j pkv fredhodni tednik ks g gorenjski glaarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_20070925_l.pdf ·...
TRANSCRIPT
J I F ^ / Z ^ I P F G O R E N J S K I Č A S N I K O D L E T A 1 9 4 7 \ J \ J PKVI FREDHODNIK TEDNIK GOKENJEC LETA 1900
Gorenjski Glas TOREK, 2 5 . S E P T E M B R A 2 O O 7 K ^ F
Leto L X , št . 7 7 , c e n a 1 , 2 0 E U R , 1 9 H R K ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKIADA: 2 2 . 0 0 0 IZVODOV WWW.GORENI5KIGIAS.SI
V Železnike se vrača življenje Pitne vode najverjetneje ne bo vsaj še mesec dni. Včeraj začetek pouka.
SIMON ŠUBIC
Železniki - Železniki po te-meljitem čiščenju - v soboto in nedeljo je prizadetim kra-janom pomagalo skupaj 2.500 gasilcev, vojakov, so-rodnikov, sodelavcev in dru-gih prostovoljcev - kažejo že precej prijaznejšo podobo kot pred tednom dni, ko so jih prizadele katastrofalne poplave. Blata je vsak dan manj, življenje pa se počasi vrača v kolikor toliko normal-ne tirnice. Včeraj se je tako v osnovni šoli že začel pouk, v zadnjih dneh pa so vzposta-vili tudi začasni (zasilni) cest-ni povezavi z Zalim Logom in Davčo.
ŽELEZNIKI
Včeraj začeli delati v Domelu in Alplesu
Po skoraj tednu dni čiščenja in odpravljanja posledic so včeraj zagnali proizvodnjo v Domelu in Alplesu. Kdaj bodo začeli delati v še dveh večjih podjetjih v Železni-kih, Niku in Tehtnici, pa za zdaj ni znano. V Niku so nam povedali, da morajo najprej zagotoviti delovanje galvanike. Bolj pesimistični so v Tehtnici, kjer imajo skorajda vse pripravljeno na proizvodnjo, vendar so za-radi poplav ostali brez ma-teriala. Ob podatku, da je v štirih tovarnah zaposlenih okrog dva tisoč delavcev iz Železnikov, nI treba posebej poudarjati pomena tovarn za kraj in občino. O posledi-cah ujme bodo jutri več po-vedali vodilni v železnlkar-skih podjetjih na novinarski konferenci v Domelu. Več na strani 17. B. B.
Preskrbo s pitno vodo, ki jo trenutno dostavljajo v ci-sternah in plastenkah, bodo po besedah župana Mihaela Prevca najbrž uredili šele v mesecu dni. Primanjkuje tudi sanitarne vode, pred-vsem v višje ležečih stanova-njih, zato so v športni dvora-ni postavili javno kopalnico za občane, tam je omogoče-no tudi pranje in sušenje pe-rila. Za krajane in prostovolj-ce so konec tedna v petih jav-nih kuhinjah pripravljali to-ple obroke. V preskrbnem centru, Id se je preselil v kul-turni dom, imajo oblačil do-volj, primanjkuje pa pohištva in druge stanovanjske opre-me. V tem tednu bodo v
župnišču v Selcih uredili še začasno zdravstveno ambu-lanto. "Nujno je treba očistiti tudi strugo Sore," pred na-povedanimi padavinami raz-mišlja župan.
V soboto si je razmere v Železnikih znova ogledal premier Janez Janša in se za-hvalil vsem, ki pomagajo pri-zadetim. P o v e ^ je tudi, da bo treba za cesto Železniki-Davča najverjetneje najti novo traso. Sprememba tra-se bo po njegovem možna tudi zaradi ugodnega soli-darnostnega odziva iz EU, katero bo Slovenija prosila predvsem za pomoč pri sa-naciji prometnic, infrastruk-ture in vodotokov. Pomoč v Železnike prihaja iz vse Slovenije. Na sliki prostovoljke iz Domžal. / Foto: rim oou
Gorenjska Gremo gor. ^^
' » p ^ ^ f ^ ^ ^ o ^ v c a s i s S O R E N T O 4 X ' < ? 5 C « 0 ( , « , « , F^. poraba goTM votil vogkau ja od do8,6 tn 00 Im n emit 002 od 120 (to Z
<Ei5> Prodajno servisni center KMAG d.d. Leskoškova 2, Ljubljana, ® 01/ 58-«-«2 www.kia.si
Nagrobna sveiEa Mojca velika-ellpsa 3-dnevna svsCa v različnlli barvah. Stait: 7123961
77 S
C / 5
A K T U A L N O
V Davči se ne damo
Dav2a ni vei popolnoma odrezana od sveta, čeprav je pobesnela Dav-ščica odnesla okoli tri kilometre ce-ste. Kljub veliki škodi so domačini polni optimizma. Bojijo se le novih padavin, ki bi povzročile dodatne po-škodbe.
A K T U A L N O
Železnikaiji ogorčeni
zaradi oddaje Trenja
Pričakoval sem, da bo oddaja osredo-očena predvsem na vzdrževanje hu-oumikov, nazadnje pa je bila napad ame. Poiskali so moje politične na-protnike in ljudi, ki niso bili tako pri-adeti, je povedal po televizijski odda-i Trenja župan Mihael Prevc.
3
G O R E N j S K A
Solidarnost
jih drži pokonci
Železnikarji so bili prve dni po popla-vah obupani, prestrašeni, z mislimi pri selitvi iz vasi. Sedaj se jim na ob-razih le zrcali optimizem. Ob tolikš-ni pomoči in solidarnosti so spozna-li, da v nesreči niso ostali sami. Po-moč je bila dobro organizirana.
4
G O R E N J S K A
Na seji tudi o gledališču
Na jutriSnjI seji kranjskega mestnega sveta bo na dnevnem redu kar se-demnajst točk. Med drugim bodo govorili tudi o posodobitvi stavbe Prešernovega gledališča v Kranju in o delovanju dimnikarske službe.
2 0
i V R E M E
i Danes bo ddoma sončno z i občasno povečano oUačnos^o. i Zjutraj bo po nižinah m^. \ V sredo in četrtek bo oihčno in I deževno.
i < D 7 / i 3 ° C i jutri: obhčno indežeimo
POLITIKA [email protected]
PANGRŠICA
V soboto partizanski miting
O b m o č n o z d r u ž en j e borcev za v redno te N O B Kranj vab i na
tretj i pa r t i zansk i m i t ing , ki bo v sobo to , 29. sep tembra , o b
n . uri pri l ovsk i koč i na Pangrš i c i pr i T r s ten i ku . S ku l t u r n im
p r o g r a m o m b o d o počas t i l i 65- letnico us tanov i t ve prv ih bri-
g a d N O V S l o v en i j e in 6 o - l e t n i c o p r i k l j u č i t ve P r i m o r s k e .
Z b r ane bo nagovo r i l z g odov i n a r Jože P i r jevec iz T r s ta . S ledi-
l o bo tova r i ško s rečanje o b pa r t i z an s kem go lažu . D . Ž .
RADOVL)ICA
Andrejašu ni uspelo zbrati podpisov
Jože Andre jaš je zb ra l 3144 podp i s o v vo l i vcev . Kot neodv i s -
n i in nes t rankarsk i kand ida t bi j ih z a v lož i t ev kand ida tu re
po t rebova l pe t t i soč . Ve č z una j pa r i amen t a r n i h s t rank m u je
ponu ja l o p odpo r o , da bi l ahko z več kot tri t i soč z b r a n i m i
podp i s i v l o ž i l kand ida turo . Z a to m o ž n o s t se ni od loč i l , saj
s o bi la s ta l i š ča teh strank v nasp ro t ju z n jegov imi , je pojas-
n i l na včera jšn j i konferenc i z a nov inar je . D . Ž .
LJUBLJANA
Jutri konec zbiranja podpisov
Še en predsednišk i kandidat je zbral zados tno število podp i sov
z a vložitev kandidature. To je Darko Krajnc, predsednik S M S , ki
je kandid ira l s podpo ro te zuna jpar lamentarne stranke In je
za to za kandidaturo potreboval tri t i soč podp isov . S icer pa se
jutri, 26. septembra, izteče rok, do katerega kandidati lahko vlo-
ž i jo kandidature. V petek, 21. septembra, pa se je zače la tud i
uradna vol i lna kampanja. Predsednišk i kandidat i so s icer že ve-
l iko prej obiskoval i in nagovarjal i vol ivce. N a sliki: D a n i l o TUric
m e d svoj imi somiš l jenik i v Potočah, kjer je stranka soc ia ln ih de-
mokratov iz Preddvora pripravi la d ru žabno srečanje. D . Ž .
urilo izžrebanemu naročniku časopisa
Gorenjski Glas
Knjigo prejme FRANCKA NARTNIK iz Visokega.
E V R O P S K A
P R A V N A FAKULTETA
v NOVI GORICI
Vpisuje v naslednje Studijske programe:
Triletni dodiplomski univerzitetni program "PRAVO 1. STOPNJE"
Dveletni podiplomski magistrski program "PRAVO 2. STOPNJE" 1. letnik se izvaja v izredni ali redni obliki, ki je prilagojena zaposlenim kandidatom.
Dveletni podiplomski magistrski program "PRAVO IN MANAGEMENT NEPREMIČNIN 2. STOPNJE" 1. letnik se izvaja v izredni ali redni obliki, ki je prilagojena zaposlenim kandidatom.
Vpis v 1. letnik rednega načina vseh študijskih programov je koncesioniran in zato brezplačnen.
Zadnji letošnji prijavni rok za vse programe se izteče 28. septembra 2007.
Vse informacija o prijavi in vpisnih pogojih ter ustrezne obrazce dobite na spletni strani w n w . * w r o pf .«1, prek elektronske
pošte lilfo@«inro-pr.sl ali po telefonu na itevilko 05/338 44 00.
Uradne ure: ponedeljek od 10.00 do 12.00. sreda od 13.00 do 16.00 ter petek od 10.00 do 12.00
Za najnujnejše ukrepe odobrili štiristo tisoč evrov Radovljiška občina bo za najnujnejše ukrepe na poplavljenih območjih namenila štiristo tisoč evrov. Celotno škodo ocenjujejo na sedem milijonov evrov.
C v p r o ZAPLOTNIK
Radov l j i ca - O b č i n s k i svet se
je v sobo to n a i z r e d n i se j i
s e z n a n i l s p o s l e d i c a m i ne-
davne vodne u j m e v obč in i , z
d o s e d a n j i m i u k r e p i i n p rvo
o ceno škode. Z a na jnu jne jše
u k r e p e je i z p r o r a č u n a na-
m e n i l št i r isto tisoč evrov, o d
tega de l t u d i z a p o m o č naj-
b o l j p r i z a d e t i m d r u ž i n a m .
Sve tn i k M a r j a n V i d i c (SDS)
je p red l aga l m i l i j o n evrov,
venda r je svet n jegov pred log
s p o i m e n s k i m g l a s o van j em
zavrn i l . V e č i n a je men i l a , da
je od ločan je o v i S j em z n e s k u
za zdaj še p rezgodn je , saj n i
z n a n a na t an čne j š a o cena
škode n i t i to, k o l i k o denar ja
bo za s anad j o m o ž n o pr ido-
b i t i i z d r žavn i h i n ev ropsk ih
v i rov. Č l a n i sveta so se za po-
m o č p r i z a d e t i m odpoveda l i
s e j n i n i i n p o t o i m s t r o š kom
sobotne seje, natančnejše po:
roč i l o o škod i i n pred loge za
odpravo pos led i c pa bodo ob-
ravnava l i na r e d n i sej i }. ok-
tobra. V razp rav i je b i lo sliša-
ti, da bo dotlej t reba pregle-
da t i r a z vo jne p r o g r a m e i n
z no va pretehtat i p rednos tae
na loge v obč in i .
Ž u p a n Janko S. S t u ^ k i n
sve tn i k i so pohva l i l i ukrepa-
n j e o b u j m i i n se z ahva l i l i
v s em, k i so kako r ko l i poma-
ga l i . U k r e p e s ta p reds tav i l a
p o v e l j n i k o b č i n s k ega š taba
c i v i l n e zašč i te M a r i j a n Ješe
Krajevna skupnost Kropa je v soboto v sodelovanju s civilno zaščito pripravila delovno akcijo, v kateri je sodelovalo 170 donnačinov, gasilcev, gorskih reševalcev in drugih. Čistili so s t r u g e h u d o u m i k o v , o d t o č n e k a n a l e , h i š e i n j a v n e p o v r š i n e . / FOU: ANII BUIOVK
i n pove l j n i k ob č i n s ke gas i l -
ske enote f anez Kose l j . K o t
s ta poveda la , so ga s i l c i po-
maga l i n a 1 0 6 lokac i jah v ob-,
č i n i i n so do sobote oprav i l i
o k rog 3.500 de lovn ih u r . In-
tervenc i jske ek ipe so že v 2 4
u r ah po k o n č a n i u j m i zago-
tov i le p r i z a d e t i m k r a j e m
vodo i n e lekt r iko, več ino po-
p l a v l j e n i h cest, u l i c , h i š i n
j avn ih pov r š i n so oč is t i l i v pr-
v i h t reh dneh . Ces tno podjet-
je K ran j b o do danes ž e po-
s ku ša l o z ago tov i t i p r evoz -
nos t i m i č e n e d r ž a vne ceste
s k o z i K r opo , V o d n o gospo-
da r sko podjetje K r an j pa je v
pe t e k z a če l o s ana c i j o d v e h
na j bo l j ogroženih^ stavb ob
s t rug i Kropar i ce .
K o m i s i j a ob č i n s ke uprave
je dos le j na pop l av l j enem ob-
m o č j u ugo tov i l a dvana j s t
ce s tn i h usadov, o s e m poško-
dovan i h a l i u n i č e n i h mostov,
skora j k i l ome te r poškodova-
n i h m a k a d a m s k i h pot i ,
o s e m k i l omet rov poškodova-
n i h a l i i m i č e n i h b a n k i n ,
1 . 4 0 0 k u b i č n i h m e t r o v n a
ceste nanošenega mater ia la ,
t r i p lazove ... Na jveč škode je
v K rop i , k j e r je u n i č e n i h šest-
sto met rov reg iona lne ceste,
n a več de l i h je pr i zadet vodo-
vod, poškodbe so tud i na ka-
n a l i z a c i j s k e m , e l e k t r i č n e m
i n t e l e f onskem omrež ju . E n a
starejša h i ša je un ičena, e na
je ogrožena, z a pet stavb h o
po t r ebna s ta t i čna sanac i ja ,
poškodovan i so t ud i š tev i ln i
o p o m i z i d o v i s t anovan j s k i h
i n g o s p o d a r s k i h ob jek tov .
Ce l o tno š k o d o v o b č i n i oce-
n ju je jo n a s e d e m m i l i j o n o v
evrov, p r i b l i ž n o pet m i l i j o -
nov evrov na j b i je b i l o s a m o
v Krop i , p r i t e m pa naj b i b i l
de lež o b ^ e 20-odstoten.
Z obvozi niso vsi zadovoljni MATEVŽ PINTAR
Radov l j i c a - Skoraj deset ki-
l omet rov do lg odsek avtoce-
ste Vrba-Perač ica , k i poteka
m i m o Radovl j ice, m n o g i m v
p r o m e t u po v z r o č a n e m a l o
p reg l av i c . O d s e k na j b i b i l
p r e d a n p r o m e t u v l e tu
2 0 0 8 . v t o k r a t n i r a z i s k av i
na s je zan ima lo , kako so pre-
b i va l c i obč ine Radovl j ica, k i
se z g radn jo odseka srečujejo
vsak dan, zadovo l j n i z ured i t -
v i jo obvozov. M n e n j a sode lu-
joč ih so raz l i čna. Ka r 4 2 od-
s to tkov v p r a š a n i h s p l o h n i
z adovo l j n i h z u red i tv i jo , 4 7
ods to tkov j i h m e n i , da je v
redu, le tr i je odstotk i s o ze lo
z adovo l j n i , o s e m ods to t kov
anke t i r an ih pa p rob l emat i ke
n e p o z n a j o dovol j , da b i se
l ahko opredel i l i .
D r u g o vprašan je v raz iska-
v i se je nanaša lo n a asfaltira-
n je l e ta l i š ča v Le s cah . Do -
b r i h 6 0 odsto tkov sodelujo-
č i h se z as fa l t i r an jem str inja,
2 8 od s t o t kov a n k e t i r a n i h
t e m u na sp r o t u j e , p r eos t ah
pa o t e m n i m a j o m n e n j a .
Z e l o vese l i s m o dob r ega
o d z i v a n a na ša vp ra šan ja .
T o k r a t n a m je odgova r j a l o
ka r 6 3 odstotkov pok l i c an i h
občanov, 161 sode lu joč ih pa
t ud i tokrat p r e jme št i r i b rez -
p lačne štev i lke časopisa.
Ko t v e d n o naj t ud i tok ra t
vse bralce, k i vas vseb ine , o
kater ih p i š emo , pr i tegnejo i n
se v a m zde zan im ive , povabi-
m o k na r o č i l u . V K l i c n e m
c e n t m s l ep i h s m o z Goren j -
s k i m g l a s o m za vse bodoče
na ročn i ke p r ip rav i l i u g o d n e
naročn i ške pogoje i n d r obno
p r e senečen j e - v zg l a vn i k i z
lateksa - d remvček . Vaš k l i c
z a na roč i l o p r i č a ku j emo n a
te le fonsk i š tev i lk i 517 0 0 0 0 .
Kako ste zadovoljn i z obvozi ob grad nji nove avtoceste?
Ne poznam, ne vem 8%
Ali se strinjate z asfaltiranjem letališke steze na letališču v Lescah^
AKTUALNO [email protected]
V Davči se ne damo Tako so nam minulo nedeljo ob obisku v Davči zatrjevali domačini, ki so polni optimizma, bojijo pa se za jutri napovedanega dežja. Od sveta so bile odrezane le še tri hiše, vzpostavili pa so tudi začasno cestno povezavo z Železniki, ki jo bodo v dveh mesecih asfaltirali.
A N A HARTMAN
Davča - Davča je bila eno iz-med najbolj prizadetih ob-močij v torkovem neurju s poplavami, a tamkajšnji do-mačini zaradi tega ne obu-pavajo nad življenjem. Po-besnela Davščica je odnesla okoli tri kilometre in pol ce-ste v Spodnji Davči ter pone-kod mo^no poškodovala ce-sto tudi višje v Zgomji Dav-a , a so domačini, ki so bili nekaj dni odrezani od sveta, do nedelje poškodovane od-seke cest za silo uredili, da se je do vseh dalo priti z avto-mobili, od sveta pa so bile odrezane le še hiše Janeza in Jerneja Čemažarja ter Marti-na Hudolina. Včeraj so se nekateri že podali v službo po novi začasni cestni pove-zavi z Železniki. "Ta je spe-ljana po makadanKki gozd-ni poti od Dolinarja do Zga-ge čez Podrošt do Železni-kov," je p)ojasnil predsednik KS Davča Božo Prezelj. Po napovedih župana Mihaela Prevca bodo začasno cestno povezavo, dolgo šest kilome-trov, uredili, ponekod razši-rili in asfaltirali v dveh mese-cih, kar naj bi stalo okoli osemsto tisoč evrov.
Urejanja cest so se prebi-valci Davče po katastrofi ne-mudoma lotili sami, v prvih dneh jim tako nihče ne bi mogel na pomoč. V akdji je sodelovalo 45 domačih gasil-cev, sicer pa so se vključili tudi drugi domačini, saj ima-jo precej gradbene mehani-zacije, v vasi je gotovo pet, šest bagrov. Ko jim je zmanj-kalo nafte, so jim jo dali na smučišču Cerkno, nato pa jo je skupaj s hrano dostavljala vojska s helikopterjem. Vse dni jim pomaga vojak iz Že-leznikov Primož Tolar, v so-boto se jim je pridružil pros-tovoljec, v nedeljo pa se je v Davčo prebilo 20 gasilcev iz Vač in Litije. Vse dni so gara-li od jutra do večera, da so za silo nasuli ceste, zdaj pa se bojijo dežja, ki je napovedan za jutri. "Poti so slabe, niso utrjene, in če bo dež, se bo vse premikalo. Do nekaterih hiS bo težko priti, poleg tega znajo biti take poti tudi ne-varne," se boji poveljnik PCD Davča Jernej Petemelj.
Kljub težavam s cestami so krajani v nedeljo kazali precejšno mero optimizma "V Davči se ne damo!" je od-ločen predsednik krajevne skupnosti. "Vedno razmiš Ijamo pozitivno. V Železni kih je še huje. Mi imamo vsaj domove. Redkim je voda poplavila stanovanja, eno hišo pa je zasul plaz. Po
Narasle vode so v Davči odnesle tri kilometre in pol cest. / corH<)
Hišo Ludvika Meška je zasul plaz. "Molil sem, da me ne odnese s hišo vred." / Foto: corud Ka ai
svoje smo imeli srečo. Kaj če bi se poplave začele po 14. uri, ko bi se domačini vrača-li iz služb v Davčo.' Ali pa da bi kdo imel hišo blizu poto-ka. Saj mu jo odnese," je raz-mišljal. No, za svojo hišo in življenje se je minuli torek zelo ustrašil Ludvik Meško, čigar hiša stoji zelo blizu Davščice. "V četrt ure je plaz zasul mojo hišo, v spodnjem nadstropju je bilo 85 centi-metrov vode. Umaknil sem se v zgornje nadstropje in molil, da me ne odnese s hišo vred," se spominja 64-letni Ludvik, ki se je iz Ljub-ljane pred sedmimi leti pre-selil v Davčo. Po neurju je nekaj časa razmišljal, da bi se odselil, a si je nato pre-mislil. "Župan in minister Podobnik sta mi zagotovila, da bodo storili vse, da ne bom več ogrožen, da me bodo zavarovali pred poto-kom in poskrbeli za hudour-no vodo," je bil naš sogovor-nik optimističen v nedeljo, ko se je čiščenje njegove hiše ob veliki pomoči sokrajanov že bližalo koncu. "A dokler
ne bodo tega sanirali, me bo strah. Ne da se povedati, kako se je strah zajedel vame," je še pristavil.
Janez Čemažar, čigar hiša je bila v nedeljo še odrezana od sveta, je bil odločen, da se z novim tednom odpravi v službo v podjetje Niko: "Do avta moram sicer prehoditi pet kilometrov, saj je parki-ran pri prvih hišah v Davči, do Železnikov pa bom šel čez Leskovico." V družini ima tudi dva študenta, ki še ne vesta natančno, kako se bosta vozila v Ljubljano.
"Ker nimamo ceste, to po-meni več kot pol ure dodatne vožnje čez Leskovico v eno smer. V Ljubljani sicer pred tem nista rumeravala stano-vati, ne vem pa, kaj bomo naredili sedaj."
Včeraj se je iz Davče po ne-kajdnevnem predahu z orga-niziranim prevozom v šolo v Železnike podalo 28 učencev od petega do devetega razre-da. Na 6o-kilometrsko pot čez Leskovico v Poljansko do-lino proti Škofji Loki do Že-leznikov se odpravijo ob 6.25, nazaj pa ob 14. uri.
Ludvik Meško in predsednik KS Davča Božo Prezelj
Ogorčeni zaradi oddaje Trenja Krajani Železnikov so hvaležni zaradi solidarnosti Slovencev, ogorčeni pa zaradi Trenj.
A N A HARTMAN
Železniki - Danes opoldne, natančno teden dni po kata-strofalnih poplavah, župan Železnikov Mihael Prevc (na sliki) v tamkajšnji športni dvorani sklicuje tiskovno kon-ferenco, na kateri se bodo kra-jani najprej zahvalili vsem, ki so v preteklih težkih dneh po-magali odpravljati posledice neurja. 'To so vojaki, polidsti, gasilci, dvilna zaščita, številni prostovoljci in ne nazadnje tudi novinarji, ki so korektno poročali o katastrofi, vemo pa, da nekateri žal niso," pove žu-pan in doda, da je bil razoča-ran predvsem nad zadnjo od-dajo Trenja, ki je v živo pote-kak iz Železnikov. "Pričako-val sem, da bo oddaja osredo-točena predvsem na čiSčenje in vzdrževanje hudournikov, nazadnje pa je bilo vse skupaj napad proti menL Poiskali so moje politične nasprotnike, žat^a so dobili tiste, ki niso • bili tako oškodovani, in rie krajanov, ki .so bili resnično prizadeti," je dejal.
Župan je povedal tudi, da voditelja oddaje Uroša Slaka večkrat srečuje v Ljubljani in da mu bo ob prvi priložnosti povedal, da so se njihovi načr-ti izjalovili. "Dejal mu bom, da so v Železnikih naredili ve-Uko napako, in čeprav so me hoteli sesuti, se je zgodilo rav-
no obratno. Ogromno ljudi je ogorčenih nad oddajo. Veliko pove tudi to, da so nad njo ra-zočarani drugi novinarji in celo Slakovi kolegi, saj sta se mi opravičila novinarka in snemalec iz iste medijske hiše. Sicer pa je zame ta zade-va že zdavnaj zaključena."
Župan bo danes podal tudi oceno stanja v Železnikih in poteka odpravljanja posledic. Poleg tega bodo pojasnili, kako bo potekal popis škode in koliko denarja je že priteklo na transakdjski račun občine Železniki. Po besedah župa-na jim j6 do vključno nedelje uspelo zbrati od petsto do šeststo tisoč evrov, od tega je sto tisoč evrov doniral BTC: "Tolikšnega odziva res nisem pričakoval in sem presenečen nad solidarnostjo. V Železni-ke se vrača življenje, postavili jih bomo na noge in jih nare-dili še lepše, kot so bili pred katastrofo."
Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA
Marija Vol<5ak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Jože Košnjek, Cveto Zaplolnik
UREDNIŠTVO NOVINARJI • UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Boin, Igor KavSi Jože Košnjelt, Suzana P. KovaSč, Petemd, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zapfetnik,
Danica Zavri Žlebi r, Štefan Žargi; stalni sodelavci:
Maja Beitoncelj, Matjaž Cregorif, Milena Miklavčf, Miha NagIK, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Simon Šubic, Igor Žerjav
08UK0VNAZASNOVA Jernej Stritar, Tridkel
TEHNIČNI UREDNIK Ciega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dok), Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj
G O R E N J S K I G L A S Je reg is t r i rana b lagovna in storitvena znamtca pod i t . 9 7 7 1 9 6 1 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitel j in izdajatelj: Gorenjski glas. d.0.0.. Kranj / Direktorica: Marija Volčjak J Naslov; Bteiweisova 4 . 4 0 0 0 Kranj / Tel. : 0 4 / z o i 42 0 0 . m: 0 4 / 2 0 1 4 2 13, e-mail: info{glg'glas.si : mali og las i in osmftnice : tel.: 04/20 1 42 47 (spre jem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od S. d o 19 . ure / CorenjsEci glas Je poltednik. izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 2 2 . 0 0 0 izvodov / R e d n e priloge: MoJa Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno) In devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d. . Ljubljana / Naročnina: tel.: 0 4 / 2 0 1 4 » .41 / Cena izvoda: i , 2 0 EUR. letna naroini-na: 1 27 .05 EUR: Redni plačniki imajo 1 0 % popusta , polletni 2 0 % popusta , letni 25 % popu-sta: v c e n e Je v r a č u n a n DDV po s topnj i % ; naročn ina s e upo&teva od tekoče Številke časopisa d o pisnega preklica, ki velja od začetka nas lednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trienje: tel.: 04/ 2 0 1 42 48.
GORENJSKA
Pesem združuje tudi v nesreči Pobesnela voda je v torek tudi pevcu Slovenskega okteta Janezu Trilerju uničila dom.
JOŽE K O Š N J E K
Ž e l e z n i k i - D r u g i t eno r i s t
S l o venskega ok te ta J ane z
T r U e r i z Ž e l e z n i k o v je i m e l
n a p e t k o v e m d o b r o d e l n e m
koncer tu, k i sta ga o rgan i z i -
rala Radiote lev iz i ja S loven i ja
i n Rad i o Ogn j i š č e , d v o j n o
v logo. Pe l j e z a l jud i , k i so
j i m pod iv jana voda i n p lazo-
v i u n i č i l i d o m o v e , pa t u d i
zase, saj je t ud i njegov d o m
n a R a c o v n i k u v Ž e l e z n i k i h
un i č i l a voda, tako kot m n o -
g i m v k ra ju pa je tud i n j e m u
odnes la av tomob i l .
" S a m o d ve s o b i v p r v e m
nad s t r o p j u s ta n a m os ta l i ,
vse d r u g o p a je u n i č e n o .
M e n i , ž e n i i n o t r o k o m je
voda vze la š tev i lne dragoce-
ne stvari, oče tu pa je un i č i l a
de lavn ico z op remo , v ka te r i
je s tako n a vdu š eno s t j o i n
l j u b e zn i j o i z d e l o va l jas l i ce .
Čeprav s m o se i z h i še i zse l i -
l i k s o r o d n i k o m i n z n a n c e m ,
sedaj, k o ods t r an ju j emo po-
s led ice pop lav , podzaves tno
vs topamo v k u h i n j o m i s l e č ,
da je v nje j še vedno tako pr i -
jetno, ko t je b i l o p r ed pop la-
vo," je poveda l v soboto do-
po ldne Janez T r i l e r .
K o n c e r t j e n a r e d i l n a n j
g l o b o k vt i s . " K o s e m p r e d
k o n c e r t o m i n po n j e m na -
s t opa j o č im g l a s b e n i k o m i n
p e v c e m p r i povedova l o tor-
k o v e m b o j u Že l e zn i k a r j e v z
vodo i n razde jan ju , k i ga je
pu s t i l a , so j o ka l i z m e n o j .
S p o z n a l sem, da nas S loven-
ce r e šu j e s loga, če n a m je
hudo , i n da nas še posebe j v
h u d i h č a s i h t u d i p e s e m
z d r u ž u j e . S p o m n i l s e m se
svo j i h besed, k i s e m j i h p r ed
t r em i le t i i z r eke l n a t rad ic io-
n a l n e m k o n c e r t u K l i c do-
brote, d a s i m o r a m o poma-
gati, d a m o r a m o zb ra t i č i m
več p omoč i , k i jo m o r a j o do-
b i t i na jbo l j po t rebn i . Hva le -
ž e n s e m v s em , k i s o i n še
pomaga j o n a m v Ž e l e z n i k i h
a l i so de lova l i za naše dob ro
drugje. S tor i l i so vse, k a r so
m o g l i i n mo ra l i . V r e d n i so
pohva le i n ne k r i t i ke . Hva le -
ž e n s e m š t e v i l n i m z n a n i m
i n n e z n a n i m l j u d e m , k i so
m e te d n i pok l i ca l i i n m i po-
nu j a l i p o m o č . R a d b i jo da l
n ap r e j , pa n e v e m , k o m u .
G a n j e n s e m b i l , k o s o v sre-
do, d a n po povodn j i , s top i l i
v na š u n i č e n d o m o d l i č n i
pevc i H a b r o v i fant je i z L jub-
nega p r i Sav in j i , k i j i m je na-
r a s l a S a v i n j a p o š k o d o v a l a
h išo , i n p r i n e s l i d o m a č k r u h
i n s a v i n j s k i ž e l odec , da n e
b o m o lačn i . I n še nečesa ne
b o m n i k o l i pozabU. K o s e m
v petek odhaja l na dobrode l -
n i konce r t v L jub l j ano , s e m
na p o t i s reča l dve s vo j i ne-
k d a n j i u č e n k i i z Š k o f j e
Loke, k i sta m i h i t e l i p oma -
gat ... Hva l a ! "
Janez Triler z gasilcema pred uničenim domom na Racovniku
KRATKE NOVICE
KRAN)
Na državnih cestah 20 milijonov evrov škode
N e d a v n o neur je je po prv ih o cenah na d r žavn ih ces tah in
objekt ih, ki j i h uprav l ja d i rekc i ja z a ceste , pov z ro č i l o z a pri-
b l i žno 25 m i l i j onov evrov škode . Na j v e č škode, za skora j 2 0
m i l i j onov evrov, je na G o r e n j s k e m , k jer bo za p r e v o zno s t
cest t reba zago tov i t i nekaj več kot m i l i j on evrov, o d 15 do 2 0
m i l i j onov evrov pa še za sanac i j o p o š kodb . C . Z .
KRAN)
Kritina za prizadete v poplavah
Pr i zade t im v to rkov ih pop l a v ah v Že l e zn i k i h p o d a r j a m 9 0
m ' s teršne c e m e n t n e kr i t ine za rezn ik , rabl jene 7 let. Infor-
mac i je po te l e fonu 01/361 45 53.
Solidarnost jih drži pokonci Namesto obupanosti se teden dni po poplavah na obrazih Železnikarjev že zrcali optimizem.
S I M O N Š U B I C
Ž e l e z n i k i • " Š e v e d n o je
hudo , a ob t o l i k š n i m o r a l n i
p odpo r i i n so l idarnost i , k i jo
i m a m o v teh dneh , se zave-
d a m o , da v n e s r e č i n i s m o
sam i . T o nas d r ž i pokonc i , "
po j a sn i I rena Bradeško, uč i -
tel j ica v O s n o v n i šo l i Že lez-
n i k i . N j ena š t i r i č lanska dru-
ž i n a je po p op l a v ah osta la
b r e z d o m a i n s i je m o r a l a
s t reho nad g lavo po iskat i p r i
s o rodn i k i h .
B r a d e š k o v i m je h i š o N a
P l a v ž u 64 , k j e r sta b i l a ne-
kda j žaga i n m l i n , na r a s l a
S o r a p o p l a v i l a ž e v l e t i h
1 9 9 0 i n 1991 , v e n d a r ne
t ako ze lo ko t tokrat . " To l i k o
vode še n i b i l o . K o je udar i -
la, s e m se k o m a j r e š i l č e z
s t r e ho n a d s t r e š k a z a avto-
m o b i l , ž e na p a je p rep ros to
odp l ava l a i z h i še , " je pojas-
n i l I r e n i n m o ž A n d r e j ,
ž e o d l o č e n , d a n a s e d a n j i
l o k a c i j i t i k o b So r i ne bodo
v e č ž i v e l i . " N i m a s m i s l a
z a r a d i v e č k r a t n i h pop l a v ,
p a t u d i nova o b v o z n i c a bo
š l a t i k ob h i š i , " je deja l . Ž e l i
s i , da b i m u o b č i n a omogo -
č i l a g r a d n j o n o v e h i š e n a
z e m l j i š č u , k i ga r a v no od-
k upu j e .
Z a začasno s tanovanje so
B i a d e š k o v i z a p r o s i l i p r ek
por ta la www . z e l e z n i k i . i n f o ,
n a ka t e rem se zb i ra jo sred-
s tva i n d ruga p o m o č za ob-
n o v o d o m o v i n d r u ž b e n i h
ob jektov v obč in i . "Krajevna
s kupno s t Selca n a m je že po-
n u d i l a p r a z n o s tanovan je .
V a n j se b o m o vse l i l i tako j ,
k o b o m o dob i l i kaj pohištva,
saj je naše p o v s em un i čeno , "
Igor Slabe premieru Janezu Janši razlaga, kakšno škodo je povzročila narasla voda.
je p o j a sn i l a I rena . O b a za-
konca se zahval jujeta z a vso
p o m o č , k i sta je d e l e ž n a v
z a d n j i h d n e h . " P o m a g a j o
n a m a sode l avc i i n d r u g i ,
t ud i p o p o l n i tu jc i . P re j l e je
n a p r i m e r n e k d o s t o p i l do
m e n e i n m i dejal, da m i po-
dar i avto. Le prep is je treba
na red i t i , " je z z a č u d e n j e m
poveda l And r e j .
T u d i d r u ž i n a S labe se je
m o r a l a i z s e l i t i i z pop lav l je -
nega stanovanja na P l a v žu 7.
O č e Igor , s a m o h r a n i l e c , k i
bo leha za m i š i č n o distrof i jo,
pove, da m a t i t r enu tno ž i v i v
K r an j u , e n s i n p r i s o sed i h ,
eden pa p r i b i v š i ž en i . S a m
s i je za s i l o u red i l sob i co i n
k uh i n j i c o v p r v em nadst rop-
j u s tanovanjskega b loka . "S
s i n o v o m a s m o vse d n i č is t i l i
pop l av l j eno s tanovan je . Se-
Irena in Andrej Bradeško: "Novi dom si bomo zgradili drugje."
daj m o r a m o počakat i , da se
z i dov i vsaj za s i l o posuši jo,"
je raz lož i l . Igor, k i je v sobo-
to spregovor i l t ud i s predsed-
n i k o m v lade J ane zom Janšo,
je še poveda l , da je p o m o č
p r i z ade t im v Ž e l e z n i l ^ ze lo
dob ro o rgan i z i r ana .
Občanom Železnikov Tiste, ki niso bili prizadeti v poplavah, pa hodijo po materialno pomoč, na občini prosijo, naj tega ne počnejo več.
A N A H A R T M A N
Ž e l e z n i k i - O b č i n a Ž e l e z n i k i
sporoča, da l ahko občan i pr i -
de jo po h r ano , obleko, obu -
tev, poste l jn ino i n br isače n a
n o v o l okac i j o - v k u l t u r n i
d o m v Že lezn i ke , o b e n e m pa
nap r o ša j o darova lce , da d o
nada l j n j ega n e dostav l ja jo
ob lač i l i n drugega, ker n i m a -
jo več k a m skladišč i t i . P r i raz-
de l jevanju p o m o č i v mater i -
a l n i ob l i k i opažajo, da pon jo
pr iha ja jo tud i občani , k i n i s o
b i l i pr i zadet i , i n j i h pros i jo ,
d a tega ne delajo več.
V špor tn i dvo ran i Že l e zn i -
k i so vzpostav i l i javno kopal-
n i c o , p r a l n i c o i n s u š i l n i c o .
Odp r ta je vsak dan od 8. d o
n . ure ter od 14. do 19. ure.
V obč in i voda n i pitna, za to jo
je treba prekuhavat i , z a pre-
h r ano pa uporabl jat i vodo i z
plastenk.
Občane, Id so i m e l i f>oplav-
Ijena stanovanja, opozarjajo,
da ne sme j o s a m i pr ik l juče-
vati gospod in j sk ih i n d r u g i h
aparatov n a e l e k t r i č no
omrež je . Z a navodi la z a zače-
tek upo rabe e l ek t r i čn ih vtič-
n i c pok l i č e t e n a š t ev i l ko
041/810-765, Zd ravko Od i r .
O b č a n i , k i č i s t i jo ob jek te
po poplavah, naj odpadke i n
un i čene p r em i čn i ne odlagajo
p r ed s v o j i m i objekt i . Lo ška
k o m u n a l a j i h bo v p r i h odn j i h
d n e h zače la odvažat i n a de-
poni jo.
KRATKE NOVICE
RADOVgiCA
Rdeči križ in Karitas zbirata za Kropo
O b m o č n o zd ružen je Rdečega kr iža Radovl j ica je odpr lo račun,
na katerem zbi ra prostovol jne pr ispevke za ublaž i tev pos led ic
n edavne v o d n e u jme v K rop i . Štev i lka r a čuna je 0 7 0 0 0 -
0000487321, sk l i c 290-12 Kropa. Tako Rdeči Kr iž kot župn i j -
ska Karitas sta K ropar jem že pomaga l a z o snovn im i potreb-
šč inam i , hrano, ob leko, pos te l jn ino in poh i š t vom. Kdor žel i
pomagat i prek Karitas, se lahko obrne na Župn i š č e Radovl j ica
na te lefonsk i števi lk i 04/537 47 08 ali 041/861 411. C . 2L
KROPA
Odprli tehnično pisarno
V K rop i je v petek p opo l d ne p o sk l epu radov l j i škega ž upana
z a če l a de lova t i t e h n i č n a p i sa rna , ki k r a j a nom po nedavn i
v o d n i u jm i sve tu je pr i o bnov i t v en i h de l ih v s tanovan j sk ih
h i š ah in j i m p o m a g a tud i z n a j nu j ne j š im i poprav i l i . Č l an i
t e hn i č ne p i sa rne , ki jo sestav l ja jo g radben i tehn ik , e lektr ičar
in v o d o v o d n i inšta later , v s ode l o van j u s k ra jevno s kupno s -
t jo ob i s ku j e j o kra jane na d o m u , za ob i sk pa lahko pok l i če jo
t u d i v o d j o p i s a r n e S l a v ka B a s s a n e s e j a na t e l e f o n s k o
š tev i l ko 0 41 / 496 337. C . Z .
W W W . C O R E N J S K I G L A S . S I
CERKLJE PRAZNUJEJO ~
Kmalu krožišče na Brniku "V prihodnjem letu nas čaka začetek gradnje rondoja na Spodnjem Brniku in pločnika do Vopovelj," ob prazniku občine Cerklje na Gorenjskem napoveduje župan Franc Čebulj.
SIMON ŠUBIC
Leto je naokoli in v Cerkljah znova praznujete. Najbolj slovesno bo v petek ob odprt-ju zadnje pridobitve - nove kulturne dvorane. Koliko je stala investicija?
"Natan&iega zneska vam ne morem povedati, ker smo kulturno dvorano oziroma Kulturni hram Ignacija Borštnika, kakor smo jo po-imenovali, gradili v dveh eta-pah. Dvorano smo namreč zgradili že v letu 2004 v ok-viru gradnje prizidka k Osnovni šoli Davorina Jen-ka, letos pa smo vanjo še do-končno vgradili najmoder-nejšo odrsko in dvoransko opremo. Samo investicija v opremo dvorane je tako stala okoli 650 tisoč evrov, investi-cija v celotno dvorano, vključno z gradnjo, pa bi bila po moji oceni vredna približ-no milijon evrov. Kulturni hram Ignacija Borštnika s skoraj štiristo sedeži ni pri-dobitev samo za naša kultur-na društva in celotno občino, temveč za širši gorenjski prostor, zato še toliko bolj ža-losti, da ministrstvi za kultu-ro in za šolstvo v zadnjih dveh letih, ko smo urejali šol-sko-kultumi prostor, kot so zunanja igrišča in kulturna dvorana, nista priložili niti prebitega centa, čeprav smo kandidirali na več razpisih."
Kulturna dvorana ni edina pridobitev v občini Cerklje na Gorenjskem v zadnjem letu dni. Katere večje projek-te ste še zaključili.'
"Od lanskega do letošnje-ga občinskega praznika smo poleg kulturne dvorane na-redili še mnogo drugega. Na področju komimalne infra-strukture so se tako investi-cije vodile skoraj v vseh va-seh v občini. Med njimi vse-kakor izstopa dokončanje re-gionalne ceste Spodnji Bmik-Zgomji Brnik, pri ka-teri je v skoraj polovičnem deležu sodelovala tudi obči-na, do novih cest pa so prišli tudi na hribovitem območju. Namenu smo v tem času predali novi gasilski dom v Cerkljah, v njegovo gradnjo pa je občina vložila 931 tisoč evrov. PGD Cerklje je kasne-je prispevalo izkupiček od prodaje starega doma, to je 146 tisoč evrov, vložek pa se je pretvoril v solastniški de-lež. V zadnjem letu smo zgradili precej primarne ka-nalizacije, veliko je bilo inve-sticij tudi v športne in šolske objekte. V kratkem bomo tako pridobili dodatno nogo-metno igrišče v Velesovem, kjer smo uredili še parkirne prostore, pripravljamo pa
F ranc Čebul j : Ku l tu rna d vo r ana je pr idob i tev z a ves goren jsk i prostor./foto: T,NJOOKI
tudi projekt za dograditev klubskih prostorov. Z manj-šo pomočjo smo zgradili ro-kometno in košarkarsko igrišče na Šenturški Gori, v celoti pa smo obnovili in do-gradili športna igrišča ob OŠ Davorina Jenka. Pripravili smo tudi prostorski red, ki daje možnost občanom in drugim, da^gradijo na na-šem območju. Posebej želim poudariti, da je naša občina v zadnjih letih ogrorrmo nare-dila za razvoj letališča držav-nega pomena. Hkrati smo dali možnost lastnikom tam-kajšnjih zemljišč, da ta pro-dajo po tržni ceni, in tako vsaj delno popravimo krivico kmetom, ki so zaradi nacio-nalizacije izgubili ogromno zemlje na območju letališča, Na tem mestu ne morem iti mimo preimenovanja bmi-škega letališča v Letališče Jo-žeta Pučnika Ljubljana. Slo-venski vladi oziroma njene-mu predsedniku, ki je tudi predlagal novo ime, namera-vam pisno predlagati, da se v uradno ime letališča povrne kraj Bmik. S tem se bo drža-va vsaj delno zahvalila tistim ljudem, ki so v letih od 1955 do 1965 največ žrtvovali, da je osrednje državno letališče na našem območju. Na to sem že nekajkrat javno opo-zoril, vendar ni bilo nobene-ga odziva."
Katere investicije načrtujete v prihodnjem letu?
"V prihodnjem letu nas čaka začetek gradnje rondoja na Spodnjem Brniku in pločnika do Vopovelj. Pri tem naj povem, da še vedno niso odkupljena vsa zemljiš-ča, saj eden od lastnikov zemljišč postavlja nemogoče odkupne pogoje tako občini kot direkciji za ceste. Vseeno upam, da bomo tudi ta pro-blem do konca letošnjega leta rešili in v prihodnjem letu že začeli izvajati investi-
cijo. Ce ne bi bilo tega zavira-nja, bi bila rondo in pločnik že zgrajena. Denar za ome-njeno investicijo je bil pri ministru Janezu Božiču za-gotovljen, upam da bo tudi novi prometni minister že odobrena sredstva akcepti-ral. Gradnja rondoja s ploč-nikom bo sicer stala približ-no 1,8 milijona evrov, od tega bo morala občina pri-spevati 40 odstotkov. Ker smo uspeli na razpisu za ev-ropska razvojna sredstva in pridobili 842 tisoč evrov za obnovo Petrovčeve hiše, bomo začeli tudi to investici-jo, ki bo vredna okoli 1,2 mi-lijona evrov. Ker gre za zelo star in propadel objekt, pa se končne vrednosti investicije ne da točno napovedati. Na-daljevali bomo gradnjo kana-lizacije, cest in javne razsvet-ljave ter obnove vodovoda na območju Cerkelj ter začeli gradnjo sekundarne kanali-zacije in druge infrastruktu-re na Zgornjem Brniku, ne glede na to ali bomo za ta projekt prejeli kaj struktur-nih sredstev. Dokončno mo-ramo izdelati tudi vse pro-jekte za gradnjo kanalizacij-skega in obnovo vodovodne-ga sistema na celotaem ni-žinskem območju občine. S temi projekti bomo kandidi-rali na razpisih kohezijskega sklada. Prav kmalu bomo namreč morali iti v gradnjo kanalizacije Lahovče-Vopov-Ije-Spodnji Bmik. Z občino Komendo se že pogajamo o priklopu na kolektor Komenda-Mengeš-Dom-žale, prav tako pa se že pogo-varjamo o priklopu na čistil-no napravo Dom^e, kjer pa od nas zahtevajo nekaj več kot sto evrov priključnine na enoto. Ob osem tisoč enotah torej to pomeni okoli 850 tisoč evrov priključnine. Ko-hezijska sredstva pričakuje-mo tudi za obnovo vodovod-nega sistema Krvavec in
gradnjo primarnega vodovo-da Velesovo-Praprotna Poli-ca-letališče. Enako velja tudi za kanalizacijo. Med po-membnejše projekte sodi še temeljita sanacija ceste Grad-Šenturška Gora, ki se na nekaterih delih že pose-da, drugje pa nanjo pada ka-menje. Seveda, če bomo imeli na razpolago dovolj sredstev, saj je pred nami ve-liko pomembnejša investici-ja - dom starostnikov, Ena od možnosti je, da k njegovi gradnji pristopimo kot soin-vestitor, za kar bi potrebovali osem do devet milijonov ev-rov, še vedno pa si prizade-vam pridobiti dodatne inve-stitorje."
Vodna ujma je pred tednom dni prizadela tudi vašo obči-no. Je škoda že ocenjena?
"Ocena povzročene škode na cestni in komunalni in-frastrukturi ter na gospo-darskih in stanovanjskih objektih - poplavilo je okoli dvesto različnih objektov -bo pripravljena ravno v teh dneh. Po ogledu vse škode na terenu pa že lahko po-vem, da je bilo zaradi plazov in spodjedanj uničenih pri-bližno 36 kilometrov občin-skih cest in dobra dva Idlo-metra državne ceste Grad-žičnica Krvavec. Uničeni so nekateri mostovi, tudi na poljskih poteh in v zasebni lasti. Škoda je tudi na gozd-nih poteh, traktorskih vle-kah. Po moji oceni je škode vsaj za petsto tisoč evrov, mnogo več škode pa je na vodnih strugah, ki si jo je pristojni inšpektor že ogle-dal. Za sanacijo, vodotokov pa bo morala poskrbeti dr-žava. Ne smemo pozabiti, da je v zadnji ujmi povsem zasulo in poškodovalo tudi krvavško zajetje, zato je bilo treba vodo prekuhavati. Po-plavljene so bile tudi neka-tere kmetijske površine."
Letos štirje občinski nagrajenci
Na osrednji slovesnosti ob prazniku Občine Cerklje na Go-renjskem, ki je na dan smrti nekdanjega občana, gledališke-ga igralca in režiserja Ignacija Borštnika (1. julij 1858-23. sep-tember 1919), bo župan Franc Čebulj denarno nagrado za dolgoletno delo v Krajevni organizaciji Rdečega križa Cerklje podelil Vidu Močniku iz Cerkelj. Občinska priznanja bodo prejeli Tomaž Selan iz Adergasa za dolgoletno delo v Kultur-nem društvu Pod lipo Adergas, Janez Basej iz Cerkelj za dol-goletno delo v gasilskem društvu Cerklje in Društvu upoko-jencev Cerklje ter Anton Štupar z Zgornjega Brnika za dolgo-letno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Zgornji Brnik.
Teden kulture v kulturnem hramu
Odprtje Kulturnega hrama Ignacija Borštnika, ki so ga (in osrednjo občinsko slovesnost) zaradi dneva žalovanja s prejšnjega prestavili na ta petek, 28. septembra ob 19. uri, so v Cerkljah pospremili s Tednom kulture 2007. O d 22. do 29. septembra se bo v novi kulturni dvorani zvrstilo devet kultur-nih dogodkov, vsi so brezplačni In se začno ob 19. uri. Prvi trije so že mimo: srečanje pevskih zborov, Vas na ogled postavimo občani (na sliki) in prireditev domačih učencev Ignac iz sosednje ulice. Drevi bosta nastopila Mladinski pihal-ni orkester Glasbene šole Kranj in skupina Indigo, jutri bo nastopil Gregor Čušin z monokomedijo Evangelij po Čušinu, v četrtek sledi večer arij in filmske glasbe orkestra Mandolina s solistkami Francko Šenk, Marto Močnik Pire in Mojco Hu-dovernik. V petek bodo od 17. ure naprej v župnijski dvorani v Cerkljah potekali Dnevi evropske kulturne dediščirie: Mladi po sledeh velikega arhitekta Plečnika. V soboto ob 19. uri bo v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika predstava Mož moje Žene, ob 21. uri pa glasbeno literarni večer Manjkajoči člen, v nedeljo ob 19. uri pa se bo začel večer slovenskih ljudskih plesov in pesmi. V sklopu Tedna kulture bodo 5. oktobra ob 17. uri v župnijski dvorani odprli še razstavo slikarskih del Mežanove kolonije z naslovom Znamenja v krajini. S. Š.
w Ob letošnjem
občinskem prazniku iskrene čestitke
ter veliko uspeha vsem občankam in občanom
občine Cerklje.
