^ r I p f G O R E N J S K I Č A S N I K O D L E T A 1 9 4 7 \ J l I PRVI PREDHODNIK TEDNIK GOMNJEC LETA 1 9 0 0

Gorenjski Glas PETEK, 11. A P R I L A 2008 ^ ^

L e t o L X I , š t . 2 9 , c e n a 1 , 2 5 E U R , 1 9 H R K | ODGOVORNA U R E D N I C A : M A R I J A V O L Č J A K ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKLADA: 2 2 . 0 0 0 IZVODOV WWW.GORENISKIGLAS.SI

Menjava na vrhu Gorenjske banke Predsednika uprave Gorenjske banke Zlatka Kavčiča, ki odhaja v pokoj, bo nasledil njegov najožji sodelavec Gorazd Trček. Zlatko Kavčič se povsem le ne bo poslovil, saj bo predvidoma sodeloval v nadzornem svetu banke.

MAR I JA VOLČJAK

Nadzorni svet Gorenjske banke je na včerajšnji seji z 31. m a j e m razrešil predsed-nika uprave Zlatka Kavčiča, k i odhaja v pokoj, i n na nje-govo mesto s 1. jun i jem ime-noval sedanjega d a n a uprave Gorazda Trčka. Menjava na vrhu Gorenjske banke je za marsikoga presenečenje, če-prav n i mogoče reči, da je od-hod v pokoj po štiridesetih letih dela nepričakovan. Bolj gre za to, da odhaja prvi go-renjski bankir, k i Gorenjsko

banko vodi že osemnajst let, i n da se o tem v javnosti n i na dolgo i n široko razpravlja-lo že vsaj nekaj let

"Vse je dogovorjeno, načr-tovano," zagotavlja Z latko Kavčič, k i se povsem le n e poslavlja. Njegovo ime je na-mreč na seznamu kandida-tov za nov nadzorni svet, k i ga bo skupšč ina voli la 14. maja , i n brez dvoma bodo delničar j i nadzor zaupal i bankir ju , k i so ga angleški ocenjevalci že peto leto zapo-red razglasili za bankirja leta v Sloveniji, Gorenjsko banko

pa za najbol jšo slovensko banko.

Menjava na vrhu Gorenj-ske banke naj potemtakem ne bi povzročila nemira, kar je za banko, k i j i zaupamo svoj denar, bistvenega po-mena. V tem pogledu je do-bro, da na položaj prvega go-renjskega bankirja prihaja Kavčičev najožj i sodelavec, ki je v Gorenjsko banko pri-šel iz nekdanjih Živi l , ozna-čimo pa ga lahko za Iskraša, karkoli že to pomeni. Kakor navsezadnje tudi n i brez po-mena, da je domačin.

Uprava Gorenjske banke (od leve): član uprave Gorazd Trček, predsednik uprave Zlatko Kavčič In član uprave Srečko Korber /fo«o:Tin.Doki.>rhi»coreni5iiigi»

Občina priznala napako Stanovalci Mrakove ulice i v Kranju bodo zahtevali obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja.

MATEJA RANT

Kranj - V zvezi z gradnjo na zelenici v Mrakovi u l i c i so se v torek stanovalci srečali tudi z ž u p a n o m D a m i j a -n o m P e m e t o m i n njegovi-m i sodelavci ter predstavni-k i kranjske upravne enote. "Na pogovoru je za prizade-te Stanovalce prišlo do pre-senetljivega rezultata. Pred-stavnik i občine so namreč priznal i svojo napako v po-stopku izdaje gradbenega dovoljena i n zagotovili, da bodo tudi oni predlagali ob-novo postopka," je b i l po se-stanku zadovoljen stanova-lec Peter G o b a r .

Na kranjski občini so po-jasnili, da se Upravna enota Kranj v gradbenem dovolje-n j u sk l icuje na soglasje za

Stanovalci Mrakove ulice bodo zahtevali obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja. /Fotoirina DOM

m a n j š i o d m i k od občinske-ga zemljišča, k i pa ga občina nikol i n i izdala. Obenem so priznali, da se je imela obči-

na možnost v postopku izda-je gradbenega dovoljenja pritožiti, pa tega n i storila.

^ 3. stran

Gorenjska Gremo gor.

A K C I J A MESECA ^ t J

l o H

1 4 3 EUR/mesecl

N« eamudit« •furofnt' y priloinosiu

KIA Ljubljana, LeskoJkova 2, gutljana, 01/58-43-333,01/ 58-43-i16 www.kia.si ,

' A f O K I A M O T O R S The Power to Surprise"

29 c š S

K T U A L N O

Bodo zavrteli še ruleto kulturo?

ada je kljub drugačnemu mnenju avoda za. spomeniško varstvo za el stavbe Kina Center izdala konce-o za igralniiko dejavnost. Kranjski

odžupan Igor Velov pravi, da kon-rtna dvorana v tej stavbi Se ni iz-

ubljena.

G O R E N J S K A

Še enkrat potrdili traso ceste Kljub nasprotovanju nekaterih kraja-nov Mlina je blejski obiinski svet v to-rek Se enkrat podprl predvideno traso južne razbremenilne ceste. "Zapom-nite si, da zemlje od nas ne boste do-bili," je na koncu rekel predstavnik Mlinanov.

4

G O R E N J S K A

Rešitev za Tavčarjevino Zavod za varstvo kulturne dediSfine, obfine solastnice in investitor H o -sting s o naSle skupni jezik pri oživit-vi Tavčarjevega dvorca Visoko, Pod-jetje Hosting bo uredilo turistični kompleks z zgodbo - seveda o Ivanu Tavčarju.

R A Z G L E D I

Gorenjski banki se previdnost obrestuje v nemirnih časih Za Gorenjsko banko je bilo tudi lan-sko leto uspešno, ohranila je svoj položaj na trgu in dosegla najviSji dobiček doslej.

9 , 1 0

V R E M E

V petek in sdx}to bo oblačno z ohčasnimde^em, vmes bodo tudi nevihte. Pihd bo jugpza-hodniveter. V nedelo bo delno jasno s spremen^ Mtčnos^o.,

C?^ 3 ° C jutri: oblačno s padavimrni

POLITIKA danica.zai>rl@g-glas. si

KRAN)

Šolski sindikati o pogajanjih za plače

v ponedeljek je bil na Ekonomski šoli v Kranju posvet sindi-kalnih zaupnikov SVIZ Jesenic, Radovljice, Škofja Loke in Kranja z glavnim tajnikom SVIZ. Branimir Štrukelj je predsta-vil potek pogajanj za nov plačni sistem za področje šolstva, kulture in raziskovalne dejavnosti. Predlog vladne pogajalske skupine, da delovna mesta učiteljev na začetku kariere vred-notijo nižje kot izobrazbeno primerljive poklice, je ocenil za nesprejemljiv. Menil je, da bo verjetno treba zahteve po viš-jem izhodiščnem plačnem razredu doseči s stavko ob koncu šolskega leta. V nadaljevanju posveta je bil pogovor name-njen tožbam učiteljev s 6. stopnjo izobrazbe ter morebitni iz-vensodni poravnavi med MŠŠ In sindikatom, sporoča Vlasta Sagadin iz območnega odbora SVIZ Kranj. D. Ž.

MEDVODE

Zares tudi v Medvodah

Na drugem zboru članic in članov Zares - nova politika Medvode so uradno ustanovili občinski odbor, izvolili vod-stvo ter sprejeli načrt dela. Predsednica odbora je pričakova-no postala Jelena Alekslč, saj je bila edina kandidatka. Alek-slčeva je prvi mandat svetnica v medvoškem občinskem svetu, v katerega je bila izvoljena na listi LDS, po izstopu iz stranke pa se je pridružila Zares. Za podpredsednika so iz-volili Cirila Sušnika, za vodjo svetniške skupine (Zares Ima v Medvodah dva svetnika) Dragana Djukiča, ki je bil v OS iz-voljen na listi Aktivne Slovenije, v kolegij predsednice pa po-leg že omenjene trojice še Tomaža Plestenjaka in Jolando Lešnik. Sprejeli so tudi načrt dela do državnozborskih voli-tev, v katerem so se osredotočili na štiri področja: Zares so-dobne, eko, podjetne in informirane Medvode. "Program bomo konkretizirali skozi posamezne akcije. Prva bo, da bo svetniška skupina Zares vložila na občinski svet pobudo, da se Medvode razglasijo za območje brez gensko spremenje-nih organizmov," je povedala Aleksičeva. M. B.

urilo izžrebanemu naročniku časopisa

Gorenjski Glas

Knjigo prejme A N D R E J Ž A K E U iz ŽIrov.

KOTIČEK ZA NAROČNIKE

Zvesti Gorenjskemu glasu Zvonka Likozar s Planine v Kranju je na Gorenjski glas naro-čena že polnih petdeset let, pa pravi, da skoraj zagotovo še kako leto več. Pred leti, tedaj enaindvajsetletna gospodična, se je iz rodnega Krškega omožila na Gorenjsko. Najprej sta s soprogom Ivanom stanovala na Trsteniku. Zvonka se še dobro spominja, kako se je v prvo službo v Kranj, na posre-dovalnico za delo, s Trstenika vozila s kolesom. V zakonu sta se rodili hčerki Zvonka in Olga. V začetku šestdesetih let prejšnjega stofetja se je družina preselila v Kranj. Zvonka je od leta 1991 upokojena; večino svojih delovnih let je bila za-poslena na Centru za socialno delo Kranj. Svojo službeno pot je začela kot tajnica, zaključila kot računovodkinja. V številkah je še danes. "Možgane moram stalno trenirati. Sem predsednica hišnega sveta, pa tudi blagajničarka v kra-jevni organizaciji Zveze borcev Planina-Huje," je povedala. Ima vnuke Katjo, Vojka in Aljošo, želi si, da bi na svet kma-

lu prijokal še pravnuk ali pravnučka. Gorenjski glas zelo rada prebira. "Zanimajo me te-koče novice, še posebej iz lokalnega okolja, priloga Na potep, rubrika Naj de-dek. Časopis je vsebinsko bogat in vsakdo najde kaj zase. Všeč mi je tudi Kranjčanka," je povedala Zvonka, ki ima še eno pri-jetno navado: "Vsako prvo sredo v mesecu se dobimo s prijateljicami In

Zvonka Likozar poklepetamo." S. K.

Dnevi županov na Bledu Na Bledu je podjetje Planet GV že drugič zapored pripravilo posvetovanje slovenskih županov in drugih predstavnikov občin.

DANICA ZAVRL Ž L E B I R

Bled - Med zanimivimi te-mami, ki so j i m letos pri-sluhnil i župani, so bile fi-nanciranje občin po novem, regijsko načrtovanje, nadzor lokalne samouprave, uprav-ljanje občin z nepremičnina-mi , sprememba prostorske zakonodaje, sodoben način ravnanja z odpadki, vodenje, sodelovanje z mediji, podjet-niški prijemi za učinkovito delovanje občin, kako izkori-stiti priložnost sodelovanja s pobratenimi občinami, javno i n zasebno partnerstvo in več primerov dobre prakse. Tako so predstavniki občin lahko slišali tudi primer, kako so z mediacijo reševali zaplet med občino i n dvibiimi ini-ciativami v primeru odlaga-lišča odpadkov v TenetiŠah. O tem je spregovoril medi-ator Rudi Tavčar. Razmisle-ka vredno je bilo tudi preda-vanje o regijskem načrtova-nju in zagotavljanju učinko-vitosti skupnih projektov Ja-neza Benčine iz Regionalne-ga razvojnega sveta Gorenj-ske. Predstavil je razvojni program Gorenjske, razmiš-ljal pa tudi o kakovostnejšem regionalnem programu, ki zajema lokalno in regional-no samoupravo, terja bolj

strukturirano komunikacijo in kvaliteten dialog z držav-no upravo, regionalna raz-vojna agencija pa naj bi bila močnejša in naj bi delovala z jedrom izkušenih strokov-njakov. Z ureditvijo finanč-nih tokov in decentralizacijo sprejemanja odločitev pa bi bil lahko regionalni program še boljši.

Razvojni programi ne delujejo

Janez Benčina pa je tudi kritično ocenil, da zaradi z zakonom predpisanih si-stemskih napak regionalni razvoj ne more delovati. "Vlada je vsa pooblastila za regionalni razvoj namreč prenesla na regionalni svet,

BRDO

Tečajniki na obisku v kranjski vojašnici

Ta teden je na Brdu potekalo izobraževanje Peti modul pro-grama evropske varnostne in obrambne politike na visoki rav-ni. Udeleženci tečaja, 70 častnikov in civilnih uslužbencev v državah EU, ki delujejo na področjih obrambne In varnostne politike v nacionalnih okoljih ali institucijah Evropske unije, je v sredo obiskalo kranjsko vojašnico. Tam so gostom predsta-vili sodelovanje Slovenske vojske pri predsedovanju Slovenije EU, ogledali pa so si tudi tehnični zbor oborožitve in opreme bojne skupine 20. motoriziranega bataljona (na sliki). Izobra-ževanje sodi v okvir Evropske akademije za varnost in obram-bo, izvedbo petega moduta pa je Slovenija sprejela v okviru predsedovanja EU. V šolskem letu 2007/2008 so izvedli štiri module, In sicer v Bruslju, Lizboni, Brnu in Tartuju. D. Ž.

ŠKOFJA LOKA

Borci z Jožetom Pirjevcem

Združenje borcev za vrednote NOB iz Škofje Loke nadaljuje pogovore z uglednimi gosti. Danes, i i . aprila, bo ob 18. uri v KašČi njihov gost zgodovinar prof. dr. Jože Pirjevec. Tema pogovora bo Slovenija - Italija včeraj, danes, jutri. D. Ž.

k i ga sestavljajo samo župa-ni. T i pa po svojem poslan-stvu morajo skrbeti pred-vsem vsak za svojo občino, kjer so bili izvoljeni, in v šti-r ih letih pokazati rezultate volivcem. I n ker gre denar tudi za regionalne razvojne projekte najprej v občino (delitev po številu prebival-cev in ne na osnovi projek-ta), župan tudi če bi hotel, težko prepriča občinske svetnike, naj denar nameni-jo regionalnemu projektu, kjer bo imela druga občina večjo dodano vrednost Zato obstoja tekma med župani i n le stežka se pride do kon-senza za regionalne projek-te. In če temu še dodate po-manjkanje kvalitetnih virov na državni i n lokalni ravni.

postaja realizacija regional-nih projektov misija nemo-goče," meni Janez Benčina. Pravi, da se v taldh okolišči-nah lahko uresničijo le manjši skupni projekti, de-nimo panoramske ali kole-sarske poti, težja pa je deni-mo pot do gorenjske univer-ze. Razlog za to vidi v dej-stvu, da so se pristojni na posameznih ministrstvih usmeri l i na realizacijo po-krajinskega zakona, pri tem pa zanemarili sedanjost, ko ni pokrajin in obstajajo le statistične regije brez kakrš-nihkoli pooblastil ter finanč-nih in človeških virov. "Ker pokrajin očitno ne bo, smo v slepi ulici regionalnega raz-voja. Nujno je treba poiskati začasne variante." dodaja Benčina, češ da je treba re-definirati vlogo regionalnih razvojnih agencij in regio-nalnega razvojnega sveta. Eden od predlogov je, da se naredijo občinski grozdi, kjer bi se manjše število ob-čin, Id imajo skupen interes, medsebojno dogovorilo za realizacijo projektov medob-činskega značaja. Sicer pa je govoril tudi o pomembnosti znanja, ki naj bi ga imeli žu-pani, zlasti voditeljskega znanja, s katerim bi postali bolj verodostojni.

BRusEg

Kacin o napredku Makedonije na poti v EU

Jelko Kacin, evropski poslanec in poročevalec svoje poslan-ske skupine za Makedonijo, je po obisku Skopja, kjer je bil v petek in soboto, predlagal poročevalcu dopolnitev poročila o napredku Makedonije na poti v EU. O poročilu poslanca Erika Meijerja bo evropski parlament odločal ta teden na plenarnem zasedanju v Bruslju. V predlogih Kacin obžaluje dejstvo, da ime države še ni rešeno, in poziva pogajalce, da se o tem čim prej dogovorijo. Državljani Makedonije si po Kacinovem mnenju zaslužijo tudi brezplačen vizni režim, kakršen je predlagan za Srbijo. Državljani Makedonije že se-daj uporabljajo biometrične potne liste. Kacin predlaga tudi slovenskemu predsedstvu, Svetu EU in Komisiji, da storijo vse, da na naslednjem vrhu EU Makedoniji določijo datum za začetek pogajanj. Dodaja, da bi bilo treba pristopna po-gajanja začeti že jeseni In ne šele konec tega leta. D. Ž.

JEZERSKO

Na Jezerskem o problemih zdravstva

Socialni demokrati iz Preddvora so minuli teden na jezer-skem razpravljali o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju. Julijana Bizjak Mlakar, svetovalka Boruta Pahorja za podro-čje zdravstvene politike v Sloveniji, je poudarila, da moramo okrepiti sistem, ki bo zagotovil vsem dostopno kakovostno javno zdravstvo. Trenutni sistem je tržen in svoje storitve "prodaja", kar pa zdravstvo draži in ga dela manj kakovost-nega in učinkovitega. Zdravstvene storitve bi morale biti do-stopne vsem po edinem merilu, zdravstvenem stanju posa-meznika, ne pa po njegovem denarju ali vplivu. Zavzeti seje treba za evropski model zdravstva, kar pomeni, da nihče ne sme biti izključen Iz dostopa do obveznega zdravstvenega zdravstva, kar se v Sloveniji dogaja, ko so ukinili te pravice brezdomcem, izbrisanim in zavarovanim po samostojnih podjetnikih. Okoli dvesto tisoč ljudi pa si zdravstvenih sto-ritev ne more privoščiti zaradi visokih doplačil ali premij do-polnilnega zavarovanja. D. Ž.

A K T U A L N O info@g-gfas.si

Igre bi povezale Slovenijo Ali je n a p o v e d a n a kandidatura O l i m p i j s k i h iger 2 0 1 8 v Sloveni j i utopi ja ali pr i ložnost za G o r e n j s k o ?

BOŠTJAN BOGATAJ

Bohinj, Kranj - "Olimpijske igre 2018 v Sloveniji so lahko realnost," pravi župan Bohi-nja Franc Kramar. Danes je zgrajena tretjina športne in-frastruktiire, tudi če O I tu ne bo, bo zgrajena še dodatna petina športnih objektov, manj kot polovico bi zgradili za potrebe iger. Tekmovanja bi potekala na treh območjih: Zgornja Gorenjska, Kranj (Cerklje in Ljubljana) in Ma-ribor.

"To je naš predlog, naša podlaga, da bi Slovenija po-stala kandidatka za organiza-cijo iger, a gre za zdaj bolj za argumente moči in ne moči argumentov," pravi Kramar, razočaran nad pesimizmom posameznikov. "Vsi operira-jo na pamet. Trdimo, da bi igre lahko izpeljali za 860 rnilijonov evrov, in takšno fi-nančno konstrukcijo zago-varjamo, drugi govorijo o treh milijardah, od kod j im te številke, pa ne povedo," je jezen župan, ki že v kandida-turi za olimpijske igre vidi veliko priložnost za prepo-znavnost Slovenije.

"Zagotovo bodo učinki po-zitivni, saj iger ne jemljemo le kot športni dogodek, am-pak priložnost za gospodar-stvo, kulturo, da o prepo-znavnosti naših krajev niti ne govorim," pravi Franc Kramar, ki napoveduje nov korak - pripravo analize iz-vedljivosti in marketinško analizo. Tone Vc^rinec je po-vedal, da bi zgolj za kandida-turo potrebovali sto milijo-

Na Pokljuki naj bi tekmovali biatlonci. /Foto;TiMOou

nov evrov, kar Kramar zavra-ča in stavi na omenjeni ana-lizi v vrednosti 120 tisoč ev-rov, kar bodo zagotovile obfi-ne Zgornje Gorenjske, Kranj, Cerklje in Maribor. Prek analiz se bodo občine šele odločile, ali bodo v kan-didaturo šle.

Kaj menijo o ideji in ali bi bi l i pripravljeni sodefovati kot sponzorji, smo vprašali v več gorenjskih podjetij. Iz Save, Alpine in Hit Alpinee odgovora nismo prejeli, iz Merkurja so nam odgovorili, da Bine Kordež ni dosegljiv. V Aerodromu Ljubljana, ki ga vodi Zmago Skobir, meni-j o, da je Gorenjska finančno prešibka regija, da bi lahko izpeljala tako zahteven pro-jekt. "Če pa bi organizator-

jem uspelo povezati sloven-sko gospodarstvo, morda tudi v sodelovanju s sosed-njimi državami, pa bi se tudi naše podjetje vključilo kot pokrovitelj iger," so nam sporočili iz Aerodroma Ljub-ljana.

"Ideja o izvedbi olimpij-skih iger na Gorenjskem je stara, vendar nič manj zani-miva. Vsekakor bi bil to velik zalogaj, ne samo za regijo, pač pa za celotno državo. Ac-roni se glede na vrsto proiz-vodov in trgov, na katerih smo prisotni, težko vidi v vlo-gi pokrovitelja," odgovarja Slavko Kanalec, glavni direk-tor jeseniškega Acronija, in dodaja, da so njihovi strokov-njaki že sodelovali pri pripra-vi tekmovanj v Planid, poka-

lu Vitranc in podobno in bi bilo tako tudi v tem primeru.

O možnostih izvedbe iger, ali si j ih Gorenjska lahko privošči, kaj bi morali storiti za uspešno izvedbo, smo vprašali tudi Janeza Benči-no, predsednika gorenjske-ga razvojnega sveta, vendar odgovorov nismo prejeli. Zato pa je B(^o Filipič, di-rektor Regionalne razvojne agencije Gorenjske, pove-dal: "Z razvojnega vidika je idejo vredno pozdraviti, če-prav se trenutno zdi utopija. Dobra bi bila za promocijo, za obnovo športnih objek-tov, prepoznavnost Gorenj-ske, torej turizma in tudi vložka v našo regijo." Filipič pobudo za zdaj pozna zgolj iz medijev.

Bodo zavrteli še ruleto za kulturo? V l a d a je z a del stavbe Kina Center i z d a l a k o n c e s i j o z a igralniško dejavnost . Kranjski p o d ž u p a n Igor V e l o v pravi, d a koncertna d v o r a n a v tej stavbi š e ni izgubl jena.

SUZANA P . KOVAČIČ

Kranj - Podjetje Lev-plus, kon-cesionar za prirejanje poseb-nih iger na srečo v Casino Ne-botičnik poleg glavne avtobus-ne postaje v Kranju, je pridobi-lo dovoljenje za širitev in seli-tev igralnega salona na novo lokacijo, v preddverje Kina Center. Vlada je spremembo lokacije in novo ime Casino Cezar - igralni salon potrdila na seji}. aprila. V podjetju na novi lokaciji načrtujejo 120 ig-ralnih mest Naložba v novo lokacijo bo stala nuiijon evrov, že v letu 2008 pa naj bi podvo-jili bruto prihodek od iger na srečo v primerjavi z letom 2007, ko je ta znašal 1,2 milijo-na evrov. Igralni salon v pred-dverju Kina Center bo imel lo-

čen vhod z zadnje stranL "Za-vedamo se ekskluzivnosti ob-jekta, ki je delno pod spomeni-škim varstvom, zato pri obno-vi ne bomo posegali v ariiitek-turo stavbe ali prostorov. V pri-hodnje nameravamo na novi lokadji razvijati tudi turistično ponudbo v smeri kvalitetne igralniško-zabaviSčne dejavno-sti," je povedal Enver Viatarič iz podjetja Lev-plus.

Vlada je odločila drugače od priporočila Zavoda za varstvo kulturne dediSčine, Območne enote Kranj. Tamkajšnja kon-servatorka Nika leben je bila nedolgo nazaj v svoji izjavi zelo jasna: "Kazino ne sodi v objekt kuhume dediščine." Še vedno pa je odprta usoda dvo-rane v Kinu Center. Večinski lastnik stavbe, Kolosej, dvora-

Stavbo naj bi dogradili za koncertno dvorano./Foio:Tinaooki

no želi pregraditi v tri manjše dvorane. "V ponedeljek smo se sestali predstavniki spome-niškega varstva, kranjske obči-ne in Koloseja. V Koloseju vztrajajo pri treh butičnih dvo-

ranah, so pa povedali, da bi z dograditvijo stavbe lahko ume-stili še koncertno dvorano s petsto sedeži," je povedal pod-župan Igor Velov. Končnega dogovora (še) ni.

Po pomoč celo k varuhinji • 1 . s t r a n i

Dodali so še, da so na se-stanku skupaj s stanovald pre-gledali celoten spis in ugotovi-li, da je bil pri i z ^ j i gradbene-ga dovoljenja dovoljen odmik dva metra in pol od roba ceste, in ne dva metra in pol od roba parcele, ki meji na blok. Zato so se dogovorili, da bodo sta-novald bloka v Mrakovi ul id predlagali obnovo postopka za izdajo gradbenega dovoljenja stranki, ki je v neposredni bli-žini bloka na Mrakovi začela graditi. "Predstavniki upravne

pojasnili, da imajo stanovald čas za vložitev zahteve za ob-novo postopka do 3. maja. Sami bodo o obnovi postopka odločili najkasneje v dveh me-secih od prejema popolne za-hteve.

Najbolj prizadeti stanovald so se obrnili celo na varuhi-njo človekovih pravic Gre za mlad par, k i je stanovanje v Mrakovi u l id kupil pred krat-kim, z načrtovano gradnjo pa ju ob tem niso seznanili. Tako se bo po njunem precej zmanjšala kakovost bivanja v

Stanovalci so v ponedeljek o d naložbenikov, k i gradita v Mrakovi t i l id, prejeli ponudbo za odkup funkcionalne-ga zemlj išča z u r e j e n i m p a r l d m i m prostorom i n pripa-dajočo zelenico pred n j i h o v i m blokom. "Gre za ozek pas zeml j išča pod spaln icami i n d n e v n i m i sobami v Mrakovi 1, s katerega so že odpeljali zemljo i n ga zasu-l i z grobim peskom," je ob tem pojasnil Peter Čolnar.

enote bodo vlogo v skladu z zakonskimi roki sprejeli in proučili in zelo verjetno izdali sklep o obnovi postopka ter nadalje tudi sklep o ustavitvi gradnje," so še dodali pri obči-ni. Na upravni enoti so ob tem

stanovanju, manj bo vredno tudi samo stanovanje. Ker stanovalcem niso priznali statusa stranke v postopku, nista imela možnosti ugovar-jati oziroma podati svojih pri-pomb.

KAMNIK

Deset let sodelovanja z Bavarci

Kamničani so dogodke ob letošnjem občinskem prazniku zaključili z zanimivo prireditvijo, na kateri so sodelovali občani iz bavarskega mesta Andechs. Obe mesti sta namreč pobrateni že deset let, jubilej pa so proslavili s postavitvijo mlaja oz. Maibauma ob Maistrovem mostu. Mlaj so Bavar-ci postavili ročno, ob spremljavi svoje godbe pa so prikaza-li tudi nekaj tradicionalnih običajev. Postavitvi mlaja sta prisostvovala tudi oba župana, Anton Tone Smolnikar in Kari Roth. J. P.

Gorenjski Glas O D G O V O R N A U R E D N I C A

Marija Volijak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik

U R E D N I Š T V O

NOVINARJI - UREDNIKI:

Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Jože KoSnjek, Suzana P. Kovači, UrSa Petemet, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaptotnik,

Danka Zavri Žlebir, Štefen Žatgi;

stalni sodelavd:

Maja Bertoncelj, Ma^až Cregorič, Ana Hartman, Milena MikiavSč,

MIha Naglič, Jasna Raladin, Marjeta Snnolnikar, Simon Šubic, Ana Voli^ak

0 8 U K 0 V N A Z A S N O V A

Jernej Stritar, Tridkel

T E H N I Č N I U R E D N I K

Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA Tina DoM, Corazd Kavčč, Corazd Šinik

LEKTORICA

Maijeta Vozlič

V O D J A O G L A S N E G A TRŽENJA

Mateja Žvižaj

GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod 5t. 9771961 pri Uradu RS za intelclctualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas. d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bletweisova cesta 4000 Krani / Tel.: 04/201 42 00. fax: 04/201 42 13. e-mail: infol3>g.glas.si; mali oglasi in osmrtnic«: tel.: 04/201 42 47 (spre-jem na avtomatskem odzivniku 34 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 8. do 19. ure / Gorenjski glas je poltednifc. izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: sn", d.d., I.jubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,25 EUR, letna naročni-na: 131,as EUR: Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20%. popusta, letni 25 % popu-sta: v cene Je vračunan DOV po stopnji 8.5 %: naročnina s« upošteva od tekoče Številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve; po ceniku; oglasno trienje: tel.: 04/ aoi 42 48.

GORENJSKA

Partizanski zobobol v Gorenjskem muzeju so odprli novo muzejsko vitrino, ki je tokrat posvečena svetovnemu dnevu zdravja in kako pomagati pomoči potrebnim.

J ELENA J U S H N

Kranj - Z muzejsko vitrino so se vrnil i v čas druge sveto-vne vojne i n nazorno sprego-voril i o organiziranosti zo-bozdravstvene službe v času vojne vihre.

Muzejsko vitrino je pripra-vil muzejski svetovalec Fran-ce Benedik, ki je za informa-cijski list pripravil tudi bese-dilo o razvoju zobozdravstve-ne službe na Gorenjskem med NOB. Kot je zapisal, se je zobozdravstvena služba v partizanskih enotah začela razvijati precej kasneje kot sanitetna služba, saj je prva zobozdravstvena eldpa priče-la delati 14. februarja 1944 v Kamniško zasavskem odre-du pod vodstvom zobozdrav-stvenega tehnika Franceta Janežiča - Petra.

Predmeti, k i so na ogled na razstavi, pričajo o iznaj-dljivosti človeka, kako se je prilagodil okoliščinam, zato da je lahko olajšal trpljenje soborca. Ročna vrtalka za vr-tanje zob je bila pritrjena na

puškino cev. Bila je lahka za prenašanje, a predstavljala je strah in trepet, kajti vrteti jo je bilo treba na roke, vrtenje je poganjalo sveder, obratov pa je imela komaj 35 na mi -nuto. Nožna vrtalka je bila dokaj nepraktična za prena-šanje, ker je tehtala več kot 25 kilogramov. Na ogled so tudi različne klešče, ki j ih je uporabljal kranjski zdravnik dr. Božidar Fajdiga, ter parti-zanska uniforma. S poveča-n i m i štirimi dokumentarni-m i fotografijami iz tistega časa smo skušali ilustrirati ta kruti čas. Odprtja se je udele-žilo tudi nekaj akterjev teda-njega časa, med n j i m i dr. Branko Štangelj i n Albina Mežek Mrak, zobna asistent-ka, s partizanskim imenom Darinka. Kulturni program je obudil čustva vseh priso-taih, saj sta Nejč Slapar s harmoniko i n Petra Kejžar zaigrala nekaj znanih parti-zanskih pesmi, ki j ih danda-nes ne slišimo več pogosto. Muzejska vitrina bo na ogled do sredine junija.

