o d i otrok. sredstva za nov r<ja življenja

sredstva za ol r o k .

ker /e danes vestt§ sadov o r a z u m n e odloeitve.

v /iv ljenju k d a j boste krizo manjš im i ležav tHtlj

X i / . | H » l n i l \ i j l l K l i V I I I M l V l l I l H ' p o l i « « ' . X i \ I J 4 ' t l * k « ' ^ l l / . U W I I ' ( » \ l l ' U *

p r i X n \ ; i i ' o \ i i l i l i f i P r i m i m / m i n i p o i l p i ^ o m

l i l l l k o i z p o l n i l e w l i / g o r n j i h » e i l r m l o č L .

z a v a r o v a l n i c a t r i g l a v Ki R/l\III Ml 1-olKIIU II \ \H\(>SI

STUDIO NIT K O P E P