Franc Čebulj, župan Občinski sveL
Občinska uprava
GORENJSKA •
DOLENJI NOVAKI PRI C E R K N E M
Iz Franje je odneslo ogromno predmetov
D o opu s t o š ene pa r t i z anske Bo l n i c e Franje s e je m inu l i pet-
ek preb i lo 30 p r i padn i kov s l o venske vojske, ki so z d vo r i š č a
zače l i odnaša t i de l e raz t reščen ih barak in č is t i l i s t rugo po to -
ka Če r inšč i ca . " O d v e č e n les se mo r a v do l i n i presuš i t i , na to
pa se b o m o od l o č i l i , kaj z n j im , " je po veda l a d i r e k t o r i c a
Me s t n ega m u z e j a Idrija I v a n a L e s k o v e c . V o d a je iz F ran je
o d n e s l a o g r o m n o p r e d m e t o v . " N a j d e n e p r e d m e t e s m o
usk lad i šč i l i v Ce r k l j an skem muze j u , o d t a m pa gredo v re-
s tavra torsko de lavn i co , " je napoveda l a d i rek to r i ca in doda -
la, d a je po l eg tega ena od dveh barak, ki s ta osta l i na svo-
j em mes tu , tako z e l o ra zma jana , da jo b o d o ver je tno mo r a -
li poruš i t i . V akc i jo so se vk l juč i l i t ud i d o m a č i n i i z p ros to -
vo l jnega gas i l skega in tu r i s t i čnega d ruš tva Novak i . Leskov-
čeva se že boj i z a v s redo napovedanega dež ja : " D o takrat
b o m o skuša l i iz F ranje sprav i t i č i m več n ag rmadenega ma -
ter iala, da ne bo š k o d a še večja." A . H .
Ostanki bolnišnice pred vhodom v sotesko Pasice.
ŽELEZNIKI
Izmenjava pomoči tudi prel( Interneta
Za rad i š tev i ln ih k l i cev darova lcev , ki bi p r eb i va l c em pr i zade-
t ih Že l e zn i k o v rad i p r i skoč i l i na p o m o č v mate r i a l n i ob l i k i
(ob leka , o bu t e v , p o h i š t v o , a pa r a t i ...), j e s p l e t n i p o r t a l
w w w . z e l e z n i k l . i n f b o d petka o boga t en s s p l e t n i m o r od j em ,
ki ga najdete pod gumbom ' I zmenjava pomoči ' . Aplikacija o m o g o č a da rova l c em, da vp i š e j o i n fo rmac i j e o . tem, kaj že-
l i jo darovat i , p r i z ade t i občan i pa lahko spo roč i j o , kaj pot re-
bu je jo . D o s t o p d o in te rneta je m o ž e n v K l u bu š t u d e n t o v
Se l ške do l i ne (Češn j i ca 54), i z p i s i o tem, kaj da rova l c i p onu -
jajo, pa bodo na og led na og l a sn i desk i n a sedežu obč i ne ,
na v ra t ih t rgov ine v Že l e zn i k i h na T rn ju in b l agovn i c i Me r c a -
tor. Seveda pa dena rne p r i spevke še v e d n o lahko nakaže te
na r a čun obč i ne Že l e zn i k i - TRR : 01346 -0100007492 , sk l i c
0 0 714-2007, n amen : h u m a n i t a r n a p o m o č . P r i z ade t im v po-
p lavah lahko p omaga t e tud i tako , da svoj p r i spevek nakaže-
te na račun Kar i tas na štev i lko 02140-0015556761, pr i č e m e r
mo ra t e navest i s k l i c no š tev i l ko 0 0 6106 in n a m e n Pop lave .
Mob i t e l o v i upo rabn i k i l ahko z S M S - s p o r o č i l o m K A R I T A S na
š tev i lko 1919 pr i speva te 0 , 9 6 evra. Svoj p r i spevek lahko na-
kaže te t ud i R d e č e m u k r i žu na t r ansakc i j s k i račun 02922 -
0019831742, sk l i c 4026 , s p r i p i s o m ' Pop l ave 2007 ' . A . H .
Prve odškodnine izplačane Zavarovalnica Triglav naj bi za škodo v vodni ujmi na Gorenjskem izplačala zavarovancem približno osem milijonov evrov odškodnine. Prvi zavarovanci so jo prejeli že v sredo.
CVETO ZAPLOTNIK
Kranj - Kot je povedal Aleš K l emen t , d i rektor o t m o č n e
enote K ran j , so že v četrtek
z ju t ra j odp r l i v D o m e l o v i h
pros tor ih v Ž e l e z n i k i h začas-
no predstavništvo, k je r zava-
rovanc i tako kot v predstavni-
štvu Škof ja Loka i n n a sedežu
območne enote v K r an j u lah-
ko pri javijo škodo vsak dan od
8. do 1 8 . ure, tudi v soboto i n
v nedeljo. Postopke za uvelja-
vitev š kode so poenostav i l i ,
c en i l c em kranjske o bmočne
enote pomagajo ko leg i i z dru-
g ih enot, s kupno j ih je bi lo na
t e renu t ud i dvajset. Zavaro-
v a n c e m so prvo od š kodn i no
izplačal i v sredo, v f)etek so je
p r i b l i žno 15 odstotkov, v t em
tednu jo bodo že skoraj vsem,
k i so š kodo pr i jav i l i . Največ
pr i jav je s škof je loškega ob-
moč ja i n i z Selške dol ine, i n
sicer največ za škodo v h išah
i n na avtomobi l ih, p r i teh pa
so do odškodn ine uprav ičeni
le tisti s kasko zavarovanjem.
V zavarovalnic i pr ičakujejo na
Go r en j s k em od občanov 150
pri jav za škodo na avtomobi-
l i h i n okrog dva tisoč za škodo
n a p reos ta l em p r e m o ž e n j u ,
p r ed v s em n a h i šah , ter š e
dvajset pr i jav o d podjet i j i n
d rug i h pravn ih oseb. Zavaro-
v an c em naj b i po p rv ih oce-
n a h izp lačal i p r i b l i ž no o s e m
m i l i j onov evrov odškodn ine ,
o d tega za avtomobi le m i l i j o n
evrov, za h iše 5,5 m i l i j ona ev-
rov i n prav to l iko tud i za ško-
d o na p r e m o ž e n j u p r a v n i h
oseb. Čeprav b o odškodn ina ,
k i jo bo Tr ig lav izplačal zava-
rovancem, najv iš ja v z adn j i h
petnajst ih let ih, to za zavaro-
va ln i co ne p o m e n i finančne
nevarnosti, saj i m a za takšne
pr imere obl ikovane lastne re-
zervne sklade i n rizike zavaro-
vane pr i pozavarovalnicah. Za -
varoralne premi je se samo za-
rad i tako obsežne škode n e
bodo zvišale, mo r da pa bo tako
katastrofa spodbud i la koga k
(boljšemu) zavarovanju.
In kako so se na posledice
vodne u jme odzva l i v zavaro-
va ln i d ružb i Adr i a t i c Sloveni-
ca? Kot je povedal F i a n d Str-
niSa, d i rektor pos lovne enote
K ran j , s o zava rovanc i p rve
dneve spraševal i p redvsem o
z ava rova l n i h k r i t j i h i n po-
s topk ih z a uveljavitev škode.
C e n i l d škode so odš l i na te-
ren v sredo, tako da so v četr-
tek p r v i m t r e m oškodovan -
c e m že i zp lača l i odškodn ino .
V p ros to r ih krajevne skupno-
sti v Ž e l e z n i k i h so odp r l i in-
f o r m a t i v n i center, š k o d o so
ocenjeva l i tud i v soboto i n v
nedeljo. V Zava rova l n i d Ma -
ribor so poveda l i , da so do
petka s pr i zadet ih območ i j v
vsej S l o ven i j i p re je l i dvesto
prijav, več ino pa šele pričaku-
jejo. Po p i v i h ocenah bodo za
škodo v torkovi u j m i izplačal i
več kot m i l i j o n evrov o ^ k o d -
n ine , najv iš je škode so prav
n a Go r en j s k em . N j i h ov i ce-
n i l d so na terenu od zgodn j i h
jut ranj ih do p o z n i h večern ih
ur. V Zava rova l n i d Genera l i
p r i čaku je jo n a G o r e n j s k e m
p r i b l i ž n o sto pr i jav , n j i h ov i
c e n i l d so s i več ino škode že
ogledal i . Č e zava rovand želi-
jo, j i m i zp l a ča jo akontac i jo
od škodn i ne še p r ed dokonč-
no ugotovitvijo škode.
Gorenjska Gremo gor.
PREjELI SMO
G G
mali oglasi 04/2014247,
e-pošta: [email protected] www.gorenjskiglas.si
www.zeleznik i . info
H U M A N I T A R N A A K C I J A z a obnovo d o m o v In vrnitev upanja v obCini Železniki
Svoje prispevke lahko nakažete na račun občine Železniki:
TRR: 01346-01 00007492
Sklici za nakazilo: SploSna pomoč » 00 714-2007 Obnova zdravstvenega dontia » 00 4000-2007 Obnova fasad » 00 6500-2007
O b f i n a Ž E L E Z N I K I češnjica 48 4228 Železniki
Tel. 04 500 00 00 Fax.: 04 500 00 2 0 E-maii: uprava@obcinaj:elezniki,5i
Nič več gosposka
Ob prebiranju članka s tem naslovom v zadnji številki Go-renjskega glasa sem se spomnil besed ugfectnegci gospoda iz Kro-pe, ki jih je izrekd pred kratkim med najinim pogovorom o Kro-pi. "Kropa bo umrla ..." Zadtya vodna ujma je res zadala Kropi dodaten udarec, je pa mor^ prav ta ujtna zadnji opomin vsem odgovornim, da se zgango in o Kropi začno razmi^jati dru-gače.
Kropa je edinstven arhitektur-ni biser, je galerija umetn^a ko-tvSva na prostem, je kraj z več kot poltiso^Setno zgodovino in kraj, iz katerega so priSi Sevilni znameniti Slovenci. Žal pa niti država, niti občina do sedaj nista imela občutka za te vrednote in tako Kropa počasi umira. Če-prav je kar nekaj domačinov, ki so lepo obnovili svoje stare hiše, veliko starih lepih hiš propada. Verjetno v rtjih živijo stargši, ki nimajo več moči in sredstev, da bi se htHi obnove, mladi pa so od-šli, kajti lažje je zgraditi novo hišo, kot v skladu s spomeniško-varstvenimi predpisi obnoviti dvo- ali trinadstropno nekaj sto let staro hišo. Naloga države in občine, če ždi obdržati to nepre-cenljivo kulturno dediščino, je, da priskoči na pomoč. Na Cežbm, kije bolj revna od Slovenije, sem videl stara mesta, v katerih je ob-čina s pomoto države obnovila strehe infasade vseh hiš v starem mestnemjedru.
Nekaj podobn^ bi se rrioralo zgoditi v Kropi. Na potezi je ob-čina. Predlagam, da zbere ^pi-no sposobnih ljudi, ki bo začela pripravljati prognme za obnovo in jih s prošnjo za pomoč posre-dovati ministrstvu za jinance, za okolje in prostor, za kulturo in ustreznim organizadjam Evrop-ste zveze. Kot takojšno pomoč pa naj sredstva, ki so v proračunu namenjena izgradnji gledališča,
fakultete in drugih objektov v ka-rgu H v Radovljici in še kakšna druga, predvidena za preseke, ki lahko počakajo, preusmeri v ob-novo Krope.
Ni dovc^, da se v Kropi obnovi samo injr-astruktura, potrebno je Kropo obnoviti v cdoti, da bo po-stala tisto, kar zasluži: najl^ arhitekturni biser Slovenije,
AVGUST MENCINGER.
Radov l j i ca
Trenja Ob tn^iji in katastrofi, ki Je
v torek, 18. septembra, doletela Slovenijo, posebej je prizadelo Gorenji, bi rtajprg rad izrazil sožalje svojcem žrtvam vodne ujme. Ob takih trenutkih pride do izraza soču^e in solidarnost, želja po pomoči in seveda spod-budna beseda, ki ljudem, kijihje prizadela narava, prinesgo sporočilo, da niso sami. in oblju-to ter zaveza, da bomo poma-gali. Pri tem mediji odigrajo mg-bolj važno vlogo, saj ponesejo
sliko in besedo s prizorišča v svet. Zato smo bili neprijetno pre-senečeni ob četrtkovi oddaji POP TV Trenja z voditeljem Urošem Slakom, ki je bila dva dni po kataUtroji posnda v Železnikih, mestu. Iger se je narava naj}iuje znesla nad ljudmi in njihovimi domačijami. Izražamo ogorče-nje nad tem, kako je voditelj skozi celo oddajo ljudi razdv<yal, vnašal razdor med prebivalce, omabvaževal pripadnike civilne zaSčite, vojsko, ^sUce in prosto-vo^ce, Iju^, ki so priSi nesebično pomagat ljudem v stiski in ki so pri tem tudi ogrožali svoja živ-ljenja. Koncept oddaje, posebg pa izvajanje voditelja je bil pravi napad na solidarnost. Namesto da bi oddaja izzvenela v poziv na pomoč ljudem v stiski, in za-hvala tistim, ki so priMi pomagat, so bili na zatožno klop postav-ljeni utrujeni žene in mo^e, ki so že dva ihi brez počitka odstran-jevali posledice vodnega divjanja. Očitno je želja po senzaciona-Inosti v omenjeni oddaji pre-vladala nad vsem drugim, pred-vsem pa nad poslanstvom delati dobro. Zato je bilo pravo naspro-
Trenj petkov dobroddni kon-cert s priznanimi slovenskimi umetniki, ki so ga organizirali Radio in Televizija Slovenija, Radio C^jišče, TMom in Poš-ta Slovenije. Drugi obraz medi-
jev, voden z motivom "Pomagey'-mo ljudem v stiski". In je tudi dos^ svoj cilj - cela Slovenija je lahko nesrečnim ljudem s svojim darom pokazala, da niso sami.
MARJAN BABIČ,
Reg io t i a l n i odbo r S lovenske
l judske s t ranke Go ren j ska
GORENJSKA '/"©g-si -^
Praznovali smo v Preddvoru N a d d v e s t o tekačev v s e h starost i in n a j m a n j tol iko n a r o č n i k o v in bra lcev G o r e n j s k e g a g lasa s e je zbralo v Preddvoru n a teku in n a zabavi z G a š p e r j i v počastitev 60- letnice rednega i z h a j a n j a č a s o p i s a .
JOŽE KOŠNJEK
P r e d d v o r - V od j a tekaške
ek ipe Go ren j skega glasa Ja-
nez Ferl ic, Id je i m e l skupa j
z d i r e k t o r i c o G o r e n j s k e g a
glasa Marijo Volčjak, odgo-vo rno za st ike z javnost jo p r i
časopisu Di j io Kavfič, pred-s edn i k om K l u b a t rmas t i h i z
P reddvo ra M a r j a n o m P e t -
k o m i n š t e v i l n im i sode lavc i
i z Goren jskega glasa i n nje-
gove tekaške ek ipe na jveč
sk rb i i n de la s pr ipravo i n iz-
vedbo sobo tne p r i r ed i t ve v
P reddvoru z a 60- le tn i jub i le j
časopisa, je b i l v soboto zve-
čer zadovo l j en . N a p r v e m
teku Goren j skega glasa, k i je
b i l o benem tud i sk lepn i tek
Goren jskega pokala v rekre-
a t i v n i h tek ih , je tek lo 66
osnovnošo l cev , 18 m l a d i n k
i n m lad incev i n kar 171 čla-
n i c i n č lanov. O tekačih, m e d
k a t e r i m i so G o r e n j s k i g l a s
častno zastopa l i G rega Flaj-
nik, Miha Naglič in Cveto Zaplotnik, in zmagovalcih p i š e m o v š p o r t n i r u b r i k i .
N a j m a n j t o l i ko n a r o č n i k o v
Maruša Lavrinšek iz Preddvora:
" S u p e r se i m a m o . P r i š l i
s m o zarad i teka, saj je tek-
mova l nečakov sin, pa tud i
za rad i Gašpe r j e v , ki s o m i
v šeč . Č a s o p i s G o r e n j s k i
g las m i je v še č , ker je go-
renjsk i , z a t o s e m tud i nje-
gova naročn ica . "
i n bra lcev Goren j skega glasa
pa je spodbu j a l o tekače i n
u ž i v a l o v g lasb i a n s a m b l a
Gašper j i , k i so p r ed več kot
dva jse t im i let i p rv i č za igra l i
kot m l a d i f an t i č i p o d vod-
s t v o m Brane ta T i ča r j a , Ga-
šperjevega i z Nove vasi. Ga-
šper j i odhajajo s red i oktobra
v Z d r u ž e n e države Ame r i k e ,
več o n j i hov i pot i pa b o m o
pisa l i v T V oknu . Pr i red i tev
je i z v r s t no vod i l a M o n i k a
Tavčar , m e d gos t i pa je b i l
tud i ž upan Preddvora M i r a n
Zadn ikar , k i s i je štel v čast,
da je prv i m e d go r en j s k im i
ž u p a n i j avno vošč i l Go ren j -
s k e m u g lasu za šest desetle-
tij uspešnega izhajanja.
N a š a p r i r e d i t e v v P r e d -
dvo ru je b i l a srečanje zado-
v o l j n i h i n v e s e l i h l j ud i , k i
so n a pobudo Go r en j s k ega
g l a sa i n p r e d d v o r s k e ž u p -
n i j s k e Ka r i t a s d a r o v a l i z a
p r i z ade te v pop l a vah v Že -
l e z n i k i h . Res s m o z b r a l i
s a m o neka j sto evrov, ven-
da r s o b i l i v s i p oda r j e n i i z
srca, i sk reno , k a r t u d i vel i -
k o p o m e n i . H v a l a daroval-
cem.
Matej Crum iz Tržiča:
' T eka ška p roga je bi la ravno
prav zahtevna. V č a s i h s e m
več tekel, po t em s e m neko-
l iko odneha l , seda j pa s e m
z n o v a zače l teč i v n o v e m
k lubu Trž i ške strele. Gorenj -
sk i g l a s o b č a s n o b e r em
p r e d v s e m za rad i k ra jevn ih
nov ic . "
Miran Zadnikar, župan Preddvora:
"Z v a m i s e m name r a v a l
ostat i le po l ure, sedaj p a že
vz t ra jam nekaj ur. Ž e l im , da
bi bi l tek Goren j skega g lasa
ods l e j s t a l n o v P r eddvo r u .
Be rem vaš časop i s . Kar dva
p r e j emam: enega d o m a In
enega v s lužb i . "
Marija Ekar Iz Preddvora:
"V P r e d d v o r u b i m o r a l i
o rgan iz i ra t i še več tak ih pri-
reditev, saj so z a n i m i v e za
l judi . Go ren j s k i g las redno
be rem in za zdaj s e m z n j im
še zadovo l jna . Da se ne bo-
ste pokvar i l i ! Os tan i t e takš-
ni, ko t ste, ali pos tan i t e še
bol jš i . "
Ženska tekaška ekipa Gorenjskega glasa z direktorico M a r i j o V o l č j a k / FOIO: RIN» DOH
Prispevke za prizadete v poplavah v Železnikih sta vodji župnijske Karitas in preddvorskemu župniku Mihaelu Lavrincu izročila Marija Volčjak in Jože Košnjek. / rou-. t,na oon
Gašperji so povabili na oder tudi legendo slovenske narodnozabavne glasbe Marjana Ogrina, ki živi zadnja leta v Preddvoru. Marjan je bil ustanovitelj in vodja znanega narodnozabavnega ansambla Rž, ki je žal prekmalu prenehal z nastopanjem. / roto: ima dou
V Mengeš bo pripeljal vlak A tokrat le v okviru t r a d i c i o n a l n e g a 15. M i h a e l o v e g a s e j m a , ki s e bo o d v i j a l o d petka d o nedel je .
JASNA PALADIN
M e n g e š - Nekda j ze lo razvi-
to s e j e m s k o de javnos t v
M e n g š u že vrsto let obuja jo
S t r a d i c i o n a l n i m M i h a e l o -
v i m s e jmom , k i se bo z boga-
t i m p r o g r a m o m ta k o n e c
tedna odv i ja l v s red i šču me -
sta.
"Mengeš je g lasbeno me -
sto, za to s m o t u d i l e tos v
p r o g r a m u n a p r vo m e s t o
pos tav i l i g l asbo , " p r av i go-
n i l n a s i l a te t r a d i c i o n a l n e
p r i r ed i t ve i n p r e d s e d n i k
Ku l t u r n ega d ruš tva M i h a e -
lov s e j e m M e n g e š Š te fan
B o r i n . G l a sbeno dogajanje,
n a m e n j e n o p r e d v s e m mla -
d im , se bo tako odv i ja lo že v
pe tek zvečer . S o b o t n i p ro-
g r a m se bo zače l s s loves-
n i m o d p r t j e m prenov l jene-
ga o d s e k a S l o v en s k e ceste
ter nada l jeva l z odp r t j em se-
j e m s k i h s to jn i c . M e d glas-
b e n i m i nastop i organizator-
j i i zpos tav l j a j o nas tope
T a m b u r a š k e g a o r ke s t r a i z
Sodraž ice, m l a d i h ha rmon i -
kar jev i z šole Rob i ja Stopar-
ja, veteranov G o d b e M e n g e š
i n gostov i z francoske god-
be. V p r o g r a m u bodo sode-
lova l i t u d i č l a n i L i k o vnega
d ruš t va M e n g e š , p o s k r b e l i
pa so tud i z a nekaj novost i .
" Le to šn j a g l a vna novo s t je
gotovo ta, da b o m o v M e n -
geš p o n o v n o p r i pe l j a l i " iz-
gub l jen i v lak" • tistega, k i b i
m o r a l po p r vo tn i h nač r t i h s
konca 19. stoletja i z T r z i n a v
K a m n i k pe l ja t i s k o z i M e n -
geš, pa so ga spe l jah s k o z i
Domža l e . No , naš v lak bo to-
k ra t v o z i l po g u m a h , po
mengešk i h u l i cah pa bo obis-
kova lce p revaža l vsako po l -
no u ro . Novos t je tud i stav-
n ica," je še poveda l B o r i n i n
dodal , da bo največ l j ud i go-
tovo spet p r i vab i la nede l jska
povorka ob 14. u r i . Letos se
bodo v njej predstav i l i staro-
d o b n i k i - l a s tn i k i s ta r ih avto-
mob i l o v , moto r j ev , t raktor-
jev i n kmečke mehan i zac i j e .
Doga jan je se b o z a k l j u S -
lo v nede l j o s pode l i t v i jo pr i-
z n a n j najbo l j i z v i r n i s to jn i c i
d omače i n ume t no s t n e obr-
t i i n k o n c e r t o m a n s a m b l a
V i h a m i k i .
O r g a n i z a t o r j i r a čuna j o
t ud i letos n a š tev i l no
udeležbo.
PODBREZJE
Taborski dnevi vabijo
Ku l turno d ruš tvo Tabo r Podbrez je je pr iprav i lo z a letošnje
Taborske dneve še bolj pester p rog ram. V sobo to popo l dne
so imel i ob P i r čevem d o m u prvi s emen j N a š a kmet i ja . Pred-
stavi le so s e kmet i je Jerala, Cregorc in Rehberger ter čebelar
F r a n c P r e t n a r s s vo j im i pr ide lk i . Pr ičakova l i s o še nekaj dru-
g ih razstavl javcev, ki n i s o priš l i . T u d i ob isk je bi l s k romen ,
vseeno pa s ta za vedro razpo ložen je skrbela M a t i c P a p a s
ha rmon i ko in M a r u š a R e h b e r g e r s f lavto. Zvečer so upr i zo-
rili ob taborsk i cerkvi l judsko igro U r š ka Z la to l aska po kra-
jevni legendi . Igro bodo ponov i l i v petek in sobo to , 28. in 29.
septembra , ob 19.30. V nedeljo, 23. sep tembra , s o v Pirče-
vem d o m u odpr l i razs tavo P lečn ikov i kel ihi in s o d o b n o in-
dustr i j sko ob l i kovan je . O arhi tektovi sakra ln i ume tno s t i je
predaval Klemen Košir, domačin Tone Strlič pa je predstavil vpl iv P l e čn i kov i h de l na svoje us tvar jan je pri ob l i k ovan ju
obutve. S . S .
GG mali oglasi 04/20142 47, e-pošta: [email protected] www.gorenjskigias.si
ŽELEZNIKI
Omejitev gibanja v Železnikih
Iz redne razmere , ki so v z a d n j e m t e dnu v lada le v Ž e l e z n i k i h
i n ko zarad i č i š čen ja pop lav l j en ih ob jek tov števi ln i p r edme t i
(poh i š tvo , s t ro j i itd.) s to j i jo kar na dvo r i š č i h in u l i cah, l ahko
kaj h i t ro i zkor i s t i jo nezaže l ene osebe. Po l i c i ja je z a t o zače la
i z va ja t i 39. č l e n z a k o n a o po l i c i j i in o m e j i l a g i b an j e na
p r i z ade t em o b m o č j u . Ko t je po jasn i l S i m o n V i n d i š , vod ja
un i f o rm i r ane pol ic i je na Po l i c i j sk i uprav i Kranj, s o v s t op v
o ž j i de l Ž e l e z n i k o v o n e m o g o č i l i v s em, , ki t a m n i m a j o kaj
poče t i o z i r o m a zan j e ob s t a j a s um , d a bi l ahko i z ko r i s t i l i
nasta le r a zme re za ta tv ine in p o d o b n a de l i kven tna dejanja.
"Neka te re sum l j i v e osebe , tud i z nanc i pol ic i je, so se tu že
z a č e l e po jav l j a t i , z a t o s m o se o d l o č i l i , d a pr i v s a k e m
pr i š l eku v Že l e zn i k e p reve r imo , kaj je n j ihov n a m e n pr iho-
da," je raz lož i l V i nd i š . Po l i c i j a s i cer v z a d n j e m t e dnu na ob-
m o č j u Že l e zn i kov ni zabe lež i l a kazn ivega dejanja. S . Š .