Albina Mežek Mrak, zobna asistentka, in dr. Branko Štangelj / folo: Boitjan Cunčar

T RŽ IČ

Nove turistične prireditve

Turistično društvo Tržič je doživelo vrsto sprememb. Izgu-bili so menjalnico, potovalno agencijo in vodenje turistov, je spomnil peščico članov na občnem zboru nekdanji predsed-nik Lado Srečnik. Kot je povedala sedanja predsednica Mar-jana Zupan, društvo pospešuje turizem v občini z odmevni-mi prireditvami, T o soboto, 12. aprila, bodo prvič organizi-rali v tržiškem paviljonu N O B Cvetlično tržnico, ki bo odpr-ta med 8. in 14. uro. V m e s bo ustvarjalna delavnica in ura pravljic za otroke, za odrasle pa predavanje Ruth Podgornik Reš o novostih pri zasajevanju balkonskega cvetja. Ob 10. in 13. uri bodo mladi turistični vodniki popeljali obiskovalce po mestnem jedru. Pripravljajo se na prireditev Bržoijada, kjer bodo obiskovalci spoznali tradicionalne tržiške jedi.S. S.

JESENICE

Cratel gradi optično omrežje

Na Jesenicah je ptujsko podjetje Gratel pred kratkim pričelo gradnjo optičnega omrežja. Dela so se začela na Cesti Toneta Tomšiča od Trga Toneta Čufarja proti Slovenskemu Javorniku. Omrežje bodo gradili postopno, prvi uporabniki pa bodo sto-ritve lahko začeli uporabljati že prihodnje poletje. Z optičnim omrežjem bodo Jeseničani dobili najsodobnejše širokopasov-no optično telekomunikacijsko omrežje, ki bo omogočalo hitre internetne povezave in prenos podatkov, spremljanje številnih televizijskih programov ter telefoniranje prek spleta. U. P . .

Še enkrat potrdili traso ceste Kljub nasprotovanju nekaterih krajanov Mlina je blejski občinski svet v torek še enkrat podprl predvideno traso južne razbremenilne ceste.

V I L M A STANOVNIK

Bled - Torkove seje blejskega občinskega sveta se je udele-žilo precej več domačinov kot navadno, saj so svetniki za eno od točk dnevnega reda dobili predlog pobude za spremembo odloka o lo-kaci jskem načrtu za južno razbremenilno cesto. Ker je bila trasa ceste že strokovno predstavljena i n potrjena tudi na občinskem svetu, so nekateri svetniki sicer meni-li, da je nova obravnava ne-potrebna i n n i predvidena po zakonu, kl jub temu pa je žu-pan Janez Fajfar predlagal, da o njej znova spregovorijo.

"Predlog strokovnih služb naše občine je, da se cesta iz-vede v skladu s sprejetim lo-kaci jsk im načrtom. Trasa, kot jo predlagajo domačini iz Mlina, ima precej vzponov in padcev, tako da so strokov-njaki ugotovili, da so predla-gane spremembe neustrez-ne," je svetnikom pojasnila Saša Repe, prav tako pa so se

za vnovično potrditev predvi-dene trase odločili člani od-bora za prostor i n varstvo okolja ter odbora za gospo-darsko infrastrukturo. Pr i tem je bilo zlasti pomembno dejstvo, da imata tako država kot občina za cesto že predvi-dena sredstva (celotna inve-sticija znaša skoraj 2 7 mili jo-nov evrov) za izvedbo te trase od leta 2 0 0 9 do leta 2012 , odmik od obstoječe trase pa bi zagotovo pomeni l tudi prestavitev začetka gradnje ceste, ki si jo na Bledu že dol-go želijo in jo tudi potrebuje-jo.

S predvidenim lokacijskim načrtom pa se ne strinjajo nekateri Mlinani, k i so pre-pričani, da je še priložnost za spremembe in drugačne re-šitve. Te je na seji predstavil Franc Žerovc, kl jub temu pa se je večina svetnikov odlofi-la, naj se upošteva predlog stroke, kot dodaten sklep pa so sprejeli, da se bo občinska uprava pri izvedbi del skuša-la kar najbolj prilagajati že-

Na seji blejskega občinskega sveta je želje krajanov Mlina predstavil Franc Žerovc.

I jam domačinov (protihrup-ne ograje...). "Zapomnite si, da zemlje od nas ne boste dobili, morali jo boste vzeti. S tem se bo gradnja zagotovo

zavlekla," je nezadovoljen z novo potrditvijo predvidene trase še pred odhodom iz sej-ne sobe zagotovil Franc Že-

Prenovili so Festivalno dvorano f

Ob prazniku so na Bledu že odprli prenovljeno parkirišče pri Zdravstvenem domu in Festivalno dvorano.

V I L M A STANOVNIK

Bled - Ob letošnjem blej-skem občinskem prazniku so se domačini in obiskoval-ci razveselili kar nekaj novo-sti. Tako so v sredo že odprii prenovljeno parkirišče pri zdravstvenem domu, prav tako pa so včeraj uradno odpr-l i prenovljeno Festivalno dvo-rano. Festivalna dvorana, ki je bila zgrajena leta 1961 in pre-novljena leta 1989, je namreč v zadnjih tednih doživela še eno prepotrebno prenovo, saj so se pri Zavodu za kulturo Bled, ki je n jen novi upravi-telj, odločili, da za začetek pre-novijo parket, zamenjajo sto-le, odrsko tehniko in zavese.

V dvorani je bila tako včeraj zvečer že tudi prva slovesnost, saj so pripravili koncert Poli-cijskega orkestira, prav tako pa so podelili občinska prizna-nja. Z a častno občanko Bleda so imenovali akademsko sli-karko Melito Vovk.

Danes ob 17. ur i bo sloves-nost tudi ob prenovljeni V i l i Prešeren, jutri, v soboto, pa bodo ob 9.15 v športnem par-k u odprli novo malonogo-metno ^rišče z lunetno tra-vo, k i m u bosta sledila nogo-metni turnir i n atletski mi -ting. V okviru prazničnih prireditev bodo v ponedeljek na V i š j i strokovni šoU za go-stinstvo in turizem Bled pri-pravili še otroški parlament

Pomembna pridobitev za blejski šport je novo malonogometno igrišče z umetno travo. / foio: Ank. buIov«

na temo zabave i n prostega časa mladih, praznične prire-ditve pa se bodo končale v

petek, 25. aprila, ko bodo na Blejskem gradu odprli pre-novljene muzejske prostore.

KRANJSKA GORA

Upravno sodišče zavrglo tožbo občine Kranjska Gora

Tožbo občine Kranjska Cora, ki nasprotuje izdaji gradbene-ga dovoljenja za stavbo ob jezeru v Jasni, je upravno sodišče zavrglo. Če občina postopka ne bo nadaljevala še na vrhovnem sodišču, bo družba Jasna lahko pridobila uporabno dovoljenje za stavbo z 11 apartmaji, ki je nastala na mestu pogorišča nekdanjega gostinskega lokala. "Naše prihodnje aktivnosti so odvisne od ravnanja občine. Še ved-no računamo na razum in pripravljenost za dogovore," je sodbo komentiral Mitja Peternel, predsednik upravnega odbora družbe Jasna. Kot je povedal Rajko Puš, direktor občinske uprave, bo občina odločitev sodišča komentirala v prihodnjih dneh, ko bo prejela sodbo. M. A.

NAKLO

Poveljnik postal predsednik

Pred štirimi leti so ustanovili Gasilsko zvezo Naklo, v kateri so prostovoljna društva Naklo, Duplje, Podbrezje in Žeje-Bistrica. Kot so na nedavnem zboru ocenili gasilci, je bil prvi mandat samostojne zveze uspešen. Predsednik Vinko Cale je predal dolžnost mlajšim. Na njegovem mestu je odslej prejšnji poveljnik Brane Teran iz Dupelj, novi poveljnik pa je Ivo Černilec iz Podbrezij. Vinko Gale je postal prvi častni predsednik in kandidat za dobitnika kipca gasilca. Podelili so štiri državna in štiri občinska gasilska priznanja članom. Župan Janez Štular je prejel priznanje G Z S za pomoč pri razvoju gasilstva. Pripravljajo se na nakup prapora zveze, maja bodo organizirali regijsko tekmovanje za gasilsko mla-dino, konec junija pa bo srečanje veteranov Gorenjske. S. S.

GORENJSKA

Glasov start v tekaško sezono M A J A B I RTONCEL J

Visoko - Tekaški ekipi Go-renjskega glasa so se v torek pridružili novi člani. Nav-kljub dežju so se zbrali pred športnim centrom Rapa na Visokem. "Poleg novih čla-nov je na prvi Glasov športni dan prišla tudi izkušena teka-ška ekipa Gorenjskega glasa. Z a prvič smo naredili tri kilo-metre, kombinacija teka i n hoje. Naslednje srečanje bo v torek ob 17. uri prav tako na Visokem," je pojasnil Janez Ferlic, vodja tekaškega dela Glasove rekreativne ekipe. Zanimanje za tek je tudi med zaposlenimi na Gorenjskem glasu in srečanja v torek sta se udeležili tudi novinarki Danica Zavrl Žlebir i n Suza-na P. Kovačič, Id je pojasnila: "Bilo mi je zelo všeč. Prišla

sem zato, ker bi rada preveri-la, ali se da tek resnično vzljubiti. Poleg tega se m i zdi pomembno, da te na začetku nekdo vodi, usmerja, kontro-lira napredek in zna svetova-ti, kako stopnjevati tempo ter seveda o izboru primerne te-kaške opreme. Upam, da bo napredek viden, moj dl j pa je preteči 11 k m na 2. Teku Go-renjskega glasa septembra v Preddvoru."

Rekreativni tekaški ekipi smo letos na Gorenjskem glasu dodali še kolesarsko, k i jo bo vodil Miroslav Braco Cvjetičanin. Prvo srečanje je bilo prav tako predvideno za 8. aprila, vendar je bilo zara-di dežja prestavljeno. Prvič se boste tako pred kolesarsko trgovino A H A na Gorenji Savi v Kranju dobili v torek, 15. aprila, ob 17. uri.

V torek je bil prvi Glasov športni dan. 'fmo: cofazd Kaviit

KRAN)

Šesti rojstni dan Spara Kranj Planina

V soboto bo hipermarket Spar Kranj Planina praznoval svo-jo šesto obletnico. Obiskovalci se bodo v družbi zaposlenih poveselili in zavrteli ob zvokih ansambla Zdomarji, se šli kolo sreče, otroke bo animiral zajček Sparky in tudi torta ne bo manjkala. Spar Slovenija je ob obletnici hipernarketa pri-pravil posebno p'esenečenje vrtcu Najdihojca, zajček Spar-ky j im je predal igrala in druge didaktične pripomočke. V so-boto, na dan praznovanja, pa bo predstavnikom vrtca pre-dal še prenosni radio z ojačevalcem jVC. S. K.

Spomenik padlim mobilizirancem

Združenje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 1943-1945 Kranj organizira slovesnost ob odkritju spomin-skega znamenja padlim mobilizirancem. Odkritje spomeni-ka na kranjskem pokopališču bo v torek, 15. aprila, ob n . uri. Zbrane bodo nagovorili nemški veleposlanik Hans Joachim Goetz, kranjski župan Damijan Perne in predsednik Združe-nja gorenjskih mobilizirancev Zdravko Ribnikar Spomenik bo blagoslovil kranjski dekan in prelat Stane Zidar. S. K.

Vodilni delavci banke v poslovnih enotah

V UniCredit Bank Slovenija so v ponedeljek pripravili Dan v poslovni enoti. Na ta dan so vodilni delavci banke - predsed-nik in člani uprave ter vodje divizij in štabnih služb obiskali vse poslovne enote v Sloveniji. Kranjsko enoto je obiskal predsednik uprave dr. France Arhar, ki se je z vodjo poslov-ne enote, zaposlenimi in s strankami pogovarjal o kakovosti storite/, zadovoljstvu strank in o možnih izboljšavah. "Pre-pričani smo, da se v poslovnem odnosu s strankami ustvar-ja več kot samo dobiček; gradi se trajna vrednost, zaupanje, kredibilnost in spoštovanje partnerjev. Prav zaupanje je ena najpomembnejših vrednot, ne le v bančništvu, ampak v vsem poslovnem svetu," je dejal Arhar. C. Z .

VOKLO

Branko Košir še naprej predsednik

V Voklem je bil minulo soboto občni zbor Gasilske zveze Kokra. Predsednik zveze bo tudi v naslednjem mandatu Branko Košir, poveljnik gasilske zveze pa ostaja Robert Že-pič. Delegati so ugotovili, da so imeli po lanskem izstopu gasilskih društev iz občine Cerklje nekaj težav, kljub temu pa so izvedli večino načrtovanih aktivnosti. "Veliko smo na-redili ir zveza je delovala dobro," je tako v poročilu o delu v letu 2007 poudaril predsednik zveze Branko Košir. V G Z Kokra so sedaj vključena gasilska društva iz občin Šenčur ( io društev). Preddvor (i) in Jezersko (1). Prvi naslednji pro jekt zveze je tekmovanje gasilskih enot, ki bo jutri dopoldne potekalo na nogometnem igrišču v Hrastju. S. Š.

KRAN)

Še en obvezen tuj jezik

Sedmošolci na približno desetini slovenskih šol bodo imeli v prihodnjem šolskem letu na urniku še en obvezen tuj je-zik. Strokovni svet za splošno izobraževanje je namreč po-dal pozitivno mnenje o projektu postopnega uvajanja dru-gega tujega jezika v osnovni šoli ter z njim povezanih spre-memb predmetnikov. Vsi učenci sedmega razreda osnovne šole naj bi se dveri obveznih tujih jezikov učili v šolskem letu 2011/12, do takrat pa bodo delež šol, ki bodo vključene v projekt postopnega uvajanja tujega jezika, postopno pove-čevali. Po dve uri na teden naj bi kot drugi tuj jezik v šolah poučevali italijanščino, madžarščino, hn/aščino, angleščino, nemščino in francoščino. M. R.

GORENJSKA

Potrdili nove cene r i C i ' X ' • . v".- •• • ••

SIMON S u B i c . ' ' Ipunaltfem poajetju.^V pri-m e r u odvoža n a štirinajst

Cerklje - Občinski svet Cer-klje je sprejel nove tarife storitev ravnanja z odpadki. Ž e j u n i j a lani je namreč sprejel pravilnik o tarifnem sistemu ravnanja s komu-n a l n i m i odpadki, po kate- •

dni bi mesečni izdatki go-spodinjstva znašal i 5,61 evra.

"Odvoz na štirinajst dni, za katerega se je opredelila večina sodelujočih obča-nov, bo možen, ko bodo iz-

rem bo v prihodnosti jamo. • • polnj.ehi vsi.pogoji, torej da podjetje Komunala Kranj bo utejen z'biiTii 'center i i i odvoz in deponiranje ko-m u n a l n i h odpadkov (tako kot v drugih občinah) zara-čunavalo glede na število oseb v gospodinjstvu i n ve-likosti zabojnika za smetji. Ko bodo nove cene začele veljati (potrditi j ih mora še vlada), bo štir ičlansko go-spodinjstvo, k i uporablja 160-l itrski zabojnilc, smeti pa m u odvažajo enkrat te-densko, na mesec plačalo 7,51 evra, so izračunali v ko-

postavljenih dovolj ekolo-šk ih otokov," je napovedal direktor Komunale Kranj Ivan Hočevar. Po njegovem m n m j u obstoječ, tarifni si-stem občanov-ne stimidira k ločevanju oziroma racio-nalnemu ravnanju s komu-n a l n i m i odpadki. Ž u p a n Franc Čebulj je pojasnil, da bodo zbirn i center ob no-v e m gasi lskem domu v Cerkl jah predvidoma zgra-di l i do junija.

PRODUCTION

Se želite pridružiti uspešnemu podjetju z Bleda, spe<^iziranemu za načrtovanje in proizvodnjo Izdelkov iz kompozitnih materialov za avtomobilsko in motociklistično industrijo največjih evropskih proizvajalcev? Imate veselje do dela, ste natančn«, vztrajni in samostojni? Potem smo ml pravi naslov za Vas.

Zaradi širitve proizvodne palete izdelkov iščemo nov® sodelavce:

1 . T E H N I K A - T E H N O L O G A (m/ž) K sodelovanju vabimo kandidate, ki imajo zaključeno V. stopnjo izobrazbe, najbolje strojne ali kakšne dnjge tehnične usmeritve. Obvezno poznavanje deta z računalnikom, znanje vsaj enega tujega jezika, osnove programskega jezika za programiranje CNC strojev (G-koda) in AutoCAD-a, programov za 3D modeliranje (npr. CatiaV5).

2. O B L I K O V A L C E LAMINATOV, • F I N I Š E R J E V in/ali BRUSILCEV(m/ž) (več izvajalcev)

K sodelovanju vabimo kandidate z zaključeno IV. ali V. stopnjo tehnične smeri, poznavanjem dela z ročnimi, elek-tričnimi in mehanskimi orodji. Od kandidatov.prič^ujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih (možnost priučitve tehnologije lamlniranja).

Vat)imo Vas, da nam pisne vtoge pošljete ra nastov: MS PRODUCTION, 2DRNIK; d. o. o., W n a Lisifte 17.4260 Bled ali na e iastov; hrni@tn9i3.com. Prfjave zl iramo do 21. aprSa 2(X38!

ŠENČUR

Čistilna akcija v Šenčurju

jutri bo po vsej občini Šenčur potekala čistilna akcija, o če-mer je Občina Šenčur svoje občane obvestila tudi z vabili, na katerih so navedeni tudi ure zbora in koordinatorji po po-sameznih vaseh. Čistilna akcija v primeru slabega vremena odpade. S. Š.

MEDVODE

Vajd novi direktor Z D Medvode

Zdravstveni dom Medvode je po treh razpisih vendarle do-bil novega direktorja. Svet zavoda Z D Medvode je za direk-torja izvolil asis. mag. Rajka Vajda, dr. med. spec., soglasje k njegovemu imenovanju pa je dal tudi medvoški občinski svet. Vajd bo nasledil Vido Šušteršič Bregar, kateri je man-dat direktorice potekel maja lani, od takrat pa je funkcijo opravljala kot vršilka dolžnosti, kandidirala pa je tudi na to-kratnem razpisu, ki je bil že tretji po vrsti. Na prvega se ni prijavil nihče, na drugega trije, vendar se Svet zavoda ni od-ločil za nikogar, na tretjega pa so se prijavili štirje kandida-ti, člane sveta zavoda pa je najbolj prepričal Vajd, 35-letni ur-gentni oziroma družinski zdravnik, ki to delo na Splošni nuj-ni medicinski pomoči v Ljubljani opravlja sedmo leto. M. B.

Rešitev za Tavčarjevino Zavod za varstvo kulturne dediščine, občine solastnice in investitor Hosting so našle skupni jezik pri oživitvi Tavčarjevega dvorca Visoko.

BOŠTJAN BOGATAJ

Visoko - Dvorec Ivana Tav-čarja je vsaj dve desetletji predmet polemik, žel ja in iskanja pr imerne vsebine. Lani je občina Gorenja vas-Poljane predstavila potenci-alnega investitorja, k i je v teh dneh zaključil usklaje-vanja predlogov z Zavodom za varstvo kulturne dedišči-ne Slovenijci "Skupaj smo našl i osnovno rešitev, kar ocenjujem za velik uspeh, saj so bi l i vsi dosedanji po-skusi neuspešni," pravi Ro-bert Jauševec iz Hostinga, k i pritrjuje domnevi, da so

se sedaj na kupu našli pravi l judje ob pravem času.

Tavčarjev dvorec Visoko, kot naj bi se imenoval nov luksuzni hotel z zgodbo, bo ostal natanko takšen, kot je sedaj, seveda pa obnovljen in z veliko dodatnimi progra-mi, kot so banketno konfe-renčni prostori i n manjši wellness. "Celoten hotelski kompleks bo baziral na zgodbi Ivana Tavčarja, saj bodo vse sobe vpijale njegov duh," zagotavlja Jaušovec. Pozitivno mnenje spomeni-škega varstva pozdravlja tudi Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane, ki ima

dvorec v večinski lasti: "Se-daj lahko razvijemo idejni projekt, kd ga moramo ume-stiti v prostorski plan občine Škofja Loka, šele potem bo na vrsti gradbeno dovolje-nje."

Župan o začetku gradnje i n prvih turistih na Viso-kem ne žeh ugibati, saj n i vse odvisno le od investitor-ja i n občin, Robert Jauševec pa pove: "Po idejni zasnovi in investicijskem programu vse skupaj potrdijo občinski sveti, kar je osnova za usta-novitev skupnega podjetja. Do jeseni bi to in projektira-nje, projekte in gradbeno

Poleti obnova davške ceste A N A H A B T M A N

Davča - V torek je Davčo obiskal G r ^ o r Ficko. v. d. direktorja direkdje za ceste, ki si je s svojo ekipo ogledal trenumo stanje v lanski ujmi imičene davške ceste. Re-konstrukcija 1,2 kilometra ceste v spodnjem delu naj bi se pričeh v začetku julija, za-ključila pa do zime. Kmalu naj bi opravili tudi inšpekcij-ski ogled ceste, k i bo poka-zal, kaj je treba zagotoviti, da

bi zasilno prevoznost lahko vzpostavili še pred letošnjo zimo. "Projektant nam je ob-l jubil , da bo v roku enega meseca pripravljen idejni projekt, k i n a m ga bo nato predstavil, sicer pa bo pro-jekt gradbenih del za rekon-strukcijo ceste v dolžini petih kilometrov izdelan do konca leta. Državni načrt razvojnih programov do leta 2 0 1 2 za obnovo ceste predvi-deva 9,5 milijona evrov, sam pa menim, da bi morali

gradnjo pospešiti za kakšno leto in denar zagotoviti prej," je povedal župan Mihael Prevc. Tako meni je tudi Pe-ter Prezelj, vodja odbora za obnovo ceste v Davčo: "Rok do leta 2 0 1 2 se nam zdi ne-sprejemljiv. Verjamemo, da je gradnja zahtevna, a poseg ni tako nemogoč, da bi ob današnji tehnologiji lahko trajal toliko let." S krajani tako nameravajo pripraviti predloge za pospešitev grad-nje.

dovoljenje lahko imeli pod streho i n začeli z gradnjo. Če bo šlo vse po maslu, bomo konec leta 2 0 0 9 že lahko odprli vrata." T u i če tega roka ne bodo ujeli, pa je to prvi resen poskus oži-vitve dvorca, k i ima realne možnosti za izpeljavo, saj do sedaj še noben projekt ni dobil pozitivnega mnenja zavoda za varstvo kulturne dejliščine. Hosting tega po-trebuje zaradi postavitve več aparbnajskih podeželskih vi l ob robu posestva. Inve-sticija v njihovo gradnjo in obnovo dvorca bo stala do šest milijonov evrov.

ZGORNJE PALOVČE

Punčke iz cunj

Unicefovemu projektu Po-svoji punčko in reši otroka se bodo letos pridružili tudi v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah, ki jo ima v upravljanju Turistično druš-tvo Kamn'k. V nedeljo, 13. aprila, od 14. ure dalje bodo v muzejski hiši pripravili ustvarjalno delavnico, na ka-teri bodo lahko obiskovalci izdelali svoje punčke iz cunj, te pa bo mogoče tudi kupiti. Posvojitelji bodo za punčko plačali 17,11 evra, to pa je znesek, ki zagotovi vsa po-trebna cepljenja enemu otroku kjerkoli po svetu. J. P.

Športno v pomlad Corenjski glas vabi vse, ki si želijo vstopiti v svet rekreacije, da se nam pridružijo na Glasovem spomladanskem športnem druženju. Lahko Izberete:

TEKAŠKA DRUŽENJA

Kdaj: O b torkih ob 17.00

Kje: Športni center Rapa na Visokem (pri Preddvoru)

Kaj ponujamo:

• Svetovanje, kako opraviti prve tekaške kilometre.

• Športno druženje.

S seboj prinesite tekaške copate in lahka športna oblačila.

Info: Janez Ferlic, 031/561-663, janez.feriic(g)gmail.com ; Info: Braco, bmc(g)t-2.net ali Grega, 031/382 625

KOLESARSKA DRUŽENJA

Kdaj: Ob torkih ob 17.00

Kje: Pred kolesarsko trgovino AHA na Gorenji Savi v Kranju

Kaj ponujamo:

• Skupinsko kolesarjenje.

• Nasveti za kolesarje, pomoč.

V primeru slabega vremena se dobimo naslednji torek.

Pomagajo nam: lecoqspoitif Gorenjski Glas

:: • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • vilma.stanovnih@g-glas.si

i smo prvaki! z g l a s n i m v z k l i k a n j e m in p r e p e v a n j e m j e s e n i š k i h hokej istov in nj ihovih navi jačev s e j e v s r e d o p o z n o zvečer v T ivol i ju k o n č a l o letošnje d r ž a v n o prvenstvo v hokeju na ledu.

•

Ljubljana - "Res je bilo v celi sezoni nekaj dobie volje in tudi nekaj težav, toda vse sku-paj se je zaključilo z naslo-vom državnih prvakov in to je za nas najbolj pomembno. Nove zvezdice smo bili res lačni," je po odločilni četrti tekmi nasmejan razlagal ka-petan Jeseničanov Dejan Vari, ko je s soigrald visoko dvignil zmagovalni pokal.

Hokejisti Acronija Jesenic so namreč že po štirih tek-mah fmala zaslužno slavili, saj so dvakrat visoko zmagali doma, nato pa z 2 : 1 slavili še v obeh obračunih v Tivoliju. "Premagati ekipo Olimpije štirikrat zapovrstjo je res us-peh. Morda bi mi več pome-nil le še naslov svetovnega pr-vaka," je dobre volje razlagal Boris Pretnar, ki v natrpanem ritmu finala še ni imel časa proslaviti "okroglega" jubileja, tridesetletnice. Prav tako si je praznovanje petindvajsetega rojstnega dneva, ki ga je imel prejšnji petek, polepšal odlič-ni vratar Robert Kristan, več vzrokov za praznovanje pa je imel tudi Jurij GoKčič. ki je v nedeljo slavil sedemindvajseti rojstni dan. "Od avgusta do danes je preteklo veliko potu

Jeseniški hokejisti so se v Tivoliju po štirih zaporednih zmagah zasluženo veselili naslova državnih prvakov. / FOTO:T?n> DCH

in naslov prvakov je lepo dari-lo. Poleg tega se mi je tik pred finalom rodila hčerka, imam tudi že sina in priznam, da sem zadnje dni bolj malo spal. Vendar bom sedaj to se-daj vse nadoknadil," je zatrje-val Jurij Goličič, pa tudi Anže Terlikar, ki se je v finalu izka-zal tudi kot odličen borec s

pestmi, je bil vesel, da se je pr-venstvo končalo z 29. jeseni-ško zvezdico, 6. v samostojni Sloveniji. "Šliri tekme, štiri zmage. Čas je za veselje," je še povedal Anže Terlikar, pre-den se je z ekipo iz Tivolija po-dal na slavje v Podmežakli.

Malce slabše volje pa so iz domače dvorane odhajali ho-

kejisti Z M Olimpije. "Seveda sem razočaran, ker nismo pr-vaki, najbolj boU poraz proti Jesenicam v doma6 dvorani. Toda s sezono v ligi EBEL sem vendarle zadovoljen," je povedal Kranjčan Žiga Pav-lin, Id bo nosil zeleni dres Olimpije tudi prihodnji dve

Smučarji bodo zategnili pasove K r i v d t e ž a v zaradi p r a z n e s m u č a r s k e blagajne naj bi bili poslovni in športni direktorji ter trenerji,

ki s o zapravil i več, kot so imeli , z a t o bo treba pripraviti p r o g r a m e , ki j ih bo m o g o č e tudi plačati.

V I L M A STAKOVNIK

Ljubljana - Zadnje čase je bilo v javnosti veliko polemik o tem, kdo je kriv, da se je Smučarska zveza znašla v ne-zavidljivem položaju, ko ne more več plačati niti trener-jev, smučarji pa ostajajo brez potrebne pomoči strokovnja-kov, kot so fizioterapevti. Po-lemike so večina metale slabo luč na vodstvo Smučarske zveze Slovenije, direktorja Jara Kalana in predsednika Stanislava Valanta. Zato sta se odločila, da pripravita novi-narsko konferenco in razloži-ta predvsem, kako naprej. Kot je poudaril predsednik Va-lant, v zadnjem obdobju ni bilo zadostnega nadzora nad razpoložljivimi sredstvi in po-rabo. Preprosto povedano: porabili so več, kot so imeli denarja. Krivec za to naj bi bUi po besedah direktorja Jara Kalana poslovni in športni di-rektorji ter trenerji, ki so pri-pravili programe, za katere niso imeli zagotovljenega de-narja. "Kljub temu do danes ni odpadel niti en dan načno-

vanega treninga," jc povedal Jaro Kalan, ki se ne počuti krivca za finančne težave Smučarske zveze, saj so za poslovanje disciplin (teh je v SZS kar sedem) odgovorni v posameznih zborh (predsed-nik zbora in odbora za alpsko smučanje je Anton Ribnikar), ki imenujejo poslovne in športne direktorje disdplin, ti pa morajo pri sprejetju pro-gramov upoštevati stanje v blagajni. Na to je opozoril tudi nekdanji direktor, sedaj pa podpredsednik SZS Tone Vc^rinec "Ko je poslovni di-rektor panoge za alpsko smu-čanje konec lanskega leta vi-del, da ne vidi luči na koncu tunela in odstopil, bi se moral nemudoma sestati zbor za alpsko smučanje in po analizi poiskati direktorja, ki bi bil sposoben zbrati denar. Ne pa, da je športni direktor še na-prej trošil denar, kot da se ni nič zgodilo. Če pa že ni imel alpski odbor toliko pameti -zlasti ker je vedel, da se dolgo-vi nabirajo že več let - pa bi ta-krat Jaro Kalan moral reči: Stop! Imel je to možnost.

Stanislav Valant pravi, da bi btk> v tem trenutku neodgovorno odstopiti s funkcije predsednika SZS.

vendar tega ni naredil, saj se je sredi tekem januarja zave-dal, da to za športno javnost ne bi bilo sprejemljivo. Zato je bilo treba prelivati denar iz ene v drugo blagajno, kar pa se je dogajalo tudi v preteklo-sti," je nastalo stanje pojasnil Tone Vogrinec, k i je tudi prepričan, da je čas, da se pač zategnejo pasovi in pora-bi toliko, kot se zasluži, saj so po odhodu zavarovalnice Wiener Stadtisdie smučarji

že drugo leto tudi brez gene-ralnega sponzorja. "Pri izva-janju programov S Z S so za-gotovo notranje rezerve, ena od možnosti je tudi centrali-zirati delo zveze," je povedal Jaro Kalan, Stane Valanl pa je poudaril, da še vedno ver-jame v razvoj slovenskega smučarskega športa, čeprav se z velikimi finančnimi te-žavami ukvarjajo tudi smu-čarske zveze v številnih dru-gili državali.

VABIL^ PRIREDrrVE

Nogometni spored - V Prvi ligi Telekom je ekipa Domžal v 27. krogu gostila Dravo in zmagala z 2 : i . Že jutri ob 18. uri je v Domžalah nova tekma, ko v goste k prvakom prihaja ekipa Hit Gorice. V 2. SNL bo ekipa Triglava Gorenjske v nedeljo gosto-vala pri Muri. V 3. SNL-zahod bo ekipa Kranja jutri ob 16.30 v športnem parku Zarica gostila Roltek Dob, ekipa Jesenic bo gostovala pri Adrli, Tinex Šenčur pri ekipi Brd, Kalcer Vodo-term pa v nedeljo pri ekipi Avtoplus Korte. V 1 . gorenjski ligi so pari: Polet - Ločan, Kranjska Gora - Britof, Šobec Lesce - Vele-sovo, Naklo - Bohinj, Alpina Žiri - Bled Hirter in Sava - Niko Že-lezniki, v 2. gorenjski ligi pa igrajo: Preddvor - Bitnje, Podbrez-je - Visoko, Kondor - Trboje. Vse tekme bodo jutri, v soboto, za-čele pa se bodo ob 17. uri. V. S.

Košarkarski spored - V Ligi UPC Telemach za prvaka je v 5. kro-gu ekipa Heliosa s i o 6 : 7 7 premagala Krko, ekipa TCG Merca-torja pa 19. aprila gostuje pri Zlatorogu Laško. V 6. krogu eki-pa Heiiosa že jutri gostuje pri Geoplinu Slovanu. V i. SKL za ženske je v sredo ekipa HIT Kranjske Gore z 82 : 71 izgubila proti ekipi AJM, Odeja KED pa s 75 : 72 proti ŽKD Ježici. jutri prvakinje v Kranjski Gori ob 19. uri gostijo Merkur Celje, Ode-ja KED pa v dvorani na Podnu ob 17. uri ekipo AJM. V ligi za uvrstitev od 7. do 12. mesta Triglavanke jutri ob 20. uri gostijo ekipo Konjic, ekipa ŽKK Domžal pa ob i8. uri ekipo Črnomlja. V 1 . B moški SKL Triglav jutri gostuje pri Hrastniku, Tinex Med-vode pa pri Jančah. V. S.

Rokometni spored - V 1. ligi za moške bo ekipa Knauf Insulati-on jutri, v soboto, ob 20. uri v dvorani na Podnu gostila Sviš pekarno Grosuplje, v i . ženski ligi pa bo ekipa Škofje Loke KSI v nedeljo ob i8. uri gostila ekipo Burje Škofije. V 1 . B ligi za žen-ske bo ekipa Merkurja Naklo danes ob i8. uri v športni dvora-ni Tržiških olimpijcev gostila ekipo Milleniuma, Sava Kranj pa jutri gostuje pri Jadranu Hrpelje. V končnici 2. lige za moške ekipa Kranja jutri ob 18. uri gosti Herz Factor, ekipa Alplesa Že-leznikov gostuje pri Veliki Nedelji, ekipa Dupelj Tržiča pa pri Dravi Ptuj. Ekipa Cerkelj gostuje pri Črnomlju, Radovljica pa pri Arcontu v Radgoni. V. S.

Odbojkarski spored - Jutri, v soboto, se začenjajo sklepni dvo-boji državnega prvenstva v moški konkurenci. V velikem finalu se bosta ob 19. uri v SGŠ Radovljica na prvi tekmi pomerila ACH Volley in Salonit Anhovo. V prvi tekmi za 3. mesto bodo odbojkarji Asteca Triglava gostovali v Mariboru pri Stavbarju IGM Mariboru. V 2. DOL Termo Lubnik gostuje v Šempetru, National Žirovnica pa v Framu pri Hočah. Zadnji krog je na sporedu v 2. DOL ženske in v vseh 3. DOL. Kamničanke gostu jejo v Murski Soboti, ŽOK Partizan Škofja Loka pa se bo v OŠ Škofja Loka mesto ob 17. uri pomeril s Formis Bellom. B. M.

Balinarski spored - V enajstem krogu balinarske super lige bo jutri ob 15. uri Planina Kranj gostovala pri Krimu, medtem ko je Lokateks Trata že v sredo doma gostila Dragomer GUT&PET in zmagala z 2 0 : 2. S. Š.

Osmi šahovski tumir ciklusa mladih - ŠK Komenda vabi na 8. turnir ciklusa mladih. Kontakt: Franc Poglajen, telefon: 01 /834 30 59 ali 01/83412 41. CSM: 041/325-685. O. O.

Na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-uradno prečiščeno besedi-lo - Z J U - UPB3), OBČINA BLED, C E S T A SVOBODE 1 3 , 4 2 6 0 BLED objavlja javni natečaj za zasedbo dveh prostih uradniških delovnih mest

OBČINSKI REDAR m/ž Vsebina javnega natečaja za prijavo na prosta urad-niška delovna mesta je dostopna na spletni strani Občine Bled Anvw.obcina.blcd.sL

MERKUR U»tv*rjafT>o zsdcvol tvo

ROKOMET

RK NAKLO: ŽRK MILLENNIUM

Članice 1. B DRL - ženske 21. krog petek, 1 1 . 4 . 2 0 0 8 , ob 18 .00, dvorana tržiških olimpijcev v Tržiču.

Vstop prost. Vabljeni!

gbd"; Odbojka - Prva tekma za tretje mesto v 1. državni odbojkarski ligi

V soboto, 12. aprila 2008, bo v ŠD Tabor v Mariboru prva tekma za tretje mesto odbojkarskega državnega prvenstva moških. Odboj-karji Astec Triglava se bodo pomerili z ekipo Staviur IGM. Vabimo čim več navijačev na še eno tekmo kranjskih odbojkarjev.

OMMt, M •iVr IMM „ Ifc VM

n simon.suhic(g>g-glas.si

Sodniki so enotni Protestu zaradi nezadovol jstva s p l a č a m i s o se v torek pridružil i tudi gorenjski s o d n i k i .

S I M O N ŠUB IC

Kranj - Približno trideset sod-nic in sodnikov okrožnega in okrajnega sodišča v Kranju je v torek ob 13. uri za približno dvajset minut prekinilo delo in se zbralo na protestnem shodu, s čimer so se pridru-žili sodniškemu protestu, ki je hkrati potekal po vseh več-j ih sodiščih v Sloveniji. Po-tem ko je njihova sodelavka in predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek prebrala pismi, kd so ju naslovili vladi ter evrop-skim politikom, so enotno podprli prizadevanja sodni-škega društva za spremembe phčnega sistema oziroma za višje plače. Zaradi prisotnosti javnosti so bili k r i i j s l d sod-n£<i v razpravi o svojih zahte-vah zelo zadržani, Roblekova pa je odsotnost razprave raz-ložila z besedami, "da so bili vsi predlogi očitno zajeti že v prebrani izjavi in šteje to kot podporo vsem zahtevam, ki izhajajo iz odločbe ustavnega sodišča in ki jih ves čas zago-varja Slovensko sodniško društvo".

Sodniške zahteve so štiri: izenačenost sodniških plač s plačami poslancev in minis-trov, nadomestila za ne-združljivost opravljanja sod-niiSke službe z drugimi de-jamostmi, da znižanje do-

Janja Roblek/FotoiSimonSubic

datka za delovno dobo z 0,5 odstotka na 0,3 odstotka osnovne plače nc sme veljati za nazaj in da mora biti sod-nikova neodvisnost zagotov-ljena že z osnovno plačo. "Odločba ustavnega sodišča iz decembra 2006, da je ustrezno nagrajevanja sodni-kov eden temeljnih pogojev za njihovo nemoteno delo, je jasna, vlada in državni zbor pa sta jo obvezana izpolniti. Ne bi si želela, da bi morali iti tako daleč, da bi morali uvesti ustavno izvršbo. Na žalost pa ta odločba ni edina, ki ni izpolnjena." Vlada ima trideset dni za ukrepanje, si-cer se bodo sodniki odločali o stavki. Vmes bodo skušali z ministrom Lovrom Štur-mom poiskati tudi začasno reSitev. Več o tem bo znano prihodnji teden.

Gorenjski Glas www.gorinjsldglas.sl

SKFtCMkitMbai mda|eM»M.».t.tn. «Mlln4

GOLFZAVSAKOBAR še je čas za prijavo

v začetni tečaj golfa v maju in vpis v klub!

Informacije: ga. Metka, tel. 041/788100. prijava na

el. naslov: gotf.krani€>gmail.com

Svet zavoda Ljudske univerze Tržič razpisuje prosto delovno mesto

DIREKTORJA/ICE Kandidati/ke morajo izoolnjevati pogoje, ki jih določa tretji odstavek 16. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Ur. I. RS; št. 110/2006; uradno prečiščeno besedilo). Direktor/ica bo imenovan/a za določen čas, pet let, s polnim delovnim časom.

Kandidati/tke naj pošljejo pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, o dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom, potrdilom iz kazenske evidence in programom vodenja, v 15 dneh po objavi na naslov: Svet zavoda Ljudske univerze Tržič, Šolska lilica 2, 4290 Tržič, s pripisom: za razpis direkforja/ice.

Kandidati/tke bodo obveščeni/e o izbiri v roku štirih mesecev po objavi razpisa.

Našli pribor za vlamljanje Z a t e m ko s o cariniki na b r n i š k e m letališču zapleni l i torbico z v š i t o kožo z a š č i t e n e g a pitona, s o ta

teden v poštni pošiljki našli pribor za a v t o m o b i l s k e tatove:

S I M O N ŠUB IC

Zgornji Brnik - Cariniki na brniškem letališču so v zad-njih dneh precej uspešni pri odkrivanju nelegalnega bla-ga, kd ga posamezniki želijo uvoziti v Slovenijo. Najno-vejše odkritje carinikov je poštna pošiljka, v kateri so bili pripomočki za avtomo-bilske tatove - naprave za po-vezavo z avtomobilskimi ra-čunalniki in kompleti za od-piranje ključavnic. Zaradi suma, da bi prejemnik upo-rabil blago v nezakonite na-mene, so o svojem odkritju obvestili letališke policiste, k i so blago zasegli. "Zadevo še preiskujemo, zato konkret-nejših podatkov ne moremo dati," je pojasnil Zdenko Cuzzi s Policijske uprave Kranj.

Letalska pošiljka, ki je pri-spela na Letališče Brnik iz Ki-tajske, je carinikom vzbudila sum zaradi nenavadno nizke vrednosti in različnega blaga, Id je bilo prijavljeno kot dia gnostična naprava za motor-na vozila. Odločili so se za fi-zični pregled in ugotovili, da gre za elektronske naprave

za povezavo z avtoinobilski-mi računalniki, s katerimi je možno spreiniiijati podatke o stanju prevoženih kilome-trov, opravljenih servisih in podobno. Poleg teh naprav so bili v pošiljki tudi trije kompleti za odpiranje avto-mobilske ključavnice brez originalnega ključa.

Brniški cariniki so v torek v prtljagi dveh potnikov našli tudi tri litrske steklerice, v katerih so bile kače v alkoho-lu. Potnika naj bi j ih kupila na tržnici v Vietnamu. V ste-klenicah so bili nestrupeni goži (Xenochrophis pisca-tor), ki so zavarovani z evrop-sko uredbo. Carina bo potni-ka sicer pozvala, naj pa-edlo-žita dovoljenje Agencije RS za okolje za uvoz, ki pa ga ni mogoče dobiti za nazaj, zato jima bodo steklenice s kača-mi najverjetneje odvzeli, čaka pa ju morda tudi man-datna kazen.

Poročali smo že, da so bmiški cariniki konec marca odkrili petsto cvrov vred-no ročno torbico blagovne znamke Lara Bohinc, v kate-ro je bila vdelana koža zašči-tenega pitona.

Del zaseženih pripomočkov za avtomobilske tatove

Steklenice z goži v alkoholu sta potnika kupila v Vietnamu.

Helikopter rešuje štiri desetletja Emil H e r l e c je obudi l s p o m i n na nesrečo pod [Mojstrovko leta 1 9 6 8 , ko je pri reševanju turnih s m u č a r j e v g o r s k i m r e š e v a c e m prvič p o m a g a l helikopter.

STOJAN SAJE

Kranj - Prvi načelnik podko-misije za letalsko reševanje pri Gorski reševalni službi Slovenije Emil Herlec hrani bogat arhiv pisnega in sli-kovnega gradiva o razvoju helikopterskega reševanja v naših gorah. Spomnil je na pomemben dogodek izpred štirih desetletij, ko je po ne-sreči skupine smučarjev v plazu pod severno steno Mojstrovke prvič pomagal pri reševanju helikopter RSNZ.

'Republiški sekretariat za notranje zadeve je dobil maja 1967 prvi helikopter AB-47J2A, imenovan Bur-duš. To je bil okoren heli-kopter, ki se je lahko dvignil le kakih 1500 metrov visoko. Pilot Andrej Andolšek in mehanik Emil Stepančič sta me kot tedanjega načelnika postaje Gorske reševalne službe Kranj povabila na Br-nik. T a m smo razmišljali, kako bi izkušnje tujcev pri reševanju s helikopterjem prenesli v naše gore. Pripra-vili smo prve skupne vaje po-

Emil Herlec ob slikah, ki pričajo o prvih reševanjih s helikopterjem v gorah.

sadke helikopterja in gor-skih reševalcev. Začetek je bil zelo težak, saj nismo ime-li primerne opreme za reše-vanje v gorah. Kako koristen je lahko helikopter ob nesre-čah, se je pokazalo 24. mar-ca 1968. Tistega jutra sta se dve skupini jeseniških alpi-nistov podali na smučeh z Vršiča prek Vratc čez Sleme proti Tamarju. Prva je sreč-

no prečila pobočje pod Moj-strovko, na drugo pa se je sprožil plaz. Ker sem bil na-menjen v isto smer, sem po-hitel proti kraju nesreče. Plaz je zajel šesterico od os-mih smučarjev v drugi sku-pini. Eden od dveh nepoško-dovanih je odšel do Erjavče-ve koče, da je obvestil reše-valce o nesreči. Pri iskanju zasutih sta pomagala tudi

dva iz prve skupine smučar-jev. Iz plazu smo rešUi nepo-škodovanega smučarja in hudo poškodovano Ino Vr-hovnik. Njo je pozneje pre-peljal od koče Na gozdu v je-seniško bolnico helikopter, ki je bil tedaj v Planici. Z n j im je pilot Andolšek več-krat pripeljal pod Mojstrov-ko opremo in reševalce. Žal ni bilo več mogoče pomagati štirim smučarjem," se spo-minja Emil Herlec prvega reševanja s helikopterjem v naših gorah.

Dobro leto zatem je Gor-ska reševahia služba Slove-nije pripravila na Krvavcu te-čaj reševanja s helikopter-jem za tedanje miličnike re-ševalce. Takrat se je pri smu-čanju hudo ponesrečil sekre-tar M N Z Slavko Furlan. Pi-lot Andolšek je kljub slabe-m u vremenu pristal s heli-kopterjem ob Koči pri Rozki. Ponesrečenca so odpeljali v ljubljanski kl inični center, kjer je žal umrl. Po tej akciji so oblasti kazale več posluha za nakup sodobnejših heli-kopterjev in reševalne opre-me.

GG 1 3 4

Razgledi )RENJSKEGA GLASA ^ ^ ^ ^ PRILOGA GORENJSKEGA

Za Gorenjsko banko je bilo tudi lansko leto uspešno, ohranila je svoj položaj na trgu in dosegla najvišji dobiček doslej. Delničarji lahko na skupščini, ki bo s r e i maja, pričakujejo najvišjo di\idendo doslej, zaposleni nagrado, bokiišnice donadjo.

Gorenjski banki se previdnos obrestue v nemirnih časih Z L A T K O KAVČIČ, P R E D S E D N I K UPRAVE G O R E N J S K E B A N K E

MAR I JA VOLČJAK

Menjava na vrhu Gorenjske

banke je za marsikoga

presenečenje, čeprav ni

mogoče reči, da je odhod

v pokoj po štiridesetih

letih dela nepričakovan.

Gorenjska banka je v zad-nj ih letih postala pojem uspešne banke, navsezadnje so jo angleški ocenjevalci že

• ^peto leto zapored razglasi-l i za najboljšo slovensko baiiko, predsednika uprave Zlatka Kavčiča pa za bankirja leta v Sloveniji. Zategadelj je menjava na vrhu Gorenjske banke za marsikoga presene-čenje, čeprav ni mogoče reči, da je odhod v pokoj po štiri-desetih letih dela nepričako-van. Bolj gre za to, da odhaja prvi gorenjski bankir, k i Go-renjsko banko vodi že osem-najst let, i n da se o tem v jav-nosti n i na dolgo i n široko razpravljalo že vsaj nekaj let "Vse je dogovorjeno, načrto-vano," n a m je zagotovil Zlat-ko Kavčič i n izrazil željo, da najprej spregovori o banki i n ' šele nato o sebi.

Ž e ob koncu lanskega leta ste rekli, da je bilo leto 2007 nemirno, vendar kljub temu uspešno.

"Začetni nemir je v poslo-vanje vnesla zamenjava to-larjev za evre. Projekt je bil tako na ravni banke kot drža-ve dobro pripravljen i n izpe-ljan. Večj i nemir so povzroči-l i hudi pretresi na medna-rodnih finančnih trgih, ki so se začeh z nepremičninsko in bančno krizo v Združenih državah Amerike. Povzročili so velike spremembe na trgu Ukvidnosti in pri obrestnih merah, na mednarodnih tr-gih so se viri podražili, njiho-va dostopnost se je zmanjša-la. Lani se je pokazalo, da so visoka kapitalska ustreznost in likvidnost Gorenjske ban-ke ter konservativna politika presojanja tveganj dolgoroč-no pravilne, saj banki tudi v zaoslrenili mednarodnih

razmerah omogočajo stabil-no in dobro poslovanje. Pri-čakujemo lahko, da bo sveto-vna kriza dosegla tudi nas i n zadovoljni bomo morali biti z manjšimi dobički."

Ste uresničili vse lanske dlje? "Ob zaključku poslovnega

leta je treba odgovoriti na te-meljno vprašanje, ali je ban-ka dosegla kratkoročne dl je i n ali so rezultati ustrezen prispevek k uresničevanju dolgoročne poslovne vizije. Rarumljivo je, da bodo konč-no oceno dali lastniki. O b tem pa n i nepomembno mnenje uprave, Id na zastav-ljeno vprašanje odgovarja pritrdilno. Gorenjska banka je načrtovane cilje za leto 2007 presegla i n dosegla 65,4 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, po plačilu davka 53,2 milijona evrov. To je absolutno najvišji dobiček Gorenjske banke v 5}-letnem delovanju."

Kako se je poslovanje odra-zilo v številkah?

'Celotni kapital znaša 368,3 milijona evrov, kar prestav-lja io,4-odstoten delež, s ka-terim je Gorenjska banka na drugem mestu v državi. Bi-lančna vsota znaša 1.733 jona evrov, kar predstavlja 4,1-odstoten delež, s katerim je banka na devetem mestu v državi. Donosnost kapitala banke je 18,3-odstotaa i n je višja kot je povprečna donos-nost bank v Sloveniji, ki zna-ša 16,28 odstotka. Donosnost aktive je 3,98-odstotna, kar prav tako visoko odstopa nav-zgor, saj državno povprečje znaša 1,36 odstotka. Gorenj-ska banka je že več kot deset-letje stroškovno izjemno učinkovita, lani je bil delež stroškov v primerjavi z bi-lančno vsoto 1,53-odstoten,

Predsednik uprave Gorenjske banke Zlatko Kavčič, ki ga bo z junijem nesledil njegov najožji sodelavec Corazd Trček, sedaj član uprave.

povprečje bank v Sloveniji je znašalo dva odstotka. Pro-duktivnost zaposlenih, mer-jena z bilančno vsoto na za-poslenega, je za 18 odstotkov višja, kot znaša povprečje bank v državi, v letu 2007 se je povečala za 2 0 odstotkov. Ob tem n i nepomembno, da so se plače zaposlenih pove-čale za 6,4 odstotka in da so primerljive s plačami v slo-venskih bankah.

Leto 2007 je tako dalo svo prispevek k uresničitvi dol goročne vizije Gorenjske banke, k i žeK biti v Slovenij med najboljšimi, v medna rodnem okolju pa primerlji-va in konkurenčna."

Kakšen je mednarodni po-ložaj Gorenjske bank&>

"Po mednarodnih merilih, ki j ih določajo neodvisne, za occnjcvanjc specializirane

institucije, je dolgoročni kre-ditni rating Gorenjske banke A-, kratkoročni F2, individu-alni B, verjetnost podpore je označena s stopnjo 3.

Ker so to strokovni poda-tki, naj povem, da so to dobre ocene in sprejemljiva tvega-nja, ki n a m omogočajo pri-dobivanje finančnih virov v

^ 10. stran

POGOVOR Razgledi

"Delo bosta nadaljevala oba

člana uprave, funkcijo

predsednika uprave pa bo

od junija dalje prevzel Gorazd

Trček, ki je v zadnjih letih

moj najožji sodelavec. Tudi

širše vodstvo Gorenjske

banke, ki bo v celoti

nadaljevalo svoje delo, je

dobro, delavno in strokovno.

Gorenjska banka ima

pridne in dobre delavce."

i 9. stran

mednarodnem okolju, v Slo-veniji pa so med najvišjimi."

Skupština delničarjev bo sre-di maja, kakšno dividendo lahko pričakujejo lastniki?

"Poslovni rezultati omogo-čajo nadaljevanje politike iz-plačila stabilne dividende. Zaradi dobrih rezultatov smo že januarja izplačali vmesno dividendo v višini 20 evrov na delnico, poleg tega pa je predlagano še iz-plačilo dividende iz bilančne-ga dobička v višini 70 evrov na delnico. Skupaj je to 29 odstotkov več kot leto prej. Med delničarje bo razdelje-nega 33 odstotkov fistega do-bička, preostali bo ostal v re-zervah."

Kaj pa zaposleni? "Zaposleni bodo tako kot

vsako leto dobili nagrado po zaključnem računu."

Lani ste prizadetim v popla-vah v Železnikih. Kropi in Bohinju poklonili sto tisoč evrov, ste se ob koncu leta odločili še za kakšno dona-cijo?"

"Donadje bomo namenili bolnišnicam na Jesenicah, na G o b i k u in porodnišnici v Kranju, vsaka bo dobila po petdeset tisoč evrov. Veliko manjših pomoči damo raz-ličnim društvom med letom. Želja in potreb je seveda še veliko več."

Vedno pravite, da je varnost vlog na prvem mestu, na obzorju je finančna kriza, zato imajo Vaše besede ver-jetno večji odmev kot v do-brih časih?

"Denar moramo najprej zbrati, poskrbeti za njegovo varnost, šele nato pridejo na vrsto posojila. Varnost poslo-vanja smo si kot poglavitni cilj postavili po težkih letih sanacije finančnega sistema po slovenski osamosvojitvi, njen temelj predstavlja nad-povprečen delež kapitala v bi-lančni vsoti, ki je veliko večji kot znaša povprečje bank v Sloveniji, tudi v Evropi. Poleg kapitala je pomembno, da so naše naložbe primemo raz-pršene in zavarovane."

Angleška institucija Finan-ce Central Evrope je Go-renjsko banko lani razgla-sila za najboljšo banko v Sloveniji, vas pa za bankirja leta. oboje že petič zapored. Kaj V a m to pomeni?"

"Vsakega priznanja smo veseli, še posebej, če pride iz strokovnega okolja. Vendar jih sprejemamo zadržano in se nanje ne zanašamo. Pravi razlog zadovoljstva je lahko le dobro delo, vsak dan pose-bej in v daljšem obdobju.

Uprava Gorenjske banke (od leve): član uprave Gorazd Trček, predsednik uprave Zlatko Kavčič in član uprave Srečko Korber

Veliko več pozornosti kot pri-znanjem posvečamo kriti-kam. Ljudje v trgovino hodi-jo vsak dan, nato je že na vr-sti banka, z nobeno drugo ustanovo se ne srečujejo tako pogosto, zavedamo se, da za svoje stranke opravljamo eno izmed njihovih življenjsko pomembnih storitev. Poleg tega je denar zelo ob^^tljiva tvar in ob morebitnih teža-vah so zelo kritični. Prav nič se ne sprenevedam, ko pra-vim, da m i je žal za vsako te-žavo, ki smo jo morda komu povzročih, in veliko m i po-meni, da jo odpravimo čim hitreje. Če se ozrem v prete-kla desetietja, lahko rečem, da smo v tem pogledu napra-vili veliko. Nikakor pa ne misl im, da smo storili vse, nikoli ni i n nikoli ne bo nare-jeno vse i n dovolj dobro. Za-vedati se moramo, da je vse možno še izboljšati. Pri tem je odveč pretirana samoza-vest, da nismo naredili nobe-ne napake. Vse, kar smo do-segli, smo zaradi dobrega in odgovomega dela zaposle-nih, ob veliki podpori nad-zornega sveta in lastnikov. Vsem gre iskrena zahvala."

Leto 2 0 0 8 je že v polnem zamahu, kakšni so letošnji načrti, kakšne so po Vaši oceni finančne razmere doma in po svetu?

"Kljub nemirnemu letu 2007 in nič bolj stabilnemu letu 2008 ni razlogov za spremembo poslovne strate-gije Gorenjske banke, katere poslanstvo so dobri odnosi s poslovnimi partnerji, z do-nosnostjo motivirani lastniki in strokovno motivirani in zadovoljni zaposleni. Tako kot v preteklosti tudi v pri-hodnje vetja, da močna kapi-talska pozicija Gorenjske banke omogoča povečanje obsega poslovanja brez obre-menjevanja lastnikov s pove-čanjem kapitala in nadaljeva-nje konservativne politike pri presojanju različnih tveganj ter enakopravno povezova-nje zaradi večje učinkovito-

sti. Pričakovanja morajo biti zmerna, upoštevati mora-jo spremembe okolja. V za-dnjih dveh desetletjih ni bilo lahko, toda tudi v prihodnje ne bo."

Ž e nekaj časa se govori o povezovanju z Abanko, kako daleč so stvari?

"Povezovanje Gorenjske banke in Abanke je strokov-no smiselno, obema bo dol-goročno omogočilo še boljše poslovanje. Vodstvi obeh bank sta to že javno povedali, odločili se bodo seveda lastni-ki. Vse kaže, da imajo lastni-ki Gorenjske banke dokaj enotno stališče, upam, da bo prednosti povezovanja spo-znala tudi država, kd je po-sredno največja lastnica Abanke. S povezovanjem lahko nastane druga največja banka v Sloveniji, ki bi mora-la ostati v slovenski lasti. Bi-lančna vsota obeh bank bi predstavljala i2,3-odstoten slovenski delež, kapital 20,3-odstotnega, lanski dobiček 2i,&-odstotnega. Povezovanje obeh bank bi moralo temelji-ti na povsem enakopravnih osnovah, da bo ohranjeno go-renjsko bančništvo, da se bodo visoko kvalificirani ban6ii uslužbenci še naprej zaposlovali na Gorenjskem."

Že na lanski skupščini ste rekli, da se zaradi povezova-nja z Abanko ne bo zmanj-šalo število zaposlenih v Gorenjski banki?

"Zaradi povezovanja ne bo treba zmanjšati števila zapo-slenih v Gorenjski banki in tudi ne bi bilo upravičeno, saj smo že v preteklih letih dose-gli najvišjo produktivnost med slovenskimi bankami in smo tudi stroškovno najučin-kovitejši med primerljivimi bankami. Povezava bo mora-la pomeniti predvsem prilož-nosti za nove posle in za nove zaposlitve. Naj rečem še to, da obe banki poslujeta dobro in do pogovorov o povezova-nju ni prišlo zaradi kakršnih-koli te^v ali krize."

Spoštovala sem Vašo željo in šele na koncu Vas spra-šujem, ali jeseni res odhaja-te v pokoj, koliko delovnih let se je nabralo?

"Če bi seštel vse ure, k i sem j ih prebil na delu in j ih preračunal v delovno dobo, bi lahko prištel še kakšno desetletje. Nabral sem torej dovolj delovnih let, zdravje pa žal ni nekaj, kar bi bilo človeku dano za vselej, tudi meni ne. Torej odšel bom, upam, v zasluženi pokoj."

NasledU Vas bo? "Delo bosta nadaljevala oba

člaru uprave, funkcijo pred-sednika uprave pa bo od jtuii-ja dalje prevzel Gorazd Tr-ček, ki je v zadnjih letih moj najožji sodelavec. Tudi širše vodstvo Gorenjske banke, ki bo v celoti nadaljevalo svoje delo, je dobro, delavno in strokovno. Gorenjska banka ima pridne in dobre delavce."

Koliko let že delate v Go-renjski banld?

"Svojo kariero sem skoraj v celoti posvetil financam. Po dobrih desetih letih izkušenj, ki sem si j ih kot finančni di-rektor nabral v industriji, sem odšel v banko. Najprej sem osem let vodil radovlji-ško poslovno enoto, nato sem bil dve leti podpredsed-nik in v zadnjih osemnajstih letih predsednik uprave Go-renjske banke."

Ni j ih veliko, Id tako dolgo ostanejo pri krmilu?

"Ni m i žal, da sem se kot mladenič zapisal financam. S svojo kariero sem zadovo-ljen, če sem izpolnil priča-kovanja okolja, naj povedo drugi."

Kdaj je bUo najtežje? "Ob razpadu Jugoslavije.

Moja kariera je napolnjena z dogodki, k i j ih verjetno ena sama generacija tako kmalu ne bo več doživela."

Večkrat ste že rekli, da mora biti bančnik nepopustljiv?

"Kdor se odloči za bankir-ja, mora vedeti, da bo moral velikokrat re6 ne, da bo za-radi tega marsikdaj kdo hud nanj in da mora biti tako v delovnem kot v za-sebnem življenju dosleden in nepopusdjiv. Vse, kar ima bankir svojega, je nje-gova beseda i n zaupanje ljudi. Vse drago je izposoje-no. Banka in denar sta pre-več resni stvari, da bi se z nj ima ukvarjali pustolovci. Bankir mora imeti znanje, voljo in odločnost. Če sem kdaj koga prizadel, mi je kot vsakemu odgovornemu človeku to žal. Nikoli tega nisem storil namenoma."

Odhaja prvi gorenjski ban-kir, za javnost je to vendarle vznemirljivo ...

"Vse je znano, dogovorje-no in načrtovano. Če bo tako odločila skupščina, bom po upokojitvi ostal dan nadzor-nega sveta banke. Nadvse po-membno je, da smo v vod-stvu Gorenjske banke imeli vsa ta leta močno in iskreno podporo lastnikov, in ni raz-loga, da tako ne bi bilo tudi v bodoče. Dovolj je torej pogo-jev, da bo Gorenjska banka dobra, vama in uspešna tudi v prihodnje. To je tudi moja največja želja."

Delate tudi v krajevni skup-nosti Lesce in občini Radov-ljica, sodelovali ste pri grad-nji šol, cest, stanovanj, ka-nalizacije, kamp Šobec je pravzaprav vaš 'otrok'. Kako V a m to uspeva ob tako za-htevni službi; poslej boste imeli za Lesce več časa?

"Uspeva mi, ker delam cel dan. Ob vsem, kar sem v življenju počel, ima veliko zaslug tudi moja družina. Vsa leta mi je bilo v zadovolj-stvo, da sem ostal v stiku z okoljem, kjer živim, nikoli mi n i bilo vseeno, kakšno je, svoje delovne izkušnje sem uporabljal tudi v domačem kraju. Kolikor m i bo zdravje dopuščalo, j ih bom morda tudi v prihodnje."

POGOVOR Razgledi

Leto 2 0 0 8 je evropsko leto kulturnega dialoga in ena od vodilnih tem slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Medkulturni dialog bo tudi tema srečanja evropskih parlamentarcev, ki bo v ponedeljek v slovenskem parlamentu. Gostitelj srečanja je poslanec mag. Branko Grims.

Dva monoloaa še nista dialoa MAG. BRANKO G R I M S , PREDSEDNIK PARLAMENTARNEGA ODBORA ZA KULTURO, ŠOLSTVO IN ŠPORT

"Bistveno nevarnejša je druga oblika

sovražnega govora, značilna

za t i. "tranzidjsko

levico", ki nekatere sporne izraze v medijih

tako pogosto uporablja, da se ljudje sploh ne

zavedajo več, da gre za sovražni govor. Primer

tega je zloglasen pojem

"preštevanje kosti"."