Prvo kontrolo na poti v Železnike so policisti v soboto i z v a j a l i ž e v S e l c i h . / F«O: TINA DOVI
KRANJ
Že drugič oproščena
O k r a j n o s o d i š č e v Kran ju je prejšnj i t eden referentko Upra -
vne eno te Kran j B e r n a r d o E r ž e n K o s m a č za rad i poman j ka -
nja doka zov op r o s t i l o o b t o ž b e z l o r abe po loža ja . Nad re j en i
s o jo pred š t i r im i leti ob tož i l i , da je ko t referentka za tu jce
z l o rab i l a po loža j , ker naj b i s i pr i i zda jan ju dovo l j en j z a tuj-
c e pr i svo j i la 137.500 to lar jev. O k r o ž n o sod i š če v K ran ju jo je
jun i ja 2005 op r o s t i l o ob t o žbe , na katero se je kasne je tož i -
lec n e u s p e š n o pr i tož i l na v i š je sod i š če v L jub l jan i . P o t e m je
o k r o ž n i d r ž a vn i t o ž i l e c v l o ž i l nov o b t o ž n i p r e d l o g z a r ad i
z l o r a be po loža ja , ker naj bi n eup r a v i č eno v p o g l e d o v a l a v
c e n t r a l n i r eg i s t e r z n a m e n o m , da b i n e k o m u p r i d o b i l a
p r e m o ž e n j s k o kor is t . P rav teh o b t o ž b j o je p re j šn j i t eden
ok ra jno s od i š č e opros t i l o . Ok ra jna s o d n i c a N e v e n k a H a f n e r
je v ob raz l o ž i t v i "op ros t i l ke " poveda la , da tož i l s t vo ni doka-
z a l o nepos r ednega nak lepa . Sodba ni p r a v n o m o č n a , saj je
o k r o ž n a d r ž a vna tož i l ka N a d j a C a s s e r , ki je z a E r ž e n o v o
pred laga la p ogo j no kazen, napoveda la p r i tožbo . O p r o š č e n a
referentka pa je op r o s t i l n o s o d b o p o s p r e m i l a s komen ta r -
j em, da upa, da je ne bo po star i p raks i ž e nas l edn j i d a n
čaka lo p i s m o z novo ovadbo . S . Š .
K R I N I N A L
j E S E N I C E
Vlomilec v hiši
N e z n a n i s tor i l ec je v nede l jo v l om i l v s t anovan j s ko h i šo na
Jesen icah. O d n e s e l je p r eno sn i računa ln ik , o s e m t i s o č evrov
go tov ine in bančne kart ice, s č ime r je las tn ike o š k o d o v a l z a
enajs t t i soč evrov.
KRANJ
Izginil audi v noč i na petek je ne znan i s tor i lec na U l i c i Lo jzeta H rova t a
v Kran ju o d v z e l o s ebn i a v t o m o b i l A u d i A 6 t e m n o z e l ene
ba rve in z r eg i s t r s ko š t e v i l k o KR 12 -692 . L a s t n i k a je
o š kodova l za deset t i s o č evrov.
ŠKOFJA LOKA
Odpeljal gorsko kolo v s obo t o m e d 12. uro in 13.30 je p red t r govsk im c e n t r o m
N a m a v Ško f j i Lok i n e k d o ukrade l s i v o go r sko ko l o S u n n
Co c k i p t s s e dem i nd va j s e t im i p res tavami , ki je v r e dno pr ib-
l i ž no 4 . 8 0 0 evrov. S . Š .
Predolgo ji je stiskal vrat N a k r a n j s k e m o k r o ž n e m s o d i š č u poteka s o j e n j e z o p e r 4 9 - l e t n e g a Ble jca D a r k a E r ž e n a , ki j e o b t o ž e n , d a je k o n e c m a j a letos z a d a v i l n e k d a n j o ž e n o M o j c o .
SIMON ŠUBIC
K r a n j - P re j šn j i teden so n a
O k r o ž n e m s od i š č u v K r a n j u
z a č e l i s o d i t i 4 9 - l e t n e r a u
Darku Erženu, ki je 2$. maja letos n a B l e d u u m o r i l nekda-
n j o ženo, 45- letno M o j c o E r -
ž e n . O k r o ž n i d r žavn i tož i lec
Janez Pa lovšn i k je v ob tožn i -
c o zapisal , da je Da r ko E r ž e n
tako m o č n o s t i ska l vrat M o j -
ce Eržen, da j i je z l o m i l pod-
j e z i č n o kos t i n h r u s t ane c ,
tako da je u m r l a zarad i zadu-
š i tve z zadav i jen jem. Obtož -
b a m u n a tej pod l ag i o č i t a
s to r i t ev k a z n i v e g a de j an j a
u m o r a i z p r vega ods t avka
127. č lena kazenskega zako-
n i k a , z a k a r je z a g r o ž e n i h
n a j m a n j pet let zapora.
O b t o ž e n i se je za de jan je
oprav i č i l i n ga p red v e l i k i m
s o d n i m s e n a t o m obža lova l .
"K r i ž , k i m i ga boste na lož i -
l i , b o m p o g u m n o p r i n e s e l
d o konca i n s top i l t ud i n a to
go ro , " je k o t ve l i k l j ub i t e l j
p lan ins tva deja l o k r o ž n i sod-
n i c i A nd r e j i Ravn ika r .
Ž e v p r e i s k a v i je ob tože-
n i , k i je z a d n j i h o s e m le t
z a p o s l e n v h u m a n i t a r n e m
z a v o d u V i d , o p i s a l u s o d n i
Darka Eržena so na kranjsko sodišče pripeljali iz pripora. / fom:r,m ocu
večer. Ko t je po j a sn i l , sta se
z ž e n o M o j c o od tu j i l a pole-
t i p r e d d v e m a l e t oma , l a n i
pa sta se t u d i u r a d n o razve-
za l a . M a j a l e t o s je p r e j e l
s o dn i na log , p o k a t e r e m b i
se m o r a l i z se l i t i d a n po tra-
ged i j i . Ž e n o je za to u sodne -
ga večera p ros i l , a l i s m e še
neka j časa ostat i v h i š i , k e r
še n i n a š e l s tanovan ja , a ga
je o d l o č n o z a v r n i l a : P r i š l o
je d o o s t r i h besed, n a t o p a
ga je n e k d a n j a ž e n a prese-
net i la , saj je n e n a d o m a sko -
č i l a naden j , je p r i povedova l
o b t o ž e n i . Z g r a b i l jo j e z a
vrat i n s t i ska l , po r i va l p r o č
o d sebe, p r i j e m a pa n i po-
p u š č a l . K o s ta p ad l a p r e k
nas l an jača , je opaz i l , d a je
n j e n p r i j e m popus t i l , a te-
daj je b i l o p r e p o z n o . M o j c a
je b i l a m r t v a . E r ž en je na to v
k l e t i v ze l v rv i n z n j o pov i l
p o k o j n o Mo j co , sa j se je n i
že le l do takn i t i . P o t e m s i je
ho te l vzet i ž i v l jen je z vrvjo, a
n i zmoge l , zato je nazadn je
vze l petdeset tablet, da b i za
v e č n o zaspa l . K e r se je na-
s lednje jutro znova zbud i l , je
o d š e l n a p o l i c i j s k i odde l e k
n a B l e d i n p r i j a v i l de jan je .
So j en j e se b o nada l j e va l o
p r i h o d n j i teden.
Posledice ujmetudi v kranjski občini SUZANA P. KOVAČIČ
K r an j - Z a r a d i m o č n e g a
de ž j a p r e j š n j i torek je b i l o v
M e s t n i o b č i n i K r an j na j več
š k o d e na k r a j e v n i h c e s t a h
i n m a k a d a m s k i h poteh. Po -
d r l se je m o s t na L e t e n c ah
(pot L e t e n c e - K a m n j e k ) i n
po š kodova l m o s t n a m a k a -
d a m s k i c e s t i L e t e n c e - G o l -
n i k , z e m e l j s k i p l a z se je
s p r o ž i l p i i s t anovan j s k i h i š i
n a G o l n i k u , u s u l se je
m a n j š i p l a z p r i go s t i l n i na
R a z p o k a h v N e m i l j a h , p r e d
vas j o P odb l i c a je p l a z z a s u l
ces to i n d r u g i odnese l po l j -
s k o pot, n a J a m n i k u je p l a z
d e l n o z a s u l ob r a ča l i š č e za
av tobus . Na j več poškodova -
n i h cest z z a s u t i m i odvod -
n i k i je v k r a j e vn i s k u p n o s t i
Jošt . Š k o d e n a o b j e k t i h je
p o p r v i h o c e n a h z a na j -
m a n j 222 t i soč evrov.
N a o b m o č j u k r a n j s k e ob-
č i n e so ga s i l c i p o m a g a l i čr-
pa t i vodo i z k l e t i 137 s tano-
v a n j s k i h ob jek tov , z a l i l o je
Zemeljski podor pri Podblici/fom: rma o ki
t u d i k l e t i v p o d r u ž n i c i
O s n o v n e šo le S i m o n a Jen-
ka i n n o v i s t a vb i E k o n o m -
ske g i m n a z i j e K r a n j . V o d a
je z a l i l a š p o r t n i p a r k Z a r i -
ca, v odo so i m e U n a B r i t o f u
v m e s a r i j i A r va j , b e t o n a m i
B e g r a d i n p o d j e t j u K l i m a
Be l eha r . K l j u b nas ta l i š k od i
p o u k v o m e n j e n i h šo l ah n i
b i l m o t e n , p rav tako n i b i l
n o b e n k ra j v o b č i n i b r e z
p r e v o z n e c e s t ne povezave .
V i n t e r venc i j ah je po l eg 4 0
p o k l i c n i h gas i l cev sode lova-
l o v s e h 16 p r o s t o vo l j n i h ga-
s i l s k i h d r u š t e v v o b č i n i z
2 4 0 p r o s t o v o l j n i m i gas i l c i .
P o l e g d o m a č e o b č i n e so po-
m a g a l i v Ž e l e z n i k i h i n n a
več l o k a c i j a h v o b č i n a h
Š e n č u r ter T r ž i č .
N E S R E Č E :
LjuBEg
Planincu spodrsnilo
V sobo t o ob 19.30 se je n a pot i m e d pas t i r sko ko čo na Ko-
roš ic i in z a dn j im o v i n k o m pred m e j n i m p r e h o d o m Ljubel j
pones reč i l 70- letn i p l an i nec iz oko l i ce Trž i ča . V z a d n j e m str-
m e m de l u po t i n ad p a r k i r i š č em na L jube l ju je d o m a č i n u
spod r sn i l o . Pr i t em je pade l in z d r sn i l po s t rm i t ravnat i bre-
ž ln i , p r i b l i ž no petdeset me t r o v n iž je p o d pot, kjer ga je pred
p r e v i s o m u spe l o us tav i t i d r u g e m u p l a n i n cu . T r ž i č a n u s o
pomaga l i č l an i Go r s k e reševa lne s l u žbe Trž ič , po l i c i s t gor-
ske eno te in zd ravn ik iz T r ž i ča . Z L jube l ja s o ga z r e ševa l n im
v o z i l o m odpe l ja l i v j e sen i š ko bo l n i šn i co .
HLEBCE
Kolesarja zrinil s ceste
V petek, 21. sep tembra , o b 17.28 se je v H l e b c a h na loka ln i
ces t i L e s ce -Begun je z g o d i l a p r o m e t n a nesreča , ker je ne-
z nan i v o z n i k o s ebnega a v t omob i l a Suba ru Impreza nezna-
n ih reg i s t r sk ih števi lk, m o d r e barve, ki je voz i l o d Begunj
prot i H l e b c a m , nep r a v i l n o p reh i t eva l ko lesar ja . V o z n i k je
ko lesar ja preh i te l na p r ema jhn i bo čn i razdal j i , z a t o se je ko-
lesar us t raš i l in zape l ja l d e s no na u t r j eno m a k a d a m s k o ban-
k ino, kjer j e p o nekaj me t r i h padel . N e z n a n i v o z n i k je z vo-
z i l o m odpe l j a l naprej . Po l i c i j a n ap r o š a ne znanega vozn ika ,
da se javi na PP Radov l j i ca , prav t a ko pa nap r o š a moreb i t ne
pr iče p r o m e t n e nesreče , da pok l i če jo na t e l e fonsko štev i lko
113 ali na P P Radov l j i ca . S . Š.
S I * * " • • • • • • • • • • • • • • • • • • •••••• • • • • • • • • •J vilma.stanovnik@g-^tts.si
Nagajanja so se naveličali Novo vodstvo Hokejskega kluba Acroni Jesenice se trudi igralcem zagotoviti normalne razmere za delo, zato se čudijo sklicu izrednega občnega zbora.
VILMA STANOVNIK
J e s e n i c e - K o n e c m i n u l e g a
tedna se je začela nova sezo-
n a v hoke j sk i l i g i E B E L , ho-
kej i s t i A c r on i j a Jesen ic pa so
se p o p e t k o v e m p o r a z u n a
Duna j u , k o j i h je u gna l o do-
m a č e m o š t v o V i e n n a C ap i -
tals s 6 4 , v nede l jo n a do-
m a č e m l e d u z a be l e ž i l i p r v i
todd , saj so moš tvo celovške-
ga K A C - a p r emaga l i z 2 :1.
" N a D u n a j u s e m b i l z e l o
zadovo l j en z res požr tvova l -
n o i g r o vse ek ipe , ž a l pa je
m a l o z m a n j k a l o z a z m a g o .
N a d o m a č i t e k m i p a je b i l o
čut i t i , d a s i ek ipa n a vsak na-
č i n ž e l i zmage , i n zago tovo
so f an t j e i g r a l i p o d pr i t i -
s k o m . K l j u b t e m u j i m je
uspe lo osvoj i t i obe t o čk i i n s
t e m s m o za začetek zadovol j-
n i , " je po p r v i h d v e h letoš-
n j i h p r eds t avah ž e l e z a r j e v
poveda l špor tn i d i r ek to r Ma -
t jaž Mahkovec , k i je z začu-
d e n j e m i n o g o r č e n j e m ko-
m e n t i r a l v ab i l o n a i z r e d n i
Hokejisti Jesenic so v prvi tekmi lige EBEL v domači dvorani osvojili obe točki. /foto TinaDo«
o b č n i zbo r , k i ga je m i n u l i
pe tek za 1. ok tobe r ob 9 . 3 0
sk l i ca la p redsedn i ca N a d z o r -
n e g a o d b o r a k l u b a B o ž e n a
R o n n e r . N a n j e m je e d i n a
točka dne vnega reda i z vo l i -
tev p r e d s e d n i k a , p o d p r e d -
s e d n i k a i n m a n j k a j o č i h č la-
n o v u p r a v n e g a odbo r a k l u -
ba A c r o n i Jesen i ce . " Ž e o d
i z vo l i t ve no vega vods tva se
t r u d i m o s p o p l a č e v a n j e m
do l g a s ta re u p r a v e , p rav
tako se t r u d i m o z a č i m bolj-
še r a z m e r e za ig ra lce , išče-
m o vse m o ž n o s t i z a no rma -
l e n razvo j hoke ja n a Jeseni-
cah . T o d a o č i t no s i n e k d o
ž e l i n j e g o v p r o pad . N o v i
p r e d s e d n i k k l u b a D i m i t r i j
P i c i g a je b i l z a k o n i t o i zvo-
l j en i n m o j e m n e n j e je, da se
nekater i i z nas delajo n o r c a
i n n a m s t e m meče j o po l ena
p o d noge , " doda j a M a t j a ž
M a h k o v i c . S i c e r pa m o š t v o
A c r o n i Jesen ic ta konec ted-
na nov i t e k m i v l i g i E B E L ča-
kata v petek v G r a d c u i n ne-
de l jo v Sa l z bu rgu . D o m a se
bodo znova predstav i l i v pet-
ek, 5. ok tobra , k o bodo gost i -
l i moš t vo A l b e Vo l ana .
KOŠARKA
ŠKOFJA LOKA
Košarkarski spektakel za pomoč Železnikom
Danes , 25. sep tembra , bo ek ipa domačega košarkarskega pr-
vo l l gaša T C C Me r ca to r j a v dvo ran i na P o d n u v Ško f j i Loki
gos t i l a s lov i to t u r š ko ek ipo Efes P l i sna na če lu s t r ene r j em
Davidom Blattom, ki je na e v r op s kem prvens tvu v Špan i j i kot
se lektor Rusi je osvo j i l nas lov evropskega prvaka. Izkup iček
o d p r odan i h v s t o p n i c za t e kmo , ki se b o zače la o b 19.30,
b o d o namen i l i z a p o m o č Ž e l e z n i k om . Prav tako pa si bo v
dvo ran i na P o d n u še en košarkarsk i spektake l m o g o č e ogle-
dat i v ponede l jek , 1. sep tembra , o b 19. url, ko na pr i jate l jsko
t e k m o k ek ip i T C C Merca to r j a pr ihaja Mac cab i . V . S .
ŠKOFJA LOKA
Tudi športniki so solidarni Ka t a s t r o f a l n e p o p l a v e v Ž e l e z n i k i h s o o g r o z i l e t ud i de l o
t amka j šn j i h š p o r t n i h ko lekt ivov . Tega se zaveda jo t u d i nji-
h o v i š p o r t n i p r i j a te l j i , z a t o s o se v n e k a t e r i h k l u b i h in
d r u š t v i h od loč i l i , da I zkup i čke t ekem n a m e n i j o za pop lav -
l j ene Ž e l e z n i k e . T a k o s o n a p r i m e r i z k u p i č e k s o b o t n e
t e k m e z a p r i j a t e l j e i z Ž e l e z n i k o v n a m e n i l i š k o f j e l o š k i
r o k ome t a š i K n a u f Insu la t ion , prav tako pa s o se za p o m o č
od l o č i l i v neka t e r i h d r ug i h n o g o m e t n i h ko lek t i v ih . Iz N K
D o m ž a l e s o spo roč i l i , da so i z kup i ček o d p r odan i h v s top -
nic s o b o t n e t e k m e z D r avo n a m e n i l i z a s anac i j o i g r i š ča N K
Že l e zn i k i . Prav t a k o b odo p o m a g a l i b le j sk i odbo jkar j i , ki so
se od loč i l i , d a b o d o s o b o t n o t e k m o v Inter l ig i prot i zagre -
bšk i M l a d o s t i od i g ra l i o b 19. ur i v d o m a č i dvo ran i S redn je
go s t i n s ke šo le v Radov l j i c i (In ne v T i vo l i j u , kot je b i lo spre-
va n a č r t o v a n o ) , z z b r a n i m d e n a r j e m iz p r o s t o v o l j n i h
p r i spevkov pa b o d o skupa j z g ene r a l n im s p o n z o r j e m A C H ,
d. d. , p o m a g a l i p r i z a d e t i m v t o r kov i v o d n i u jm i v K rop i .
V e r j a m e m o pa, d a je t ak šn ih špo r t n i h ko lek t i vov b i lo in bo
še kar nekaj po vse j S loven i j i . V . S .
T e h t n i c a z a m e r j e i i i e t e l e s n e m a i č e b « • Za merjonje telesne maicobe, mišične mase in vode v telesu* Infrardeče
daljinsko upravljanje z ICD zaslonom* 100^ koralii prikazovanja • VUop z načinom . lapon' oli s pritiskom no ggmb* Vključno z balerijomi
in knjižico o zdravju
•hMdsodoMP«* v KOIFIKILL OBM^ 10 JHINDIIJSTM I« STAMA» Vm OM do reipndg<« IDOG. VM <M se « EUR s PLINHITE DOV. ZO TMUV^
ŠPORTNO PLEZANJE
AVILES
M a j a V i d m a r pr ip lezala d o b r o n a
Škofjeločanka Maja V i d m a r se iz svetovnega prvenstva v Avile-su vrača z bronasto i<olajno v težavnosti. Po naslovu svetovne prvakinje, ki ga je leta 2001 osvojila Mart ina Čufar, je to druga kolajna za Slovenijo na svetovnih prvenstvih. Vidmarjeva pa je tako bronasti kolajni z lanskega evropskega prvenstva dodala še eno s svetovnega. V finalu smo Slovenci imeli še Natali jo
C r o s , ki je na koncu pristala na sedmem mestu. T . C.
KOLESARKO
KRANJ
Kolesarj i n a s v e t o v n e m p r v e n s t v u
Jutri se s kronometrom članov do 23 let v Stuttgartu začenja svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Na prvenstvo je pod vods t vom selektorja M a r t i n a H v a s t i j e odpotova lo 13 Slovencev. V kategoriji elite bodo nastopi l i : Mate j Mugerl i ,
C o r a z d Štangelj, Jure Colčer , Borut Božič, Kristjan Fajt, Gregor
C a z v o d a ter prvič tudi Gorenjec Matej Stare. Kronometer za kategorijo elite bo na sporedu v četrtek, cestna dirka pa v nedeljo. V reprezentanci članov do 23 let so S i m o n Špilak, Jože
Senekovič, Blaž Jarc ter trije kolesarji kranjske Save: Kristjan
Koren, G r e g a Bole in G a š p e r Švab. Po kronometru prvi dan pr-venstva (nastopila bosta Bole in Koren) jih cestna dirka čaka v soboto. Poleg Špilaka je v igri za v isoko uvrstitev tudi Bole, ki je dobro pr ipravl jenost dokaza l z n . m e s t o m na dirki v Canavesseju pretekli konec tedna. M . B.
GORENJSKI S E M A F O R
NOGOMET Prva l i g a Telekom, 9 . krpg: Domža l e ; Drava 4 : 1 , Na lestvi-ci vodijo Domžalčani z 20 točkami. 2. S N L , 7. krog: Krka: Tri-glav Gorenjska o : 2. Na lestvici vodi Triglav Gorenjska s 14 točkami. 3. S N L , zahod, 7. krog: Portorož Piran : Tinex Šen-čur o : 4, Kranj: Slovan 2 : 3, Adr ia : Roletek Dob i : o, Tol-m in : Jesenice 6 : o, Jadran Dekan i : Kalcer Vodoterm Ra-domlje 2 :1. Na lestvici vodi ekipa Tolmina s 15 točkami. 1. gorenjska liga, 5. krog: Br i tof: Polet o : 2, Velesovo : Ločan 1 : 1, Boh in j : Kranjska Gora 2 :4, Bled H i r ter : Šobec Lesce o : O, Že lezn ik i : Naklo 1 ; 1, Sava; A lp ina Žiri 1 : o. Na lestvici vodita ekipi Šobca in Save s po 13 točkami. 2. gorenjska liga,
4. krog: H rastje: Podbrezje 3 :2 , Bitnje: Kondor 8 : 3 , V isoko : Trboje 3 : o. Na lestvici vodi V isoko z 9 točkami. V . S.
ODBOJKA S r e d n j e e v r o p s k a l iga , i . krog: Poso j i l n i ca A I C H D o b :
A C H Vol ley 3 : i (21, 13, -16 , 24). V . S .
ROKOMET 1. M I K l iga - m o š k i 3. krog; Knauf f nsulat ion : T r i m o Treb-nje 2 4 : 29 ( l o : 13). Vod i T r imo Trebnje, Knau f Insulat ion je brez točk deseti, i . liga - ž e n s k e 2. krog: Škof ja Loka KSI : Kočevje 23 : iS; 1. B - liga ž e n s k e : O l imp i j a M . V id ic : Merkur Nak lo i 8 : 45, Sava : Sevnica 47 :13. M . D .
GORSKI TEK 2 0 . G o r s k i tek na planino Javomik v organizaciji Š D L o m pod
Storžičem: ( 10 km, 5 5 0 m višinske razlike): moški d o 3 0 l e t 1.
N. Kuhar (GRS Jezersko, 44:03 - absolutno najboljši čas), 2. A. Šenk (TTSO Jezersko), 3. Komac (društvo TK Štim); 3 0 - 3 9
let: 1. Soklič (KK Trade Dynafit - 2. absolutno), 2. Beke (Kranj - 3. absolutno), 3. Triler (KGT Papež); 4 0 - 4 9 l e t 1. Pr imožič (Trebija); 50-59 l e t 1. Šavs (Preddvor); n a d 6 o l e t 1. Rožič (Tržič); ž e n s k e , a b s o l u t n o : 1. K lemenč ič (Tržiške strele) 1:01:20, 2. Kristane (Kranj), 3. Belak (gubljana). M . B.
KOLESARSTVO D P na d irkal išču z a d e č k e v K r a n j u : dečki A , 5 0 0 m : 1. Ko-
rošec, 2. Jelovčan (oba Sava); 2 0 0 0 m : 1. Ze lenko (Perut-
nina); r a z d a l j a : 1, Je lovčan (Sava); t o č k e : 1. Je lovčan
(Sava); dečki B: 5 0 0 m : 1. Kovač (Tropovci), 2. Korošec
(Sava); 2 0 0 0 m : i . Komperšak (TBP Lenart); razdal ja: i .
Gabrovšek (Sava); točke: 1. Gabrovšek, 2. Korošec (oba
Sava); d e č k i C , točke: i . Šuštar (Radenska Powerbar); 5 0 0
m : 1. Per (Adria), 3. Košn ik (Sava); 1 2 0 0 m : 1. Per (Adria);
razdal ja: 1. Šuštar (Radenska), 3. Katrašnik (Sava). M . B.
Dirka P o Istri za svetovni pokal za mladince: 3. etapa: 2. Ko-
ren (Slo, Sava); skupno: 13. Koren; ekipno: 3. Slovenija. M . B.
Največ navijačev je imel Jure Trlglavov skakalec jure Bogataj je imel na domačem državnem prvenstvu največ navijačev, oddolžil pa se j im je z zlato kolajno v ekipni tekmi in srebrno v posamični konkurenci.