DANICA ZAVRL ŽLEBIR

Za kakšen dogodek v okviiu s l o v e n s k a predsedovanja Evropske unije gre?

"V ponedeljek, 14. aprila, bo slovenski parlament gostil da-ne vseh evropskih parlamen-tov na temo medkulturnega dialoga. Sodelovali bodo pred-stavniki parlamentarnih odb> rov za kulturo, dodatno ude-ležbo so napovedala nekatera veleposlaništva. Z naše strani sem povabil tudi nekatere naj-bolj znane kulturne ustvarjal-ce, odzvala sta se dr. Dejan Ko-melj in Žarko Petan. To bo od-lična zasedba, kajti dr. Dqan Komelj se po fibzofski plati ukvarja ravno z medkultur-nim dialogom. Žarko Petan pa je poleg Draga Jančarja naj-bolj znan slovenski pisatelj v tujini, kjer je izdal kar 65 knjig. Tema bo g Petanu, gle-de m njegove življenjske iz-kušnje, pisana na kožo. Sreča-nje parlamentarcev EU, ki ga bova uvodoma pozdravila z ministrom za kulturo dr. Va-skom Simonitijem, bo v dr-žavnem zboru potekala ves ponedeljek, na njem pa priča-kujemo tudi evropsko poslan-ko NSi Ljudmilo Novak ter predstavnico Evropske konu-sije za področje kulture."

Čemu boste parlamentarci na srečanju namenili največjo pozornost?

"Tema je medkulturni dia-log v najširšem pomenu bese-de. Ta ne potela le med ver-stvi, temveč tudi med država-mi, med skupinami ljudi raz-ličnih prepričanj, med posa-meznild. Zanimivo je, da eden od Murphyjevih zako-nov odlično po\'zame bistvo medkulturnega dialoga, ko pravi, da "dva monologa še ni-sta dialog". Medkulturni dia-log mora biti dvosmeren pro-ces in nikakor ne enostransko prilagajanje Evrope drugim. Kljušia je obojestranska pri-pravljenost za razumevanje ter sprejemanje in s tega vidi-ka je medkulturni dialog na dolgi rok edina stvar, ki zago-tavlja razvoj posameznim dr-žavam in svetu kot celoti. Naj ob tem pokažem na neko dvojnost \dog, v katerih se po-javljam: po eni strani vodim slovensko delegacijo v Parla-mentarni skupščini zveze NATO, po drugi strani pa se v

parlamentu ukvarjam z med-kulturnim dialogom. "H dve na videz nasprotni vlogj pa sam razumem drugače: zveza NATO nam že danes zagotav-lja najvišjo dosegljivo stopnjo varnosti, miru in blaginje; na dolgi rok pa je nujen tudi medkulturni dialog, brez njega lahko prej ali slej pride do uničujočega spopada civi-lizacij."

Medkulturni dialog je sicer tudi tema letošnjega predse-dovanja Slovenije Evropski uniji?

"To je ena od vodilnih tem, za katero se je Slovenija pred institucijami Evropske unije zavezala, da jih bo posebej predstavila javnosti, zato bo ključna tema enega od treh medparlamentamih srečanj v času našega predsedovanja EU."

Kako da so tovrstna srečanja javnosti manj znana, kot pa denimo ministrska srečanja?

"Slovenija se je zavezala k večjemu promoviranju med-kulturnega dialoga in eden od ciljev našega odbora je, da to temo bolj približamo javnosti To temo sem predlagal držav-nemu zboru za srečanje ev-ropskih parlamentarcev, ker sem prepričan, da bi tudi zno-traj meja Slovenije mi sami morali vzpostaviti medkultur-ni dialog. Ne samo zaradi bolj-šega sožitja različnih narodov, religij ali družbenih skupin, ki so tu prisotne, pač pa pred-vsem zato, ker v Sloveniji po-gosto pademo v neko past Po definiciji je namreč nasprotje medkulturnega dialoga sov-ražni govor. Slednji pa se pri nas dostikrat prikazuje zgolj z levičarsk^a z o m ^ kota. Če denimo nekdo reče, da z ne-kom ne gre na kavo, ker je druge polti, vsi dvignejo glas, češ da gre za sovražni govor. In res gre za to, a ker ga je ve-čina takoj zaznala in odkloni-la, je mnogo manj nevaren. Bistveno nevamejša je druga oblika sovražnega govora, značilna za t. i. "tranzidjsko levico", ki nekatere sporne iz-raze v medijih tako pogosto uporablja, da se ljudje sploh ne zavedajo več, da gre za sov-ražni govor. Primer tega je zloglasen pojem "preštevanje kosti". Gre za nepietetnost za sovraštvo do po vojni zločin-

sko pomorjenih ljudi, za očit-no omalov^evanje zločina proti človeštva Po pravnih ak-tih EU (Rimski statut smo že davno ratificirali) je sovražni govor vsako zmanjševanje po-mena ali smešenje zločina proti človeštvu oziroma geno-cida, torej bi morala naša so-dišča preganjati tako početje. Pa ga?

Kot dodaten argument, da medkulturni dialog nujno po-trebujemo, naj navedem ne-davno slovesnost ob dnevu človekovih pravic, posvečeno vsem žrtvam povojnega totali-tarnega sistema: poUtičnim zapornikom, pregnanim, imirlim v povojnih pobojih; skradca vsem, ki so v obdobju 1945-1990 trpelL Šokantno je, da nihče od S D (pravne na-slednice Zveze komunistov) ni prižel na to slovesnost Očit-no je šlo za njihov bojkot kar so tudi javno priznali. SD torej spravo razume le še kot sred-stvo za metanje peska v oči. Ali koga potem čudi, da je nji-hov nekdanji predsednik ho-dil po grobiščih žrtev v Koče\'-skem rogu z rokami v žepih? To kaže, kako zelo je potreben medkulturni dialog, očitno tudi med rablji (tistimi, ki so povzročili zlo in trpljenje v ne-kem obdobju oziroma so zanj objektivno odgovorni) ter nji-hovimi žrtvamL"

Medkulturni dialog je torej potrd)en tudi v našem notra-njem prostmu?

"Ob naši zavezi za širjenje medkulturnega dialoga gre za to, da jo iskreno sprejmemo tudi pri nas samih. Srečanje lahko pomeni impulz za nek začetek drugačnega načina pogovarjanja, drugačne poli-tične kulture, kjer si dva pri-sluhneta in se pogovorita od-krito, brez sprenevedanja. Slednjega je pri nas res veli-ko. Nestrpnost, s katero pote-ka izražanje mnenj, kaže na to, da je še zelo veliko prosto-ra za uveljavljanje medkul-turnega dialoga. Potrebuje-mo ga denimo tudi med ve-rujočimi in med tistim, če-mur sam rečem agresivnem ateizem. Naj omenim pri-mer, ko je v državnem zbom ob razpravi o medijih nekdo iz opozicije kot največji pro-blem poudaril "popolno ne-sprejemljivost kar ogabnost" tega, da se Radio Ognjišče

"sliši že skoraj do vsakega praga". Ce posUmca opozicije motita že sam obstoj in dobra slišnost medija z drugačnimi vrednostnimi izhodišči od njegovih, pa se od njegovih izjav nihče v opozidji ne di-stancira, kaj šele opraviči, to kaže na skrajno nizko raven njihove politične kulture."

Ali to pomeni, da ste pditiki pcJcazatdj stanja v medkultur-nem d i a k ^ pri nas in tudi ti-sti, ki lahko pdkažete smer?

"Izvoljeni smo na volitvah in parlament je odraz stanja v Sloveniji, kakršno v resnid je Ljudje volijo tiste, za katere so prepričani, da lahko pripomo-rejo k uresničitvi njihovih vrednot idej, potreb in želja. Churchill je nekoč dejal, da je večstrankarski demokratični sistem morda res slab, vendar doslej še nihče ni odkril nič boljšega. Pri trudu za večjo ra-ven politične kulture sam do-stikrat nastopim v parlamen-tu tako, da pokažem, kje je prišlo do kakega spreneveda-nja, kaj je govoril nekdo prej in kako govori sedaj, razlike pa so včasih resnično smeš-ne. Za velik del opozidje lah-ko rečem, da ima očitno me-dicinsko težavo, ki se ji reče amnezija, namreč da izredno hitro izgubi spomin. Le en primer na začetku tega man-data so {K>sland iz "tranzidj-skega dela" opozidje na ves glas vpili, da moramo znižati

pokojnine, ker bomo sicer uničili pokojninsko blagajno. Temu se je koalidja uprla in upokojend so zaradi rednega povečevanja (usklajevanja) po-kojnin danes na boljšem. Pa še pokojninsko blagajno smo uspeli saniranti. Nihče od ti-stih, ki so tedaj nasprotovah, se noče niti spomniti več, kaj je trdil tedaj, in danes govorijo nekaj povsem drugega."

Kako lahko mediji pripomo-remo k medkulturnemu dia-logu?

"Medkulturni dialc^ je mo-žen le v prostoru, ki je medij-sko odprt Mediji nosijo odgo-vomost, da ta prostor odprejo, da je osvetijen iz različnih zor-nih kotov, kar velja za vsak re-levanten problem v družbi. Treba je dati priznanje lokal-nim in regionalnim medijem v Sloveniji, ki v veHki meri re-šujete čast slovenskega novi-narstva, kajti osrednji mediji so v glavnem vrednostno uni-formirani - so pretežno ultra levičarski in izjemno malo publidrajo stališča, ki od tega oidstopajo. Edina izjema so le neposredni prenosi iz parla menta, kjer se ljudje lahko sami prepričajo, kdo je kdo v Sloveniji, in kako kdo v resni-d ravna, zato so "tranzidjski levid" tm v peti. To je namreč edina priložnost, ko ljudje sploh lahko še vidijo resnične dogajanje, vse ostalo je zgolj podoba."

SPOMINI Razgledi

Osemdesetletna Angela Pozderac, rojena Berce, iz Lesc in leto dni starejša Rezka Kuhar, rojena Grašič, iz Šmarce sta se spoznali med drugo svetovno vojno v taborišču. Njuno prijateljstvo ni usahnilo, čeprav sta se pred nekaj tedni znova videli šele po 63 letih.

• • • •

aie IG IZ nemsKeaa oaara / / / /

JASNA P A I A D I N

Zadnjič sta se videli poleti leta 1945 kot mladi dekleti s kitami

na železniški postaji

v Kranju.

Ganlj ivo je bilo njuno pivo srečanje po teh dolgih deset-letjih, ko sta se, zdaj že osive-l i priletni gospe, srečali na l i -kovni razstavi v K a m n i k u , kjer je eno od svojih slik raz-stavila tudi Angela, k i se zad-nja leta z veseljem kratkočasi s čopifi i n barvami. "Jaz ho-d i m s palico, jaz pa i m a m dolge lase, spete v rep," sta se po telefonu n a grobo opisali druga drugi pred tem prvim srečanjem, do katerega je prišlo zaradi Angeline rado-vednosti, ko je nekaj d n i pred tem v C e l j u povsem po nakl jučju spoznala Rezkino sorodnico. "Gospodična n a recepdji hotela, kjer smo bi l i n a čaju, se je pisala Grašič i n vprašala s e m jo, al i morda prihaja iz okolice Kamnika. N i m i n i l o dolgo, ko sva z Rezko že klepetali po telefo-nu," je srečni dogodek v smehu opisala Angela. Zad-n j ič sta se videh poleti leta 1945 kot mladi dekleti s kita-m i na železniški postaji v Kranju, kamor so j i h po osvoboditvi pripeljali iz nem-škega taborišča, zato spoKii-

nov i n dogodkov, k i so se j ima jHipetili v vseh teh letih, tudi a a n j u n e m tretjem skupnem srečanju v Lescah, zares n i manjkalo.

Obe se še z n a j m a n j š i m i podrobnostmi spominjata dne, ko so j ih Nemci odpelja-l i od doma, i n sta se skupaj s številnimi gorenjskimi dru-ž inami znašli v zbiralnem ta-borišču oz. "logarju", kakor m u pravita, v Goiičanah, kjer sta se tudi spoznali i n spopri-jateljili.

"Sama tega dne, 27. aprila 1943 je bilo, ko so N e m d pri-šli po nas, ne bom nikdar po-zabila. Brat je šel prejšnj i večer v partizane i n to se je hitro razvedelo. D o m a smo bil i mama, brat, dve sestri i n jaz i n zjutraj so nas zbudil i težki koraki v veži. Dobro se s p o m n i m , kako so udari l i brata, ker je odgovarjal, kako sta v zmedi, k i je nastala za-radi tega, sestri pobegnili ven v meglo i n j u niso več našli, i n kako smo moral i nepre-mično stati pred hiSo, z ob-čutki jeze i n strahu. Nikol i ne b o m pozabila, kako je ta-krat zapel kos za našo hišo, k i m i je bil zelo pri srcu, saj Angela Pozderac in Rezka Kuhar sta s e znova našli po 63 letih. 1 fom: jasm PiUdm

Do službe preko intemeta 90 R A Č U N A L N I K I N j A Z

ROBERT G U Š H N

Ko smo se leta nazaj lotili iskanja nove službe, smo naj-prej odprli časopis, malo pobr-skali po oglasih in napisali prošnjo. Pisanje prošnje je bilo ročno opravibj saj so se včasih prošnje pisale na roko, saj je naš potencialni bodoči deloda-jalec lahko že iz pisave raz-bral, kakšna osebnost smo. Z mah sreče so nas povabili na razgovor in nas na njem spra-ševali o vsem mogočem, saj so nas le tako lahko spoznali. Po-gosto seje zgodilo, da seje šele čez čas pokazalo, kako primar-ni ali neprimerni smo za dolo-čeno delovno mesto. Ali smo sami ugotovili, da to ni tisto, kar želimo, ali paje bil z nami nezadovoljen mš delodajalec. Poleg naše prošnje, dokazil o izobrazbi in izkušnjah ni o nas vedel praktično nič.

Danes pa iskanje službe predstavlja že pravo mah raz-iskovalno delo. Najprej se od-

pravimo na internet in tam pregledamo ponudbo delovnih mest na zaposlitvenih porta-lih. Največ jih je zbranih na portalu Moje delo, ki ga najde-te na naslovu http://uniw. mojedelo.com ali pa na porta-lu Zavoda za zaposlovanje, ki se ruihaja na spletnem naslo-vu http://www.ess.gov.si. In-ternet ponuja na enem mestu mnogo več informacij. Poleg opisa delovnega mesta in po-gojev za njegovo zasedbo se lahko obširno pozanimamo tudi o delodajalcu, o njegovih referencah in pc^ojih, ki nam

jih ponuja. Tako smo o vsem že na začetku zelo obširno seznanjeni. Iskanje po delo-vnih mestih je mogoče po mnogih kriterijih, ki jih defini-ramo, pač v skladu z našimi željami in pričakovanji. Na ta način dobimo le nabor tistih delovnih mest, ki ustrezajo na-šim potrebam.

Prošenj za delo ni več, saj sedaj na trgu dela ponujamo sebe, svoja znanja, sposobno-sti in izkušnje. Zato se sedaj pišejo prijave na delovno me-sto, katere nujna priloga je življenjepis. Tu predstavljamo in ponujamo sebe. V prijavi zapišemo le nekaj osnovnih formulacij in se na kratko predstavimo, v življenjepisu pa natančno podamo podatke o končanih šolah in izobra-zbi, o naših dosedanjih zapo-slitvah in izkušnjah, o naših sposobnostih in veščinah, predstavimo pa tudi svojo osebnost in zasebnost.

Zaposlitveni portali poleg delovnih mest ponujajo tudi razne pripomočke. Tako lah-ko tu spišemo prijavo in življe-njepis, deležni pa smo tudi mnogih koristnih nasvetov, kako uspešno iskati službo. Ja, kar nekaj trikov je, tako pri pisanju prošnje kot tudi pri sa-

mem razgovoru, ki jih gre upoštevati in ki nam zeb olaj-šajo iskanje, še bolj pa poveča-jo možnosti za zaposlitev. Pri tem ostane naš življenjepis na portalu shranjen in na ta na-čin je delodajalcem omogoče-no, da najdejo nas. Podobno kot mi vpišejo v iskalnik svoje zahteve in dobijo nabor ljudi, ki iščejo službo in ustrezajo pogojem. Komunikacija je na ta način dvosmerna in kaj lahko se zgodi, da nas prese-neti klic novega delodajalca, ki bi želel nas.

Ker pa delodajalec poleg su-hoparnih podatkov želi o nas vedeti tudi kaj več, so na zapo-slitvenih portalih na voljo tudi posebna orodja, kjer z reševa-njem testov in odgovori na vprašanja, izdelamo svoj po-klicni profil. Tako izvemo, ka-tera dela nam ustrezajo, kakš-ne psihološke sposobnosti ima-mo, kakšni smo kot vodja.

kako sodelujemo i> kolektivu in še vrsto drugih podatkov, ki so koristni tako za nas kot tudi za delodajalca. V sodo-bnem delovnem okolju je ved-no bolj pomembno, da imamo poleg strokovnih kompetenc tudi ustrezne osebnostne last-nosti ter sposobnosti.

Delodajalci se vedno bolj poslužujejo iskanja kadra preko zaposlitvenih agencij. Te imajo širši pogled v razme-re na trgu delovne sile in na-redijo že prvo selekcijo poten-cialnih delavcev. Zato je še to-liko bolj pomembno, da poiš-čemo le tista delovna mesta, ki nam res ustrezajo in si jih res želimo. Na ta način bodo naše možnosti boljše, delo pa bomo opravljali z veseljem in entuziazmom. Pri vsem tem nam je internet lahko v veliko pomoč. Delo krepi človeka, zato se krepčajmo z dobrim delom.

SPOMINI Razgledi

Angela Pozderac

sva si večkrat žvižgala, i n ta-krat so m i stekle solze po licu," se spominja takrat pet-najstletna Angela Pozderac, k i so jo skupaj z m a m o i n bratom ter še dvema druži-nama iz Radovljice s kamio-n o m odpeljali v Goričane.

Do potankosti se 8. aprila istega leta še danes spomi-nja tudi Rezka Kuhar. Izdal j i h je domačin, ker so m u povedali M zvezo v partiza-ne. "Očeta, m a m o in sedem otrok so nas odgnali peš v Radomlje, od tu pa najprej za dva tedna v zapor v Kam-nik. T u so nas zasliševali do tretje ure zjutraj, mene so pretepli z gumijevko, da b i preverili, aJi res govorim res-nico. Kako m e je bolelo, a tudi ene solze nisem mogla spustiti! Ta, k i nas je izdal, je

m a m o prišel prosit odpušča-nja. D a so ga tepli, je rekel. Kasneje so ga usmrtil i v Be-gunjah. Šestnajst let s e m bila stara takrat i n ne b o m pozabila dne, ko so nas vse, razen starejše sestre Pavle, strpali na kamion i n odpelja-l i v Goričane. O d Pavle se nit i posloviti n i s m o smel i , zadnjikrat s m o jo videli ta-krat. Ker je vedela zvezo za partizane, so jo odpeljal i v Auschwitz, kjer so jo usmrti-l i na n jen 22. rojstni dan," s posebnimi občutki, kot bi se vse to zgodilo včeraj, razlaga Rezka.

Taborišče v Gor ičanah je bilo samo zbirališče, od ko-der so slovenske družine vo-z i l i po koncentraci jskih i n delovnih taboriščih po Nem-č i j i "Nismo vedeli, kam gre-

Rezka Kuhar

m o i n kaj nas čaka. Prav ni-česar n i s m o vedeli. N a j i n i m a m i sta se v Gor ičanah spoprijatelj i l i , tako pa tudi midve," razložita. Do sredi-ne juni ja so bil i tako skupaj, v tem času pa se je med nj i -m a razvilo pravo prijatelj-stvo. Angela še vedno hrani transportno listo, i z katere je razvidno, da so j i h - obe dru-ž in i skupaj z mnogimi dru-g i m i . 15. ju l i ja leta 1943 i z Goričan odpeljali v talx)rišče Windsheim. "Vkrcali so nas v živinske vagone, nismo ve-deli, k a m nas peljejo, vozili so nas dva dni, joj, kako so nas bolele noge..."

V taborišču v W i n d s h e i -m u so bi l i v glavnem le Slo-venci, družine, m e d kateri-m i sta biL tudi Angel ina i n Rezkina, pa so kmalu ločili.

saj so morali vs i dela zmož-n i na delo po okoliških me-stih i n krajih. V taborišče so se na obisk k svoj im vračali le enkrat tedensko. Rezka je delo dobila pr i druž in i z go-spodarjem, k i je i m e l samo eno roko, zaradi kmetije i n gosti lne pa so potrebovali pomoč pri gospodinjenju. "Nit i besedice n e m š k o n i -s e m znala i n ko m e je go-spodar odpeljal i z taborišča, s e m dva tedna samo jokala. Dve leti sem nato delala pri tej družini, zelo lepo so m e sprejeli i n radi so m e imel i , saj s e m bila pridna." Ange-la je sprva delala v nekem internatu, nato pri neki za-sebnici i n nato pol leta še v tovarni orožja. Dve leti de-kleti nista i m e l i stikov, vse do 15. maja 1945, ko so se

ob osvoboditvi spet vs i zbra-l i v taborišču Eichstadt, od koder so j ih Amer ičani po-stopoma pr ipel ja l i nazaj v domovino. T a m je nastalo tudi nekaj fotografij, k i j i h še hranita, prav tako z veli-k i m z a n i m a n j e m v teh d n e h prebirata zapiske, spomine i n pesmi, k i j i h je Angela v poseben zvezek zapisovala v teh dveh letih, ki sta j u kot i n t e r n i r a n k i preživeli v Nemči j i .

V domovino sta se vrni l i tri mesece po osvoboditvi, s sedemnajstimi i n osemnaj-stimi leti pa je bilo takrat vse življenje še pred nj ima. "Ko smo se vmiH nazaj na doma-čo kmetijo v Radovljico, nas je pričakala le naša mačka," se spominja Angela, Rezka pa n e bo nikdar pozabila zvoka homškega zvona, k i ga je v tujini najbolj pogreša-la i n se ji je ob prihodu naj-bolj vtisnil v spomin.

V teh 63 letih se je zgodilo ogromno stvari, k i b i j ih zdaj želeli delit i druga z drugo. Angela je s svoj im možem, zdaj 86- letn im Šefkom, i n dvema sinovoma večino svo-jega živl jenja preživela v Bosni, v Lesce, kjer z m o -žem aktivno preživljata svojo starost, pa se je preselila pred petnajstimi leti. Rezka, mati treh sinov i n že 25 let vdova, pa i m a najraje kvač-kanje i n toplicc, kamor so odpravi vsako leto. 'Tako dolgo se nisva videli, a ostali sva prijateljici," sta s i enotni sivolasi gospe, k i bosta - kot zagotavljata v en glas - zago-tovo ohranili stike.

V teh 63 letih se je zgodilo ogromno stvari, ki bi jih zdaj želeli deliti druga z drugo.

Dvojna nadloga 131 I Z S T A R I H Č A S O V

M I H A N A G U Č

Zadnjič smo prebrali Tru-barjevo "karakteristiko" nje-mu "lubik Slovencov". Danes poglejmo njegov opis dvojne nadloge, ki je v njegovem lasu nad vsemi drugimi teži-la slovenski in hrvaški narod. To dvojno breme - Turke in nevednost - je popisal v nem-škem predgovoru v Ta prvi dejl tiga noviga testamenta, leta 1557. "Ljubi krščanski go-spodje in bratje! Bog ve, da sem že v tistem času, ko sem še pn vas pridigal v sloven-skem jeziku iz latinskih in nemških knjig, često vzdihnil in vzkliknil k Bogu, naj se zaradi posvečenja svojega imena in razširitve svojega kraljestva milostno ozre tudi na naš ubogi, preprosti, do-brosrčni slovenski narod, naj mu prizanese in ga obdari z veliko milostjo in darom, da bi se tudi njegov jezik pisal in bral. kakor jeziki drugih na-

rodov, ter da bi se sv. pismo in druge dobre krščanske knjige prav prevedle in natis-nile v slovenskem in hrvat-skem jeziku." Tako je "vzdih-nil in vzUiknil" in nadalje-val, kakor sledi.

"Oba naroda slovenskih in hrvatskih dežel se mi namreč srčno smilita in bi se po pravi-ci zares morala smiliti vsake-mu Človeku; ne samo zaradi tega, ker morata prebivati in Stanovati na turški meji in se nimata nikamor drugam de-

jati niti kam bežati; ker je Turek zavzel in venomer če-dalje bolj zavzema najboljši in največji del njihovih dežel in trgov; ker jih Turki in mar-tolozi skoro vsak dan mnogo pobijajo, davijo, love, z ženo in otroki odvajajo, ločene pro-dajajo v večno, bolj kot živin-sko sužnost za sramotno in nenaravno uporabo - ampak smilita se mi tudi zato. ker

imMm^ j n D<t TPInOifAfitn 6i>r<K<>/ ambtcinct farq<n JtafUgung ji3«|<mai»n#.3tcm » u l j t o f . nat V)n5 ein pt« l3 »om tt<<>

ttn (5l<)ttt>ni/0((T(lr/dnr4» pNopatribum

j U i r i c u m * 2tnurr4rFij p«buu)bm/ ftattn

tim vfoti sl?toti(r mote««

DfnUummlkafffiai mtm.

N a s l o v n a stran Katekizma i S S i i prve slovenske knjige

prav malo ali skoro nič ne ve-sta (saj jih tudi ne učijo prav) o najpotrebnejših in najbolj tolažilnih naukih naše prave krščanske vere, katerih zna-nje je vsakemu razumnemu človeku najprej potrebno za njegovo dušno blaginjo in naj-višjo tolažbo. Taki nauki so: o razliki med postavo in evan-gelijem, kaj je izvirni greh in opravičenje z vero, kako naj Boga prav kličemo in mu slu-žimo, kako je treba svete za-kramente prav in koristno ra-biti, zakaj mora cerkev, pravo božje ljudstvo na tem svetu, bolj kakor drugi ljudje trpeti, kako in s čim naj se kris^an tolaži ob zunanjih težavah, kakor i; uboštvu, dolgotrajni bolezni, preganjanju, v pre-gnanstvu, v trdem ujetništvu in v hudih bolečinah, pa tudi kako naj vztraja proti notra-njim velikim skušnjavam, ka-kor proti grehu, proti resnemu

božjemu srdu, proti smrti, proti hudiču in peklu. O teh naukih ubogi Slovenci in Hr-vati ne razumejo in ne vedo mnogo, zlasti tisti ne, ki se niso učili tujih jezikov in pi-sav. To izvira odtod, ker jim zelo primanjkuje poštenih učiteljev in pridigarjev in ker nimajo v svojem jeziku vsega sv. pisma, kakor ga imajo Nemci in drugi narodi. Kajti z vztrajnim poslušanjem bož-je besede in z marljivim bra-njem sv. pisma pridgo izvo-ljeni ljudje povsod in redno po moči, učinku sv. Duha do prave vere, do pravega spo-znanja božjega bistva in vo-lje, do zgoraj omenjenih in do drugih zdravilnih in tolažil-nih naukov naše stare prave vere, kakor to dokazujm ne samo Kristus, naš Gospod, apostoli, preroki in vsi pobož-ni učitelji, ampak tudi vsak-danje skušnje."

USODE Razgledi

Sanjala sta o tem, da si bosta nekoč kupila motor, ga 'spedenala' v nulo in z njim objadrala svet.

A ti veš, da.je zemlja okrogla?

"Jaz pa sem odlašala. Zaradi Aleša. Ker sem upala, da se bo spametoval in

se vrnil k meni. Toda on je

ravnal popolnoma

nezrelo. En dan je z menoj

govoril, nasled-nji dan pa sem bila zanj zrak."

M I L E N A M I K I A V Č I Č

O b a sta b i la še vel ika otroka, nedorasla, ihtava, razvajena, egoist ična i n zato n i bi lo čudno, če je tudi A n d r e j a n e n e h n o n i -hala m e d željo naredit i splav i n obdržati otroka. K o m u se bo to hamletovsko vprašanje zdelo smešno, češ kaj pa je to takega, nare-diti splav.'! Greš v bolnišni-co, zapreš oči, dohtar ti malo potaca tam spodaj - i n vse je opravljeno. Pika.

V resnici pa pri večini n i tako. Otrok, k i raste v mate-r i n e m telesu, je, konec kon-cev, le živo bitje.

"Bi l i so dnevi, ko je Aleš prihajal k m e n i i n m e izsi-l jeval, češ naredi splav, pa te b o m spet l jubil . A l i pa m i je trobil, naj p a z i m na po-stavo, da se ne b o m zredila, ker o n ne m a r a debel ih babnic. Nekoč m e je peljal na neko praznovanje rojst-nega dne i n tam se je zra-ven mene zalizoval z vsako, s katero je šel plesat. Jaz pa sem trpela v kakšnem kotu, šlo m i je n a b r u h a n j e i n

vsega s e m bi la sita. T a k o sem s svojo odločitvijo, da grem delat splav, odlašala, dokler n i b i l o prepozno. Z d i se m i , da s e m bila no-seča že več kot pet mese-cev, ko vendarle stopim do ginekologinje i n j i rečem, da se ne grem več. Z d i se m i , da sem ob n jenih bese-dah, da s e m prepozna, do-bi la m a n j š i ž ivčn i z l o m , kajt i po t istem se več kot teden dni n i s e m spravila iz postelje. P a tudi A l e š a n i bilo b l izu ... vse do rojstva otroka," nadal ju je s pripo-vedovanjem Andreja.

Otrok se je rodil več kot mesec dni prej, bil je slabo-ten, nagrbančen, prav n ič lep. Andrej inega srca se n i dotaknil i n vesela je bila vsa-kega dne, ko j i ga niso pri-nesl i . S m i l i l a se je s a m a sebi, se pomilovala i n se je-zila na tiste, k i niso jokali z njo. Sošolke, k i so jo obiska-le, so j i razlagale o žur ih i n fantih, ona pa je čemela v postelji, vse jo je še bolelo i n v prsih jo je stiskalo mleko.

Sovražila je sina, Aleša in cel svet.

"Obl jubi la sem si, da ga d a m v rejo, da se ga zne-b i m , da Aleša spet nave-ž e m nase," reče iznenada z g lasom, v katerem je bi lo čutiti, da se še vedno obto-žuje zaradi taidh m i s l i .

S i n j i n i b i l v veselje nit i potem, ko je priš la domov.

Nekoč je šla n a sprehod i n m e d potjo srečala Aleša.

"A ne boš pogledal svoje-ga sina," m u je rekla. O n pa se je obrnil stran, i n s i pri-žgal cigareto.

Ko sta pr iš la po k l a n c u navzgor, je pri jel z a voziček i n se nasmehni l : "Me zani-ma, s kakšno hitrostjo b i zdrvel navzdol ..." I n je spusti l voziček z otrokom...

Takrat je Andreja misl i la, da bo umrla od strahu. Z a -čela je teči za voz ičkom, kričala je na pomoč i n ime-la je blazno srečo, da j i je šel naproti nek starejši go-spod, k i je voziček s težavo uspel ustaviti.

"To so b i l i t renutki na j -večje groze v m o j e m življe-n j u . Pa s e m še verjela, da je vse skupaj bilo narejeno iz objestnosti."

Spet drugič je Aleš prišel k n je j ravno takrat, k o je m a h i m e l dr isko i n še kaš-I ja l je za povrhu. T o l i k o časa je A n d r e j i p i h a l na dušo, da je malčka položila v posteljico, naročila očetu, naj m a l o popazi n a n j i n skupaj z A l e š e m odšla ven.

"Ravno je zapadel sneg, kakšnih 30 ali 4 0 centime-trov ga je bilo. Porinil m e je na da i n m e začel kepati. Po-

tem je počepnil name i n m i začel tlačiti kepo naravnost v usta. Najprej m i je bilo smešno, potem pa, ko n i -sem več mogla dihati, sem se ga začela otepati. Verjet-no je misl i l , da m i je všeč, da se tudi jaz igram, i n sploh n i odnehal. N a ves glas se je smejal , l judje, k i so hodih m i m o , so sicer zmajevali z glavami, toda n ihče m i n i priskočil na pomoč..."

Med sosedi 85 S L O V E N C I V Z A M E J S T V U

JOŽE KOŠNJEK

Z odprtjem razstave o do-sedanjih 27 sl ikarskih tednih v koroški vasi Sveče v galeriji D r u ž i n e v L jubl jan i i n s predstavitvijo te zanimive koroške vasi v Rožu so se v ponedeljek začeli v Ljubljani 6. Koroški ku lturn i dnevi. Nj ihov organizator je Druš-tvo slovensko-avstrijskega prijateljstva. Prireditve bodo trajale do konca tedna. V to-rek je bi l v Ljubljani pogovor o kulturni dediščini avstrij-ske Koroške i n Slovenije kot osnovi za medkulturni dia-log, v sredo pa se je dogaja-nje preselilo tudi v Kranj. V G lasbeni šoh je b i l s k u p n i koncert učencev Glasbene šole Kranj in Slovenske glas-bene šole iz Celovca.

O pomenu Koroških kul-turnih dni v Ljubljani i n Kra-n j u so govorili predsednik Društva slovensko-avstrij-skega prijateljstva Peter Ven-celj i z Kranja, k i je bil v pre-teklosti tudi državni sekretar za Slovence v zamejstvu i n po svetu, predsednik Sloven-

Cerkveni pevski zbor iz Sveč, ki poje pri mašah slovenske in nemške pesmi. Desno predsednica Slovenskega kulturnega društva Kočna Sveče dr. Tatjana Feinig. /FoiotioteKo njcic

O d leve: Janez Sti^ar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, Peter Vencelj, Jartko Malle in nekdanji slovenski konzul v Celovcu Jože Jeraj, v ozadju pa Janko Zerzer

ske prosvetne zveze iz Celo-vca Janko Mal le i n državni sekretar za Slovence v zamej-stvu i n po svetu Zorko Peli-kan. Janko Malle je ugotav-ljal, da se koroški Slovend v slovenskem nacionalnem prostom prepoznavajo pred-vsem s kulturo i n se vprašal, al i so pri tem dovolj izvirni, prepričl j ivi i n prodorni. Predvsem pogreša s istem kulturnega povezovanja Slo-

vencev v Sloveniji i n Sloven-cev v zamejstvu i n upošteva-nje posebnosti manjš inske-ga kulturnega delovanja v nac ionalnem kulturnem programu, saj je kultura slo-venskega naroda celovita. Državni sekretar Zorko Peli-kan, k i je odprl letošnje koro-ške kulturne dneve, je ocenil, da je sedanji čas naklonjen m a n j š i n a m . Zgodovinski predsodki izginjajo, zato je

več prostora i n možnosti^ za dialog. Zamejstvo ponuja Slovencem i n Sloveniji veli-ke priložnosti, ne le v kulturi, ampak tudi na drugih podro-čjih.

Dr. Janko Zerzer, predsed-nik Krščanske kulturne zve-ze iz Celovca, i n dr. Tatjana Feinig, predsednica Sloven-skega kulturnega društva Kočna i z Sveč, po n e m š k o Suetschach, sta predstavila

tradicionalne slikarske tedne v Svečah. Letos bodo na spo-redu že 28. Svečani živijo z u m e t n i k i iz Avstrije, Italije i n Slovenije, V živo opazuje-jo, kako nastajajo umetnine. Vsak udeleženec podari eno od v Svečah narejenih del do-mačemu društvu. Umetniki radi prihajajo v Sveče. Kličejo i n sprašujejo, al i je morda prostor tudi zanje, saj j i m je v Svečah vedno lepo.

PRAV TA HIP NEKJE NA SVETU VZHAJA SONCE

Začenja se nov dan. nove vizi)^'' nove^ priložnosti. Lahko, da vaš denar prav t a m začenja nov delovni dan. Naložbena za-varovanja združena v paketih Tilia 'G!obal so strateško razporejena po vsem svetu, kar zago-tavlja dolgoročno stabilno m donosno naložbo.

Z D R U Ž I T E V A R N O S T I N G L O B A L N E N A L O Ž B E !

Naložbeni paketi Tilia Global

Tilia Giobal detniSki

• Infond BRIC • MP-Global.si • MP-Asia.si • Publikum

Nova Evropa

Tilia Global uravnoteženi

• Infond Uravnoteženi

• MP-Global.si • llirika Modra

kombinacija • Primus

Tilia Global zmerni

• Infond Uravnoteženi

• WortdMix • Publikum Bond • Primus

Naložbeni paketi Tilia Globa! in Tilia Osebni združujejo naložbo ter življenjsko zavarovanje ka-terim se lahko priključi nezgodno zavarovanje, za-varovanje za primer smrti In hujSe bolezni ali asistenčno zavarovanje Best Doctors.

ZA ZAHTEVNEJŠE: Tilia Osebni

Naložbeni paket si lahko sestavite sami, po meri. Izbirate iahko med 38 domačimi in tujimi vzajemnimi skladi 11 upravljalcev, različnih na-ložbenih, geografskih in panožnih usmeritev.

NdrofKe.&l pfo&p«kr ti <K«bno93 sw«tovAka na dom:

* iiyu8ii]s«o PO mr\ * « MEZPIACEN KUC

KER NESREČA NIKOLI NE POČIVA

NAJBLIŽJE SKLEPALNO MESTO: Kranj: ftufigajeva lOa, t«l: 04/20 18 380 Trt«: Trg svobode 16. tel: 04/59 S3 403 Skofja Loka: Kapucimki trg 6, tel: 04/51 20 696 Radovijlca: Gorenjska cesta 33, tel: 04/53 14 620 Medvode: Cesta K. Staneta 8. tel: 04/36 15 109 Jesenice: Cesta M. Ttta f08, tet: 04/58 36 488

• 0 8 0 2 2 4 5 J www.2av-tiiia.si

zavarovalnica tilia d.d.

wwwJidl.si

Zložljiv paviljon • z 2 stranskima stenama

v modri barvi in stranskimi obrot)ami v modro-beli barvi

• Streha s prezračevalnim sistemom • Z 8 klini in 4 vrvmi za pritrditev

• Vključno z nosilno torbo in navodili • 1 stena z oknom

•Velikost: p r i b l . 3x3x2 ,5m ( D x V x S ) — ^

kos '€

Kupolasti šotor za 2 osebi • Teža: le 2,5 kg, zato je idealen za daljše Kolesarske poti in treking pohode • Vhod z zaščito pred slabim vremenom in s komamikom • Lahko in stabilno ogrodje iz steklenih vlaken

Varjeni §ivi • Hitra in enostavna postavitev . ^ ^ • Mere: pribt. 240 x 85/160 x 95 cm (D x Š x V) •

zložen: pribl. 50 x 20 x 10 cm

kos 429?®* Polnjeni kruhki

$. čokoladnim polnilom ^ 450g \ G2,78/kgC \

•JBF" I

OD

LimonJS. • razred I

• cena za 450-g-mreža

10.4. • 12.4.2008

Paradižnik-roma • razred I

• cena za 5Q0-g-posodica

10.4.. 12. 4. 2008

10. 4 . . 12.4. 2008

Solata-ledenka • razred I • cena za 500-g-kos 10. 4. • 12.4. 2008

Castelli Romani D O C ^ • belo kakovostno vino » • suho — / B

-€0 .73 /1 A J I

10. 4. 12.4, 2008

* I^Mi sodobavljiivi semo v ome nih koiičinali. V primeru, da bodo k ub stitbnemu n5 rtavan}u zalog pri (Kipn atiovano velikemu povpraševanju prvi dan razprodan, cenjene i(upco prosuno za ra unKvanje Ptodaia samo v koMmah. oiMčajnih za gospodinjstva. SlAe so smibofičfte. V« cen« ve<w3 ra bre/ d^etivnih e efnentc/ do razprodaje ealo« V$e £«ve so v EUR > pfpaoajoiim OOV h tislarsJie napate ne odgovarjamo

• • ^nister a idravie opozarja: *Prekofl«wo prtje alkohola žkoduje aJrav]«?' Udi d.o.o. k.d.

ZGODOVINA Razgledi

Včeraj so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani predstavili knjigo z naslovom Škof Rožman v zgodovini, ki jo je izdalo Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije.

v • oKoinemu SKOTU mir, zivim resnico

"Verjamemo, da je na

zgodovinskih dokumentih

temelječa resnica način za doseganje

slovenske sprave in

za premostitev nasprotij v

slovenskem narodu." (Janez

Stanovnik)

JOŽE KOŠNJEK

"Zbornik, k i s m o ga izdali, je izključno posredovanje re-levantnih zgodovinskih dej-stev, k i pojasnjujejo vlogo škofa Rožmana i n katoliške Cerkve v I I . svetovni vojni. T o je zbirka zgodovinskih dokumentov i n v tem pogle-du tudi prispevek k odkriti razpravi o II. svetovni vojni. Verjamemo, da je na zgodo-vinskih dokumentih temelje-ča resnica način z a doseganje slovenske sprave i n za pre-mostitev nasprotij v sloven-s k e m narodu," je ob i z i d u knj ige za Gorenjski glas po-vedal predsednik Zveze združenj borcev za vrednote N O B Slovenije Janez Stanov-nik. Na vprašanje, če bi mo-rebitno novo sojenje pokoj-n e m u škofu R o ž m a n u (so-dbo i z leta 1946 je Vrhovno sodišče Republike Slovenije oktobra lani razveljavilo - op. p.) znova potrdilo njegovo krivdo, je Janez Stanovnik odgovoril pritrdilno. Spom-n i l je na pastirsko pismo po-oblaščenega generalnega vi-karja i n p o z n e j š ^ a ljubljan-skega nadškofa Antona Vov-ka za novo leto 1946, k i ga je 7. aprila letos v izjavi udele-žencev foruma za dialog med vero i n kulturo v Lovranu pri Opatij i objavil tiskovni urad Slovenske škofovske konfe-rence. v njem je Anton Vovk zapisal, da je okupator z iz-

janez Stanovnik, dr. Janko Pleterski in Brane Pečelin na predstavitvi zbornika. /Foio:r.naDoii

rahljanjem verskega prepri-čanja pritegnil en del naroda s precejšnj im številom du-hovnikov v boj proti druge-m u delu, "ki si je takoj n a za-četku okupadje zastavil nalo-go boriti se do kraja proti okupatorju, osvoboditi našo domovino i n prispevati zna-ten delež k velikanskemu na-poru zaveznikov, da se stre fašistično nasilje med narodi Evrope i n vsega sveta".

v z b o r n i k u so objavl jeni prispevki dr. Marjana Žnida-riča Slovend v pr imežu oku-padje, kolaboradje i n osvo-bodilnega boja v letih 1941-1945, d i . Spomenke Hr ibar

Politika i n pieteta - o rehabi-l i t a d j i škofk Gregori ja Rož-mana, dr. Ljuba Bavcona Po-skus i revizije poteka druge svetovne vojne i n kriminal i -zaci je narodnoosvobodilne-ga boja i n Nekaj kazensko-pravnih informacij o zadevi Rožman, dr. Janka Pleterske-ga O Rožmanovi vojni i n Ja-neza Kosa Druga pričevanja. Poleg tega v n j e m lahko pre-beremo odlomek i z sodbe vojaškega sodišča 4. armade v Ljubljani, k i je 30. avgusta 1 9 4 6 obsodilo dr. Gregorija Rožmana na odvzem prosto-sti s pr is i ln im delom za dobo 18 let, izgubo pol it ičnih i n

državljanskih pravic za dobo deset let po prestani kazni ter zaplembo celotne imovine, zagovor škofa R o ž m a n a i n sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 1. oktobra 2007, s katero je bila razveljavljena sodba i z leta 1946.

Dr. Janko Pleterski je o na-m e n u knj ige zapisal: "Seve-da gre pri tem tudi za vpraša-nje, k i se danes postavlja v središče pozornosti kot dvom o korektnosti sojenja določe-n i zgodovinski osebnosti. Zato ostaja težišče opozoril i n pojasnjevanja na osebni vlogi i n dejanj ih škofa Rož-

mana samega. T o postavlja-nje Rožmana v žarišče n ima namena kakršnega koli obra-čunavanja z n j i m samim, ampak je izsiljeno s postopki, k i m u ne dovolijo spoštljive-ga miru. Z a nobeno ceno no-čejo človeka pustiti v ^odovi -ni, marveč skušajo iz njega kovati orožje za svoje današ-nje politične boje, ga za te boje popredmetiti v nekakš-nega bojnega ovna. Izbrani dokumenti naj olajšajo da-n a š n j e m u bralcu ali bralki, da sama najdeta oporne toč-ke za svoje lastno doumeva-nje te zgodovine Ln tega z njo povzročenega procesa."

Stavka, ki to ni 7 S E D M I C A

MARJETA SMOLNIKAR

Vlada je pred teiko preiz-kušnjo: popustiti ali ne popu-stiti pred stavkovnimi grožnja-mi zdravnikov in sodnikov. Minister za javno upravo Gre-gor Virantje za zdaj trdno od-ločeKj da ne popusti."..., pa če-prav na račun nekoliko nižj^a volilnega rezultata," še doda minister. Čestitam, vlada mora imeti on^, da se ne izra-zim neprimerno. Kako se ho stvar končala, bomo pa še vide-li. Krajše čakalne vrste v zdrav-stvu in zmanjšanja sodnih za-ostankov do konca letošnjega leta ni pričakovati. Zelo veijet-no pa bistvenega premika v po-zitivno smer na teh dveh akut-nih družbenopolitičnih podro-^ih ni pričakovati niti leta 2009 niti leta 2010 niti - no,ja, to je druga tema.

O tem, ali imajo zdravniki in sodniki v resnici prenizke plače ali ne, ne razmišljam. Navsezadnje je denarja tako kot v državnem proračunu tudi v družinskem vedno pre-malo: pa naj gre za zdravnike, sodnike, šolnike, novinarje, smetarje, cestarje, pocestnice ali katerokoli drugo dejavnost, ki vam pade na misel. Tudi to je res, da imajo v duhu človeko-vih pravic in sodobne družbene misli do stavke pravico vsi, se pravi, ne giede na poklic. Samo tega nisem zasledila še nikjer razloženega, kako je s stavko-kazi, če, denimo, stavkajo zdravniki. Ali je zdravnik, ki v Času stavke nekomu reši življe-nje ali, recimo, pogojno rečeno samo nogo, stavkokaz ali ni? Nedvomno bodo vsi zdravniki

v en gJas zavpili: ni stavkokaz, saj je reševanje življenj notra-nje bistvo našega poklica. In kdo, lepo prosim, si upa zago-toviti, da ni vsak, na videz Čis-to nedolžen zdravniški poseg rešitev življenja? Odgovor je: nihče, ki ni pretirano samovše-čen. Povedano drugače, biti zdravnik je (enako kot biti ga-silec) poslanstvo, kije samo po sebi skregano s stavko. Denar gor ali dol. Kratko malo je sramotru), biti zdravnik in ne rešiti nekomu življenja (ali ga kako drugače "pocajtati") zaradi prenizke plače. Morda tudi zato do zdaj še nisem nik-

jer zasledila, da bi v deželi stavk (v mislih imam Italijo in Francijo) stavkali zdravniki. Sicer pa, stavka, ki izključuje pojem stavkokaz, ki je vnaprg

časovno omejena, ki predvide-va takšne in drugačne izjeme, ni nikakršna stavka, ampak je vihar v kozarcu vode. je pa res, da smo takšnih vihaijev v Slo-veniji vajeni oziroma se v Slo-veniji s pravo stavko splch še nismo srečali. Za kar se lahko vse dosedanje vlade (vključno s sedanjo) zahvalijo sindikal-nim voditeljem, ampak tudi to

je druga zgodba. Kar se stavkovnih groženj s

sodniških vrst tiče, so sramotne že zato, ker državni uslužben-ci, ki so pridelali toliko zaosta-lega dela, kot so ga slovenski sodniki, o stavki nimajo pravi-ce niti sanjati, kaj šele, da bi z njo grozili pred vso slovensko

javnos^o. Da ne rečem, da sod-niki s stavko pravzaprav grozi-

jo javnosti oziroma tistemu

delu javnosti, ki čaka na pra-vično sodbo, ne pa vladi.

V zvezi s sodnimi zaostanki pa je treba poudariti, da se vsa slovenska sodišča še zdaleč ne otepajo z enako količino za-ostalega dela oziroma dasešte-vilo sodnih zaostankov od sod-niške palače do sodniške palače razlikuje. Povedano drugače: nekatera sodišča oziroma ne-kateri sodniki opravijo več (med seboj primerljivega dela) kot dru^ - ali po domače: ne-kateri so bolj delovni kot drugi. Zato je milo rečeno nenavadno in tudi krivično, če bi dobili ko-nec meseca enako denarja za opravljeno in za neopravljeno delo. V zasebnem sektoiju je tako, da te za delo, ki ga nisi opravil, delodajalec postavi rta cesto.

EKONOMIJA stefan.zargi(^g-^s.si 1 7

GZS skrbi naša konkurenčnost Po težkem letu prenove Gospodarske zbornice Slovenije se ta na vseh ravneh poudarjeno ukvarja z aktualnim gospodarskim položajem in ukrepi, da umirjanje rasti ne bi pomenilo recesije.

ŠTEFAN ŽARGI

Kranj, Ljubljana - V torek sta bili v okviru sistema Gospo-darske zbornice Slovenije (GZS) kar dve pomembni seji: sestal se je upravni od-bor Območne zbornice za Gorenjsko ter upravni odbor G Z S na ravni države. Na obeh sejah je bilo na dnev-nem redu letno poročilo za preteklo leto, kar je seveda nujna znotrajzbomična for-malnost, osrednja pozornost pa je veljala analizi gospodar-skega položaja in dejavno-stim, s katerimi naj se ta naj-večja predstavniška organiza-cija gospodarstva vključuje v sedanjih razmerah. Glede preteklega leta kaže pripom-niti, da je bilo za G Z S na vseh ravneh izredno zahtev-no, saj je bilo to leto popolne prenove GZS, ki je postala združenje prostovoljnih čla-nov, to pa je zahtevalo teme-ljito reorganizacijo, krčenje in prilagoditve novim (fi-nančnim) razmeram. Za go-renjsko zbornico velja, da je ena izmed najučinkovitejših v državi po zagotavljanju last-nih virov. Sicer pa zakon o gospodarski zbornici določa 22. junij kot zadnji rok, ko se bo na ravni države ugotavlja-la reprezentativnost zbornic (poleg GZS je nastalo še pet zbornic) in na osnovi član-stva tudi delilo premoženje nekdanje GZS med njimi.

Inflacija ogroža našo konkurenčnost

Prisotne na torkovi seji upravnega odbora gorenjske zbornice je s trenutnimi go-spodarskimi razmerami in potrebnimi ukrepi seznanil generalni direktor G Z S Samo Hribar Milič, ki je po-udaril, ca je naš najhujši pro-blem visoka inflacija, ki zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Bilanca našega gospodarstva jc sicer še zelo ugodna, ven-dar podatki in ankete kažejo na to, da se vse izraziteje ka-žejo znaki pregrevanja, zmanjševanja investicij in naročil, to pa že lahko napo-veduje konec konjunkture, celo obdobje stečajev in pove-čevanja brezposelnosti. Zato se GZS zavzema za ponovno uvedbo davčnih olajšav za vlaganja, brzdanje državne porabe (samohvala s presež-ki v proračunu ni primema), predvsem pa bo pomemben socialni dialog o zmerni plač-ni politiki. Slovenija je v 15 le-tih samostojnosti z 22.772 dolarji podvojila BDP na pre-bivalca, ima eno najnižjih stopenj brezposelnosti, pov-prečna bruto plača pa se je v

Na seji UO gorenjske gospodarske zbornice (od leve): Mateja Čepin, Samo Hribar Milič in predsednik odbora Miro Pinterič

tem obdobju s 1.258 evri (leta 1992 je bila 486 evrov) sko-raj potrojila. Na pogajanja, ki se začnejo v ponedeljek, pri-hajajo sindikati s nesprejem-ljivimi zahtevami (desetod-stomo povečanje od 1. do 5. tarifiiega razreda, 5,6 odstot-ka za druge, 20 odstotkov ra-sti produktivnosti panoge, rast minimalne plače), med-tem ko bo G Z S kot največji predstavnik delodajalcev v imenu konkurenčnosti in ohranjanja delovnih mest vztrajal pri 5,6-odstotni rasti kot zgodnji meji in decentra-lizaciji dogovarjanja po pano-gah ter podjetjih.

V razpravi, ki je sledila, je bilo opozorjeno na pomen, odnos in nagrajevanje inova-cij, nujnost krovnega okvira pri dogovarjanju o plačah, na vedno večje težave pri prido-bivanju kadra, zlasti tehnič-nih strokovnjakov, na potre-bo jjo posodobitvi izobraže-vanja, na povečevanje admi-nistriranja in prezahtevnih predpisov države ter na nuj-no ponovno uvedbo investi-cijskih davčnih olajšav.

Za tehnološki razvoj, inovativnost in internacionalizacijo

Star problem gospodarske zbornice na vseh ravneh je prav gotovo slabo poznava-nje možnosti pomoči, sveto-vanja, izobraževanja in orga-nizacijskih pristopov, ki j ih zbornice lahko ponudijo svo-j im članom, kar zlasti velja za mala in srednja podjetja. Če je bil nekoč problem po-manjkljivo informiranje, je danes težava v preobilici raz-nih informacij. Zato je bila predstavitev dela Centra za konkurenčnost pri GZS, ki jo je na seji UO gorenjske zbornice podala direktorica tega centra Mateja Čepin.

Predstavila je aktivnosti in dogodke v mednarodnem povezovanju, mednarodne razvojne povezave, vse za večjo konloirenčnost našega gospodarstva, za spodbuja-nje rasti izhodne internacio-nalizacije in za večje število delovnih mest v Sloveniji.

Gorenjska čaka na državo

Tretja zanimiva in vsebin-ska točka gorenjske seje je bila predstavitev razvojno in-vesticijskih potencialov v go-renjski regiji, ki sta ga pripra-vili Jadranka Švarc, direktori-ca območne zbornice, in Mojca Umek, svetovalka na tej zboniid. V izčrpiKin gra-divu SO predstavljeni doseda-nje investiranje na Gorenj-skem in štiri razvojne priori-tete: za tehnološki razvoj, podjetništvo in inovativnost, za razvoj človeških virov (ta-lenti in tolerantnost), turi-zem in trajnostni razvoj. Švarčeva je predsta\Tla tudi konkretne programe oziro-ma projekte, izoblikovane v razvojnem svetu Gorenjske: Tehnološki park IKT Kranj, Medicinski tehnološki park Golnik, Regionalni mrežni podjetniški inkubator v Kra-nju, Jesenicah, Tržiču in Škofji Loki, Gospodarsko središče Škofja Loka, Poslovno-logistična cona Br-nik in Gorenjska univerza oziroma naravovarstveno tehniška VIS; ter poudarila, da bo za uspeh teh projektov treba na Gorenjskem stopiti skupaj in da brez pomoči dr-žave ne bo šlo.

Bela knjiga

Osrednja točka seje upra-vnega odbora G Z S v Ljublja-ni pa je bila obravnava letoš-nje izdaje tako imenovane Bele knjige, v kateri so zajeti

ključni problemi, ki j ih za-znavajo gospodarstveniki, vključno z njihovimi predlo-gi, pričakovanji in zahtevami za izboljšanje poslovnega okolja. Bela knjiga 2008, ki jo je predstavila izvršna di-rektorica za zakonodajno ekonomsko politiko in vodja lobistične skupine na G Z S Alenka Avberšek, predstavlja nadgradnjo lanskega doku-menta, dopolnjena pa je z novima pobočjema ukrepov za zagotavljanje energetske učinkovitosti in racionalne rabe prostora. Slišali smo oceno, da je bila lani uresni-čena približno polovica za-stavljenih ciljev. Letošnja Bela knjiga vsebuje ukrepe za večjo konkurenčnost slo-venskega gospodarstva na sedmih področjih, in sicer na področju tehnološkega pre-boja in globalizadje trgov, varovanja okolja in energet-ske učinkovitosti, na podro-čju učinkovite rabe prostora, gradnje javne infrastrukture, cenejše komunalne infra-strukture in storitev, na po-dročju razvoja izobraževalne-ga sistema za potrebe gospo-darstva, področju efektivne izrabe delovnega časa fleksi-bilnega zaposlovanja ter var-nega in zdravega dela. na po-dročju enostavnejšega in ce-nejšega poslovanja in na po-dročju regionalnega razvoja.

Upravni odbor GZS je Belo knjigo potrdil kot strate-ški dokimient, s katerim se G Z S aktivno vključuje v so-obhkovanje cenejše, gibljivej-še, v ključne razvojne dlje in trajnostno rabo prostora na-ravnane konkurenčne drža-ve. Zato je opomnik sloven-ski vladi, državnim institud-jam in sodalnim partnerjem za skupne, bolj usklajene ukrepe za dosego konku-renčnejšega podjetniškega in inovativnega okolja.

Iskraemeco poplačal petino dolgov Lani so v Iskraemecu skoraj za petino znižali stroške poslovanja in za prav toliko poplačali celoten dolg iz preteklosti. Ustvarili so za 5,4 milijona evrov izgube.

ŠTEFAN ŽARGT

Kranj - Kot so sporočili iz Iskraemeca, je to podjetje, ki se uvršča med vodilne sveto-\Tie ponudnike naprav in si-stemov za merjenje, regis-tradjo in obračun električne energije, v letu 2007 dose-glo za 2,3 odstotka višje čiste prihodke od prodaje kot v predhodnem letu. Ob zniža-nju števila zaposlenih za 12,6 odstotka je družba po-večala produktivnost. Prav tako je podjetju uspelo zaje-ziti stroške iz poslovanja, ka-terih skupna vrednost dose-ga 81,9 odstotka stroškov po-slovanja v letu 2006. Med stroški so se najobčutneje znižali stroški tujih storitev, ki predstavljajo 39,7 odstot-ka vseh stroškov. Ob 87 mi-lijonih evrov ustvarjenih pri-hodkov so lansko poslovno leto zaključili s 5,4 milijona evrov izgube.

Podjetje je po programu, brez dodatnih zadolževanj,

poravnalo svoje tekoče ob-veznosti kakor tudi obvezno-sti iz naslova prisilne porav-nave, poplačalo vse upnike razreda A, D in E ter plačalo prvi obrok upnikom razreda B. Skupaj je podjetje porav-nalo nekaj več kot 13 milijo-nov evrov to^TStnih obvezno-sti, kar predstavlja 21,1 od-stotka celotnega dolga iz pre-teklosti. To je povrnilo za-upanje v podjetje tudi na strani dobaviteljev.

Podjetju je uspelo vzpo-staviti sistem nadzora nad poslovanjem hčerinskih družb, ki je bil v preteklosti eden izmed glavnih vzrokov za slabo likvidnost. Vpeljava restriktivne politike prodaje do povezanih oseb v poslov-nem letu 2007 je močno vplivala na spremembe fi-nanciranja in slabo poslova-nje hčerinskih družb. Te so delno poravnale dolg iz pre-teklih obdobij, saj je bilo plačanih 3,1 milijona evrov starih terjatev.

HRANUNICA LON pri nas Je tudi to mogote

04 28 00 777 ' www.lon.sl Banen« itorttv« im

Ijobeinlv Oicb«n Način

IIMTCRSCRVICC--NOVO NA OBMOČJU TNC LESCE

TEHNIČNI PREGLEDI, REGISTRACUE IN ZAVAROVANJA - VSE NA ENEM MESTU

REGISTRACUO, VSA ZAVAROVANJA VSEH MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL

TEHNIČNE PREGLEDE LAHKO OPRAVITE ZA MOTORNA KOLESA, OSEBNA VOZILA, TOV. VOZILA DO 3500 KG IN ZA TRAiaORJE.

T«iin}2nt pr«g'ftcll, r«glitracij« in zavarovonja v objete^ T . P . ^ fal. 0 4 5 9 7 1 2 42, odprlo od S. - 1 8 . , sob. 8 , - 1 2 . uri.

Miiail: lMC8@inr8rsarvica-ljubijono.si ln»«r$arvica d.o.o., 1 0 0 0 Ijubljono, leskoikovo 11 , 0 1 5 8 6 3 3 40,

salon ovtomobilov SUBARU, 01 $ 8 6 3 3 50, 0 3 1 6 0 3 1 0 0 www.int8rsavice4|ubtjono.si

i 8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-glas.si

Agencija izplačuje denar CVETO ZAPLOTNIK

Kranj - Agendja za kmetijske trge in razvoj podeželja nada-ljuje z izdajanjem odločb in z izplačevanjem "subvendj" za lani. Do torka je izdala okrog 14 tisoč odločb za neposredna plačila in v kratkem še okrog šest tisoč v skupni vrednosti 25 milijonov evrov. 27. marca in 4. aprila je izplačala za 12 milijonov evrov plačil, danes, v petek, bo nakazala preostali znesek. Predvidoma nasled-nji teden bo izdala še 20 tisoč odločb o izplačilu okrog 25 milijonov evrov "subvencij", denar pa bo nakazala v petih do desetih dneh od izdaje od-ločb. Agendja je do torka iz-dala že tudi 49 tisoč odločb za izplačilo izravnalnih plačil za

območja z omejenimi mož-nostmi za kmetijsko dejav-nost v skupni vrednosti 42 milijonov evrov, od tega zne-ska je do konca marca izpla-čala nekaj manj kot 40 milijo-nov evrov. Z a drobnico je iz-dala 3.150 odločb in izplačala okrog 900 tisoč evrov plačil. Od skupno 62.098 upravi-čencev je v torek na odločbo o dodelitvi plačilnih pravic ča-kalo še približno petsto kme-tijskih gospodarstev, v agend-j i pa ob tem zatrjujejo, da to ne bo vplivalo na število in na izplačilo plačilnih pravic.

Agendja je do torka preje-la 25.362 zbirnih vlog za le-tošnja kmetijska plačila. Kmetje so sami vnesli le tri-najst vlog, vse druge so izpol-nili kmetijski svetovald.

KRAN)

Osnovni tečaj iz fitomedicine

Samostojna podjetnica Tatjana Rupnik bo za uporabnike fito-farmacevtskih sredstev pripravila v prostorih kmetijske zadru-ge v Križah od 14. do 16. aprila v popoldanskem času osnovni tečaj iz fitomedicine. Prijave sprejema na telefonski številki 031/302 389. C. Z.

SPOMLADANSKI KMETIJSKI CORENJSKI

Lokad/u razilavnL-f/a proiton Agromehanika Himllc SJo, KronI, Id.: 041t-7l SOO

Lokaella »»jma: Agromehanika v Hrastju pri Kranju. Na sejmu bo večina slovenskih proizvajalcev in uvoznikov kmetijske mehanizacije In potrošnega materiala. Prikazane bodo tudi novosti kmetijske m^nlzacije.