V I I M A S T A N O V N I K
Kranj - Če ne b i bi lo ledeno mrz lega vetra, k i je popoldne zapihal pod Šmarjetno goro, b i letošnje poletno državno prvenstvo v smučarsk ih sko-kih, k i ga je pr ipravi l kranj-sk i Triglav, m in i l o v idea ln ih razmerah. O b skaka ln ic i se s icer n i zb ra l o prav ve l i ko navijačev, tisti, k i pa so priš l i , j i m n i b i lo žal, saj so v ide l i kar nekaj l e p i h skokov. N a koncu se je pokala za naslov državnega prvaka razvesel i l |emej D a m j a n (Costel la Ili-rija), k i je v skoč i l 103,5 107,5 metra ter tako ubran i l naslov državnega prvaka, na drugo mesto se je uvrst i l do-mač i reprezentant Jure Bo-gataj (SK Triglav) s skokoma 101,5 i n 107'5 metra, tretj i pa je bi l Jure Šinkovec (Costella Il ir i ja) s s k o k o m a 105,5 m 101 meter. Med t em ko je Jer-nej zadovol jen razdajal svoje nasmehe vsem, k i so m u st isni l i roko za novo domačo lovoriko, pa je b i l po lansk i poškodb i t o b a t uprav ičeno nasmejan tud i Jure Bogataj.
"Vede l sem, da se m i bo trud zadnj ih mesecev trenin-gov enkrat pov rn i l i n vesel sem, da se je to očitno že zgo-dilo. Skok i so vedno boljši, o tem pričajo tudi rezultati. Po-sebno pa s e m vesel, da sem zmagal pred domač im i navi-jači, saj je b i lo gotovo polovi-
Ekipa Tr iglava z R o k o m U r b a n c e m , R o b e r t o m K r a n j c e m , P r i m o ž e m Peterko in Juretom B o g a t a j e m (z n a j v e č j i m p o k a l o m ) j e osvoj i la n a s l o v d r ž a v n i h prvakov pred C o s t e l l o Ilirijo in d r u g o ekipo Tr ig lava.
ca navijačev ob skakalnic i da-nes moja . Vese l sem, da še vedno navijajo zame i n verja-mejo v moje skoke," je b i l za-dovoljen Jure, k i se je skupaj s k l ubsk im i prijatelji R o kom Urbancem, Robertom Kranj-c em i n P r i m o ž e m Peterko vese l i l tud i zmage v ek i pn i konkurenc i . Prva e ldpa Tr i -glava je namreč v napetem bo ju ugna la ek ipo Coste l le Ilirije (Luka Bardoifer, A n ž e Damjan , Jure Š inkovec i n Jernej Damjan), tretje mesto
pa je osvojila druga ekipa Tr i -glava v postavi Dejan P levnik, Brane Iskra, P r imo ž Z u p a n i n Jaka Ob lak . M e d gorenj-s k i m i e k i p a m i je 5. mes to osvojila ekipa N S K Trž i č Tr i -fixa, o sma je b i k ekipa S S K Mengša , deveta tretja ek ipa Tr ig lava, deseta A l p i na , tr i-najsta pa eldpa SSK Stok .
V nedeljo so se za naslove d r ž a vn i h prvakov p o m e r i l a še dekleta i n m lad inc i do 2 0 let. M e d dek let i je zmaga l a Katja P o žun (SK Zagorje) s
skokoma 94,5 i n 96,5 metra pred Ma j o Vt i č i n Evo U ^ a r (obe Zabrdje), m e d m lad inc i pa Robert Hrgota (SSK Vele-nje) p red Ju r i j em Tepešem (ŠD Do l om i t i ) i n M a t i c e m K i ama r š i č em (Costel la Il iri-ja). Najbol jš i m e d Goren jc i je b i l L u k a Leban ( N S K T r ž i č Tr i f i x ) na čet r tem mestu . Ekipa mlad incev N S K T rž i č Tr i f ixa (Matej Dr inovec, Rok Z i m a , Luka Leban, M i t j a Mežnar) je bi la najboljša tudi v ek i pn i konkurenc i .
SOFTBALL
ŠKOFJA LOKA
Lis ičke s o najboljše
S turnirjem v Škofji Loki se je končalo letošnje državno prven-stvo v softballu. Domače Lisičke so z zmago i 8 :1 proti ekipi Ježice le še potrdile naslov državnih prvakinj, drugo mesto je osvoji la ekipa Ježice, tretje pa so bile novomeške Ose. V . S.
BALINANJE
G R U D E
V reprezentanc i trije G o r e n j c i
Včeraj se je v Grudah v Bosn i in Hercegov in i zače lo č lansko svetovno prvenstvo v bal inanju. Za s lovensko reprezentan-co igrajo tud i trije Gorenjc i : J a s m i n Č a u š e v i č (posamezno in natančnp), G r e g o r M o l i č n i k (dvojice) in D a v o r Janž ič (dvo-j ice, krog), nov inca pa sta Jure K o z j e k in A l e š B o r č n i k ,
odgovorna za hitrostni d isc ip l in i . Selektor Pavle Š v a r a upa na dve kolajni. S. Š .
ODBOJKA
KRANJ
Pokal Kranja K a m n i č a n o m
Na sobo tnem turnir ju odbojkarskem turnir ju v špor tn i dvo-
rani na P lan in i je najbolje igrale k ipa Calc ita Kamnika, ki je
naprej s 3 : o premagala domač ine As tec Triglava, nato pa s
3:1 še Galex Mi r . V obračunu za d rugo mesto so bi l i domač i
odbojkarj i boljši od ekipe iz Murske Sobote. V. S.
TENIS
PORTOROŽ
N a s l o v prvakov s p e t t e n i s a č e m Tr ig lava
Igralci kranjskega Tr ig lava so spet postal i klubski prvaki. V končnic i prvenstva so se pomer i l i z mar ibo rsk im Bran ikom in zas luženo zmagal i . Za Gorenjce so pod vods t vom M a r k a
Pora nas top i l i G r e g a Ž e m l j a , B l a ž K a v č i č , Rok Jarc, Janez
S e m r a j c , B o š t j a n O š a b n i k in M a t j a ž Pogačnik . Na igr iščih teniškega k luba Portorož pa so se za naslov državnih prva-kinj mer i l a t u d i dekleta. Po rednem de lu sta se najbol je izkazal i ekipi ŽTK Mar ibora in Triglava, žal pa so bi la kranj-ska dek leta v končn i c i man j u spe šna in po i zgub l j enem dvoboju m e d dvoj icami k loni la s končn im rezul tatom 1 : 3. Ekipo deklet so sestavljale Marcela C u d e r m a n , Klavdi ja Re-
bol, U r š a J e r m a n , B a r b a r a Mulej in S o n č k a Jazbinšek. B. M .
ALPINIZEM
KRAN)
O d p r a v a n a K a n g b a č e n
V petek, 21. septembra, je odpotova la iz domov ine slovens-
ka h imala jska odprava Kangbačen 2007, ki jo vodi veteran
T o n e Škar ja Iz Mengša . M e d člani so Matej K l a d n i k in Aleš
Koželj Iz Stahovice pri Kamniku, Mit ja Š o r n z Blejske Do-
brave, T i n e C u d e r iz Bovca, Boris Lorenčič iz Mar ibo ra in
M i h a V a l i č i z Ljubljane, z a zdravje pa bo skrbel dr. D a m i j a n
Meško iz Ljubl jane. A lp in is t i načrtujejo prvenstveni vzpon
prek severozahodne stene na 7903 metre v isoki Kangbačen.
Njegov vrh so doslej doseg l i le dvakrat, leta 1974 kar deset
Slovencev. Rezervni cilj odprave je 7365 metrov v isok i Ki-
ratčuli, kamor bi se prvič vzpel i iz Nepa la . S. S.
: : • • : : : : : : : : : : • • : : : : : : : : •••••• • • • • • • •• • • • • • •• •••••• • • • • • • • • • • • • • • • • •• • • •• •••••• •• • • • • •••••• •• •••••• •• •• • •
vUma,[email protected] 11
Prvi Tek Gorenjskega glasa Gorenjski pokal v rekreativnih tekih se je zaključil s 1. Tekom Gorenjskega glasa v Preddvoru. Nastopilo je prek 250 tekačev. Najboljša sta bila Boštjan Hrovat in Petra Šink.
MAJA BERTONCELJ
Preddvor - "Trasa je bila zelo lepa. Pohvalno," so bUe bese-de Boštjana Hrovata, absolut-nega zmagovalca na 1. Teku Gorenjskega glasa, ki je pote-kal ob šestdesetletnid izhaja-nja časopisa Gorenjski glas. Start in dlj sta bila pred OŠ Matija Valjavca v Preddvoru, trasa p je bila sp>eljana ob po-sestvu Brdo, po polju in ob kanjonu reke Kokre. Tekač iz Begunj je od drugega kilome-tra 11.040 metrov dolge pro-ge tekel sam in na koncu su-vereno zmagal: "Večji del se je poleg mene s kolesom pe-ljal Ivan Šavs. Tempo je bil vseskozi enak. Tekel sem tam okrog 18 do 19 kilometrov na uro, na rahlem vzponu kak-šen kilometer na uro manj. Teka sem se udeležil pred-vsem zato, ker je bil za zaklju-ček pokala." Za Hrovatom je v cilj prišel Marko Pintar iz Sorice, lanski skupni zmago-valec Gorenjskega pokala, tretji pa je bil Peter Oblak iz Gorenje vasi, najboljši mladi-
nec med slovenskimi gorski-mi tekači.
Med ženskami je po priča-kovanjih zmagala Petra Šink iz Medvod, ki je v Preddvom sploh prvič nastopila na kate-rem izmed tekov Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih. V prvi vrsti se namreč posveča Stezi, je letošnja dižavna prva-kinja v teku na tri in pet tisoč metrov. "Današnja tekma je bila v sklopu bazičnega trenin-ga za prihodnjo sezono," je po-jasnjevala 27-letna adetnja AK Triglav, ki atletiko trenira zadnja štiri leta, prej pa je bila gorska tekačica. V tem športu je letos nastopila tudi na sveto-vnem prvenstvu in bila kot 32. najboljša članica: "Z rezoilta-tom nisem zadovoljna. Zaradi poškodbe sem lahko trenirala predvsem na kolesu. Letos sem vseskozi imela težave s hrbtom, zgolj zaradi moje trme in vztrajnosti so se stvari uredile. Izgubila sem skoraj celo sezono." Druga je bila Jana Oman, tretja pa Manca Šolar, obe iz ekipe Gorenjske-ga glasa. Najboljša časa na
otroškem teku (550 m) sta do-segla Tržičana Anže Marin in Anita Klemenčič, na mladin-skem teku (1100 m) pa doma-čin Matej Aih in Tina Kozjdc iz Valburge pri Smledniku. Skupaj je na treh progah v sklopu 1. Teka Gorenjskega glasa nastopilo prek 250 teka-čev. Organizator je bil Gorenj-ski glas v sodelovanju s Klu-bom trmastih Preddvor in bo po besedah Marije Vokljak, di-rektorice Gorenjskega glasa, postal tradicionalen.
Skupna zmaga Boštjanu Hrovatu in Jani Oman
Tek Gorenjskega glasa je bil zadnji izmed 11 tekov letoš-njega Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih. Za uvrsti-tev v skupnem točkovanju je štelo šest tekov. Skupna zma-govalca sta postala Boštjan Hrovat in Jana Oman. Hrovat je nastopil na sedmih teldh in sedemkrat zmagal, Omanova je zmagala dvakrat, bila trikrat druga ter trikrat tretja. "Zma-gal sem že Dolenjski, tudi Pri-
Otroškega teka se je udeležilo skoraj 70 najmlajših tekačev. / fou: rožIc srcgar
Najboljši trije na 1. Teku Gorenjskega glasa: drugouvrščena Marko Pintar in Jana Oman, zma-govalca Boštjan Hrovat in Petra Šink in tretjeuvrščena Peter Oblak in Manca Šolar/foio T.uoou
motski pokal, tako da se kot za Gorenjca že spodobi, da zmagam še Gorenjskega," je dejal 31-letni Hrovat
Lansko zmago je uspelo ubraniti Jani Oman, najboljši tekafid eldpe Gorenjska sa iz Srednjih Bitenj: "Sem za-dovoljna. Bila pa je kar napor-na sezona, saj pred tekmW premalo počivam. Preprosto preveč treniram. Vsak dan na-redim okrog 15 kilometrov kar h i t r ^ teka." 25-lelna tekafica še dodaja, da ji skupna zmaga veliko pomeni, teče pa pred-vsem zato, da je v dobri kondi-dji in za sprostitev. Kot nekda-njo odlično plezalko, bila je ena najboljših mladink v Sloveniji, tretja na svetovnem mladin-skem prvenstvu, na stopnič-kah tudi na evropskih prven-stvih, nas je zanimalo, kateri pokali ji pomenijo več in kje jih hrani. "Ravno si urejam stano-vanje in čakam, da mi mizar naredi vitrino, kjer bo prostor za pokale in medalje, a le za ti-ste, ki mi največ pomenijo. Trenutno mi več pomenijo s teka, ker mi tudi ta šport sedaj več pomeni, so pa biK s pleza-nja seveda na v^ i ravni, zato bodo tudi našli prostor v vitri-ni," je razložila za konec
Končno oceno Gorenjska pokala v rekreativnih tekih je dal Janez Ferlic, vodja tekmo-vanja, ki poteka v organizadji Kluba trmastih Preddvor: "Kolikor truda smo organiza-torji vložili v ta pokal, toliko smo dobili tudi nazaj. To po-meni množico zadovoljnih te-kačev, ki se bodo še vračali in so nam daU tudi nove ideje za naprej. Želje so, da bi točkova-nje štelo tudi za mlajše kate-gorije dečkov in deklic, kar po-meni, da bi bili teki krajši, manj zahtevni ter tako pri-merni za čim širši krog teka-čev. O konkretnih spremem-bah je še prezgodaj govoriti, bomo pa v roku dveh mesecev določili vse datume. Na vsa-kem teku je bilo v povprečju okrog 170 tekačev, kar je pre-cej več kot lani. V pokalu je te-klo prek šeststo tekačev, od tega jih je 105 nastopilo vsaj na šestih tekih." Po kategori-jah so zmagovala pokala po-stali: moški: 60 let in starejši: Peter Bertoncdj (Kondor Go-dešič), 50-59 let Milan Šenk (GRS Jezersko), 40-49 let To-maž Kalan (Čarman šport), 30-39 let: Boštjan Hrovat (THB), 20-29 Simon Spruk (Stahovica), do 19 let Peter Oblak (ŠD Tabor-Ter-mo); ženske: 60 let in starej-še: Marija Žmavc (Gorenjski glas), 50-59 let Nadja Fini^ar (Radovljica). 40-49 let Ana Jek>včan (Gorenjsld glas), 30-39 let Mateja Klemenčič (Tr-žič), do 29 let Jana Oman (Gorenjski glas).
GIBAJTE SE Z NAMI JANEZ FERLIC A
Rezultat je zadovoljstvo Medsebojno sodelovanje ved-
no da plodne rezultate. Go-renjski pokal v rekreativnih te-kih je zaključen in lahko reče-mo, da več kot uspešno. Tako s strani tekačev kot organizator-jev. Oboji smo se trudili po svo-jih močeh in pri^i do cilja, ki pa pomeni, da se pot nadaljuje.
Ni bilo vedno lahko in vedno vse idealno, a to je pač sestavni del našega bivanja in tako je tudi prav. Veliko dolgujemo tudi Gorenjskemu glasu, ki
Tekači, ki so uspešno zaključili Gorenjski pokal v rekreativnih tekih Ambrož Janez Arnolj Miloš Avguštin Iztok BajžeiJ Blaž Bajželj Jana BajželjMojca Bedekovič Klemen Bertoncelj Peter Bertoncelj Andrej Bertoncelj Uroš Bizjak Martin Bizjak Urška Božič Vilko Božič Anže Božič Aljaž Božič Jana Bregar Renata Brenk Matjaž Čarman Janez Čarman Mateja Čeme Andrej Červ Saša Drakslar Janez Drinovec Uroš Erjavec Blaž Eriah Pavel Erzin Miro Erznožnik Srečko Ferlic Janez Finžgar Nadja Flerin Mojca Florjančič Jan Florjančič Ivan Gaber Borut Homec Stane Hribernik Franc Hrovat Boštjan Hrovat Janez Hrovat Franc Jeler MIlan Jeiovčan Ana Jereb Klemen Jesenko Andrej Kalan Tomaž Kalan Matjaž Kalan Alenka Kaltenekar Matej Karlin Urška Katrašnik Lojze KemperI Jože Kerkez Vinko Kirm Jože Klemenčič Mateja Koder Franci
ima v zadnjem času izjemen posluh za športno rekreacijo. Vsi skupaj se zavedamo, da je to potrebno za zdravje celotne družbe. Le upajmo, da bomo Se naprq stopali po poti športa, ki nam vedno znova pomaga, da se z roba poraza odrinemo k zmagi, in nam pokaže, do kod sežejo naše sposobnosti.
Hvala vsem tekačem, orga-nizatorjem, sodelavcem, spon-zotjem in seveda Gorenjskemu glasu. Gremo naprej.
Komac Uroš Koselj Robert Kožuh Jernej Kristane Vesna Križnar Boris Kuhlang Stjepan Lakner Darko Lotrič Marjan Lotrič Neva Maček Stanko Majnik Matej Malovrh Urška Mikluš Aljoša Močnik Aleksander Močnik jelka Mohorič Srečko Moser Marija Oblak Peter Oblak Matija Oman Jana Pajk Peter Pavšek Jani Pernar Stane Petek Marjan Pintar Marko Poljanec Janez Potočnik Janez Potočnik Andraž Race Zdenko Race Petra Rožič Luka Rupnik Jure Savič Miro Senjak Marijan Setnikar Pavle Sitar Slavko Spruk Simon Stroj Valentin Šenk Milan Šolar Franc Šolar Manca Šturm Vencelj Teran Irena Trobec Marjan Trpin Emanuel Sindi Ulamec Grega Valant Frenk Vrhunc Jože Weisseisen Boris Žmavc Marija
12 NASVETI info@g-^as.si
MOJ POGLED D A M ) A N A Š M I D
Ko zmanjka besed (1)
Srečala sem smrt. V torek se je vsa divja valila mimo mene in s seboj
odnašala vse, kar ji je bilo na-poti. Bobnenje valečih se kam-nov je bilo neznosno in vmes bi skoraj lahko slišala posme-hovanje narave, ki nam je ka-zala, kako smo nemočni. Vse je bilo ena sama voda. Voda, voda, voda. Tako blagoslov-ljen dar je v trenutku postal prekletstvo. Namesto življenja je uničevala. Umazana, hi-tra, močna in polna vsega, kar je nabirala kot trofeje na svoji poti. Ljudi, hiše, avtomo-bile, zemljo, ceste, delo, sanje, smeh. Pobrala je in potem pu-stila malomarno, umazano, uničeno, mrtvo. Kot jezen otrok, ki zmeče svoje igrače in mu ni mar, koga boli. Voda je zmagala in nas naučila. Vsa-kega nekaj. Vsak ve zase, česa. Kajti smrt, ki jo je nosila ta voda, te pretrese v dno duše. Življenje je dobilo nov pomen, dan potem je bil drugačen od vseh drugih. Jutro je pokazalo vso žalost, ki jo je skrila noč. Na poti skozi Železnike do je-senovca, kjer smo doma, ni-
sem videla nikogar, ki bi jokal. Pa vendar smo jokali vsi. Ra-zen preklete vode, ki je tekla mimo naprg po svoji umaza-ni poti. Kot da se ni nič zgodi-lo, kot daje nekdo drug nare-dil to razdejanje. V kupih bla-ta sedaj ležijo zgodbe ljudi, njihovo delo, neodplačani kre-diti. Svoja življenja smo po-stavili pred svoja domovanja, v blato. Na cestah lahko mi-moidoči vidijo slike iz spalni-ce. vložen hruškov kompot, planinske čevlje, lesenega ko-njička, vse male in velike stva-ri, ki so nam polepšale dan. Vmes so ostanki. Ostanki ne-kih življenj, ki so od torka na-prej drugačna. Za mnoge prazna, kajti težko je graditi iz nič na blatu. Za mnoge polna, ker so ostali živi. Ko boste brali te vrstice, bo spet torek. Vrača se upanje, prina-šajo ga ljudje od vsepovsod. So kot čista voda, ki bo počasi sprala to umazanijo. Pa ven-dar me je strah. V sredo je na-povedan dež. In ne vem, koli-ko vode bo in ne vem, kam bo tekla. Lahko le upam, da bo tokrat izbrala življenje.
Prisluhnite nam -polepšali vam bomo TU ISlICHI
91,0 MHz ^ uiuiui.potepuh.com
Bohinjski mah za izčrpane Za islandski lišaj (Cetraria islandica) velja, da zdravi slabokrvnost, izčrpanost, želodčne težave in obolenja dihal, zlasti kašelj. Raste tudi pri nas, vendar so ga v zdravilne namene prvi uporabili Islandci. O d tod njegovo strokovno ime. A kadar je govora o tej grenki rastlinici nenavadnega videza, mu ljudski jeziki skoraj vedno pravijo bohinjski mah, gorski mah, planinski mah ali grenki mah.
PAVLA KLINER
Ta ljudska imena je island-ski lišaj dobil še v času, ko botanično še niso poznali razlike med lišaji in mahovi. Dandanes vemo, da gre za li-šaj. Tvori ga približno deset centimetrov visoka listnata tvorba. Zgoraj je olivno zele-ne barve, na spodnji strani pa je zelen ali sivo bel in ima svetle, jamaste vdolbinice. Raste skoraj po vsej severni polobli, pri nas v višjih legah in v svetlih iglastih gozdovih. Poleti in jeseni ga naberemo nekaj pesti in posušimo. Takšnega lahko hranimo in uporabljamo po več let. Vse-buje nad 50 odstotkov sluzi, vitamin B12, veliko joda in antibiotične učinkovine.
Mah v mleku in čaju
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da skoraj ni boljšega naravnega zdravila za lajša-nje kašlja in pljučnih bolez-ni, kot je planinski mah. Iz njega si pripravimo odličen napitek. Lišaj damo v mleko in zavremo. Zavreto mleko precedimo na pražen sladkor in segrevamo, da se le ta sto-pi. Karamelnemu mleku, Id ga dobimo, lahko pridamo še žličko medu, in pijemo zelo toplega v majhnih količinah večkrat na dan. Čaj pripravi-m o kot zavretek: dve žlički droge stresemo v 250 ml hladne vode, počasi segreje-mo do vrenja, pustimo, da stoji 10 minut in precedimo.
Pijemo do tri skodelice ne-sladkanega čaja dnevno. Li-šaj lahko draži želodec in črevesje ter moti delovanje jeter, zato ga uporabljamo krajši čas in v predpisani ko-ličini.
Na mah prežene kašelj in prehlad
Ljudska medicina zelo ceni čaj iz bohinjskega mahu, saj hitro in uspešno blaži in pomirja kašelj in se zato zelo obnese za zdravlje-nje prehladov, nagnjenosti k prehladom, hripavosti, za-mašenih dihalnih poti in za zdravljenje vseh pljučnih bo-lezni. Iz pljuč temeljito od-strani sluz, tudi trdo, ki se težko omehča. Dobro dene tudi pri vseh boleznih želod-ca in črevesja. Zdravi drisko in zaprtje, uravnava želod-čno kislino, ureja izločanje žolča, odpravlja prebavne motnje, želodčni katar in vsa vnetja v trebuhu. Zaradi vita-mina BI2 ga svetujejo slabo-krvnim. Pospešuje namreč razmnoževanje rdečih in be-lih krvničk v pravilnem raz-merju. Ker ima zelo poživlja-joč učinek, koristi pri izčrpa-nosti vseh vrst, tako med hu-dimi boleznimi in po njih, pri velikih izgubah krvi zara-di nesreč in operacij, po hu-dih nalezljivih boleziiih ter po želodčnih in črevesnih obolenjih. Pijemo ga še pri aftah v ustih, zmanjšanem teku, mršavosti in splošnem slabem počutju. Z rednim
Lišaj za slabokrvne
pitjem naj bi se izboljšalo stanje sladkorne bolezni. Spodbudil naj bi tudi izloča-nje mleka, zato ga dodajajo čajnim mešanicam za doje-nje.
Cenjen tudi v znanstveni medicini
Do sedaj smo govorih o uporabi lišaja v l j u b k i medi-cini, sedaj pa poglejmo, kaj o njem meni znanstvena me-dicina. Pridružuje se ljud-skemu mnenju, da lišaj po-spešuje izkašljevanje. Je učinkovit antitusik, ki pomir-ja suh kašelj. Sluzi, ki nasta-nejo z namakanjem lišaja v v o i , prekrijejo živčne konči-če v grlu in požiralniku ter tako preprečujejo vzdraže-nost in suh kašelj. Zaradi sluzi se uporablja za zaščito sluznic ustne votline, žrela,
želodca in črevesja. Grenčine spodbujajo tek in prebavo, krepijo telo kot tonik in tako pomagajo pri zdravljenju podhranjenosti in izčrpano-sti. Antibiotično delujoče li-šajske kisline pri notranji uporabi zdravijo mozoljavico in akne, pri zunanji pa po-spešujejo celjenje ran. Dan-danes dodajajo islandski lišaj tudi dražejem zoper kašelj in obremenjene glasilke.
Želatina iz lišaja
Tako imenovana želatina iz lišaja je dobro osvežilo in poživilo za bolnike. Pripravi-mo jo tako, da zel čez noč na-močimo v hladni vodi, nato zavremo in odcedimo. Doda-mo lahko nastrgano čokola-do. To pijačo pijemo toplo ali hladno. Koristi pri boleznih, ki jih spremlja huda žeja.
Kar bo, pa bo 11 v R A K O V I H K L E Š Č A H
MARJETA SMOLNIKAR
Zdrav človek ima tisoč raz-ličnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.
Petek, 8. junij
Tako kot druge bolnike me sestra vsak večer pred spa-njem vpraša, ali potrebujem tablete proti bolečinam. MoJ odgovor je vedno znova, ne, ker me pač nič ne boli. Tako ostajam, poleg Teje, na oddel-ku 200 ena redkih bolnic, ki ne uživam prav nobenih zdravil. No, vsaj glede na poln voziček zdravil, ki ga se-stra vsak večer pred spanjem poriva iz sobe v sobo, predvi-devam, da se na Golniku med paciente razdeli neizmerna
količina tablet. (Česar ne ko-mentiram, da ne bo pomote.)