Odprti* Mlma bo vpetak, f a 4 .2008, ob 12. uri. Spfmm bo odpri ed9.do18.un.

Vstop je prost.

Koncert oh ^o-letnici Gašperjev

Gostišče Avsenik, četrtek, 17. aprila, ob 20. uri

Predprodaja in rezervacija vstopnic Gostišče Avsenik

Zahtevajo spremembo zakona č l a n i kmeti jsko g o z d a r s k e z b o r n i c e b o d o na u s t a v n o s o d i š č e vložil i p o b u d o z a presojo z a k o n s k e

ureditve, po kateri država h katastrskemu d o h o d k u pr ipisuje š e povprečni z n e s e k s u b v e n c i j .

CVETO ZAPLOTNIK

Kranj - Vodstvo kmetijsko gozdarske zbornice je v po-nedeljek na pobudo članov sklicalo izredno sejo svetov vseh območnih enot zborni-ce, na kateri so predsedniki enot izrazili nezadovoljstvo z veljavnimi davčnimi zako-ni. Kot je dejal predsednik Peter Vrisk, je zbornici iz obdavčitve uspelo izvzeti iz-ravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in del-no znižati obdavčitev nepo-srednih plačil, še vedno pa se zavzema za to, da bi izvze-li vsa plačila za ukrepe kme-tijske politike in druge dr-žavne pomoči. V zbomid so

Po zagotovilu ministrstva za Enance nihče od zave-zancev, k i je prejel infor-maci jo o katastrskem do-hodku, še n i dobiJ infor-mativnega i z r a č u n a za plačilo dohodnine.

prepričani, da je krivična tudi ureditev, po kateri drža-va h katastrskemu dohodku kmetijskih in gozdnih zem-ljišč pripisuje še povprečni znesek subvendj na hektar.

" • • V ' - t i -

Večina članic Evropske unije, ki obdavčuje dohodek iz kmetijske dejavnosti na podlagi pavšalne davčne osnove, vključuje v to osnovo tudi subvencije.

pri tem pa znesek ni odvisen od dejanskih izplačil sub-vendj, ampak od katastrske kulture zemljišča. Kot opo-zarjajo kmetje, pripisuje pavšalni znesek subvencij tudi za zemljišča, za katere sicer ne morejo uveljavljati subvencij; problem pa je še toliko večji, ker se zemljiški kataster ne ujema z dejan-skim stanjem zemljišč. Ne-kateri člani zbornice so zato

že napovedali, da bodo s po-močjo zbornične pravne službe na ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti zakona o dohod-nini ter zakonitosti predpisa ministrstva za finance, ki ureja povprečni znesek sub-vencij na hektar kmetijskih in gozdnih zemljišč. V po-budi bodo ustavnemu sodiš-ču predlagali, da razveljavi sporne določbe zakona o do-

hodnini, odpravi predpis mi-nistrstva za finance in začas-no zadrži izvajanje spornih predpisov. Od države tudi zahtevajo, da iz obdavčitve izvzame vse subvencije in državne pomoči, uredi sta-nje v zemljiškem katastru, uveljavi novo metodologijo ugotavljanja katastrskega dohodka, ohrani oz. ponov-no uveljavi investidjske olaj-šave in prag za obdavčitev v čebelarstvu dvigne za vse za-vezance na štirideset panjev.

Zavezanci z več kot 1.455 evrov k a t a s t r s k a dohod-ka bodo plačali akontacijo dohodnine v viš ini 1 0 od-stotkov.

Na ministrstvu za finance ob tem pojasnjujejo, da so v letih 2005 in 2006 pri ob-davčitvi dohodka iz kmetij-ske dejavnosti seštevali ka-tastrski dohodek in dejanski dohodek od subvencij, novi zakon o dohodnini pa ves do-hodek določa kot možni (po-tencialni) dohodek. Subven-dje so po novem del katastr-skega dohodka, ki je v celoti pavšalno ocenjen ne glede na to, koliko dohodka od zemljišča kmet dejansko ustvari.

Polovica članic društva ni s kmetij Po deset ih letih d e l o v a n j a D r u š t v o p o d e ž e l s k i h ž e n a L u b n i k p o v e z u j e ž e 1 5 0 članic.

A N A H A K T M A N

Ško^a Loka - Kot je povedala Marija Polajnar, predsednica Društva podeželskih žena Lubnik, je med 150 Članicami le še polovica kmečkih žensk: "ŠtevUo članic se sicer pove-čuje, v zadnjem času se nam pridružujejo predvsem ne-kmečke ženske. Se zlasti so aktivne upokojenke." Razlog za to gre iskati v upadu števi-la kmetij, po drugi strani pa marsikatero novo članico v društvo pritegnejo pestre ak-tivnosti, je prepričana Polaj-narjeva: "Vsako leto pripravi-mo od 25 do 30 dejavnosti. Zagotovo se vsaka članica, če-prav so stare med 20 in 80 let, lahko najde v kateri od teh aktivnosti." Lani je bilo iz-jemno zanimanje za kuhar-ske tečaje, ki se j ih je udeleže-valo tudi do 40 članic, in fizi-oterapevtske vaje. Poleg tega skrbijo za kulturno izobraže-vanje, izlete in razvedrilo čla-nic, pripravljajo pa tudi raz-lična predavanja, ki so prav tako dobro obiskana. Eden ta-

Del častnih članic, ki so jim na občnem zboru ob desetletnici društva podelili zahvale.

kih je bil letos tečaj vodenja knjig za kmetije, ki so davčni zavezand, nedvomno pa bo dosti zanimanja tudi za bliža-joče se predavanje o rožah. Pri tem je Polajnarjeva pou-darila, da je pri pripravi šte-vilnih aktivnosti društvu v ve-liko pomoč Vanja Bajd Frdih

iz kmetijsko svetovalne služ-be v Škofji Loki.

Ob desetletnid društva so se pred kratkim na rednem občnem zboru spomnili tudi prizadevnih dosedanjih čast-nih članic. Posebne zahvale so prejele Jerca Oman, Cirila Prevodnik, Marija Porenta,

Angelca Frlan, Tinka Kušar, Francka Dolenc, Mici Cof, Francka Suštarič, Tončka Kr-melj, Jožefa Triler, Francka Starman, Katja Lukančič, Slavka Čadež, Tilka Rupar, Francka Krmelj, Vida Debe-Ijak, Manca Avguštin in Mar-jeta Jenko.

KAŽIPOT, O G L A S - ^ ^ 1 9

HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00

Naročilo a ab.m spKjtmamo poieltfonu M/JOI-I -OO. liksu 04/201-42-13 lil o»tm naBImcisovi c«ti 4, v Kranui«po pojii - do i»fi«l«l)ki in f«nlM do 11,00 m! Cn« ogljiov in paiudb v njWkl: Izrevtoo ugodna,

JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN BUS, LANCOVO 91,4240 RADOVLJICA, TEL: 04/53 249. FAX: 04/53 «4 230 MADŽARSKE TOPLICE: 26.4- - 29- 4-. 28.4. - 1 - 5-. 8. 5. - S-I TRST 23.4.; BANOVCI: 5. 5. - 8, 5.; MEDŽIGORJE i8.4 - 20.4.; PELJEŠAC 15. 9. - 22. 9, 22. 9. - 29. 9

O B V E S T I L A O D O C O I S K I H O B J A V L J A M O V R U B R I K I G L A S O V KAŽIPOT BREZPLAČNO S A M O ENKRAT.

PRIREDITVE

Festival Roženvenskega (Mohorjevega) klanca Kranj - V okviru 1. festivala Roženvenskega (Mohorjevega klanca) bo jutri, v soboto, 12. aprila, ob lo . url otvoritev fes-tivala na Plečnikovih stopnicah, ob 10.30 bo modna revija, od 11. do 19. ure Bazaart (umetniška tržnica), ob 20. uri pa bo v Terasa baru jazz koncert Kombo Zlatka Kaučiča. V ponedeljek, 14. aprila, bo od 27. do 20. ure dan odprtih vrat Urarstva Robnik, ob 19. uri pa bo v Ateljeju Zelolepo prire-ditev Drugačnost odgovora, na kateri bodo sodelovali pro-fesorji Savnik, Čenčur in Zevnik.

Cvetlična tržnica Tržič - Jutri, v soboto, 12. aprila, bo od 8. do 14. ure pred Paviljonom N O B 1. Cvetlična tržnica.

V Mladinskem centru Jesenice Jesenice - V sredo, 16. aprila, bo ob 14. uri Mladinski center Jesenice organiziral čistilno akcijo. Zbor bo na dvorišču MCJ. Po akciji boste odpadke ločili in ekipa, ki bo najus-pešnejša, bo dobila nagrado. Po akciji boste zbrali svoje misli in izdelali plakat.

IZLETI

Kolesarski izlet Kranj - Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi v torek, 15. aprila, na kolesarski izlet na relaciji Kranj-Britof-grad Poženik-Komenda-Zalog-Moste-Mlinčki-Smlednik-Kranj. Vožnje bo za 5 ur, proga je srednje težka. Odhod bo ob 5J. uri izpred društva.

Čemšeniška planina Kranj - Planinci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 17. aprila, na Čemšeniško planino. Odhod bo ob 7. uri izpred Globusa. Hoje bo za 6 ur. Prijave sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 14. aprila.

Pohod v Karavanke prestavljen Kranjska Gora - LAS Občine Kranjska Gora obvešča, da je zaradi napovedanega slabega vremena pohod v Karavanke, ki na bi bil jutri, v soboto, 12. aprila, prestavljen na soboto, 26. aprila.

Pohod Medvode-jeterbenk-Colo Brdo Žirovnica - Planinsko-pohodna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi v torek, 15. aprila, na planinski pohod Med-vode-Jeterbenk (774 m)-Golo Brdo (Slavkov dom). Hoje bo za okoli 4 ure. Odhod avtobusa bo ob 8. uri z avtobusne postaje Moste in bo ustavljal na vseh postajah do Rodin. In-formacije in prijave do ponedeljka po tel.: 5801 469 ali G S M 031/535 799 - Drago Kajdiž.

Na Kopitnik Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj v soboto, 19. aprila, vabi na Kopitnik. Hoje bo za 4 do5 ur (vzpon 2 uri, sestop 2 url). Pot je v glavnem lahka, občasno bolj strma, le pod vrhom je nekaj jeklenic. Odhod ob 6. io z železniške posta-je v Kranju - z vlakom. Prijave in dodatne informacije: bukovsek@gmail.com ali S M S na tel. 031/643 467; klemen.rucigaj@gmail.com SMS na tel. 051/693 294 ali v novi pisarni društva, Iskratel, vhod pri ambulanti, ob sredah med 17. in i8. uro.

OBVESTILA

občni zbori Lesce - Turistično društvo Lesce vabi člane in prijatelje tu-rizma na 50. jubilejni redni letni občni zbor, v Osnovno šolo F. S. Finžgarja v Lescah jutri, v soboto, 12. aprila, ob 18.30.

Ško^a Loka - Turistično društvo Škofja Loka vabi svoje člane in simpatizerje loškega turizma na redni občni zbor, ki bo v torek, 15. aprila, ob 19. uri v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči na Spodnjem trgu v Škofji Loki.

PREDAVANJA

Po sledeh alkimista Tržič - Danes, v petek, n . aprila, ob 19. uri bo v večna-menskem prostoru knjižnice potopisno duhovno predava-nje z naslovom Po sledeh alkimista.

Proučevanje Sv. pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi jutri, v soboto, 12. aprila, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, Je-zerska cesta 41, na proučevanje Sv. pisma z okyirno temo: Ljubezen - veščina ali osebno stališče?!

Povezanost uma in telesa Kranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje, vabi na predavanje in pogovor na temo Povezanost uma in telesa. Pogovarjali se boste z z mag. Edom Belakom. Predavanje bo v torek, 15. aprila, ob i6. uri v prostorih društvene pisarne v Kranju. Informacije po tel.: 0 4 / 2 0 1 1 7 20.

KONCERTI

Ob 15-letnici Kranjskega kvinteta Stražišče - Jutri, v soboto, 12. aprila, bo ob 19.30 v Šmartinskem domu v Stražišču koncert Kranjskega kvinteta, ki bo posvečen 15-Ietnici njihovega debvanja.

RAZSTAVE

Razstava ročnih del Naklo - Društvo upokojencev Naklo vabi danes od 16. do 18. ure ter v soboto in nedeljo, 12. in 13. aprila, od 9. do 18. ure na razstavo ročnih del v Doma Janeza FIlipiča v Naklem.

Prva jernejeva razstava Kranj • Jutri se bo v ateljeju Puhart na Dražgoški 8 prvič predstavil eden od mladih talentov v rodbini Puhar • Jernej Kejžar. Razstavo njegovih študijskih risb in prvih likovnih del bomo odprli ob 20. uri.

PREDSTAVE

Gonja za srečo Adergas - Dramska skupina Kulturnega društva Groblje pri Domžalah vabi na ogled komedije Gonja za srečo. Predstava bo v nedeljo ob i8. uri v Kulturnem domu v Adergasu.

Janko, Metka in Pavlihec Kranj - V Kricah kračah bo danes ob 17.30 lutkovna pred-stava Pavllhovega gledališča Globus Janko, Metka in Pavli-hec.

Vse zastonj, vse zastonj Predoslje - Gledališka predstava, komedija v dveh dejanjih Vse zastonj, vse zastonj KUDa Predoslje bo jutri in v nedeljo, obakrat ob 19.30 v Kulturnem domu Predoslje.

Gonja za srečo Adergas - V nedeljo ob 18. uri gostuje v dvorani v Adergasu dramska skupina KUD Groblje s komedijo V. Dobskyja Go-nja za srečo v režiji Draga Plevela.

Kulturna prireditev v Črni mlaki Žlri - Dramska sekcija D P D Svoboda Žiri vabi na ogled pred-stave Kulturna prireditev Črni mlaki. Predstava bo jutri ob 20. uri v dvorani D P D Svoboda Žiri.

Kam gremo Bohinj - V Kulturnem dimu v Stari Fužini bo v nedeljo, 13. aprila, ob 20. url nastopil Marsel Gomboc, pisec in igralec v komediji s pridihom nostalgije Kam gremo?.

VABLJENI V SVET PRILOŽNOSTI! Pridružite se nam v logistične

ta jn ik/ ta jn VAŠE NALOGE: • Dnevno boste komunicirali s

Sodelovali boste pri pripravi portŠI in orgoniziroli delo j;

Zagotavljali boste hitro in učinkovito i2?irecfeo tajniških del.

P R O F I L

• ZnafjS delati v timu in imate smisel z a Oi-^nizacijo. ' ^ ^atančni, komunikativni in dobro poznate delo

z računalnikom. Imote ustrezno izobrazbo in obvlodate nemški jezik.

Ponujamo vam dobro plačilo, sodobno delovno okolje in delo v dinamičnem kolektivu. Po temeljitem strokovnem uvajanju boste prevzeli raznolike naloge s področja internega poročanja in administracije v tajništvu uprave ali prodaje. Delovno razmerje bomo sklenili z a določen čas z možnostjo podaljšanja z a nedoločen čas.

Smo vzbudili v g ^ zanimanje? Prijavo in vsa potrebna dokazila (življenjepis,, fofegrafljo in kopija spričevc^ v slovanskem in nemškem jeziku nam do 26. aprlfa 2 0 0 8 H i t e t e na naslov:

Udi d.o.o. k.d.. Žeje pri Komendi 100,1218 Komenda vwvwJidl.si

20 MALI OGLASI, ZAHVALE info@g'glas.si

O S M R T N I C A

V 7 9 . l e t u n a s je z a p u s t i l drag i m o ž , ote, star i o^e. brat. str ic, bratranec, tast, s v a k

A N T O N STARMAN p.d. T r p i n o v T o n e i z S p o d n j e B e s n i c e

O d n j e g a se b o m o p o s l o v i l i jutr i , v soboto. 1 2 . a p r i l a 2 0 0 8 , ob 15. u r i n a p o k o p a l i š č u v Z g o r n j i B e s n i c i . Ž a r a bo v p o s l o v i l n i v e ž i d v petek od 1 7 . u r e da l je .

Ža lu joč i : ž e n a T o n č k a , s i n A n d r e j i n h č i F a n i z d n i ž i n a m a ,

brata M a r j a n i n F r a n c

B e s n i c a . t i . a p r i l a 2 0 0 8

GG naročnine 04/20142 41, e-pošta: narocnine@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

ZA POPOLN PREGLED SI OGLEJTE WWW.GORENJSKIGLAS.SI/KAZIPOT

LOTO

Rezultat) 29. kroga

- 9. aprila 2 0 0 8

8 . 1 9 . 20. 22. 23. 24. 36 in 4

2 3 5 4 3 4

Predvideni sklad 30. kroga za

Sedmtco: 4 6 0 . 0 0 0 EUR

Predvideni sklad 30. kroga za

Lotka: 2 2 0 . 0 0 0 EUR

svn* RE d.0.0. Enota Kranj Nazorjeva ulica 3 4000 Kranj tel.: 04/2811-000 fax: 04/2026-459

Email: kranj^svet-nepremknine.si http://wwvif.svet-ncpremjcnme.si

NEPREMIČNINE REAL ESTATE

V naselju Rakovica. 2 km iz Kranja v snDeri prati Besnid je v letu 2008 za-ključna adaptacija 6 stanovanjskih enot Ena enota ie prodana, naprodaj je Se: • HiŠA: enostanovanjska, ki pred^vlja skupno 109,9 stanovanjske poviiine ter dodatno teraso, balkon in parček) veliko 173 m2. Cena 180.000 EUR. • v liivliiriuv-atij^lu hiii je v pritli^u na voljo trisK>bno star>ovanje v velikosti 86.6$ m i . k stanovanju pripada še garaža. Cena 121.000 EUR. V mansardi je na voljo v e ^ efxgobno stanovanj ki predstavlja 51,67 mz stanovanjske poUsine in (»Ikon. C ^ 100.000 EUR. • v dvostanovanjski hiši je na voljo dvosobno stanovar^ pritlično, primer-no tudi za invalide 43,19 m2 4 4241 m2 parcete. Cena 107.000 EUR in dvosotv no dupMcs stanovar^ v nadstropju v velikosti 75,05 mz (57m2 upor. povr.) + 3642 mz parcele. Cena 112.000 EUR. Stanovanja so narejena na ključ in k vsakemu od stanovanj pripadata ie 2 parkirna prostora. Stanovanja imajo vse svoje lastne priključke, svojo ^stilno napravo in centralf>o kurjavo na plin. RADOVLJICA: 5545 nru, dvosobno. 2. nad.. 1.1981. balkon. MeL Vpisano v ZK Prevzem mogoč decembra 2008. Cena 120.000 EUR-

LESCE: 21.99 m2, garsonjera. 3. nad., L 1974, hodnik s kuhinjsko nišo. kopalni-ca in bivalni del z izhodom na balkon, ktet. CK na olje. Cena 63.000 EUR. VSO OSTALO PONUDBO SI OGLEJ-TE NA NASISPUETNI STKANI

www.svet*nepremicnine.s

KsKERN N E P R E M I Č N I N E

Maistrov trg 12.4000 Kranj Tel. 04/20213 53,202 25 66

CSM 051/320709, Email; info@Jk3.kem,s

POSLOVNI PROSTORI: Prodamo: KRANJ: poslovni prostor (kozmetika, fnzer, pedikura in v izmeri 82 m2. v pritličju objekta, obnova 2004 leta, parkinni prostori, za 152.000 EUR. KRANJ: kava bar-bistro 52,16 m2, s pri-padajočim skladiščem 12,10 m2 v pritli^u objekta, v celoti obnovljeno 2006, 30 sedežev znotraj in zunanja terasa 20 sedežev, prodajajo s cekrtno opremo za 170.000 EUR, možnost tudi najema. Oddamo: KRANJ (bližina): delavnico v izmeri 200 m2 z g^benim in uporabnim dovol-jenjem za avtoHčarstvo. dostop z viličar-jem. tetnik 98, po 5 EUR/m2. KRANJ: prostor v izmeri 78 mz tn 230 m2 v 1. nadstropju za pisarne, sen/isno dejavnost, obn<^ 94, po 11 EUR/mz. HISE: Prodamo: BESNICA: stanovanjska hiša, površine 250 mz, klet. pritličje, nadstropje in mansarda, zgrajena 1970, obnova 94, parcela 500 m2. cena « 225.000 EUR. BfTNjE: 30 let stara htša, ki ni podkJete-na, ima ločeno stanovanje v pridihu in ločeno v nadstropju, skupna stan. površina je 262 m2 na parceli 1.719 m2. ob hiši s ^ i samostojen objekt drvarni-ca, cena > 250.000 EUR. TKŽiC (Zvirče): stan. hiša zgrajena do 3. gr. fikze. stan. površine 186 m2> letnik 2006. 551 m2 zemljišča, možnost izdelave na ključ, CK na plin. mima k)kacija. cena - 180.000 EUR. ODLIČ-NA PRILOŽNOST. V O C g E pri Šenčurju: polovice stanovanjske htše v pritti^u 87 mz, tera-so 16 r m in kte^ 40 starost 30 let, zemljiSČe 515 mz, cena -118.000 EUR. SKOFJA LOKA: nova stan. hišjdvoj&k, zgrajena do 3. gr. faze. januar 2008, stan. površine 191 mz, 295 m2 zemljijiča, možnost izdelave na ključ, CK na plin, mima lokacija, cena = 195.000 EUR. ZEMgiSCA: Prodamo:

Kranj (Ptanina* jug): stavb, zemljišče 5.044 mz za namembnost posk>vne dejavnosti (trgovske in storitvene), v bližini daigih trgovskih centrov, po 180 EUR/mz. NakkK stavb, parcela 702 mz po 170 EUR/mz. CoHče: stavb, parcela 998 m2 po 80 EUR/mz.

Besnica: stavb, parcela 689 mz po 75 EUR/mz. Ambfož pod Krvavcem: več stavb, parcela od 422-677 m2 po 70 EUR/m2. Kranj - Orte stavb, parcela 606 mz za 59.000 EUR, Zak)g pri CeH^ah: sta\^. parcela 482 m2 ali 509 m2 po 120 EUR/m2. STANOVANJA; Prodama KRANJ, Planina II: 1 C 32 mz v 2. nad. od 3, balkon, k>čena kuhinja, letnik 81, cena • 69.500 EUR. KRANJ, Planina I: dvosobno, 57 m2 v 4 nad., balkon, nizek bbk, letnik 75, cena -103.000,00 EUR. KRANJ, Vodovodni stolp: dvosobno, 54 m2 v 4 nad. od 4, letnik 63, obnova 2001. cena - ^ . 0 0 0 EUR. KRANJ (čr&): dvosobno. 6i m2 v pridihu objekta, obnova v letu 99 (fasa-da. streha), z vrtom in nadstreškom pred hišo, za 99.000 EUR.

Www.kj.kerrt.5

n domplan dru^ za irteniring, nopreortnino. uft>mttofT> in onor odhof d.4. Knr . btoiwei»owa 14

041/647-433

www.d0mpUn.5i

Ugodna prodaja novih stanovanj v Struževem pri Kranju. Več podatkov na intemetu • http: / / agenc^a^domplarusi STANOVANjE PRODAMO Kran), Planina II, dvosobno + kabinet, VI. nadstr. v izmeri 79,5 mz, I. izgr. 1982, dvigalo, vsi priključki, cena 121.000.00 ELIR, možnost vselitve sep-tember 2008. Kranj, Planina I, trisobno v V. nadstr. v izmeri 78,00 mz, 1. izgr. 1975, v cekrti prenovljeno 1.2005 (okna, vrata, kopal-nica, instalacije, radiatorji) balkon zaprt, dvigalo, cena 1^.000,00 EUR. Kraf , Zato polje, v mansardi objekta dve p c ^ n o m a na novo zgrajeni dvo-sobni stanovanji + kabinet v izmeri 61.00 mz, I. tzgrad. objekta 1953,1. iz-gradnje stanovanj 2008, CK na plin, vsi priključki, tlaki laminat, klima, cena 102.000,00 EUR.

Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v III. nadstr. izmere 73.80 mz. 1, izgr, 1965. obnovljeno 2005. kopalnica. WC, cen-tralna na plin. vselitev po dogovoru, cena 130.000.00 EUR. Kranj, Zbto polje, trisobno, visoko pri-

v izmeri 66.82 m2, delno obflovije-no v letih 2000 in 2003 (kopalnica in okna). 1. izgr. 1961, CK, telefon, kabel, te-lev., balkona ni, cena 114755,00 EUR (27,5 mio SIT).

Tržič, mestno Jedra, 3 dvosobna stano-vanja v trinadstropni hiši, velikosti od 61 m2 - 83,00 ma, leto izgr. 1957, v ceteti prenovljena leta 2000 (tlaki, instalacije, kopalnica, CK. telefon. dvigak>) ballrona ni, cena 1290 EUR/ma {309.135,60 SiT/m2) za manjše stanov. In 1230 EUR (294757^20 SIT) za stanov., vpisana v ZK, vseljiva takoj. HtŠE-PRODAMO Kraf^ Sp. Besnica, visokopritlična, tk)ri-&a 120 rm na parceli velikosti ms. CK na olje, tel. garaža, dve parkirni me-sti, sončna lega. hiša je lepo vzdrževa-na, I. izgrad. 1981, cena 320.000,00 EUR. Križe, Corenisica, erx)nadstropna • dvo-stanovanjska, tkirisa m2 v vsaki eta-ži na parceli velikosti 222 m2, I. izgr. 1936, popolnoma prenovljena od 1. 2004-2006, CK na plin. tel., vse instala-cije v vsaki etaži k>čene. tri parkirišča, cena 194000.00 EUR. POSLOVNI PROSTOR »oddamo v r*^ em Kran), Stražiiče, pritličje v izmeri 110 m2, primemo za pisarne ali podobno mimo dejavnost, samostojni vhod, viš-ji str<^x>vi, zagotovljena tri paridma me-sta, I. izgr. 1937, delno obnovljeno I. 2004 cena &io.oo EUR mesečno + strošld, |:^5k> po možnosti za tri mese-ce naprej, možnost uporabe takoj. NaMo, I. nadstr. v izmeri 50 mz. primer-no za pisarne, I. izgr. 1970. prenovljeno 1.2004 CK, internet, teiefon, samostoj-ni vhod. paridma mesta zagoto^ ijena, cena 400,00 EUR/meseČrKH- stroški CC3.120.00 EUR si^paj z ogrevanjem. Industr^ska cona Šenčur, novogradnja, 400 mz v pritli^u. višina stropa 4 2 0 m. cena 9.00 EUR/mz mesečr>o -»• stroški in 300 m2 v I. nadstropju, viStna stropa 3,80 m. cena S.00 EUR/m2 mesečno •»• stroški • tovoTTK) dvigak), primemo za skladišče ali proizvodno halo. GARAŽA-PRODAMO Kranj, Planina 11, v novem objektu na Ul. Tuga Vidnnarja v podzemni garaži parkirno mesto» I. izgr. 2007, cena 8.000.00 EUR. PARCEU-PRODAMO javomišhi Rovt nad lesenkami v izmeri 759 m2, na parcefi elektrib In telefon, sončna, dostop z glavne ceste, geodet-sko odmerjena, cek tna zazidljiva, 6 km od avtoceste, cena 45.540.00 EUR. Srednja vas pri Bohinju v izmeri 929 m2, sončna lega. 2/3 parcele je bolj str-me, od Bohinja je oddaljeno 5 km, cena 230.00EUR/m2.

Mali oglasi tel.: 2 0 1 4 2 4 7 fax: 2 0 1 4 2 1 3 e-mail: malioglasi@g-glas.si

Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 13.30 in za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni cas: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 8. -19. ure.

NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM

DVOSOBNO stanovanje. 69 m2 v Kr^ nju. Planina II. 3. nad., prenovljeno I. 08. delno opremljeno, vpisano v ZK, najtKilisemu ponudniku, 9 0 4 1 / 8 7 1 -616 80027S9

NOVO DVOSOBNO stanovanje, nad-standardno. opremljeno na ključ v iz-meri 60 m2 v Šortijevem naselju, v ra-čun vzamem stanovanje ali hišo, S 0 4 0 / 1 5 1 - 3 3 2 8002508

gekkoprojekt nepremičnine

Britof79A,4000 Kranj lnfo>nep«>9ekkoproiektsi

www.gekkoprojeiil.si

04 2341 999 031 67 40 33

ZELO atraktivno stanovanje 72,30 m2, (savna, starinsko pohištvo, luksuzna ko-palnica. klimatizirano) v starem mest-nem jedru Kranja, vseljivo takoj, cena po dogovoru. S 041/677-925 eoosaes

TRI obnovljena stanovanja v centru Kranja. Glavni trg. vel. 60.56 m2. 58,81 m2. 78.57 m2. cena 1750 EUR/m2, 9 0 4 1 / 6 1 6 - 1 9 2 8002-23

KUPIM

MANJŠE stanovanje, potrebno obn<>-ve, « 0 5 1 / 3 1 1 - 1 8 0 «x»r84

ODDAM

DVOSOBNO, opremljeno stanovanje na Bledu. 9 031/73&-914 8002587

STANOVANJE v Kranju. 56 m2. pred-nost imajo vodje skupin terenskih de-lavcev. 9 040/775-968 600?e4i

NAJAMEM

MANJŠE stanovanje v Kranju, možno predplačilo. « 041 / 8 5 1 -681 eooara?

HIŠE NAJAMEM

STAREJŠO HIŠICO za daljii čas. po-trebno adaptacije v območju Gorenjske - na podeželju z malo vrtička, z mož-nostjo kasnejšega odkupa, ali stanova-nje v stanovanjski hiši. pomoč pri vode-nju gospodinjstva, 9 041/781-024

Enodružinsko hišo na Goren-jskem, novejšo, kvalitetno gra-jeno. zunaj naselja z nekaj zeml-je, kupim takoj. Tel.: 01/83 24 i86,041/481 684» po 20. uri.

POSESTI KUPIM

KMETIJSKO zemljišče ali zapuščeno kmetijo v občini Radovljica z okolico, « 0 3 1 / 7 2 7 - 0 3 5

8002874

KMETIJSKO zemljo na relaciji Radov-ljica - Žirovnica kupim ali najamem. « 041 /691 -243 eoo23»4

NJIVO aH travnik v okolici Kranja ali Preddvora. 9 0 3 1 / 4 2 9 - 5 2 7

6002799

NAJAMEM

TRAVNIK ali njivo, 9 041/239-328 8002&35

POSLOVNI PROSTORI ODDAM

POSLOVNI prostor. Škofja Loka, pri-meren za pisarno oz. mirno d e j a v n i . 200 m2 {možen delen najem - 85 m2 ali 1 1 5 m2). 1 / 2 nad.. 1.95, obnovljen 1.2008. tuš. WC. kuhinja, mima lokaci-ja. 0 3 1 / 5 1 8 ^ 0 1

»007459

l O L nepremirnliie

Kapucmski trg 13, Školja Loka Tel.: 04/5060300.GSM. 041/675 123

E-maii: info loka-nepremicnine.si

PROSTORE na Koroški cesti, v Kra-nju. 3x 70 m2. Prostori so primerni za vse vrste dejavnosti, 9 0 4 1 / 3 6 1 - 1 0 0

6002294

GARAŽE ODDAM

GARAŽO pri nebotičniku, tripleks. 9 0 3 1 / 8 5 3 - 9 3 1 eoo?7ft3

MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM

ODKUP, PRODAJA. PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačito. Avto Kranj. d. o. o.. Kranj. Savska 34. Kranj, 04/20-11-413. 041/707-145. 0 3 1 / 2 3 1 - 3 5 8

80026U

BMW 316 i. I. 96 dobro ohranjen, 9 041/741-837 80027M

CITROEN Xantia 2.0. 16V. I. 99. 91.300 km 2 veliko dodatne opreme. 9 040/501-693 8002661

CITROČN ZX, I. 95 rahlo poškodovan zdeli, ugodno. 9 041 /612 -032

RAT Punto 1 . 2 SX. limuzina/kombi, I. 1 / 0 2 . 96.000 Km bencin, kovinsko modre barve, dobro ohranjen, servo volan. CZ. dodatna stop luč, ..1. lastni-ca. zraven dodam 4 letne gunne. radio, cena: 3 2 5 0 . 0 0 EUR. 9 0 5 1 / 4 2 6 -918 eoo2®64

FORD Escort 1.4.1. 96 reg. do 8/08. centralno zaklepanje, električna ste-kla. servo volan, lepo ohranjen. 9 0 4 1 / 2 6 0 ^ 0 8002771

AVTOMAŠ: ČESN]EVEK22. CERIOJE

Prodamo Renault Clio. 1.98. Renault Clio, I. 99, Renault Laguna, 1. 2002, Renault Kangoo. I. 2000, Renault Twingo. 1. 98, Citroen Xsara Coupc, 1. 2000, Opel Corsa. 1. 2004. Peugeot 206. 1. 2002, Fiat Punto, I. 2000. Ford Flesta. I. 97. VW Golf I. 98. H/undai Accent, I. 2000, Fiat Bravo, I. 2000, R Twingo 1.01, Audi A3 1.00

K R E D I T N A P O L O Ž N I C E

G a r a n c i j a T E L : 0 3 1 / 4 ^ 0 1 2

HONDA HR-V 1.6.1. 05, 5 vrat. klima 4x4, srebrne barve, lepo ohranjena, « 0 4 1 / 2 2 7 - 3 3 8

HVUNDAl Accent. I. 96. 150.000 km, cena: 600,00 EUR. 9 0 4 0 / 5 0 ^ 7 0

6002777

HVUNDAl Getz 1.3. I. 05 Mima, 9 041/267-590 8002857

NISSAN Sunny 1.6 SLX karavan. L 91 zamenjam z doplačilom za manjši tere-nec (Suzuki vitara rtd). « 0 4 0 / 2 3 0 -5 4 8 6002721

OPEL Corso 1.4,1. 95 5 vrat. z dodat-no opremo, lepo ohranjen, 9 0 4 1 / 2 0 6 - 7 8 4 8002787

PEUGEOT 206 1.4 hdi. I. 02. 120.000 km klima, alu platišča, srebr-na barva, radio CD. cena: 5.200.00 EUR, 9 040/846-227 80028i0

PEUGEOT 206 1.4. E U N , 1. 01, 58.000 km 1. lastnik, klima. kov. sve-tk) moder. » 041 /398-574 8002869

PEUGEOT 306 1.4 XN. I. 98, 97.000 km nječ. reg. do 12/08. vsa oprema razen klime, nove gume. 9 0 3 1 / 3 7 2 -2 3 8 6002782

CLIO 1 .4 RT. I. 94. 165.000 km ko-vinsko modre borvo, dobro ohranjen, garažiran. 1. lastnik, cena: 850.00 EUR. 9 0 4 / 2 5 - 2 3 - 2 7 2 , 0 4 1 V 2 2 5 -597 600S«04

RENAULT CIk) Extreme 1 .2 . 16 V. L 04. B 0 3 1 / 5 5 9 - 5 7 0 BCOiTU

RENAULT Scenic. I. 98 vsa oprema. « 0 4 1 / 3 2 6 - 6 7 3 8002847

TW1NG0.1. 99. 85.000 km rahlo ka-ramboliran desni bok, vozen, cena 1400 EUR oz. po dogovoru. « 0 3 1 / 2 1 0 0 1 4 8002762

SUZUKI Afto 1.0 GU I. 96 vozen, teh-nični do avgusta, cena: 650.00 E U R , « 0 4 / 2 5 - 6 1 - 9 8 6 , 0 3 1 / 6 1 ^ 1 0 8002883

DRUGA VOZILA PRODAM

KOMBl VW Transporter 2.5 TDI.I. 02. 04/53-31-648. 040/88-74-25 8002485

TAM tovorno vozilo 80t 3 5 £ , kiper, reg. do aprila 2009. vozen z B. v do-brem stanju, ugodno. « 0 3 1 / 6 1 2 -289

LESENO avtoprikolico, cena 60 EUR. « 04/23-12 -535, 041/260-605

8002910

MOTORNA KOLESA PRODAM

SKUTER Peugeot speedfight 2,1. 02. « 031/528-774 8002871

MOPED CAGVACANVDN 500 C.E. 1.07. 7.600 km. 29 KVV. srebm. servisiran, z opfemo. kot nov. 031 /66&463 8002743

KUPIM

STAR moped ali Pony expres, lahko v nevoznem stanju ali razstavljen. 9 0 4 1 / 6 8 1 - 0 5 8 8002778

AVTOPELI IN OPREMA PRODAM

4 LETNE gume Michelin 155x70x13 za Twingo, rabijenje 1 sezono za 1 / 2 ceno. « 041/989-972 60027©2

ALU PLATIŠČA za Hyundal accent 1 8 5 / 6 0 / 1 4 . ugodno. « 0 4 1 / 5 8 3 -0 6 4 6002796

GUME IN PLATIŠČA jeklena za razne avte, rabljene in nov©, cena po dogo-voru, 0 4 1 / 7 2 2 - 6 2 5 600265«

MALO RABUENA alu platišča Z guma-mi 2 0 5 / 5 5 R 1 6 Bridgeston original za Mazdo3 ali 6. « 041/812-645 8002712

NOVE gume GY, Fulda. Sava. različnih dimenzij 4 0 % ceneje. « 041/812-645

NOVE gume GY Cargo 195/65 R16 C . 5 0 % ceneje. « 041/812-645 80O2nr

RABUENA aJu platišča 1 5 ' za Passat. Volksvvagen z gumami 1 9 5 / 6 5 R 1 5 GY. « 0 4 1 / 8 1 2 - 6 4 5 8OO271«

RABUENE, letne pnevmatike Goody-ear 175/70 R13. 9 04/830-31-46

TEHNIKA PRODAM

TELEVIZOR Gorenje, ekran 5 5 cm, za simbolično ceno. 9 04/533-00-56

8002734

STROJI IN ORODJA PRODAM

MIZARSKO tormatno žago SOM - mlni-max, s predrezitom ^ nagibom z atu vo-zom 2.25 m. « 031 /638-753 0oo2rs4

GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM

BITUMENSKO kritino po 6 EUR. « 0 4 / 2 5 6 - 0 2 - 2 6 8002768

NOVE ali malo rabljeno travnate pk>sče 40x40 In tlakovce, za simbolično ceno. « 04/232 -69-41 . 0 4 1 / 3 3 6 -9 2 4 8002B38

SMREKOVE pk3he deb. 5 in 8 cm. « 0 3 1 / 2 7 1 - 1 5 1 80O2w«

S T R E Š N O kritino - špičaK, 9 031/670-676 8002W2

KUPIM

BUKOVE goli. lahko na panju, « 041/239^328 6002834

DROGOVE hrastove ali kostanjeve, dol. 3 m. 3 kom. « 040/360-922

8002895

PODARIM

STREŠNI zidak špičak 38x44. 1800 kom. « 040/051-707 OOOC049

STAVBNO POHIŠTVO PRODAM

DVE OKNI 170x140 In avtoradio z dvo-ma zvočnikoma in ojačevalcem, prime-ren za komt)l. « 041 /355-990 8002772

KURIVO PRODAM

DRVA. metrska aJi razžagana. možnost dostave. 041/718-019 8002445

2 0 m3 bukovih drv, cena 3 8 EUR/m3. « 041 /830-560 80027«s

2 4 m3 suhih, bukovih drv. cena SO EUR. « 041/607-376 8002820

KOSTANJEVE kole in mešana dn^. « 0 4 / 5 1 - 4 1 - 2 9 7 . 0 5 1 / 3 9 2 - 6 2 8 eoo273S

L E S N E brikete za kurjavo, ugodno. 04/53-31-648. 040/88-74-25 80024«e

SUHA bukova drva, ugodno prodam več koz. « 041 / 8 1 8 - 2 3 9 80o27e8

SUHA bukova dn/a in staro domače žganje. Poljanska dolina. « 040/685-3 2 1 8002856

MALI OGLASI info@g-^s.si 21

SUHA meterska, bukova in kostanjeva drva. m 051 /817 - 175 8002911

STANOVANJSKA OPREMA POHIŠTVO PRODAM

ČRN. usnien dvo- in trosed za simbo-lično c e n o , « 031 /755-694 6002725

JOGI HOSPnALSUPER, nov nerabljen, z računom in garanc^, žepkasto vzmetenje in zaščita pnli pršicam. cfim. 200x100. ugodno. 9 04/531-6&<53

POMIVALNO, nerjaveče, dvojno korito zlevimodcejalnikom. 9 041/271-469

VODNO posteljo Lectus. cena 1.000 EUR. « 041/313-388 eoozMi

PODARIM

FRANCOSKO posteljo 140x200 cm. « 0 4 1 / 5 1 2 - 3 1 2 8002501

GOSPODINJSKI APARATI PRODAM

MALO t ^ ^ sušini stroj Candy C57 tu-bo dry, cena 40 EUR zraven podarfm dvoj-no pofivvalno korito.« 031/202-589

PRALNO - SUŠILNI stroj Candy alise. 8 041/878-494 eoo2$6S

PROSTOSTOJEČ. električni štedilnik Gorenje s steklokeramično ploščo. 9 04/51 -21 -414.041/506-274 &xsm

KUPIM

PLINSKI štedilnik Kekec. prodam ba-zen za mleko, prevozni. 9 04/57-21 -6 0 5 8002769

RABUEN hladilnitviš. 2m in prodam Ko mešanko. 9 051/20&600 8002870

OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM

SOLARNI bojier. 200 I. Lenthem in-vest, malo rabljen, ugodno, 9 041 /33 -33 - 17 soo2e«7

VRTNA OPREMA PRODAM

HRASTOVO vrtno garnituro, dol. 2 m. klopi z naslonom. 2x barvana, cena 290 EUR. 9 040/747-801 8002760

OSTALO PRODAM

TUŠ KAD 90x80 cm in p<^}adajočo kabi-no, oboje še zapakirano za 100 EUR. Že-lezniki. « 0 3 1 / 7 5 3 - 1 2 5

GLASBILA PRODAM

DIATONIČNO harmoniko CFB. « 041/669-792 8002639

ŠPORT, REKREACIJA PRODAM

MALO rabljen BMX GT performer bele r 0 4 1 / 6 2 5 - 0 0 3 8002813

MOŠKO treking potovalno kolo Rog Dakota 2 6 ' 21 P. lepo ohranjeno, za 5 5 EUR. « 04/204-66-82 8002787

NOVE gojzarje št. 40. cena 40 EUR, « 0 4 ; 5 7 4 - 3 8 - 9 9 800273S

NASTAVUIVE, o t j o ^ nsterie Roces št. 3 0 ^ . rdeče barve. « 040/303424

8002797

TURIZEM NA KRKU oddam apartma. « 0590/12 -905.041 /390-422 «002877

TERME Čatež, vikend hišo. ugodno oddam. « 041 /652-920 8002736

HOBI PRODAM

ZNAMKE z albumi za začetnike, ugod-no. « 031 /562-415 8002727

UMETNINE, NAKIT PRODAM

ROČNO kovan svečnik za 4 sveče iz-delek Kropa, cena 40 EUR. « 040/863-401 8002605

OBLAČILA PRODAM

GORENJSKO narodno nošo. žerisko, komplet št. 3 6 - 38. ugodno, « 0 4 0 / 8 6 3 - 4 0 1 6002603

OTROŠKA OPREMA PRODAM

OTROŠKI autosedež za težo od 15 do 36 kg. « 041/366-759. po 16. uri acce882

ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM

ČISTOKRVNI zlati prinašakii. brez ro-dovnika. « 041 /978-938 8002818

KANARČKE, samce po 6 EUR, « 04/232-45-39 80O28de

LiGUSTER, lepe sadike za žh/o mejo. ugodno, « 04/53-18-314. 040/295-3 1 2 8002S12

SADIKE celoletnih, vrtnih jagod, po 0.70 EUR. « 04/255-14-67 6002746

SADIKE tise za živo mejo. 11-048

04/25 -8002766

SADIKE zimzeleni pušpan in liguster za okras aJi živo mejo, « 0 5 1 / 3 3 9 -7 8 5 8002867

SADNE sadike, večletne, stare in nove sorte dobite vsak dan od 8. do 18. ure. 01/364-31 -95, 0 4 1 / 5 5 8 ^ 4 8 6002652

PODARIM

NEMŠKO ovčarko, staro leto In p o l . « 04/202-46-44 6002643

ZAVRŽENI rjavi dobermanki. stari 9 mesecev iščeta odgovorne posvojite-lje. « 0 4 1 / 3 7 1 - - 4 8 4 8002831

KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM

B C S koso. dvojni rez 182, vitlo 3 t Riko Ribntea. m 031 /438-163 8002726

BOČNO kosilnico za traktor Ferguson 39 deluks, cena 100 EUR. « 040/951-707 80028S0

C E P I L E C za drva na sveder. « 0 4 1 / 4 1 8 - 6 1 6 8002710

CISTERNO za gnojevko 2200 I in ne-kaj semenskega krompirja beli in rde-a . « 04/25-71-084 eoo287d

DVOOSNI obračalnik za seno In haubi-co, « 04/256-16-48 6O027oe

JEŽA za rahljanje zemlje, šir. 1 1 0 cm in kolesne uteži za motokultlvator. « 0 4 0 / 3 6 4 - 7 2 1 8002786

NAKLADALNO prikolico mengele 19. rotacijsko kosilnico SIP 165, « 041/790-193 80027M

OBRAČALNIK z novimi jermeni in vili-cami za kultivator Gorenje, okrogli pri-klop, « 0 4 / 5 8 8 - 0 1 - 2 4 eoo28S3

PAJEK na dve vreteni. « 0 5 1 / 2 1 9 -5 0 8 8002714

PAVCEzaBCS. «040/943690 eoossM

POTOPNINadankzamteko, « 0 4 / 2 5 8 2 -14-99.031/50&e63 8002886

PUHALNIK za seno Grič z motorjem ali brez. « 0 4 0 / 3 5 4 0 8 5 8002634

PUHALNBC z eieMromotooem. možsn prv Mop na traktor.« 04/514^1-17 8002733

ROTACIJSKO kosilnico SIP 166. « 031 /708-455 Boogae?

SADILEC krompirja, cistemo Grei-na1700 I in B C S kosilnico. « 031 /491 -028 8002822

SAMONAKLADALKO SIP Pionir 20, trosilec hlevskega gnoja SIP Krpan 30 s kasonom. « 04/27-90-116 8oo276i

SAMONAKLADALKO Kotenc, primer-no za traktor T.V., malo rabljeno. « 031/894-597 8002844

SEJALNICO za semena znamke Mass in plug Lemkan opla 90 2'>'1. 14 col. « 0 4 1 / 8 7 8 - 5 0 7 8002757

SEKULAR za drva s koritom. « 0 4 1 / 9 7 8 - 9 3 1 8002740

TRAKTOR TV. 3 1 In dva bikca simerv talca. težka približno 85 K9. 9 031/378-946 eoo2Wi

TRAKTOR 404 in kupim silažne bale. « 04/51-88-157. zvečer 8002906

TRANSPORTNI trak, dol. 5 m, « 0 3 1 / 2 6 5 - 1 7 1 8002894

VLEČNI pajek Deutz Fahr. dekMna šir. 5.40 m. cena 500 E U R . « 041/990-259

KUPIM

AVTOMATSKI kljuki za traktor Fergu-son 5 3 3 in Unlverzal 445 stari tip. « 04/253 - 13 -52 8002464

FREZO za zemljo, traktorsko in kiper prikolico, « 041/962-381 8002945

IZKOPALNIK krompirja in trosilec za gnoj, « 041/539-440 800?823

MUN zažito šrotar. « 040/531-667 8002866

PRIDELKI PRODAM

1 0 kom okroglih silainih ba). Pšenična Polica 3 . CeriOje, « 04/252-26-06

BIKCA limuzin 200 kg in razsuto seno in otavo ter silažne bale. « 041 /754-7 0 9 6002873

JEDILNI krompir 0.20 EUR. krompir za sajenje 0.30 EUR. • 0 5 1 / 3 5 8 -275 8002811

JURČK<. gorenjski. 1. kvaliteta, 40 ve-likih kozarcev vloženih in 40 kg zamrz-njenih. 9 0 3 1 / 5 0 1 - 1 3 5 6002766

KROMPIR bel. jedilni 7 EUR/30 kg. « 0 4 1 / 9 9 0 - 2 5 9 80028S9

KROMPIR za krmo, « 041 /672-925 6002900

NA ZALOGI imamo cviček, dobi se v okolici NakJegš. 9 0 3 1 / 3 5 2 - 5 6 7

8002687

NEBALIRANO seno, 07

0 4 / 5 3 1 - 5 5 -8002733

NEBAURANO seno in kosilnkx> BCS Z velikimi kolesi. 9 041/855^359

8002773

SENO obeh košenj v razsutem stanju, « 0 4 1 / 6 0 4 - 5 2 1 8002724

SENO v kockah in jedilni kropmpir, « 04/252-62-61 8002736

VINA BENČINA, odprto - ustekleniče-no. možna dostava, ceneje kot v bliž-njem vinotoču. « 041/650-662

6002766

VZREJNE ŽIVALI PRODAM

4 Č E B E U E družine s panji ali brez In točilo za med na 4 sate, 9 04/51 -22 -9 1 5 8002824

BIKCA simentalca, starega 2 meseca. 120 kg. « 040/595-576 8002876

BIKCA simentaica za naravni pripust ekološka reja, « 041/734-1128oo289i

Č B BIKCA starega 10 dni, 9 0 3 1 / 3 6 1 - 2 1 9 8002731

Č B BIKCA, starega tri mesece za za-kol ali nadaljnjo rejo. « 041 /341 -420

8002827

Č B BIKCA starega en teden. 9 0 3 1 / 8 0 3 - 5 2 1 8002892

Č B T E U C O , v 9. messecu brejosti. « 04/232-63-47. 041/661-860 800265«

Č B TELIČKE. « 0 4 1 / 8 1 1 - 9 1 0 eoo28t7

Č E B E L E na AZ satju in rabljene praz-ne p a n j e . « 04/51-47-183 8002720

Č E B E U E družine. « 031 /694-913 8002906

DVA bikca simentaica. V 0 4 1 / 8 5 5 -510

DVA BIKCA simentaica. stara 14 dni. « 0 4 / 2 0 4 - 6 8 - 4 4 8002830

ENOLETNE kokoši za nadaljnjo rejo ali zakol, 9 0 3 1 / 2 0 2 - 1 3 9 aooz&&3

J A G E N J Č K E za pleme ali zakol. « 031/828-594 eoo276o

JARKICE rjave, črne. grahaste. rdeče peteline, celi kljuni, Hraše 5, Smled-nik, 9 0 1 /36-27-029 800?&$s

KRAVO do^jo,« 041/612-263 eooz?«

KRAVO simentalko po tretji telitvi s 7 dni starim bikcem in zrebe SHL. star 11 mesecev. « 04/574-33-91 8oo27»o

KUNCE plemenske samce in samice za nadaljnjo rejo. « 040/316-004

8002668

NESNICE rjave, grahaste. črne. tik pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Dobite lahko tudi kletke za no-snice. s 02/582-14-01 8002251

PET PLEMENSKIH ovc in voz za trak-tor. « 04/57 -25 -312 " 8002846

PLEMENSKEGA zajca - nrtranec, cena 1 5 EUR, « 04/596-23-46

PRAŠIČE 30 - 90 kg. Globočnik V09-Ije. Letališka 7. « 041/745-685

PRITUKAVE koze In 10 mesecev sta-ro oslico. « 041/396-911 6002864

PRODAM ČEBELE. « 0 5 1 / 3 1 7 - 9 7 2 8002802

PURANE, širokoprsate pasme za na-daljnjo rejo, « 041/203-564 800MS7

SRNASTO kozo brez rogov z mladi-čem. ovna J S pasme za pleme, « 04/519-19-14. po 20. uri eoo2728

T E U C O simentalko. staro 20 dni. 9 0 3 1 / 5 4 2 - 2 9 3 800?708

T E U C O simentalko, staro 4 mesece. « 0 4 / 2 5 - 2 2 - 4 8 9 8008744

T E U C O simentalko. ki bo sredi maja telila, cena po dogovoai, 9 0 4 / 5 3 3 -88-13 8002866

TELIČKI simentalki, stari 10 dni. « 031/480-266 8002829

TELIČKO simentalko, staro 20 dni. « 0 3 1 / 5 4 2 - 2 9 3 eoo27«5

TELIČKO po izbiri, staro 4 mesece. « 0 4 1 / 6 4 3 - 9 4 9 8002774

TELIČKO simentalko. staro 14 dni. « 031 /590-263 800279&

TELIČKO sim/RH. staro en mesec. « 04/57-25-715

V E Č čebeljih družin AŽ. « 0 4 / 2 5 0 -3 1 - 2 8 6002907

VEČ TEUČKOV simentalcev. starih 14 dni, 9 0 4 / 5 3 3 - 8 0 4 0 iObsm

VISOKO brejo telico. lisaste pasme, « 0 4 / 5 1 - 4 1 - 1 1 1 8002898

ZAJCA za pleme in zajklje z mladiči. « 040/562-959 80028S4

ZAJCE in zajklje za pleme in nadaljnjo rejo. « 0 3 1 / 5 1 1 - 1 0 2 8002749

ZAJKLE, tudi breje in zajce. « 040/492-766 eo02707

KUPIM

BIKCA simentatea, starega do 14 dni. « 04/519-51-29, zvečer 8002730

BIKCA simentaica ali mesne pasme, sta-rega do 10 dni, « 041/248-533 800S8&2

BIKCE simentaloe. stare od enega do treh tednov, « 051/304-368 8003860

Č B TELIČKA starega en teden. « 04/595-73-06 sootsas

MLADO brejo kravo. 140. 031/360-507

0 4 / 5 1 ^ 6 -

V E Č Č B teličk, starih 10 dni, 041/942-015 800S

OSTALO PRODAM

TELIČKO sim. staro 20 dni in rotacij-sko kosilnico 4 diski 165. cena 600 EUR. « 031 /420-412 8002881

TRAKTORSKE gume 12-4-24. « 0 3 1 / 5 3 4 - 1 3 0 800287?

KUPIM

BETONSKE stebre za kozolec. « 0 4 1 / 2 9 1 - 1 7 8 . 0 3 1 / 2 9 2 - 0 7 2 8002732

ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM

DEKLE za strežbo honorarno zaposlim - lahko študentka, kavarna 4 mačke, Medvoska c. 1. Medvode, 9 0 4 0 / 1 6 6 - 3 4 8 8002765

DELO dobi natakarica z izkušnjami v novi okrepčevalnici Pi' Drinovc, Dvorje 46 b, C e r i ^ . « 041 /808605 8002a26

GOSTILNA v Kranju zaposli dekle ali fanta za delo v strežbi, Matjaž Erzar s.p., Jezerska c. 41, Kranj, « 041/229-788 8002489

GOSTILNA Pri Viktorju, Partizanska c. 17, Krar>j. zaposli natakajja/ico in osebo za pomoč v strežbi (lahko študentka). « 040/646-174.040/435070 80(«6«i

GOSTILNA ZAJC, Lahovče 9. Cerklje na Gorenjskem, zaposli kuha/ja (m/ž) z del. izkušnjarni. lahko tudi priprznffi in ku-harskega pomočnika (m/ž). Inf. gostil-na.zajc@siol.net, tel. 04/25 22 000 in 041/423 833.

Ptanmsko društvo Kranj Koroška 27,4000 Kranj

IŠČEMO OSKRBNIKA ZA DOM NA LEDINAH (m/ž)

Za poletno sezono ki t r ^ v domu na Ledinah od 15. junija do 16. septembra, iščemo ekipo. K ^ekivaf>ju vabimo par, veSč kuhanja in strežbe. Prijave poš ite na gornji naslov v 14 dneh.

IŠČEMO dekle za delo v šanku, delo-vne izkušnje, Milenko Gregorič s.p., Begunje 160, Begunje. 9 040/747-5 3 5

NUDIMO zaposlitev študentki, v Dnev-nem baru Kem, Trg Davorina Jenka v Cerkljah za nekaj dni v tednu, « 0 4 / 2 5 2 - 1 3 - 2 1 8002551

PIZZERIJA Jaka, d.o.o., Bolkova ul. 25, Radomlje zaposli picopeka - ku-harja (5 EUR/uro) in kuharsko pomoč-nico za pomoč med vikendi, « 0 4 1 / 6 7 2 - 7 7 6 6002825

POGODBENO zaposlimo picopeka in dekle za pomoč v kuhinji, Karantanija. d.o.o., Drulovka 40. Kranj, « 04/23-3 2 - 1 2 0 8002780

REDNO In pogodbeno zaposlim več natakarjev/ic. Gostilna MIhovec. Zg. Pirniče 54. Medvode. 01/362-30-60. 031/684-434 8002833

Iščemo osebo ( m ^ ) z izkušnjanni v direktni prodaji, za trženje fizio terapevtskega programa. Medi-cal line« d. o. o.. Maistrova u l 16. Kamnik, tel; 0 4 1 / 6 4 3 - 2 2 0

V GOSTfLNI Pr' sedmto. Poljanska c. 68. Gorenja vas zaposlimo kuharja, dek) vdopokianskem č a s u . « 041/790-247

V REDNO delovno razmerje sprejme-mo izkušenega picopeka in kuharja. Benz, d.o.o.. Glavna c. 43. Naklo. « 0 4 0 / 3 1 2 - 4 4 0 80027ti

ZAPOSLIM žensko za delo v baru (strežba), delo po dogovoru, izkušnje niso potrebne, dobro plačilo ter žen-sko'za delo ob vikendih, lahko študent-ka, Johan Šipec Monika s.p., Veleso-vo 56 a, Cerklje, « 040/33-00-60

8002437

Zaposlimo delavca (m/Ž) za

P R O G R A M I R A N J E I N D E L O N A C N C S T R O J I H . Z a ž e l e n a izobrazba 4 . a l i 5. stopnje i n delovne i : i u š n j e .

D o d a t j i e i n f o r m a c i j e i n p r i -jave z b i r a m o : T R I - M E T A L , d . o . o . . S p o d n j i B m i k z S a , C e r k l j e , g s m : 0 3 1 / 3 8 1 - 4 1 9

ZAPOSLIM natakarja/ico, redno za nedoločen čas. Maja Vauda s.p., Črni-vec 27, Brezje, 9 041/414-006, po 1 2 . u r i 8002702

ZAPOSLIMO kuhinjsko pomočnico. Preša, d.o.o., Cerklje, za Pension Za-plata, Slovenska cesta 51, 4207 Cer-klje. 04/255-62-50, 031/637-088

8002547

ZAPOSUMO natakaija/ico in potnoč-nika/co v kuhinji Huan Gong, d.o.o., Gosposvetska 1, Kranj. 0 4 / 2 0 2 - 7 2 -61. po 1 1 . uri

VOZNIKA kamiona za mednarodni transport zaposlim, c in E kategorija, prevozi EU, Zajec transport d.o.o., Val-burga 16. Smlednik. 9 0 4 1 / 6 2 2 - 5 2 9

ZAPOSUMO voznika C, b in E katego-rije in voznika kombija za EU, Gabrov-šek Trarhsport, d.o.o.. Mala ul. 10, 1354 Horiul.. « 0 1 / 7 5 - 0 0 - 1 5 2

d0026t5

wvvw.rodex.eu info@rodex.eu RODEX

KONSTRUKCIJA IN IZDELAVA ORODIj ZA BRIZGANJE PLASTIKE IN PREOBLIKOVANJE PLOČEVINE, PROIZVODNJA IN MONTAŽA

ELEKTRONSKIH IN MEHANSKIH KOMPONENT

Si želite novih izzivov? Zaradi nenehne ra$ti vam ponujamo dinamično delo, stimulativno plačilo, možnost dodatnega izobraŽevanja In napredovanja.

• SAMOSTOJNI NABAVNI REFERENT (m/ž) - najmanj V. stopnja izobrazbe - aktivno znanje nemifkega ali angleškega jezika - 1 leta ali več delovnih izkušenj v nabavi materiala za potrebe proizvodnje elektronskih in mehanskih komponent

Nudimo delo v prijetnem In urejenem okolju. Zaposlitve se sklepajo za določen čas s poskusno dobo in možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pismene vloge 2 opisom dosedanjih znanj In izkulenj sprejemamo do zapolnitve delovnih mest. Vioge poiUjite na upravo: Rodex d.o.o.. Ljubljanska 24a, 4000 Kranj ali lnfo#rodex.cu

A U SI ŽELITE, da bi bili vsaj pri enem (>oslu res prvi? Ponujamo vam posel, ki je v Sloveniji šele dva tedna in je v sve-tu povzročil pravi boom. Ne oklevajte! Planlnšek k.d., Šinkov Tum 23, Vodi-ce. « 0 3 1 / 2 0 6 - 3 5 2 800 834

S T E PRIPRAVUENI delati za 1.500 EUR mesečnega zaslužka. Posredni-štvo Zdene Brovč s.p., Virmaše 170. Škona Loka.. « 051/892-050 8002723

ZARADI širitve prodajne poti zaposli-mo več komercialistov. Nova revija, d.o.o.. Cankarjeva cesta lOb. LJublja-na. « 0 3 1 / 5 3 2 - 8 6 2 80027&4

Za delo na območju Kri-ške gore in Tolstega vrha v sezoni 2 0 0 8 zaposlimo PASTI R)A (m/ž) tropa ovc. Dodatne informacije dobite na telefonski števil-ki 041/571-512. Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite do 25. aprila 2008 na naslov: DROTV, Virje i 6 , 4 2 9 0 Tržič, S pripisom na ovojnici "Prijava na razpis".