Odkar mi je z ramen padlo breme negotovosti, pomeni, odkar meje sobni zdravnik seznanil z diagnozo, ponoči spim kot ubita; nič več se ne potim in sploh se znova poču-tim svobodna. Kar se, glede na mojo diagnozo, sliši domala bogokletno, ampak tako je. Iz tira me ne vrže niti umiranje, ki ga je tu in tam slišati iz ka-tere od bližnjih sob, niti pokri-
. to truplo, ki ga peljejo v mrt-vašnico in ki ga na hodniku oddelka zoo težko zgrešite. Če ste le na nogah in "migate".
Že res, da sem, kar se dia-gnoze tiče, mirna, da ne re-čem, spokojna, saj je v skladu z mojo življenjsko jilozojijo vsa-
ka stvar (če ne gre ravno za smrt) za nekaj dobra. Nemir-na, bom kar rekla preplašena, pa sem zaradi bronhoskopije, ki jo imam danes na umiku. Ker moram biti zaradi pre-iskave tešča, zjutraj ne popi-
jem niti doma pripravljenih zelenjavnih in sadnih sokov, ki mi jih je Tina (poleg druge hrane) včeraj prinesla in so ne-pogrešljivi del mojega novega načina prehranjevanja.
Na tešče tako čakam, da me sestra odpelje u ordinacijo v pritličju, kjer bronhoskopijo opravljajo tako rekoč po teko-čem traku. In, brez narkoze, karJe tudi treba povedati. Za-kaj je to dobro, pa ne vem.
Naj še enkrat povem, vna-prej nisem želela o bronhosko-
piji prav nič slišati; ne od ti-stih, ki sojo že prestali, da ne rečem, preživeli, ne od zdrav-stvenega osebja. Če sem odkri-ta, me Je posega preveč strah in se tolažim v maniri, kar bo, pa ho. In, Je, z eno besedo: grozno. Vsaj meni.
Ne smem reči, da je bronho-skopija kdo ve kako boleč po-seg. Pravzaprav sploh ni bole-ča. Je le tako nazarensko zopr-na, da se mi kaj bolj zoprnega doslej v življenju še ni zgodilo in se mi tudi nikdar več ne bo. Hočem reči, da na bronhosko-pijo nikdar več rte pristanem. O tem sem vsaj zdaj, ko je za mano, prepričana.
Po druff strani pa konkret-no sploh ne vem povedati, kaj
je pri bronhoskopiji tako ne-
znosno. Rečem lahko le, da vam usta, grlo in nos nafilajo z veliko količino pomirjeval, zaradi česar vam gre na bru-hanje, bruhati pa ne smete. Nič manj zoprno ni, ko ti zdravnik s tanko cevko, ki ima na koncu lučko (če se ne motim), šari po bronhijih in ti Jih, za nadaljnjo preiskavo, tu in tam tudi odščipne. Vse-kakor nisem prepričana, da vse to šarjenje po pljučih in bronhijih na pacientovo zdravje vpliva blagodejno.
Pri vsem tem javkanju pa je pošteno, da povem tudi to, da si opomorem takoj po opravljenem posegu in da ordinacijo zapustim na lastnih nogah.
(Se nadaljuje.)
RADOSTI ŽIVLJENJA info@g-^s.si
Penuše BORIS BERGANT
Penuše so proti mrazu zelo odporne zelnate trajni-ce, izvirajo iz Evrope in Azi-je, udomačile pa so se skoraj po vsej Severni Ameriki, Ka-ribskem otočju in Južni Ameriki. Pri nas raste samo-niklo osem vrst penuS, rade imajo vlažna rastišča na travnikih, obrobjih vrtov in v dolinah potokov in rek, veli-kokrat pa jo imamo nevede tudi na vrtu. Najpogostejše predstavnice penuš so dla-kava, grenka, travniška in grenka penuša, penušam podobna pa je tudi vodna kreša, ki raste v vodi, ima večje liste in jo lahko nabira-mo tudi pozimi. Nabiramo najprej cele mlade rasdine, potem pa posamezne liste, poganjke in cvetove, ki so precej majhni in beli. Pri nabiranju penuš bodimo pozorni na rastišče, tako da jih ne trgamo na vsakem močno pognojenem travni-ku. Vodna kreša naj bo de-ležna še večje pozornosti; nabiramo jo le v brezhibno čistih vodah in jo pred pri-pravo kljub temu še dodatno operemo. Penuše in njihova semena včasih prodajajo tudi v zeliščnih vrtnarijah povezane v šopke, lahko pa jih tudi gojimo na vrtu. V plastični vrečki in v hladilni-ku se ohranijo štiri do pet dni, medtem ko si s suše-njem in zamrzovanjem ni vredno beliti glave, saj jo je možno v naravi dobiti skoraj vse leto. Penuše in vodno krešo uporabljamo podobno kot rukolo in hren, ki so jim tudi najbolj podobne po okusu. Penuše dodajamo
raznim solatam, juham, krompirjevim, ribjim in su-homesnatim jedem.
Lososovi žličniki s penušo
Z a 4 osebe potrebujemo: 35 dag dimljenega lososa, 5 dag ki^ smetane, 5 žlic sesekljane penuše ali vodne kreSe, sol in sveže mlet poper.
V muJtipraktiku gladko zmeljite meso dimljenega lososa skupaj s kislo smeta-no. Začinite z drobno sesek-ljano penušo, soljo in po-prom. Dobro premešajte ter z dvema mokrima žlicama oblikujte žličnike in jih pola-gajte na oprane penuSeve li-ste ter takoj postrezite.
Piščančji koktajl s penušo
Za 4 osebe potrebujemo: 50 dag piščant^ega Jileja brez ko-sti, sok pol limone, sol, 4 pesti penuše ali vodne kreše. Za omako: 1 kozarček navadnega
jogurta, 2 žlici majoneze, 1 žli-co kečapa, 1 žličko gorčice, 1 brizg sojine omake, 1 bri2^ ko-
njaka, limono in svež koper ali peteriilj za okras.
Piščančje prsi skuhajte v slanem kropu. Kuhane ohla-dite v ledeno mizli vodi. Za omako zmešajte vse sestavi-ne. Kozarce za koktajl oblo-žite z opranimi penuševimi listi, v vsakega dajte eno žli-co omake, po njej razdelite na trakove narezane piščanč-je prsi in jih prelijte s pre-ostankom omake. Okrasite z limono in vejicami kopra ali peteršilja ter takoj postrezite.
Tunin file s penušinim pestem
Za 4 osebe potrebujemo: 1 kg tuninega Jileja, olje, i j dag sve-že penuše ali vodne kreše, j žli-ce pinjol ali orehov, ekstra de-viško oljčno olje, 6 žlic parme-zana, sol in sveže mleti poper.
Tunin file narežite na rezi-ne, solite in jih z obeh strani spedte na vročem olja Med-tem v električnem mešakiiku (ali možnarju) zmeljite pinjo-le in grobo nasekljano penu-šo, dodajte naiiban parmezan in prilijte toliko ekstra devi-
škega oljčnega olja, da dobite gladko, kremasto omako. Po okusu jo solite in popoprajte ter jo prelijte preko pečenih lososovih filejev in postrezite s kuhanim ali pire krompirjem.
Mlačna svinjska ribica na penuši
Za 4 osebe potrebujemo: 50 dag svinjske ribice, malo olja, 20 dag penuše ali vodne kreše, 30 dag paradižnika češnjevca, 8 dag parmezana, 4 žlice eks-tra deviškega oljčnega, olja 3 žlice balzamičnega kisa, sol in sveže mleti poper.
Svinjsko ribico začinite s soljo in poprom ter jih na vročem olju v pokriti posodi specite in ohladite na 40 sto-pinj Celzija. Penušo čistite, operite in dobro odcedite, zložite jo na velik ovalen krožnik in posujte s četrtina-mi češnjevca. pokapajte z oljčnim oljem in balzamič-nim kisom ter solite in popo-prajte. Solato obložite z rezi-nami svinjske ribice, potresi-te z naribanim parmezanom in takoj postrezite, najbolje s svežim kruhom ali toastom.
ZELENO IN CVETOČE IGOR PAVLIČ
Senčni vrt Nemalo ljudi v jesenskem
času presadi vrtove na novo, bodisi z novimi rastlinami, bodisi da obstoječe razdeli. Za večino rož velja, da naj-lepše uspevajo ravno na son-cu. Kdor ima v vrtu visoka drevesa, ki dajejo prijetno senco v poletni vročini, ve. da pod širokimi vejami zlepa ne zraste nič. Ali pa je del vrta obrnjen tako, da je od sonca obsijan samo za nekaj ur. Senčni del vrta je težje posaditi, vendar se zadnja leta najde vse več rastlin, ki ustrezajo tudi takim rastnim pogojem.
Hoste so ene izmed naj-bolj hvaležnih rastlin, ki
tudi najlepše uspevajo v senčnih predelih vrta. Sploh, če se nam vrt posta-ra, drevesa in grmi zrastejo in nehote imamo ogromno sence, spodaj pa ne raste niti trava. Zato pa bodo svo-je mesto našle trajnice za senco. Danes so na tržišču obširne ponudbe host. Tako po barvi kot velikosti. Po barvah ločimo rumene, mo-dre, bele, pisane, zadnja modna novost so z rdečimi stebli. Veliko zelenih sort dobro prenaša vsaj delno sončno svetlobo. Nekatere dobro rastejo tudi, če imajo del dneva sonce in take po-sadimo med druge trajnice.
da zapolnijo gredice med neštetimi cvetovi.
Slovenci poznamo okrog petsto različnih sort, med-tem ko je po drugih deželah to število veliko večje. Skoraj-da nista več dve enaJd, toliko križancev je nastalo. Z vsto-pom v Evropsko unijo se je uvoz sprostil in nobene ovire ni pri nas kupiti katerokoli sorto. Drugače so jih nekate-ra podjetja z Nizozemskega pošiljala tudi po pošti, oziro-
ma na podlagi nakupa iz ka-taloga. Po dveh ali treh letih se vam rastlina tako razraste, da jo je potrebno razdeliti. To storite sedaj v jeseni, iz-kopljite celo rastlino in pre-vidno korenine razdelite na več manjših šopov. Posadite in drugo poletje boste imeli ne samo rastline z večjimi in lepšimi listi, ampak tudi z nekaj cvetovi, ki so od bele do rožnatih in vijoličnih od-tenkov.
KUHARSKI RECEPTI ZA VAS IZBIRA DANICA DOLENC
Tedenski jedilnik Nedelja - Kosilo: korenčkova kremna juha, goveji medaljoni (ribica) v naravni omaki, širokf rezanci, endivija s paradižni-kom, grozdna pogača; Večerja: dušeni jajčevci, toast, jogurt. Ponedeljek • Kosilo: rižota s papriko in šunko, mešana solata, grozdje; Večerja: narastek iz prosene kaše in jabolk, kompot. Torek - Kosilo: zeljnata juha s krompirjem in kranjsko kloba-so, palačinke s slivovo marmelado, kompot; Večerja: jetrna pašteta, črn kruh, pečena jabolka. Sreda - Kosilo: gobova juha, testenine z mesno omako, me-šana solata; Večerja: ocvrte sardelice, blitva s krompirjem po dalmatinsko. Četrtek - Kosilo: juha iz blitve, majaronovo meso, zeliščni riž, endivija z jajcem; Večerja: piščančja enolončnica z bučko, kruh. Petek - Kosilo: porova zelenjavna juha, ribji fileti po tržaško, pire krompir, radič s fižolom in korenčkom, sadni puding; Večerja: pečen bučni štrukelj, jogurt aH kompot. Sobota - Kosilo: goveja juha, meso iz juhe z vinsko omako, pražen krompir, biskvit s poprovo meto; Večerja: hrenovke na žaru, toast, zelenjavna plošča.
Piščančja enolončnica z bučko
Zfl 4 osebe potrebujemo: 2 žlici olja, 1 čebulo, 1 strok česna, šo-pek peteršilja, 1 korenček, 30 dag zmletega piščančjega mesa, 1 žlico moke, 1 liter vode, 1 kokošjo jušno kocko, 20 dag naribane bučke, 1 večji krompir, 1 žlico paradižnikove mezge.
Na maščobi opražimo sesekljano čebulo, dodamo narezan korenček in krompirjeve kocke, pražimo, dodamo meso, pražimo še i o minut, nato vse skupaj oprašimo z moko, še malo pražimo, dodamo naribano bučko, paradižnikovo mezgo, jušno kocko, strt česen In nasekljan peteršilj, solimo in popramo, zalijemo z vročo vodo ter pri malem ognju sku-hamo do mehkega.
A Kovintrade-Metal Tr|«vlai i i prtdal iTi k»vU i. J«s«tlci
KOVINTRADE METAL d. O. O. Jesenic« zaposli 5 delavcev (tn/ž) In sicer za delovna mesta:
1. Rezalec NC: Zahtm: aot)razba tehnične smeri ali ključavničar, strojni mehanilt oz. druga ustrezna izobrazim kminarske stroke, ter 2 leti delovnih izkušenj. Unrik večizmensko delo v sistemu 5+2 (ponedeljek-petek) ZahteaiH teksM sp«s«b»»stl: oster vid, ročne spretnosti, fizična moč
2. Pomočnik rezalca NC: Zabttn: ključavničar, oblikovalec kovin, orodjar ali druga ustrezna izobrazba kovinarske stroke VrtUc večizmensko delo v sistemu 5+2 (ponedeljek-petek) Zahtenne tekste sposohMsU: oster vid, ročne spretnosti, fizična moč
3. Delavec v proizvodnji: ZaHaie: obdelovalec kovin ali dniga ustrezna izobrazba kovinarske stmke Unlk dvoizmensko delo Z»lrt»w»e telts»e sposatMstl: oster vid. ročne spretnosti, fizična moč
Prednost bodo Imeli kandidati z Izpitom za upravljavca viličar-ja In za vodenje žerjava s tal ter z delovnimi izkušnjami. Prijave bomo zbirali do vKlJučno 30. 09. 2007 na naslov Kovintrade IMetal d. o. o., Cesta železarjev 8, 4270 Jesenice, s pripisom "KADRI".
G G I I Z L E T I / ^29. september in 6. oktober 2007
OKTOBERFEST - cena 37 EUR
Napovedujemo NOTRANJSKA IN MIHAELOV SEJEM V NOVI VASI-so. 9.2007 Program: Odhod avtobusa ob 8. uri iz Kranja. Ogled lUkovega Škoc-jana In Križne jame. Na Mihaelovem sejmu veselica. Poskusili boste _ jedi iz krompirja, zelja, kolerabe in kupili ozimnica. Cena: 18 EUR, i
KOSTANJEV DAN NA KRASU • 13.10.2007 Dobro boste jedli, pili In se zabavali. Cena z ogledom kraške jame Dimnice: 22 EUR
Naročniki Gorenjskega gtiisa imajo 107o popust
Pr ave: Agencija Linda po tel.: 04/235 84 20,041 /248 773 ^ j u ali Cofenjsici glas po tel.: 04/20142 41.
Gorenjski Glas
1 4 ZANIMIVOSTI [email protected]
P L A N I N S K I KOTIČEK: V O G E L ( 1 9 2 2 METROV)
Razgled z v r h a Vog la v s m e r i spodnje bohinjsk ih gora
Gora, kije posodila ime Vogel je sinonim za visokogorsko smučišče, kjer je potrebnih kar nekaj metrov snega, da je smuka izvedljiva. Ime je sposojeno od gore na zahodu, ki s svojo obliko spominja na piramido.
J E L E N A J U S T I N
V daljavi v iden Krn z G o m i š č k o v i m zavet i ščem in g o r o brez
vrha, Batognico
Velika večina ljudi, ko jim poveš, da si bil poleti na Vo-glu, reče: "Ja, sej gor te pa gondola prpele!" Ko bi le ve-deli, kako se motijo. Kabin-ska žičnica iz U kanca nas res pripelje do Rjave skale, kjer stoji SKI hotel Vogel, na nadmorski višini 1540 metrov. A do našega cilja, do vrha Vogla je vsaj Še dve uri hoje, odvisno, po kateri poti boste šli, saj se potke tam okrog kar prepletajo. Tale, ki vam jo bom danes opisala, je časovno še ma-lenkost daljša.
Od Ski hotela krenete v smeri markacij za Šijo- Pot poteka po smučišču, preko katerega je speljana maka-damska cesta. Najprej se vzpnete mimo zgornje po-staje sedežnice Zadnji Vo-gel, greste mimo planine Orlove glave, kjer je od leta 2004 znova postavljen križ,
ki ga je leta 1935 postavil župnik Franc Sodja ob ev-harističnem kongresu v Ljubljani. Vi še kar sledite markacijam za Šijo. Svetu-jem vam, da se držite desne poti, kajti le-ta poteka lepo po senci, ki jo boste v naslednjih urah močno pogrešali. Ko pridete do se-dla Sija, se levo odcepi pot proti Rodici in Črni prsti, desno pa pot proti Voglu. Ampak, ker ste z menoj, bomo pot nadaljevali kar naravnost navzgor na Vrh dlani, ki meni 1852 metrov. Na vrhu ni ničesar, le lep razgled, vse tja do Krna. Z Vrha dlani sledimo ne-markirani grebenski poti, ki se počasi spušča na mar-kirano, širšo pot. Pot nekaj časa poteka skoraj vodorav-no, Vogel je z vsakim kora-kom bližje. Potem pa, pre-senečenje. Pot se spusti v najglobljo škrbino v za-hodnem grebenu spodnje
bohinjskih gora. V tem delu je potrebna skrajna pre-vidnost, saj je pot kamnito-skalnata in drseča. Hodimo po grušču, kjer kaj hitro lahko zdrsnemo. Previdno. Škrbina se konča na marki-rani poti, ki z Zadnjega Vogla pripelje pod sam Vo-gel. Dosežemo Vratca, 1725 metrov. Ko se začnemo str-mo vzpenjati in vrh Vogla, vidimo pred seboj, se pot spet spusti. Roko na srce. možno je kar "udariti dire-tissimo" direktno na vrh Vogla, a vam to odsvetu-jem, saj je vzpon dokaj zah-teven. Še naprej sledimo Slovenski planinski poti, ki je označena s številko 1, do velike skale, kjer je smero-kaz Vogel. Na vrh se povzp-nemo iz njegove zahodne strani.
Vrh Vogla, kjer sta vpisna knjiga in žig, nudi čudovit razgled; na sever proti Tri-glavskemu pogorju, na za-
hod pa proti Krnu, kjer se pred njim lepo vidi spomin na divjanje 1. svetovne voj-ne. V mislih imam goro Batognico, goro, ki je brez vrha, saj so tone nitroglice-rina vrh dobesedno zdro-bile. Turo lahko podaljšate še z vzponom na Žabiški Kuk (1844 metrov), kjer do sedla sledite SPP, pot do vrha pa se potem še strmo dvigne na mogočno skalno gmoto.
Vrnete se na Vogel, se z njega spustite do Vratc, kjer sledite markacijam za Zad-nji Vogel, Vmes lahko zavi-jete tudi do Orličja, odvis-no. kakor želite. Poti so markirane in strah, da bi se izgubili, je odveč.
Od Rjave skale do vrha Vogla boste po opisani poti hodili približno dve uri in pol, za spust boste potrebo-vali precej manj. Odvisno od vaših kolen. Pa veliko užitkov!
ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE
- PROSTA DELOVNA MESTA
NA GORENJSKEM (m/Ž)
POM. GOSTINSKI DEL 26.9.07: ERNAD GERZ)C, C. TALCCV1B, JES£NICe 3.10.07; 2BRmA2LfiiiC. MOSTE 44, ZfKMKA 061. BREZ POKUCA 2S.9.07; ASIMA HAULCMC. DELAVSKA 10, KRANJ 2.1007: BGP. IOOne£7A38A. KRANJ 28.9,07; CAa£)(. STH MAftE ALK Mr€S 9. IPŽA 28.9.07: ISS SERVtSfSTEM, PTUJSKA 95. MARGOR S.9 07;MES0M <NIK. K0flEN0VA9.1241 KAMT
5.10.07; OGRSC. POORECA 5. MAVČIČE 20.10,07: OmCK iNŽNIRlNG, PREDMOST 22. POL-JANE NAD SK LOKO POM. DELAVEC iai0,07:8O0OČNOST. mu&CA 198. HRUSJCA 2-10.07. CASLDC STEMAftEAUK MWCS S.TRŽJČ 6.10.07; JUSUn DELAL STRAŽtŠKA 3. KRANJ 25.9,07; KRANJSKJ KOLAČEK. TAVČARJEVA 17, Kfmj 5.10.07: PIČMAN. 8RITC3F 39. KRANJ 2.10.07; FRANC NOVAK. IOOR»ČeVA2«. SK L0K> 20.10.07: OJCU INŽJNRNa PREOMOST 22. POL-JANENADSK LOKO OSNOVNOdOCSKA iZOBR 2.10.07: AGBiCUA LUKA, SAVSKA 10. UUBLMM 27,9.07: JASNA PISANEC, PARTIZANSKA 47. ŠK LOKA 17.10,07: KEMPERLE. OTOW 3. ŽELEZNIKI 28.9.07; KGZ Z 0 0.. KICAČSVA 63 A. ŠK. LOKA. Ž5.9.07; KREK RIBNO, SAVSKA 35. BLED 25.9.07: KOROŠKA 14. KRWJ 4.10.07; ROMA-TB(. POOŠUO 14. TRŽIČ 26 .07; SMON SOOMK, ZALOG 55, CERKUE. 3.10,07; SJMTAL, LHOSIROJSKA 38. ULSLlftNA 20,10.07; SINTAL, l/TOSTROJSKA 38. UJBUWA 28.9X77: VMOJUS ŠENČUR. KRAMISKA i. ŽENČU) POM.VŽIVJLSTVU 25.9.07; MES 8 CENTER LUKA. KCKRŠKEGA ODRE-DA 999. KRlZE OeO£LL£SA 2.1007; JELOVICA. SPE HŠE. HR6 1. PREOOVOR 25.9.07: JELOVK . KOPSC&ik 58. dK. UDKA OeOEL KOVIN 6.10.07: JOŽE PBRCW!3Č. iPCNSid VRH 36. ŽR KAMNOSEŠKI DEL 20.10.07: VDJKO WZN»C. STAROVASKA 25. ŽM VARNOSTNIK 1710,07; GROUP 4 SECURITAS. STEGNE 21. LIU& UANA LESAR 17.10.07; JIBOeSIGN, KRNICA 73 A. ZQ GORJE 5.10.07; SANOVA. M. VAONOVA 1. KRANJ STROJNI LIVAR 3.10.07; LIBER. KOPAU^ 15 A. ŠK. LOKA KMETUEC 28.9.07: BC NAKLO. STTMDNJ 99. NAKLO SLAŠČI^ 25 9.07; BOOVEC MRKO. OPREŠNKOVA 28. KRANJ MESAR 25.9.07: MESNI CENTER LUKA. KOKRŠKEGAOOffi-M999. KRIŽE MIZAR 2.10.07; JEUSVtCA. SPE 1. PREDDVOR 2.10.07: JELOVICA. KIOnČEVA 58. SK. LOKA 20.10 07; KUNC JOŽE. PARTIZANSKA 77. ŽIRI 25,9.07; MANPOViER. KOROŠKA 14. KRANJ 6.10.07: EDVARD MAVČIČE 28. MAVČIČE 5.10.07: SAMNG INTERNATKJNAL M VADNOVA 1. KRANJ 5.10 07; SW«VA. M, V SONOVA 1. KRANJ KLJUČAVNIČAR 259.07; HCflOREMOMT. S, UKCWČA4 ^ JESENKC 210.07: HBeAR -BlfSK KRAW. SAVSKA 34. KRAN) 28.9.07; KOVWC. LAKWČE87. CERKLJE OeUK. KOVIN S,10 07; ISKRA MS, LJUGUANSKA 24 A. KRANJ 20.10.07: LOGAR TRAOE. POSLOVNA CONA A 41. ŠENČUR STRUGAR 6,1007; PlLASTER-4. ŽIROVNICA 107, ŽIRC MCA VARILEC 3.10.07; OUKaC 1NŽINIRWQ. PREOMOST 22. POUA-NEHAOŠK.LOKO AVTOMEHAMK 7.10.07; AG GANTAR MAKLO. BRATOV PRAPROTN« 10, NAKLO
26.9.07: \AflOSS, GORENJSKA 54. MEDVODE ELEKTRIKAH ENERGETK 29,9.07; ZDRAVKO URBANC. ZALOG 12. GOtNIK 6.10.07; PHASTER-I. ŽIROVNICA 107. i3fVJWKA SKUPINOVODiA V ELEKTROENERO. 26.9.07; KfVARD POTOČNIK. ZG. LUŠA 22. SELCA TISKAR 10.10.07; TISKARNA KAMELEON. L HROVATA 10. KRANJ SUKOPLESKAP 210.07j SANOeC. MlAKARJEVA 14. ŠENČUR FRIZER 30.9.07; ANGR£JA PIRC. KOROŠKA 26. KRANJ ZlOAfl 2.10.07: SANO€X, MlAKARIEVA M. ŠENČUR 5.10.07; ŠANOVA. M. VAONOVA I. KRAMI STROJNIK TGM 25.9.07: C*» KRANJ. JEZERSKA 20. KRANJ POLAGALEC PODOV IN TLAKOV 2.10.07; DILCA, SMlEONtŠKA 128. KRANJ VOZNIK/AVTOMEHANIK 26.9,07: STEELTRANS. C ŽELEZAAJEV8. JESEMCE 4.10.07; FRANC KOSN. PODUJBNK »3. ŠK. LOKA VOZNIK AVTOBUSA 29.9,07; ANTON RANI, TRNJE 38. 2EL£2N8Q PRODAJALEC 6.10.07: ALFAPET. IETAUŠKA29. UUBLJANA 2S.9.07: GACHO. POONART 64. POONART 28,9.07: MEmr INTERNATIONAL LETiUJŠKA 3 C. LAJBUANA ai0.07; M I K ^ KAVČIČ.. GREGORČtčCVA 27, Žm 28.9.07; SAGA. OPREŠNIKOVA10. KRANJ 13.10.07: SLOVENSKA KNJKM. STEGNE 3. UU8UAr NA 289.07; \ANOJUG Ša ČUR KRA USKA 1. ŠENČUR KUHAR 25.9.07; AIREST. ZG BRNIK 130 A. BRNIK 13.10.07; ARCUSMEOTCA, INDUSTRIJSKA 2 E. COIA 10,10,07. HtSTRADE. ŠKOFjaOŠKA 1. KRAHJ 4 ift07; HOiaSLON. SLOVENSKA 34. UUftJANA 25.9.07; KREK RIBNO. SAVSKA 35. BLED 28.9.07; MKS. ČRTOMROVA 12. BlED 25.9.07; PENZION MU^ i mut . VTTRANŠKA 13. KR.GORA 28.9.07; ROBERT BERNK. ČEŠNJCA 8. ŽELEZNM NATAKAR 13.10,07; ARCUSMEDICA. INDUSTRIJSKA 2 E. IZOtA 10.10,07;«STRADE.ŠKOFJELOŠKA 1, KRANJ 4,10,07. HOTB.aON. StCMENSKA34, DUBL NA 20,10.07: STARMAN GiT. STARA LOKA 22.ŠK LOKA SREDNJA POKLIZOBR 25,9,07; 1 AGENT. O.O.O.. SAVSKA LOKA 20. KRANJ 28.9,07:AN0R&JKEN0AS.P.. BREZ0VICA3A. KRO-M iai0.07: ARCUSMEDJCA. D.O.O. INDUSTRIJSKA 2 E.IZ01A 25.9.07; ELAN MARNE. O.O.O.. BEGUMJE I. BEGU-KJE 25.9.07; GEOSET. D.O.O.. BELEHARJEVA 1, ŠEN-ČUR 5.10.07; GVS, D.D , UUBUANSKA 27. NOVO ME-STO 17.10 07. KEMPERLE. D.O.O.. OTOKI 3, ŽHEZNM 28.9.07; MARJAN POKLUKAR S P.. LANCOVO 10 B. RADOVLJDCA 28.9.07; MIKLAVŽ ZORNIK SP,. POT flA L»C€ 17. a fp 28.9.07; RALČEK. D 0.0. LAHOVČE 46. CERKLJE 25,9.07; INTERSPAR KRANJ. JEZERSKA999. KRA/il 5.10,07; STANOVANJSKI SERW?MP. 0.0,0.. HAF-NERJEVONAS 34.ŠK LOKA LESARSKI TER 5.10.07; SANOVA, D O.O, M. VADNOVA 1, KRANJ STROJNI TEH. 6.10.07; DAVORINTOMAŽIČ S.P.. NA KALU 12. NA-KLO 28,9.07, FRA.NC LUZNAR S.P, PIMTARJEVA 12, KRANJ 10,10,07; JIB DESIGN. D.O.O,, KR BCA 73 A. ZG GORJE 28.9.07; SANOVA, 0.0-0.. M. VADNOVA 1, KRAJ4J 29.9.07; SPG. D.O.O., KIDRIČEVA 75. SK. LOKA ELEKTROTEK. 25.9.07; GORENJE, O.D„ PARTIZANSKA 12, GORE-NJE VElfNJČ 26.9.07; TRACON LENDAVA. D.O.O . KOLODVOR-SKA 20 A. LENDAVA ELEKTROTEH. ELEKTRONIK 25.9.07; AGENCUA M SERV®. D.O.O.. SLOVENSKI TRG8.KRAfiJ RAČUNALNIŠKI TEH. 13.10.07; MIHAELA KAVČIČ S P.. GREGORČJČEVA 27. ŽH
GRAFIČNI TEH. 29.9.07; GORENJSKI TISK. O.D.. M. VADNOVA 6. KRANJ GRADBENI TEH 5.10.07; SANING INTERNATIONAL O.O.O.. M. VADNCA'A I. KRANJ TRG. POSLOVODJA 28.9.07; MERJT iNTERNATKJNAL 0,0.0.. LETAUŠKA 3C.LJUBLUNA EKOfCOMSKITER 4.10,07; MIKIAVŽ ZORNIK S.P:, POT NA USKJE 17,
25,9.07; StlB ROSA. D.O.O., ZG, BRNfK 130 A. BfiMK • » • ^ ADMINISTRATIVNI TER 30.9.07; TNP BLED. UUBLIANSKA 27. BLED ZDRAVSTVENI TEH. 25,9.07: BEU MEDVED, D.O.O.. ZG. OTOK 8, RAOOOCA 2.10.07; OZG. ZOBNA POUKUN1KA KRANJ. G0SP0SVETSKA8. KRA U LABORATORUSKITEK 28.9.07; 80lliŠMCAG0U«C G0U«(3d. G0U4K SREDNJA STROK. AU SPL [ZOBR. 28.9.07: BUVARO. D.O.O.. ŠMART^KA 152. UUBLIANA 25.9,07; GEOSET, D.O.O, BaEHARJEVA 1. ŠENČl** 25.9,07: I.VS.. D,D.. MAJORJA LAVRIČA 12. UUeUANA 25.9.07; JGZ BRDO. PREDOSUE 39. KRANJ 28.9.07; ZAVAROVALNO ZASTOPAf4E 1.0.. D.O.O. KARDELJEVA 98, MARIBOR mlB .aEKTROTEH. 28.9.07; ISKRA MlS, D.D,. UUBLIANSKA 24 A. KRANJ INl GRADBENIŠTVA 26.9.07; ART STUOO. D.O.O. SP DUPUE 4. DUPUE 5.10.07: SANING MTERNADONAL D.O.O,. M VAONOVA 1,(WNJ 10.10.07; SGP TEHNK, 00., STARA C. 2. ŠK. UDKA INFORMATIK 4.10,07; EUROCOM. D.O.O.. SAVSKA 22. KRANJ VZGOJTTEU V DOMOVIH 2,10.07: VZGOJNI ZAVOO KRANJ. ŠEMPETERSKA 3. KRANU DIPLINtSTROJMŠTVA 6.10.07: PIIASTCR4. D.O.O.. ŽIRCW«CA 107. ŽSKJV-NIČA UNK. DIPL INl KEMUSKETEH. 28.9.07; PGP TRŽIČ, D.O.O.. STE MARIE AUX MINEŠ 5.TR2)Č _ DIPL INl GRADBENIŠTVA 10.10.07; SGP TEHMK, D.O.. STARA C. 2. ŠK. LOKA UNIV. OtPL PRAVNIK 28.9.07; OBČINA ŠK LOKA POLJANSKA 2. ŠK.UOKA ^ 28.9.07; OBČINA TRŽIČ. TRG SVOeOOE 18. TRŽIČ DfPL VZGOJITEU PREDŠ. OTROK 28.9.07: VUO JESENICE. C. TA ČAAIA 21. JESENICE PROF.GEOGRAFUE 25.9.07; OŠ ŽIRCVMCA. ZABREZNICA4. ŽJROVMCA UNIV. DIPL INt ARHrTEKTURE 26.9,07; ART STUOK). O.O.O.. SP. OUPUE 4. DunjE DR. MEDICINE 1310.07; OZG. ZO KRANJ. GOSPOSVETSKA 10. KRANJ OR.OENTALNEMEDK»NE 13.10.07: OZG. ZD TRŽIČ. BlEJSKA 10. TRŽIČ Oa MED. SPEC. SPLOŠNE MED. 29 9.07: OZG. ZD ŠK. LOKA. STARA C. 10. ŠK LCKA DR. MED. SPEC. PEDIATRUE 295 07; OZG. ZD ŠK. LOKA. SfAftAC. 10, ŠK. LOKA UNIV. Oia.SOC. PEDAGOG 25.9.07: DU POOeaOO. PETRCM) BRDO 7. PCOBROO 28 9.07; OŠ GOR£. ZG. GOfUE 44 A. ZG. GORJE
Prosta delovna mosU objavlisme po podatkih Zav&da RS za zaposlovanj. Zaradi pomargkan}« prostora niso ob]a }«na vsa. Prav Uko zaradi pra^Mnostl ob}av izpuUatno po9(^ U iih posUv-liaio delod^akl (delo za določen lae, zahtovan« delovne Izkuinje, poiebno znan}« In moreMlne <in>9« zahtava). V« navedeni in nunjkajoči podaUii sodoslopnk - na oglasnih deskah območn«) sKiib in uradov za de(o zavoda; - na domači strani Zavoda RS za zaposlovan]«: htlpi;//www.ess.gov.si; • prideioda{alcih Brale« opozai}8fno, da so n>oreMne napako pri o^avi mogoče.
MojeDelo,com ' IZKSIPUHOONOST
MOJE DELO, s p l e t n i m a r k e t i n g , d . o . o . Proletarska 4, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 520 58 19 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: w w w . m o i e d e l o x o m . i n ( o@mo j ede l o . c om
Obtikovalec kovin m/ž (Šlsofja Loka) Na področju strojnih obdelav iščemo nove sodelavce. Za-želena je lil. ali IV. stopnja izobrazbe in dve leti delovnih iz> kiišeni na podobnih delovnih mestih. Smo m^o hitra rasto-če podjetie, kjer cenimo prizadevnost in jo tudi stimulativ-no nagradimo. 2a dodatne informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 04/51 51 128. Kopla. d. o. o.. Ki-dričeva cesta 75 ,4220 Š k o ^ Loka. prijave zbiramo do 4. 10. 2007. Več nawvvw.moiedelo.com.
Šofer s kategorijo 6 , C, E In znanjem upravljanja s hiabom m/ž (Cerklje na Gorenjskem) Podjetje Izolacija Kepic zaposli šoferja s kategorijo 8. C. E in znanjem uporabljanja s hiabom. Iščemo zanesljivega in delovnega šoferja. Pričakujemo resne in vestne kandidate, ki so pri svojem delu natančni in samoiniciativni. Izolacija Kepic. Vopovlje 5a, 4207 Certdje na Gorenjskem, prijave zbiramo do 6.10. 2007. Več na www.moiedelo.com.
Bektrotehnik (elektronlk al i energetik) m/ž (Jesenice) Znanja in iziuišnje: srednješ<riska izobrazba elektrotehnič-ne sn^ri. Poznavanje dela na računalniku (Word. Excel). Znanje angleškega jezika. Osebnostne lastnosti: natanč-nost, komunikativr>ost. Acroni d. o. o.. Cesta Borisa Kkiri-ča 44. 4270 Jesenice, prijave zbiramo do 7. 10. 2007. Več nawww.mojedelo.com.
Orodjar m/ž (Jesenice, Kranj) Izbrani kandidat bo opravljal dela na področju obdelave ko-vinskih izdelkov. Nudimo: dolgoročno zaposlitev, osebni in strokovni razvoj, z možnostjo izobraževanja in dodatnega izpopolnjevanja, dodatno zdravstveno in pokojninsko zava-rovanje. regres za letni dopust In božičnico. Rotomalika d. O. o., Spodnja Kanomlja 23, 5281 Spodnja Kanomlja, pri-jave zbiramo do 11. 10. 2007. Več na www.mojede-lo.com.
Transportni komercialist m/ž (PE Kranj In PE Jesenice) Iščemo trartsportnega komercialista, ki bo opravljal admi-nistrativno-komerciaina deta. kot so planiranje, razporeja-nje. organiziranje In nsKizor storitve prevoza, otjvladovanje transportne dokumentacije, izdelovanje in arhiviranje ko-mercialne dokumentacije. V svoj kolektiv vabinro kandida-te s končano V. ali VI. stopnjo izobrazbe, po možnosti pro-metne smeri.... Avtoprevoznik Bizjak Aleksander s.p., Cankarjeva 9. 4000 Kranj, prijave zbiramo do 12. 10. 2007. Več na www.mojedelo.com.
Referent v kooperacij m/ž (Škofja Loka) Od vas pričakujemo, da ste zaključili višjo šoio katerekoli tehnične smeri, zaželeno je. da imate nekaj delovnih izku-šenj. Želimo, da zelo dobro poznate dek> v Dccel progra-mu, VVordu. Delo na intemetu pa je del vašega vsakdana. Poleg organizacijskih sposobnosti pričakujemo, da ste timsko naravnani in imate izpit kategorije B. Ponujamo vam stimulativno plačilo za uspešno opravljeno deto. SGP Teh-nik d. d.. Stara cesta 2, 4220 Škofe Loka, prijave zbira-mo do 21. 10. 2007. Več na www.mojedelo.com.
Vodja betoname m/ž (Škofja Loka) Ponujamo vam: stimulativno plačilo in nagrajevanje za uspešno in učinkovito opravljeno delo. Odlične možnosti
za vaš osebni karierni razvoj v sodobnem detovnem okolju. Strokovno nadgradnjo vaših znanj ter drugih znanj, ki so pomembna za dos&ganje ciljev. Pričakujemo delovne iz-kušnje v gradbeni operalivi ali proizvodnji betona; PoznavEh nje tehničnih predpisov in standardov pri izdelavi betona. S G P Tehnik d. d.. Stara cesta 2, 4220 ŠkoQa Loka. prija-ve zbiramo do 21.10. 2007. Večnawww.mojedek>.com.
Vodja gradbišča m/ž (Škofja Loka) Od vas pričakujemo delovne izkušnje pri samostojnem vo-denju izgradnje zahtevnejših objektov. Sposobnost načrto-varja, usmerjanja in usklajevanja materialnih in človeških virov. Samostojnost pri delu. komunikativnost, fleksibilnost in sposobnost timskega deta. Opravljen izpit po ZGO. Po-nujamo vam stimulativno pldčik> in nagrajevanje za usF>eš-no in učinkovito opravljeno delo. SGP Tehnik d. d., Stara cesta 2. 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 21. 10. 2007. Več na www.mojedelo.com.
ONO operater m/ž (Kranj) Pričakujemo najmanj IV. stopnjo izobrazbe strojne smeri, poznavanje MasterCama ali Delcama, delovne izkušnje na C N C obdelovalnih strojih. Nudimo dinamično delo, stimu-lativno plačilo, možnost dodatnega izobraževanja in napre-dovanja, delo v prijetnem in urejenem okolju. Zaposlitev se sklepa za določen čas s poskusno dobo in možnostjo kas-nejše zaposlitve za nedoločen čas. Rodex d. o. o., Vincar-je 26 ,4220 Ško^a Loka. Prijave zbiramo do 27.10.2007. Več na www.mojedelo.com.
Samostojni nabavnik m/ž (Škofja Loka) Pričakujemo najmanj V. stopnjo izobrazt>e. aktivno znanje nemškega jezika. 3 leta ali več delovnih izkušenj v n2d>aM materiala za potret)© proizvodnje elektronskih In mehan-skih komponent. Nudimo dinamično delo. stimulativno pla-čilo, možnost dodatnega izobraževanja in napredovanja, deto v prijetnem in urejenem okolju. Zaposlitev za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Rodex d. o. o., Vincarje 26 .4220 ŠkoQa Loka. Priiave zbi-ramo do 27.10. 2007. Več na www.mojedelo.com.
Prodajni inženir z a tuje trge m/ž (Škofja Loka) Kandidat za prodajo storitev izdelave orodij za brizganje plastike In preoblikovanje pločevine. Pričakujemo n^marj VI. stopnjo izobrazbe, aktivno znanje nemškega jezika, 3 leta ali več delovnih izkušenj v prodaji na tujih trgih. Nudi-mo dinamično delo, stimulativno plačalo, možnost dodat-nega izobraževanja in napredovanj. Zaposlitev za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Rodex. d. o. o., Vincarje 26, 4220 Škofja Loka. Prijave zbiramo do 27. 10. 2007. Več nawww.mojedeto.com.
Delavec v proizvodnji m/ž (Bled) Delavce v proizvodnji na več detovnih mestih zaposlimo za določen čas s polnim delovnim časom, z 2 mesečnim poskusnim delom in z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Nudimo deto kot laminator kompozitnih izdelkov, fini-šer kompozitnih izdelkov in brusilec kompozitnih izdelkov. Pričakujemo poklicno ali krajšo srednjo izobrazbo, nekaj delovnih izkušenj, ročne spretriosti. dot>ervid. MS Produc-tion Miklavž Zomiks.p.. Pot na Lisice 17,4260 Bled, prija-ve zbiramo do 12.10. 2007. Več na www.moiedeto.com.
GORENJSKA info@g-^s.si 15
D O M Ž A L E
Pomoč ob poplavah
V občini Domžale bodo šte-vilne poškodbe, ki so minuli teden nastale zaradi močne-ga deževja in povodnji, sani-rali s sredstvi v višini 3CX).ooo evrov. Župan Toni Dragar je namreč na zadnji seji predla-gal rebalans proračuna, nje-gov predlog pa so svetniki so-glasno podprli. J. P.
K O M E N D A
Rešitev je zadrževalnik
Poplave, ki so ob nedavnem močnem deževju zajele tudi občine ob PšatI, bi lahko v prihodnje pošteno omilili, če bi zgradili zadrževalnik na Tunjščici, je prepričan ko-mendskl župan Tomaž Dro-lec, ki bi se Investicije lotil, ne glede na prostorske pla-ne, ki tega še ne predvideva-jo. "Nič škode ne bi s tem naredili, le ljudem bi poma-gali. Projekti za to obstajajo že deset let, soglasja države pa očitno ne bomo nikoli do-bili. Sicer bomo naredili vse, da zadrževalnik zgradimo z zeleno lučjo in legalno, če pa ne bo šlo, predlagam, da se občina tega loti sama," je svetnike na zadnji seji nago-voril župan. J. P.
Mesto želijo obdržati živo Kapucinsko predmestje s trgovskim centrom bo skupaj s starim mestnim jedrom predstavljajo novo mestno središče.
DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Škofja Loka - V Škofji Loki so že večkrat predstavili osnutek prostorskega doku-menta, ki predlaga tako ure-ditev Kapucinskega pred-mestja, po kateri bi ta del de-gradiranega mestnega pros-tora namenili trgovini s trž-nico, poslovnim dejavno-stim in parkirnim mestom. Razlog, da so v četrtek znova pripravili javno predstavitev, so nejasnosti, nasprotovanja bližnjih prebivalcev in po be-sedah župana Igorja Draks-lerja tudi zavajajoče inter-pretacije o občinskem loka-cijskem načrtu za to mestno območje. K predstavitvi so zato povabili snovalce doku-menta. Profesor s fakultete za arhitekturo Peter Gabri-jeldč je pojasnil, da so želeli z gradnjo obdržati živo staro mestno središče, kjer pa je premalo funkcionalnega prostora za centralne dejav-nosti. Povsem na obrobje niso želeli iti, saj bi s tem
mesto osamili, prebivalce pa odtrgah od dejavnosti, Id jih potrebuje blizu. Zato z loka-cijskim načrtom predlagajo razvoj območja blizu mest-nega jedra, ki bo skupaj z njim predstavljalo novo mestno središče. Izdelali so tudi animacijo, s katero so udeležencem razprave poka-zali, kakšna bo nova ureditev in kako velik bo sploh trgov-ski center, ki ga nameravajo graditi blizu stolpnic na Par-tizanski, kjer mu bližnji pre-bivalci tako močno naspro-tujejo. Trgovski center, ki napeljuje na misel, da bo to velikanski kompleks, kakr-šen je denimo Mercator v Kranju, velik 18 tisoč kva-dratnih metrov, morda ni najboljše poimenovanje, je dejala podžupanja Mirjam Jan Blažič, kajti trgovina v sklopu Kapucinskega pred-mestja bo četrtino tolikšna.
Stanovalci Partizanske, ki so imeli na predstavitev naj-več pripomb, so še vedno nezaupljivi. Pri arhitektur-
nih rešitvah, Id bodo sledile urbanističnim, naj se upoš-tevajo pripombe bližnjih stanovalcev, je dejala Mana Veble Grum, ki je prepriča-na, da bo trgovski center preveč obremenil okolje, ki je že sedaj prenatrpano. Bo-jijo se zlasti dostavnega pro-meta, ki bo motil njihovo življenje, ne verjamejo pa niti zagotovilom, da bo pro-metna povezava narejena zgolj s Kidričeve ceste in da ne bo povezave med njo in Partizansko. Feri Horvat je menil, da bi morali trgovski center pomakniti nižje pro-ti Kidričevi cesti, sicer pa zagovarjal načelo, da se vse-povsod trgovska središča razvijajo zunaj mest, tista v njih pa izumirajo. Stanoval-ci Partizanske bi radi le svoj mir, ne pa neke "nove in-dustrije", ki bi nevzdržno obremenila okolje, so vztra-jali najbližji sosedje trgovi-ne, ki jih strokovni argu-menti očitno še vedno niso prepričali.
Cene v tržiških vrtcih višje Občinski svet je podprl 3,5-odstotno podražitev.
S T O J A N S A J E
Tržič - Vodstvo Vzgojno var-stvenega zavoda Tržič je že julija predlagalo povišanje cen programov v vrtcih. Ta-krat je občinski svet predlog zavrnil in vrtcem priporočil iskanje notranjih rezerv do ponovne obravnave septem-bra. To se je res zgodilo, če-prav odločanje tudi tokrat ni šlo gladko.
Tržiški župan Borut Sajo-vic je občinskim svetnikom pojasnil, da je finančna situ-acija v vrtcih težka. Ob zviša-nju cen bi večino bremena prevzela občina, manjši del pa starši. Kot je ugotovila Mateja Hafner Malovrh iz urada za gospodarstvo in družbene dejavnosti, so cene vrtcev nazadnje povišali ok-tobra 2005. Odbor za nego-spodarstvo je menil, da je 3,5-odstotno povišanje cen nuj-no zaradi višjih materialnih stroškov in plač. Računovod-kinja VVZ Tržič Jožica Sterie je dejala, da plače pomenijo kar 81 odstotkov celotne cene. Ravnateljica Ana Jer-man je povedala, da imajo
64 zaposlenih v štirih vrtcih z 21 oddelki. Trenutno je v njih 376 otrok, kar je prek 60 odstotkov vseh predšolskih otrok. Zadnja leta je v varstvu vse več enoletnih otrok, letos pa so v vrtcu Deteljica odprli nov oddelek. V minulem šol-skem letu so postali najboljši športni vrtec. Uresničujejo vrsto projektov, vendar brez dodatnih stroškov.
Našteti argumenti niso prepričali vseh svetnikov, da je podražitev potrebna. Vod-ja svetniške skupine SDS Pavel Rupar je celo predla-gal, naj vrtce pocenijo zara-di revnih družin. Vložil je amandma, s katerim bi ob povečanju cen vzeli denar iz občinskega proračuna. Ker tega ni storil v skladu s po-slovnikom, je župan zavrnil amandma. Po dolgi razpravi za in proti je večina izglaso-vala spremembo cen. Pro-gram za otroke od 1. do 3. leta stane 410,49 evra, za otroke od 3. do 4. leta 366,29 evra, za otroke od 4. do 6. leta 342,34 evra in za poldnevni program 199,46
BIp korenje ^ pakirano,
5 0 0 g«
BIO jabolka Topaz iz slovenskih kmetij, pakirano,
^ T k g m . ^
€0,69 BIO krompir
pakirano, I k g
BIO pomaranče pakirano, 4 ko^i v m r e ž i c i
•yjS' Pridelano $ povsem naravnimi postopki in organskimi gnojili.
Brez sledov umetnih in zdravju škodljivih snovi.
Večja vsebovanost hranilnih in zdravju koristnih snovi (do 30% več vitaminov, mineralov in antioksidantov).
Večja obstojnost (vsebuje lastne snovi za varovanje pred vplivi iz okolja).
Ponudba velja od 24.9. do 30.9.20G7
oziroma do prodaje zalog,
V megamarketih Interspar in večjih trgovinah Spar.
R A R I N T E R S R A R SPAR SLOVENIJA a.o.o. L|ubljana, Utal iSka cosla 26; W W W . S p a r . S l PreraSunl v SIT so Iniormalivrl In so Izračunani po leča|u zamenlave 239.640 SIT = 1 EUR 'Cene v evfih so s 1.V2007 zaokrožene v skladu z določbami zakona o uvedbi C
i 6 R E P O R T A Ž A
Sosedje na kolesarjenju "Veliko klancev je v naši lepi deželici ... D o Ptuja so nekateri tako hudi, da gre človek še peš težko!" je po zaključku kolesarjenja iz Lesc na Ptuj pot komentirala Majda Dobrila Ž a n , članica ekipe devetnajstih Vrtačarjev, ki so se podali na kolesarski potep po Sloveniji.
U R Š A P E T E R N E L
Po naši lepi deželici... /fok: siavka imi
Klanci, klanci, klanci... / Foto: att,™ suvu ž.n.
Vrtačarji so zanimiva sku-pina, ki deluje že deset let. Začelo se je na Vrtafl, kot se imenuje predel Lesc, kjer so sosedje vzgojili pristne med-sosedske stike. Najprej so za-čeli skupaj praznovati rojstne dneve, novoleme zabave, skupaj so začeli pustovati, pa hoditi v hribe, na izlete, igrati tenis in namizni tenis. Skupi-na se je širUa, tako da je da-nes pri Vrtačarjih že enajst družin, ne več samo leških, ampak prihajajo celo iz Kra-nja in Hrušice. In tako je pa-dla ideja, da bi začeli še s ko-lesarjenjem. Odtlej se vsako leto podajo na vsaj en tridnev-ni kolesarski izlet po Sloveni-ji. Letos so si za cilj izbrali Ptuj. Glavni organizator Slav-ko Žan je, tako kot običajno, podrobno naštudiral pot, re-zerviral prenočišča in pripra-vil program ogledov lokalnih
Cilj je dosežen!!! / rto-- »rhiv siavka 2>na
znamenitosti. Naštudiral je vse, razen vremenske napo-vedi ... In tako jih je od doma do Kranja neusmiljeno pral dež, tako da sp bili, še preden so prekolesarili Gorenjsko, blatni do vrha glav in mokri do kosti... V skupini je bilo devetnajst kolesarjev, naj-
mlajši Drejc ima komaj enajst let, najstarejši Marjan pa nekaj čez petdeset (šestde-sedetnice pač še niso prazno-vali ...). Začeli so v Lescah in preko Visokega in Cerkelj "napadli" Kamnik, kjer so si privoščili postanek in nato pot nadaljevali do Term Sno-
Skupino Gorenje
skupino Gorenje sestavlja krovna družba Goren/e, d.d. ter 57 družb, od tega 43 v tujini. Skupina je največji neto slovenski izvoznik in svoje izdelke prodaja v več kot 70 državah sveta.