ZAPOSLIMO direKtorja nabave z zna-njem angleščine in z vsaj 5 let delovn ih

TEHNI-80026«8

izkušenj. P i ^ v e z dokazili: L E - ' KAd.o.o., Suceva 27, Kranj

REDNO ali honoramo zaposlimo čistil-ko. za vse dodatne informacije smo vam na voljo v hotelu Kanu, Valburga 7 , 1 2 1 6 Smlednik 8002«fi

ZAPOSUM čistilko z izkušnjami za čiš-čenje objektov, poslovnih prostorov in podobno. pričeteK dela takoj. Marija Cof s.p., J. Puharja 5. Kranj,. 9 0 4 0 / 4 1 9 - 3 9 3 8002663

I Š Č E M delavca za delo v kamnose-štvu. Jezeršek Andrej s.p.. Okroglo 3a. Naklo. 0 4 1 / 7 3 0 - 9 7 1 , 9 041/730-971 8002n6

GG mali oglasi

04/2014247, e-pošta: malioglasi@g-gla$.si

www.gorenjskiglas.si

KOZMETIČNI salon v Kranju sprejme v redno delovno razmerje kozmetičar-ko 5 končano S Š - smer kozmetični tehnik. Pisne prošnje na naslov: Tag trade, d.o.o.. Hotemaže 55, 4 2 0 5 Preddvor 6002»»r

REDNO zaposlim delavca v mizarski delavnici z izkušnjami. Stare Roman S.p., Sp. Senica 2 1 c. Medvode. 9 041 /695-272 eoo2r*s

STROJNI Mjučavničar- vanlec redno za-poslim, Kozina Kranf, d.o.o.. Pintarjeva l i . 5 . Kraf\j, « 041/652-285 6oo2at8

Iščeš delo? www.ms-kranj,si

STRUGARJU oziroma bojsilcu nudim delo v kovinski proizuvodnji Ana Zaletel s.p.. Prušnikova 118. Lj. - Šentvid. 9 040/548-028 6002;e6

ZAPOSUM frizerico in oddam v najem del frizerskega salona za namen mani-kure. Frizerski salon Jana. Jana Pimat S.p.. Jezerska c . 93d, Kranj. S 041/904-294 80026«i

ZAPOSLIM slikopleskaija z del. izkuš-njami, Aleš Markovec s.p.. Žeje 1 5 , Duplje. « 041/681-039

6002770

ZAPOSLIM frizerko z izkušnjami v Škofji Loki, ostalo po dogovoru. Valeri-ja Vaupotič s.p., Vešter 5. Škofia Loka. 9 041/489-265

ZAPOSUM slikopleskarja oziroma de-lavca za priučitev Stental, Andrej Lann šek s.p.. Rupa 32b. Kranj, « 041/647-989

ZAPOSUM dva sliKopleskaria za sliko-pleskanska deta oziroma pomoč pri sli-kopleskarskih delth. Alojz čibej s.p.. Blegoška ulica 24, Gorenja vas, 9 041/45-29-40

ZAPOSUMO izkušenega tesarja, zna-nje sk>. jezika, Megamatri*, d.o.o., Sta-retova 39, Kranj, « 041/421-820

8002676

t ^ E H

SEM ŠTUDENTKA, iščem dek> na domu. posprv^ianje. varstvo otrok, okoft-ca Kranja.« 040/242-247

iŠČEM DELO pomoč v računovodstvu ali komerciali, sem upokojenka 56 let. 9 040/539-744

8002840

22 OGLASI, ZAHVALE

DUO ROLO išče deto aa obtet' _ ^ , . porokah; domada iri žabatfna 041/224-907 . • •'••/ cozns' t je/

:.• » > ' ' - v / ' ^ : - tSinnSf ^ INŠTRUKTOR ' pomoč pri učenju, "

ptni v ^ i vrsta fdsS.d, . I m'

» . 0 4 0 / 3 8 1 - 2 9 S • • a o o T s i « > •t-:' •

ONE MAN BAND išče delo, petjem na obletnici, Voi3tnil> dne^. zabavah. 031/442^24 . .

, 8Clp2dOO

ONE MAN BAND išcd dek). >g'f^ obletnicah, ohcetih In drugih zabavah/ 031/595-163 "«(02909

STORITVE NUDIM

ADAPTACIJE, novogradnje od temelja' do strehe. Notranje omete, fasade, Kamnite ikarpe. urejanje in tlakovanje . dvonšč, z našim ali vašim materialom, -SGP Bytyqi d.n.o., Struževo 3a, Kranj, « 0 4 1 / 2 2 2 - 7 4 1 "eooteifl'-

ADAPTACIJE kopalnic, stanovanj sta-rih hiš od nabave do izvedbe. Fabio -line, d.o.o., Golnik 100. Golnik. 9 041/776-747 'aoo27Si

STROJNO KIJUČAVNIČARŠTVa, Š P H A REPOVŽ PIKEI4 SP. Stiahin} 14, NaUo, G S M

Izdelava in montaža: • icAUijC in bivijcnjc m/lifni? pIoč^AC • n u d i ^ popravila na ft obstojeSh izddkih • ^nte icon^^ viat in stopnk • balkanske in vrtne ognje • nadstTtidd ler natitee Jonistnikdjc

ADAPTACIJE KOPALNIC, sanacije balkonov in teras. AOAPSA. Miian Na-dižar s.p.. Šortijeva nt. 22, Kranj. « 041/860-993 9002502

ASFALTIRANJE tlakovanje dvorišč, dovoz. poti. parkirišč, polag. rot>nikov. pralnih plošč. Izd. betonskih in kamni-tih škarp. AdrcAric & Co. d.n.o., Jek»-škova 10. Kamnik. « Ot/839-46-14. 041/680-751

6002*49

ASTERIKS SENČILA Rozman Peter. S. p.. Senično 7. Križe, teh: 69-55-170, 041/733-709; žaluzlje, rotoji, ro-lete. lamelne zavese, piise zavese, ko-mamfki, markize. \wMr.asteriks.net

6002469

BARVANJE fasad in napuščev. ugod-no in kvalitetno. Megamatrix. d.o.o., Staretova 39. Kranj. 041/570-957

B002478

BARVANJE fasad, beljenje not. pros-torov. glajenje sten in stropov, premazi oken. vrat in r^apuščev. odstranjevanje tapet, dekorativni omeiti In opleski. Pa-vec Ivan s.p., Podbrezje 179, NakJo, «031 /39-29-09

8002713

FLORIJANI d.o.o.. C. na Brdo 41, Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, ometi, ometi fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč. « 041/557-871

9002704

UtDEUVA.it^riiopt^ Vseh v i ^ lese-W>ih.i3a(tetr©^y; Fabio* Tm©; d.o.b.. •Golnik 100: QQiniKirtk41/7^6-74r

I^BAVA podG rešilih . aS ^

natov; Plminšekk. .dte©;«D3i/"

.:ŠW«3Vitinv23.Vt>.

IZDELAVA .PODSTREŠNIH STANO-VANJ .po.'Si9tQmu'Kr>auf; rnomaža strešnih .oken V lib^ In potenje Jami*

•n tbv. tžtf. . ^ n a r l c in nadstreškov. M ^ c O ^ m ^ s.pu, Jazbine 3> Polja-

, ne. « *. .ieooo^

IZOE^JJ^MO In^navUamo strehe> Megamabix. d.b.b. Staretova ^9, Kranj; 041/6ltf-9S7' . ;^479

I • 1 IZkOpE z n m t š ^ m ' i n priklop kana-lizacij.;. Jure 2 1 ^ n i K «;p.r 26. Preddvor; • 031/65y<298 ^ 8 2 1

KITANJE in t»e^ie. hftit> in kvalitetno, Nahtigal Roman s.p.., Šortijeva 19, Kranj. « 031/609-168 . ,8oo2i9i

NAJEM kombi vozil 8+1 in dostavnih vozil • dnevni najem. Igor Konkolič s.p., Triglavska, ul. 12, Kranj, « 041/697-492 eooiero

PRIEKRIVANJE' STREH od 3.5 EUR/m2. možna dobava 30% -cene^ kritine. Mart^ pedink s.p.; Giavna cesta 12, Nakk), « 040/484-118 6002633

PRENAVLJAMO HIŠE In stanovanja v Kraniu in okolici - reasrvirajte svoj ter-min. Megamatrix.-d.o.o., Staretova ul. 39. Kranj., 041/57(>957 8002477

PREVZAMEM vsa zidarsko-fasaders-ka dela z n a ^ aH vašim materialom. AJulO^ Geoi^ie.s.p.. A l | ^ cesta 13. Bled. 031/524^914' 8002473

RTV SERVIS ^ k o Marko s.p., C. pa Klanec 53, Kranj, pop. TV. vkieo. mai^ gos. aparatov,« 04/233-11-99 d0025)7

SUKOPLESKARSTVO Bizant Gorazd S.p., Brrtof 9. 4000 Kranj vam nudi Kv ltetne in ugodne piesk^Ke storit-ve.. « 0 4 1 / 6 1 4 - 5 4 7 S00210S

SPLOŠNA giadbena dela, novograd-nje. adaptacije, betonske Skarpe. ometi, fasade, tlakovanje dvoriSč. hitro in po konkurenčni ceni. Albani. d.o.o.. Ul. Tončka Oežmana 10, Kranj, « 070/207-164 6002444

ZASEBNI STIKI 31-LETNI preprost fant s podeželja si išče skromno žensko za resno zvezo. «041 /229-649 8002&4S

3Š.OOO POSREDOVANJ. 11.000 po-znanstev v preteklem letu je karakteri-stika žehitr>e posredovaintee Zaupanje 2a vse generacije, ki posreduje po vsej Slo, 03/57-26-319. 031/505-495.031/836-378 eooooo4

. 4 0 4 : ^ 1 menedžer vas žeO spoznati za trajno zvezo. Uhko ste starejša, mo&nejša. manj Izobražena, « 031 /807-376 6002644

DEKLETA, brezplačno lahko spoznate fantd za iskrene, resne, trajne zveze iz vse države. 031/836-378 eooooos

SPOZNATI želim žensko do 48 let za prijateljstvo, kasneje Kaj več. ni pogoj, da je Stovenka. « 051/388-116

6002601

POSLOVNI STIKI

KREDITI D 0 1 0 LET ZA VSE ZAP,» TUDI ZA DOLOČEN

ČAS, IN UPOKOJENCE do 5 0 % obremenitve, stare

obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozita in leasingi.

Možnost odplačila na položni-ce: Pridemo tudi na dom.

NUMERO UNO Robert Kukovec s. p^ Mlinska uL 22,

Maribor, tdefbn: 02/252-42-26, 041/7SO-$6O.

OBVESTILA PODPISANI KERN JOŽE. Tenetiše 47a. Golnik prepovedujem košnjo ter vsako drugo razpolaganje mojega so-lastnega dela parcel Jakobu Kemu. Te-netiSe 6. Golnik eoo2d04

RAZNO PRODAM

CHOPPER Yamaha 125 ccm kot nov in traktorsko prikoiteo za manjši traktor. «041/364-504 eoo2d)2

LESENE ptičje valilnice. 90-41

04/594-6002779

SEDEŽNO garnituro, več radiov različ-nih znamk ter nekaj uporabnih starih predmetov. « 0 3 1 / 2 2 3 - 1 3 0

8002788

TRI TERAC korita za rože. dim 40x80x40 cm, ugodno. « 031/473-5 0 5 8002789

PODARIM

KAVČ. ležišče, trodetna šiarafija z bla-zino in nov polovični štedilnik na trda goriva. « 04/20-24-291 6002005

u u u . p o i ^ r e h i i i k . c o n i

m

SPOROČILO O SMRTI

Za NAŠEGA DRAGEGA TONETA ne bo sonca U> pomlad...

2. apri la 2 0 0 8 je nepričakovano zapr l zadnjo stran svoje kn j ige ž iv l jenja

T O N E V E R N E R i z Kranja, stanujoč v Benediktu

V Benediktu s m o se od njega poslovil i v d r u ž i n s k e m krogu. Z a h v a l j u j e m o se v s e m za lepe m i s l i .

V s i . k i s m o ga i m e l i radi Benedikt, Kranj , Smlednik , Stockport

Z A H V A L A

V S i . letu nas je zapusti la draga m a m a , babica i n prababica

M A R J A N CA RUPAR roj. Božnar , i z Škofje Loke, Pol janska c. 6 0

Z a h v a l j u j e m o se v s e m s o r o d n i k o m , sosedom, pr i jate l jem i n z n a n c e m za izrečena sožalja, darovano cvetje i n sveče i n za ne-sebično pomoč m e d boleznijo. H v a l a dr. R o m a n i Pintar. Nataši Č e h Selak i n M i l k i P i v k za obiske n a d o m u m e d bolezni jo. Posebna hvala tudi g. Sebastjanu C e r k u i n g. V l a d u Pečniku ter p o g r e b n i s l u ž b i za pos lov i ln i obred. V s e m i m e n o v a n i m i n n e i m e n o v a n i m , Id ste našo m a m o pospremil i n a n j e n i zadnj i poti, se Še enkrat i skreno zahval jujemo.

Ž a l u j o č i vs i n j e n i škof)a Loka, 7. apri la 2 0 0 8

Solza nenehni tok v oči mi sili, to bridko pot zapiram jih zaman; izvirov, ki spomini so jih skrili, še bolj pekoče vrgo mi na dan.

ZAHVAIA

V 68. letu nas je n e n a d o m a t iho zapusti la naSa draga žena, m a m i c a , babica, sestra, teta i n tašča

JOŽICA LANGERHOLC I s k r e n o se z a h v a l j u j e m o v s e m z a izrečena sožal ja, darovano cvetje i n sveče. Posebna hvala v s e m vam, k i ste se še zadnj ič poslovil i od n je i n jo v tako v e l i k e m številu pospremi l i na n j e n i zadnj i poti.

V s i n j e n i žalujoči Srednje Bitnje. 2 . a p i i l a 2 0 0 8

SPOROČILO O SMRTI

Sporočamo žalostno vest, d a je u m r l

A N T O N TAVČAR upokojeni delavec Pošte Slovenije, PE Kranj

Na njegovo z a d n j o pot s m o ga pospremi l i v sredo, 9. a p r i l ? 2 0 0 8 . o b 16. u r i na pokopališču v Ž a b n i c L O h r a n i l i ga bomo v l e p e m s p o m i n u .

D e b v d Pošte Slovenije, P E K r a n j

Delo, skromnost in poStenje tvoje je bilo življenje. V našem domu je praznina,

Z A H V A L A

v srdh neizmerna bolečina.

I

V 7 2 . letu nas je zapusti l dragi m o ž , sin, ati, ata, dedi, brat, stric, bratranec, tast, nečak i n svak

OŽEF KERT G o r e n j e Save v K r a n j u

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, b ivš im s o d e l a ' t o n i n sodelavcem, sosedom, krajanom i n znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje i n sveče. Hvala pogrebni službi Navček, pevcem, komunaln i službi i n gospodu ž u p n i k u za lepo opravljen obred.

Žalujoči vsi njegovi G o r e n j a Sava, Besnica, L jubl japa

Z A H V A L A

V 83. letu j e . u m r l rtaš m o ž , aia^ brat, stric i n tast

•IVAN S E RPAN

Iskreno se zahval ju jemo sorodnikom, sosedom, pr i jatel jem i n z n a n c e m ter d r u g i m za izrečena sožalja. podarjene sveče i n rože ter spremstvo na njegovi zadnj i poti. Hva la gospodu ž u p n i k u ž a molitve i n lepo opravljen pogrebni obred. Hvala v s e m

organizaci jam i n praporščakom ter govorcu K O Z Z B N O V Preddvor za poslovilne besede. Z a h v a l a pogrebni s lužbi Navček i n pevcem.

. . . V s i n j i ^ v i S p o d n j a ] M a . marca 2 0 0 8

Z A H V A L A

V 97. letu starosti nas je zapustila naša draga m a m a , babica i n prababica

IVANKA KOGOJ po domače Urenčova m a m a i z Sp. G o r i j

Z a h v a l j u j e m o se vsem, k i so jo poznali , jo obiskovali i n z n jo del i l i čas i n lepe besede i n jo v tako vel ikem Številu pospremi l i na n j e n i z a d n j i poti. H v a l a sorodnikom, sosedom, pri jatel jem i n z n a n c e m za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče i n pomoč. Hva la vsem. k i so poskrbeli za poslovi lni obred; ž u p n i k u , pevcem i n trobentaču. V s e m

i m e n o v a n i m i n n e i m e n o v a n i m , k i ste jo spoštovali i n j o boste ohrani l i v lepem s p o m i n u , i skrena hvala.

Ž a l u j o č i s i n Jože, hčeri M i n č a i n H e l e n a z d r u ž i n a m a

.s " . ' •

ZAHVALE info@g-^as.si 2 3

SOŽALIE

V četrtek, 10. apr i la 2 0 0 8 , s m o se poslovil i od

DARKA MLAKARJA očeta n a š i h dveh učencev K l e m e n a i n Anžeta Mlakarja. D n i ž i n i n a š i h dveh učencev izrekamo iskreno sožalje.

U č e n c i i n zaposleni O Š Orehek K r a n j

Z A H V A L A

O b prezgodnj i i zgubi drage sestre i n l jube tete

TANJE KEJŽAR se zahval jujemo sodelavcem Gorenjskega tiska za izrečene tople besede i n izkazano podporo

ob n j e n e m slovesu. Iskrena hvala tudi sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom i n drugim, k i ste n a m izrazih sožalje i n j i s prisotnostjo n a njeni zadnj i poti izkazah spoštovanje.

Sestra Ljuba, nečaki K lemen, D o m e n i n M a n i c a K r a n j , 7. apr i la 2 0 0 8

Stte tvoje je zaspalo, zvon v sfoio ti j e zapd. Misd nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.

ZAHVALA

V 52. letu nas je 16. m a r a zapustil naS ljubljeni mož, ati, sin, brat i n stric

MIRAN ŠTREMFELJ i z Šenčurja

Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, gospe Lojzki 2epič za pomoč, nosačem; prijateljem, podjetju Merkur i n sodelav-cem Merkurja, kolektivu Mika plus Kranj. Hektro servisu Čebašek za podarjene sveče in cvetje, za izrečena i n pisna sožalja. Posebna zahva-la g. župniku Urbanu Kokelju za opra\djen obred, pevcem, trobentaču, pogrebni službi Navček, FranSškanovi družini, praporščakoma i n go-spe Žugec. V s e m imenovanim i n neimenovanim, k i ste dragega Mi-rana pospremili v velikem številu k večnemu pofitku, iskrena hvala.

Ž a l u j o č i vs i njegovi Šenčur, V o l č j i Potok, 19. marca 2 0 0 8

Hvala ti mami, za rojstvo, življenje, Z A H V A L A hvala za čast, za ljubezen, skrbi, hvala za bisere, vtkane v trpljenje, mami, naj večna ti lučka gori.

(F. Ankerst)

Po hudi , neizprosni bolezni je v 45. letu za vedno zaspala naša draga m a m i , žena. hčerka i n sestra

^ ^ ^ POMNA ŠEGA Kadar odhajajo najdražj i , smo ob izgubi neskončno m a j h n i i n nebogl jeni . I skreno se z a h v a l j u j e m o O n k o l o š k e m u inštitutu. Zdravstvenemu d o m u Radovljica, prizadevni dr. M a j i Petrovič -Steblajevi, zlati patronažni sestri Saši Sušnikovi , Protibolečinski ambulant i Jesenice, dr. Lapuhovi i n vsem, k i so j i pomagali v n jeni bolezni. Zahvalo s m o d o l ž n i pri jateljem, sosedom i n vsem, k i ste jo i m e l i radi i n je niste pozabUi v času n jene bolezni. V s e m i m e n o v a n i m i n n e i m e n o v a n i m še enkrat iskrena hvala.

Ž a l u j o č i m o ž Gregor, hčerki U r š a i n Špela, m a m a Francka, brat Janez v i m e n u vsega sorodstva Lesce, T r ž i č

Ne budite me, vas prosim, v moje sanje je prišla, mi poboi^je lice, kakor angel je bila.

ZAHVALA

O b izgubi drage m a m e

JOŽEFE PORENTA roj. Rebolj , p. d. Hr ibovčove P c p c s T i s t c n i k a

se iskreno z a h v a l j u j e m vsem sosedom za vso izkazano pomoč i n sočustvovanje ob težkem trenutku. Z a h v a l a gre tudi v s e m sorodnikom, pr i jatel jem, z n a n c e m , sodelavcem G 4 S i n O K C P U Kranj z a izrečena u s m a i n p isna sožalja, za darovano cvetje, sveče i n svete maše. Z a h v a l j u j e m se vsem, k i ste jo v tako ve-l i k e m števi lu pospremiU na n j e n i z a d n j i poti. Iskrena hvala dr. A n i T e r a n , p a t r o n a ž n i sestri ge. Špel i , g. ž u p n i k u za lepo opravl jen pogrebni obred i n lepe poslovi lne besede, pevcem, nosačem, pogrebni s l u ž b i Navček i n trobentaču z a za igrano T i š i n o . V s e m i m e n o v a n i m i n n e i m e n o v a n i m , k i jo boste ohrani l i v lepem s p o m i n u , i skrena hvala.

Žalujoča hčerka Romana z Milanom

V domovje se povrnemo, kjer kmalu vse ozeleni in trate se pogrnejo z dehtečimi cvetlicami...

(V. Kapus)

ZAHVALA

V 75. letu nas je zapusti la naša sestra, teta, sestrična

ANGELA KOROŠEC p. d. Blehtova i z V e l e s o v ^

Z a h v a l j u j e m o se v s e m sorodnikom, pri jateljem, sosedom i z Ul. J. Puharja 6 v K r a n j u ter z n a n c e m za podarjeno cvetje, sveče ter izrečena sožalja. H v a l a g. ž u p n i k o m Gradišku, Miroslavl jeviču, L a v r i n c u . M i h e l i č u i n Levsteku, pogrebni s l u ž b i P o g r e b n i k Dvorje, pevcem, trobentaču ter zastavonošam z a lep poslovilni obred. Zahva la tudi S lavki za vso pomoč. V s e m i m e n o v a n i m in n e i m e n o v a n i m , k i ste jo spoštovali i n jo boste ohrani l i v lepem spominu, iskrena hvala.

V s i n jeni A p r i l 2 0 0 8

ZAHVALA

O b tragični i n n e n a d n i s m r t i m o ž a , očeta i n ata

JOŽETA CELARJA

se z a h v a l j u j e m o s o r o d n i k o m , sosedom, sodelavcem, prijate-l j e m i n z n a n c e m za izrečeno sožalje, darovano cvetje i n sveče. Z a h v a l a v s e m , k i ste z a n j m o l i h i n daroval i za maše. Hvala gospodu ž u p n i k u F r a n c u G o d c u , pogrebni s lužbi Mestnega pokopališča Kranj , pevcem, trobentaču i n gasi lcem s Pr imsko-vpga za lep po? lovi ln i obred. H v a l a letalcem, vsem njegovim števihi im pri jatel jem i n znancem, mesar jem, lovcem za sprem-stvo n a z a d n j i poti. H v a l a A r v a j e v i m i n gospe Ver i . Posebej pa se zahval jujemo z a poslednj i letalski pozdrav.

V s i njegovi

Mojc 5a>yc, tiho spanje moje rože tihožalne vso spokojnost blage sreče tiho zrejo čez obod sveta.

(Mojca C. Pogačnik)

ZAHVALA

O b slovesu od naše drage m a m e , sestre i n stare m a m e

E CVENKEL roj. Švcgclj , i z Ljubnega na G o r e n j s k e m $t. 26

se z a h v a l j u j e m o sosedom, s o r o d n i k o m i n z n a n c e m z a nese-bično pomoč i n skrb. za izrečena sožalja. podarjeno cvetje i n prispevke, n a m e n j e n e obnovi l jubenske cerkve. H v a l e ž n i s m o tudi osebju Z D Radovlj ica, g. ž u p n i k u , govornikoma, pevcem, pogrebni s l u ž b i A k r i s i n KS L jubno. Lepa hvala tudi d r u g i m , k i ste k a k o r k o l i p r i s p e v a l i k l e p e m u p o s l o v i l n e m u obredu, i n vsem, k i ste se pokloni l i n j e n e m u spominu.

V s i n j e n i L jubno, 5. aprila 2 0 0 8

Prazen domjc in dvorišče, Z A l rVALA oko zaman te išče. Solza, žalost, bolečina te obudila ni, V 82. letu starosti n a s je z a p u s t i l a naša draga m a m a , stara ostala je praznina, ki boli. m a m a , tašča, sestra i n teta

ANKA HRIBERNIK p. d. Brčnikova m a m a s Planice

Iskreno se zahval ju jemo sorodnikom, sosedom, pri jateljem, so-delavcem, z n a n c e m i n vsem, k i ste jo v tako veUkem številu po-spremi l i n a n j e n i z a d n j i poti, n a m izrekl i sožalje, pokloni l i cvet-jc, sveče, z a n j o m o l i l i , darovali za svete maše, n a m kakorkol i po-m a g a l i i n z n a m i sočustvovali . H v a l a tudi osebju boln išn ice G o l n i k , osebni zdravnic i dr. Jerajevi, patronažni sestri Francki , ž u p n i k u dr. A l o j z u S n o j u za tople besede i n lepo opravljen ob-red ter pevcem okteta Klas za čustveno zapete žalostinke. Hvala tudi v s e m n e i m e n o v a n i m , k i ste se pokloni l i n j e n e m u s p o m i n u i n jo pospremi l i n a z a d n j i poti.

Ža lu joč i vs i n jeni Planica, 4. apri la 2 0 0 &

24 GG info(i>g-glas.si

A N K E T A

Okolico smetijo "ta veliki" DANICA ZAVRL Ž U E B I R

V očiščevalni akciji, ki so jo minulo soboto pripravil i v občini Preddvor, je sodelo-valo tudi večje število šolar-jev. Otroci se tudi na ta na-čin učijo skrbnega odnosa do okolja.

Luka Košir:

"Odpadke smo pobirali naj-prej okoli šole, nato smo šli skozi gozd k blokom, v Novo vas, skozi Preddvor in k jeze-ru. Nabrali s m o štiri vreče smeti, med nj imi so bile opeke, plastika, petarde..."

Gašper Seljak:

"Nabrali s m o veliko odpad-kov, od plastičnih vrečk in papirčkov do pločevink piva. Narave z odmetava-njem odpadkov ne onesna-žujemo otroci, pač pa mis-lim, da mladina in odrasli."

Maja Perovič:

"Čistilne akcije sem se ude-ležila, ker rada pospravljam in ker mi ni vseeno, kako je v naravi. Zelo je onesnaže-no, povsod najdemo takšne odpadke, ki v naravi ne strohnijo."

Lucija MIkelj:

"Našli s m o veliko plastike, gum, papirčkov, med od-padki j e bil celo stožec za na cesto. Veliko smeti smo našli v gozdu, največ pa ob potokih. Kaže, da onesnažu-jejo predvsem "ta veliki"."

i Maks Zorman:

• "V šoli sodelujem v ekolo-: škem krožku, ker imam rad i naravo. Zaradi tega se ude-: ležujem očiščevalne akcije, : saj mi ni všeč, če narava ne : ostane takšna, kot je bila, in : če jo ljudje onesnažujemo."

Kralj Anže Kopitar znova doma Po še eni uspešni sezoni v najmočnejši hokejski ligi na svetu NHL se je včeraj vrnil domov Hrušičan Anže Kopitar, ki ga maja čaka nastop z reprezentanco v Kanadi.

V I L M A STANOVNIK

Brnik - "Vedno, ko se v m e m domov, se dobro počutim, čeprav je za menoj kar dolga pot i n s e m malce utrujen," je včeraj zgodaj popoldne na brniškem letališču zbranim novinar jem ter d o m a č i m razlagal A n ž e Kopitar, ko je stisnil roke starima očetoma Tonetu i n Alo jzu ter pozdra-vil očeta Matjaža, ki je prišel domov že prejšnj i teden. Č e z lužo sta ostala še brat Gašper i n m a m i Mateja, saj Gašper te dni še igra za svo-je moštvo, čakajo pa ga še obveznosti v šoU.

"Letos sem se v Los Ange-lesu počutil še bolje kot lani, saj sem že poznal način dela. V veliko pomoč so m i bi l i do-mači, saj je bilo živl jenje z družino nekaj čisto drugega kot lani, ko sem bil sam. Ve-liko lepega smo doživeli, sta-l i pa so m i ob strani tudi v slabših trenutkih, ko je ekipa izgubljala i n smo bili slabše volje. Čeprav smo kot ekipa

Anže se je vrnitve veselil z očetom Matjažem ter starima očetoma Tonetom in Alojzijem.

dosegli manj, kot sem priča-koval, sem s svojimi igrami zadovoljen," je tudi povedal A n ž e Kopitar, k i je vso sezo-no spremljal tudi dogajanje v slovenskem holceju.

"Spremljal s e m tako tek-

državnega prvenstva, za koga pa s e m navijal, pa n i težko uganit i , saj s e m pač doma s Hruš ice," je pove-dal Anže, k i ga sedaj čakajo obveznosti v reprezentanci. "Pri ekipi so m i prižgali ze-

m e lige E B E L kot končnico leno luč za nastop na sveto- Kingsov.

v n e m prvenstvu i n u p a m , da bo vse potrebno postor-j e n o tudi glede zavarova-nja," je dodal A n ž e , k i bo vsaj še v d r u g i sezoni, k o i m a podpisano pogodbo, n o s i l dres Los A n g e l e s

R O K O M E T P R V E N S T V E N A T E K M A

RD KNAUF INSULATION : SVIŠ Športna dvorana Poden SOBOTA, 12.4.2008, ob 20. uri »»»*Wl»OUl»TiON.«

Oier

vremenska napoved Napoved za Gorenjsko

v petek in soboto bo oblačno z občasnim dežjem, vmes bodo tudi nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. V nedeljo bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo posamezne krajevne plohe.

Ag«ncija RS u okolje, Urad za Meteorlogijo

P E T E K ! S O B O T A

9/15°C I 8/ i3°C

N E D E L J A

5/13°C

Munta Sobota/

" . I ^ BLOraooc J. )0- C—J*

o Reka Inil!! _ 17/14-C

UUBgANA

Novinarska nagrada Titu Koširju

•Društvo novinarjev Slovenije je v torek zvečer na ljubljan-skem gradu podelilo letošnje novinarske nagrade Consorti-um Veritat is/Bratstvo resnice z a izstopajoče novinarske in fotoreporterske prispevke v letu 2007. Med nagrajenimi fotoreporterji je tudi naš sodelavec Tit Košir iz Kranja za fotografijo žrtev poplav v Železnikih. Titu Koširju (na sliki desno) je priznanje izročil dolgoletni fotoreporter Večera iz Maribora Boris Vugrinec. Poleg njega sta nagradi za dosežke mladih novinarjev prejela Mojca Zorko (Dnevnik) in Vasja Jager (Večer), za fotografijo Matej Povše (Dnevnik) in za izstopajoče novinarske stvaritve v letu 2 0 0 7 novinarka T V Slovenija Tanja Gobec, novinar Radia Slovenija in Radia Maribor Dejan Rat in novinar Dnevnika Ali Žerdin. Nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva je prejel dolgoletni fotoreporter Dela joco Žnidarš ič .) . K.

KRANJ

Zvišali obrestne mere za varčevanje

Gorenjska banka je v torek zvišala obrestne mere za vse vezane vloge (depozite) v domači in tuji valuti pa tudi za varčevalne račune ter za rentno io preudarno varčevanje. Z a vezane vloge v evrih j ih je zvišala do 0,65-odstotne točke in se po novem, odvisno od zneska in dobe vezave, gibljejo od 3,74 do 4,25 odstotka. Za vezane vloge v tujih valutah - švicarskih frankih, ameriških dolarjih ali angleških funtih j ih je zvišala od 0,1 do 0,55 odstotne točke, tudi pri teh vezavah pa so praviloma višje za večji znesek in daljšo dobo vezave. C. Z .

pCIJtAiPOSU^AJIO ' R A D I O K R A N J d . 0 . 0 .

Slritarjeva ul. 6. K R A N J

TELEFON: (04) 2 8 1 - 2 2 2 0 nMKiM (04) 2 a i - 2 2 2 1 tnau (0<«> 2 0 2 2 - 2 2 2 •MOUM (OSI) 303-50S nooKuiBai

FAX: (04) 2 S 1 - Z Z 2 S nrawu> (04) 281 -2X29 iKiuu E pošto: radlokranK&radlo-kranJ.sl (Idmmi HE(;MHU

v«rww.radio-kranj .s i