V Gorenju razvijamo, proizvajamo in tržimo vrhunsko oblikovane in okolju prijazne izdelke za dom ter sodimo med naivečje tovrstne ponudnike 'iC Evropi. Široko paleto izdelkov na področju gospodinjskih aparatov, notranje opreme m toplotne opreme nenehoma d^opolnjujemo z lastnimi izboljšavami in inovacijami, dejavni pa smo tudi na področju storitev. Več kot petdesetletne mednarodne izkušnje združujemo z mladostnim entuziazmom in zagonom.
Ste ambiciozni, strokovni, samoinicia-tivni, fleksibilni, ustvarjalni, motivirani, usmerjeni k rezultatom in pripravljeni na učenje? V Skupini Gorenje spodbu-jamo izobraževanje, omogočamo osebno rast in razvoj tistih zmožnosti zaposlenih, ki vodijo k uresničevanju strateških ciljev podjetja.
K sodelovanju vabimo kandidate za naslednja delovna mesta:
L serviserje M/Z za servisiranje zabavne elektronike in velikih gospodinjskih aparatov
Od kandidatov pričakujemo: • srednješolsko izobrazbo smer
elektrotehnika • poznavanje osnovnih uporabniških
računalniških orodij • opravljen izpit B kategorije.
Iščemo osebo, ki ima občutek za ljudi, je komunikativna in bi delo samostojno opravljala. Delovna mesta so v Mari-boru, Ljubljani, Kranju, Novi Gorici in
tru. Delo je t
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj pošljite V osmih dneh ob objave na naslov Gorenje, d.d., Kadrovska dejavnost. Partizanska 12, Velenje ali na elektronski naslov: [email protected]
Kopru. I terensko.
vik, kjer so imeli rezervirana prenočišča v zasebnih apart-majih. Zjutraj so pot nadalje-vali skozi Tuhinjsko dolino. "Vsi smo pričakovali muke pri vzponu na Kozjak, pa jih skorajda nismo doživeli. Na Vranskem smo si ogledali Muzej motorjev, nato pa ko-lesarjenje na^jevali do jame Pekel, Id smo si jo seveda ogledali. Misleč, da je najhu-je za nami, smo jo skozi Ce-lje mahnili proti Ponikvi, kjer smo nameravali spati na bližnjem kmečkem turizmu. Vedeli smo sicer, da pokraji-na od Celja do Poljčan ni rav-na, a strmine, ki so nas priča-kale, so bile za rekreativce našega kova hudo naporne. V srca nekaterih udeležencev se je proti večeru drugega dne skorajda naselil obup ... Po uspešni bitki s Tiihinjsko dolino smo bili prepričani, da je najhuje za nami. A glej zlomka, najhujši breg se je pojavil pred nami že skoraj-da v mraku, tik pred Ponik-vo. Hvala bogu so se naše du-šice pomirile na kmečkem turizmu. Ob pomoli nekaj malega hrane in pa dišeče kapljice, seveda. Pa spanja nekaterih na senu," je pot opisal Slavko. Naslednje ju-tro so napadali dalje. Kland se niso dali, vrstili so se drug za drugim. Pred Ptujem so si ogledali kroge v žitu in srečni prikolesarili na dlj - na Ptuj, kjer jih je čakala nagrada • kopanje v Ptujskih termah. Skupaj so prekolesarili do-brih dvesto kilometrov, pot so zmogli vsi, od najmlajšega do najstarejšega, ves čas pa sta jih spremljala dobra volja in smeh. Sploh ker so vedeli, da jih nazaj na Gorenjsko čaka manj naporna pot - z vlakom. Slavko pa že kuje nove načrte, kam jih bo po-peljal naslednjič. Takrat bodo vsi že v novih, enotnih kole-sarskih majicah z napisom Vrtačarji, tako da bodo še bolj prepoznavni...
EKONOMIJA [email protected] 1 7
Imenovan, da umiri ozračje "Ne želimo, da bi Jelovica v Škofji Loki samo preživela, ampak želimo postati evropsko prepoznavno podjetje," pravi Aleš Ekar, novi predsednik uprave Jelovice.
BOŠTTAN B O G A T A J
Ško^a Loka - Pred manj kot dvema tednoma je vodenje Jelovice prevzel Aleš Ekar. V družbi je od aprila, ko je po-stal pomočnik predsednice uprave za komercialo in marketing, prej je opravljal doktorski študij na Ekonom-ski fakulteti v Ljubljani, še prej pa bil šest let v hrvaški podružnici Merkurja. "V Je-lovici ne bomo le ohranjali delovnih mest, ampak jih z različnimi ukrepi zagotavlja-li in razvijali," je dejal pred-sednik uprave v uvodu k po-govoru. Včeraj je uprava ob-javila sklic skupščine, ki bo 24. oktobra, kjer bodo lastni-ki imenovali nadzorni svet v popolni sestavi.
Kakšni so bili vaši prvi ukrepi po prevzemu fiinkci-je?
"Zavedam se, da je ena ključnih zadev postavitev ožjega vodstvenega tima, saj lahko le tako dosežemo pra-ve rezultate. Opravil sem ve-liko pogovorov z zaposleni-mi, veliko sem tudi v proiz-vodnji, kjer je veliko znanja."
Ali imate jasno sliko o oči-tanih nepravilnostih prejš-njih uprav?
"Vrsta namigovanj je bila o nepravilnostih v prejšnjih upravah. Predvidevam, da v upravi Slovrukove ni bilo ne-pravilnosti. Prezgodaj je, da bi dajal vrednosme ali vse-binske obsodbe."
Ali lahko potrdite, da sta si prejšnja člana uprave Bran-ka Babič in San^ Knez dan pred odhodom izplačala bo-gato odpravnino?
"Določena izplačila so bila opravljena tudi na dan pred odhodom, o podrobnostih pa
še ne morem govoriti. O vsem bomo pripravili revizij-sko poročilo."
V Jelovici ste pol leta, zato gotovo poznate rezerve družbe.
"Vidim jih v pozicionira-nju družbe z izdelki v sred-njem in višjem cenovnem razredu, v katera bo vključe-
saj želimo organizirati sodo-bno proizvodnjo. Ne govo-rim, da je tu kaka podrtija, a želimo več."
Bo Jelovica ostala takšna, kot jo poznamo danes?
"Ključni programi, okna, vrata in montažne hiše, osta-jajo. Naša velika prednost je vgrajevanje lastnih izdelkov
Aleš Ekar, predsednik uprave Jelovica /Foto: t,na dow
no več strokovnega in izkus-tvenega znanja. V tem ima-mo prednost pred drugimi. Družbo bomo morali tudi bolj ekonomično organizira-ti, pričakujem spremembe informacijskega sistema in tudi pri internacionalizaciji poslovanja. Tu bo treba nare-diti kvantne skoke. Zahtevni nalogi bosta tudi motivacija in pridobivanje najboljših so-delavcev, ki bodo želeli delati v Jelovid, čeprav lesarska in-dustrija trenutno ni med modnimi v Sloveniji. Pred-stavljamo si tudi, da bi zgra-dili novo proizvodno halo.
v montažne hiše, veliko sta-vimo tudi na nove trge v ne-posredni bližini, na katerih realiziramo premalo proda-je. Ne smemo pozabiti na Dalmacijo, Malto, Ciper, Španijo, arabske države, kjer je gradbena sezona daljša. S tem lahko znižamo vpUve se-zonskih gibanj in bolj izkori-stimo proizvodnjo ter zniža-mo fiksne stroške. Velik po-tencial torej vidim v montaž-nih hišah, kjer bi lahko uve-dli še dodatno izmeno, in no-vih trgih. Priložnost vidim tudi v intenzivnejšem sode-lovanju z uspešnimi podjetji.
ki imajo razvite višje oblike internacionalizacije poslova-nja, na primer sodelovanje z Merkurjem na mednarod-nih trgih."
Smo Slovenci pripravljeni na montažne hiše?
"Tudi v Sloveniji vse bolj spoznavamo prednosti mon-tažne gradnje. Potrebno pa bo Se pravo komuniciranje, predstavljanje prednosti. V Avstriji je kar tretjina hiš montažna, kar pomeni, da imamo še veliko rezerv. Mo-ramo se specializirati in po-stati na teh področjih naj-boljši. Energetska in ekolo-ška sprejennljivost bivalnih prostorov postaja vse po-membnejša. Ne želimo, da bi Jelovica v Škofji Loki samo preživela, ampak želi-mo postati evropsko prepo-znavno podjetje."
Kakšno je razpoloženje med zaposlenimi?
"Čim večkrat grem skozi proizvodnjo, da neposredno spoznam procese in sodelav-ce. Konec koncev sem tudi inženir strojništva, zato s so-delavci tudi rad govorim o tehnično-tehnoloških pro-blemih oziroma delu v pro-izvodnji. Glede razpoloženja v tovarni imam dober obču-tek in sem prepričan, da bomo skupaj uspešni."
Kako sprejemate prevzem-no ponudbo?
"Ponudbi EBS Group je uprava naklonjena, njihovo ponudbo ocenjujem kot do-bro in razvojno naravnano. Pred dvema letoma je bila cena delnice Jelovice 1,45 evra, marca 2,50, ponudba 4,5 evra na delnico pa pome-ni krepko rast in najvišje po-nujeno ceno malim delni-čarjem."
Včeraj pognali proizvodnjo B O Š T I A N BOGATAJ
Železniki - "Največji problem Alplesa so v poplavah uni-čene končne z^oge, ki jih pri nas načrtujemo za neznane-ga kupca za tri mesece vna-prej," nam je povedal direk-tor Franc Zupane. Pravi, da so imeli srečo v nesreči, da je poplavilo zgolj 20 centime-trov, zato je uničenih 14 dviž-nih miz in elektromotorji ter proizvodnja tretjine meseca. Da bi nadomestili zaloge, bodo morali za delo poprijeti tudi ob sobotah, škoda pa znaša okoli milijon evrov.
"Zaradi poplav lahko nasta-nejo problemi tudi pri inve-sticiji v logistični center. Gradbinci pravijo, da bo vsaj tri tedne zamika, mi pa mo-ramo imeti objekt do zime pod streho, sicer se lahko zav-leče tudi za več mesecev," je povedal Zupane in dodal, da bodo kupd naročene izdelke dobili v običajnem roku, to je dvajsetih dneh: "Še najbolj nam bodo pomagali, če bodo kupovali pohištvo Alples."
Včeraj so začeli delati tudi v Domelu, v Tehtnid in Niku pa še ne gre. "Tovarno smo toliko očistili, da smo že
prejšnji teden poslali nekaj kamionov izdelkov največ-jim dobaviteljem, saj jih ne smemo izgubiti," nam je po-vedal Štefan Bertoncelj iz Domela in dodal, da so na delo prišli vsi, Id nimajo katas-trofe tudi doma oziroma sploh lahko pridejo do pod-jetja. V Tehtnid, ki je sicer del Domela, nam je direktor Lojze Demšar povedal, da imajo sicer pospravljeno, vendar montaža brez sestav-nih delov ne more potekati. "Kot bi pekli kruh brez moke," je v prispodobi pove-dal Demšar in dodal, da mo-
rajo stroje osušiti, pregledati stanje motorjev, počakati na dobavitelje in nato začeti de-lati. Meni, da bodo materiale in polizdelke lahko dobili šele čez čas.
V Niku direktorica Valenti-na Nastran upa, da bodo v sredo lahko zagnali galvani-ko - srce proizvodnje, nato še dmge dele proizvodnje: "Ne-kaj zaloge smo imeli, zato smo kupcem lahko poslali nekaj dobav, ta teden pa upam, da bomo odpreme lahko nadaljevali." Vsa pod-jetja najbolj skrbi, da jih do-bavitelji in kupd ne bi razu-meli in bi katero od železni-karskih podjetij potisnili v propad. To bi bila za Selško dolino nova katastrofa.
Merkur Še V Novem Sadu G O R A Z D Š I N I K
Novi Sad - Hčerinska druž-ba nakelskega trgovca Mer-kur International, d. o. o, Be-ograd, je v petek glavnem mestu pokrajine Vojvodina, v Novem Sadu, odprla svoj dmgi trgovski center v Srbiji. V bližini novosadskega sej-ma, skorajda v središču me-sta, bo 75 na novo zaposlenih
cilja, s katerim namerava Merkur s svojima hčerinski-ma družbama do leta 2012 doseči vodilni položaj na po-dročju tehnične trgovine na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. V Srbiji bodo zgradili še po en center v Beogradu in Novem Sadu ter v Kragujevcu, Čačku in Nišu. Spomladi prihodnje leto pa odpirajo prvi center v
Pred novim trgovskim centrom v Novem Sadu: Zoran Cvijič in Bine Kordež / fo(o: corjzd Simv
v sodobnem centru na 9.600 kvadratnih metrih skrbelo za ponudbo prek 25 tisoč izdelkov. Merkurjev center prinaša meščanom, približno tristo tisoč prebi-valcem prestolnice, preizku-šen koncept nakupovanja v treh segmentih ponudbe, ki se je uveljavil tudi pri nas. Predsednik uprave Skupine Merkur Bine Kordež je na množično obiskanem odprt-ju predstavil investicijo ter strategijo razvoja, s katero želijo postati prvi trgovec na območju jugovzhodne Evro-pe. Zdajšnji poslovni rezulta-ti že omogočajo uresničitev
Sarajevu. Investidja na srb-ski trg bo presegla 110 milijo-nov evrov. Na slavnostnem odprtju smo slišali tudi nekaj pohval. Direktor Merkiujeve srbske družbe Zoran Cvijič meni, da je pač tako, ko se dela s Slovend. Bojan Pajtič, predsednik izvršnega sveta avtonomne pokrajine Vojvo-dina, pa je bil poln hvale za-radi odličnega sodelovanja z Merkurjem in drugimi slo-venskimi investitoi^i. Odprt-ja so se udeležili tudi sloven-ski veleposlanik v Srbiji Mi-roslav Lud in vsi pomembni predstavniki slovenskega go-spodarstva v Srbiji.
ŠKOFJA LOKA
Tudi v Šeširju veliko škode
"V uri smo dobili meter in pol vode, komaj smo rešili neke-ga delavca," nam je stanje ob ujmi v škofjeloškem podjetju Šešir opisal direktor Miro Pinterič. Poplave so j im uničile skladišče barv in mehanično delavnico, voda pa je zalila tudi skladišče polizdelkov, ki jih sedaj naravno sušijo. "Bojim se, da bo material neuporaben, čeprav smo vse dni delali na tem in šele danes zaganjamo proizvodnjo," pojasnjuje Pin-terič, ki materialno škodo ocenjuje na približno milijon ev-rov, poslovna pa je lahko še veliko večja. V teh dneh se na-mreč pripravlja kolekcija za prihodnjo sezono, prihodnji te-den se bosta v Loki oglasila dva največja kupca, zato v pod-jetju upajo, da s pripravo kolekcije ne bodo zamudili. Pravi-jo, da v nesreči spoznaš prijatelje. Tako je Šeširju hrvaški ku-pec te dni plačal vnaprej. Ob Šeširju je delavnico in jedilni-co poplavilo tudi v škofjeloški Klavnici. B. B.
i 8 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-^as.si
Podpora vladnemu predlogu CVETO ZAPLOTNIK
Ljubljana - Svet Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je na torkovi izredni seji ob-ravnaval oba predloga za spremembo zakona o zbor-nici. Predloga, ki ga je v par-lamentarni postopek vložila poslanska skupina Zares s prvopodpisanim Alojzom Posedelom, ne j>odpira, na-čeloma pa podpira predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ven-dar hkrati predlaga, da bi bili obvezni člani zbornice vsi z več kot 130 evrov katastrske-ga dohodka in da bi odpravili omejitev voljenih članov v zbornične organe na največ dva mandata. Kot je znano,
poslanska skupina Zares predlaga zvišanje meje oz. zneska katastrskega dohodka za obvezno članstvo na 355 evrov, s čimer bi se itevilo članov zbornice zmanjšalo s sedanjih 175 tisoč na približ-no 86 tisoč, dohodek zborni-ce od članarine pa bi se zni-žal za 800 tisoč evrov. Minis-trstvo za kmetijstvo pa pred-laga, da bi bilo članstvo ob-vezno za vse lastnike, zakup-nike, uživalce in imetnike pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov, ki imajo več kot 160 evrov katastrske-ga dohodka. Število obveznih članov bi se s tem zmanjšalo za 35 odstotkov, na nekaj več kot m tisoč, zbornični pri-spevek pa za 13 odstotkov.
LAHOVČE
Ogled poskusa s koruznimi hibridi
Gorenjska kmetijska svetovalna služba in KŽK Kranj vabita pridelovalce koruze v četrtek ob 10. uri na KŽK-jevo njivo ob cesti Lahovče-Vodice na ogled poskusa z različnimi hibridi koruze. Semenarske hiše Pioneer, Syngenta, Agrosaat, De-kalb, Kiskun, KWS in Inštitut za koruzo Zemun bodo pred-stavile značilnosti 29 hibridov silažne koruze, kmetijska sve-tovalna služba pa letošnje pogoje za pridelovanje koruze in možnosti pridelave koruze na zadrževalnem območju ko-ruznega hrošča. Po predstavitvi bodo vsako sorto koruze posebej poželi in stehtali. C. Z.
Vse manj se ukvarjajo z lovom "Lovci se vse več ukvarjamo s problemi, ki jih v lovišču povzročajo zaraščanje, urbanizacija in pritisk obiskovalcev," ugotavljajo v Lovski družini Begunjščica, ki je v soboto praznovala 6o-letnico organiziranega lova.
CVETO ZAPLOTNIK
Begunje - Osredjija priredi-tev je bila pri Avseniku v Be-gunjah, kjer so v navzočnosti večine od osemdesetih čla-nov lovske družine ter go-stov odprli lovsko razstavo, razvili nov prapor, podelili plakete in pri23ianja ter pred-stavili zbornik. Na razstavi, ki bo odprta vse do 25. okto-bra, predstavljajo trofeje, pri-pomočke za lov, literaturo in drugo, na ogled pa so že po-vabii tudi vse vrtce ter osnovne in srednje šole z Zgornje Gorenjske. Simbol novega lovskega prapora je tako kot na starem ruševec, za lovišče značilna divjad, ki živi na pobočju Begimjščice in na vrhovih Dobrče. V zborniku so na poljuden na-čin opisali 6o-letno zgodovi-no lovske družine, predstavi-li pa so tudi lovišče, divjad, gospodarjenje v lovišču in razmišljanje o sedanji in pri-
.hodnji vlogi lovcev.
Varčna sijalka v vsak dom.
enercua st
Bodi učinkovit.
Učinkovito darilo.
Potrebe po elektnčni energiji vsako leto nara-ščajo. hkrati pa se povečuje tudi odvisnost Slovenije od uvoza električne energije Za zmanjšanje tega trenda lahko veliko naredi-mo s pravilno izbiro in uporabo električnih naprav. Več o tem na ww\v.hse-energrja.si.
Ne prezrite kupona na računu z a električno energijo. 2 njim prejmete varčno sijalko. ki vam jo podarjata Holding Slovenske elektrar-ne in vaš dobavitelj električne energije Z njo lahko zamenjajte obstoječo navadno žarnico.
Investicija vvarčno sijalko se povrne v pol leta.
Partnerji v kampanji:
REKTRO
Franci Ažman
Že v četrtek je lovska dru-žina pripravila novinarsko konferenco, na kateri sta predsednik Frand Ažman in podpredsednik Andrej Avse-nek predstavila delovanje lovske družine in njene načr-te, aktualne probleme in tudi stališče do predlaganih spre-memb zakona o divjadi in lovstvu. Kot sta povedala, se lovci vse manj ukvarjajo z lo-
Andrej Avsenek
vom in vse bolj s problemi, ki jih v lovišču povzročajo za-raščanje kmetijskih zemljišč, vse večji pritisk na naravno okolje in urbanizacija v ni-žinskih predeUh. Avtocesta jim je "povozila" 150 hektar-jev lovišča in pretrgala števil-ne prehode divjadi med des-nim in levim bregom Save, v lovišču pa opažajo tudi vse pogostejše vožnje s terenski-
mi motorji, štirikolesniki, motornimi sanmi in heli-kopterji. "Lovci smo poleg gozdarske javne službe edi-na terenska naravovarstvena služba, ki v praksi, v naravi, pokriva območje celotne Slo-venije, vse ostalo je bolj de-klarativne narave, na papir-ju," je dejal Andrej Avsenek
Lovska družina je za iz-boljšanje življenjskih po-gojev 2a divjad že kupila šest hektarjev travnikov in gozdov, v prihodnje pa bo še več vlagala v prido-bivanje zemljišč.
in poudaril, da se v lovski družini ne bojijo predlaga-nih sprememb lovske zako-nodaje niti ne predloga, po katerem bi sed^j i upravlja-vec lovišča imel pre^ostno pravico le pri prvem podelje-vanju koncesije.
Odprta vrata ekoloških kmetij Na Gorenjskem bodo v nedeljo, na mednarodni dan odprtih vrat na ekoloških kmetijah, odprle vrata tri kmetije. .
CVETO ZAPLOTNIK
Kranj - V nedeljo, 30. sep-tembra, bo mednarodni dan odprtih vrat na ekoloških kmetijah. Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije bo na ta dan organizirala dan odprtih vrat na dvaindvajse-tih ekoloških in biodinamič-nih kmetijah v Sloveniji. Na Gorenjskem bodo vrata od-prle tri kmetije. Franc Za-vodnik z Brega pri Žirovnici in gorenjsko društvo za bio-loško dinamično gospodarje-nje Ajda bosta na Ranču Vočne pripravila eko tržnico, na kateri bodo biodinamične kmetije z Gorenjskega ponu-jale svoje pridelke. Pripravili bodo še pogovor z naslovom
Ali je Gorenjska lahko prva eko regija v Sloveniji? in de-lavnico za otroke ter predsta-vili knjigo Kuhinja na osnovi žitaric, stare kmečke stroje
Potrošniki bodo na ekolo-ških kmetijah lahko spo-znali pridelavo ekološke hrane in jo tudi pokusili.
in naprave ter mlačev žit na star način. Na kmetiji Porta na Ovsišah pri Podnartu, kjer gospodarita Marijan in Mimi Fister, se bo predstavi-la tudi Skalarjeva kmetija z Brezi j; Obiskovalci si bodo lahko ogledali postopek izde-lovanja mošta, ponudbo
kmetije, ki obsega vrtnine (krompir, korenje, rdečo peso...) in zelišča, zbirko sta-rega kmečkega orodja in star kmečki vrt ("garklc"), se sez-nanili z načinom reje krav dojilj in prašičev, pokusili različne namaze, peciva iz polnozmate moke, zelišča in začimbe. Na ekološki kmeti-ji Vide Rozman Habinc na Poljšid pri Podnartu, kjer se ukvarjajo s pridelavo in pre-delavo sadja in zelenjave ter z rejo ovc, bo možno posku-siti in kupiti sadje, zelenja-vo, jabolčnik, kis, marmela-do in tržiško bržolo, pripra-vili pa bodo tudi delavnico za otroke in srečelov, pri kate-rem bodo dobitki kar doma-če dobrote.
Kampanja za mleko in mlečne izdelke CVETO ZAPLOTNIK
Ljubljana - V nedeljo se bo končala skoraj enomesečna Oglaševalska kampanja, v ka-teri želi ministrstvo za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehra-no poudariti pomen mleka in mlečnih izdelkov v vsako-dnevni uravnoteženi prehra-ni ter hkrati predstaviti javno-sti nadzor nad pridelavo, ob-
delavo in predelavo mleka. Kampanja vključuje oglaše-vanje na televiziji, velike "jumbo" plakate in oglase v revijah, ki jih berejo ženske, za katere ankete kažejo, da odločilno vplivajo na sestavo družinskih jedilnikov. In kaj so glavna sporočila mlečne kampanje? Mleko je osnovno in zdravju koristno živilo, ki vsebuje pomembne hranilne
in zaščitne snovi. Mleko in mlečni izdelki so pomemben del uravnotežene prehrane za vse starostne skupine ljudi in bogat vir kaldja, ki ga po-trebujemo za čvrste in zdrave kosti. Mlečne beljakovine vsebujejo tudi življenjsko po-membne aminokisline. Uži-vajmo raznovrstno hrano, saj s tem prispevamo k boljšemu počutju in zdravju.
FINANCE, UVG [email protected] 1 9
Število strank narašča v poslovni enoti SKB banke na Gorenjskem zadovoljni ugotavljajo, da število strank narašča, prav tako tudi obseg kreditiranja. Oktobra bodo začeli s prenovo zunanje podobe poslovne mreže.
CVETO ZAPLOTNIK
Kranj - "Septembta bo število podjetij, ki imajo v naši enoti odprt transakdjski ra6in, pre-seglo že 1.300, število samo-stojnih podjetnikov pa mejo 1.400. Pohvalimo se lahko tudi z več kot 23.000 osebni-mi računi," je dejala Irina Pe-temel, direktorica SKB-jeve poslovne enote Gorenjska, in dodala, da so v letošnjih prvih osmih mesecih obseg kratko-ročnih posojil podjetjem in drugim pravnim osebam v primerjavi s koncem lanske-ga leta povečali skoraj za 31 odstotkov, obseg do^oročnih posojil za i8 odstotkov, obseg kreditov prebivalstvu pa za dobrih 25 odstotkov.
SKB banka ima na Gorenj-skem sedem poslovalnic, zad-njo med nj imi je odprla pred dobrim letom na Jese-nicah. V Kranju, kjer je tudi sedež poslovne enote Go-renjska, ima dve poslovalni-ci, po eno pa v Skofji Loki, v Radovljici, na Bledu, Jeseni-cah in v Kranjski Gori. Vse
Irina Peternel
so v najetih prostorih, le na Bledu ima banka lastne pros-tore v Trgovskem centru Bled, vendar jih tudi prodaja. "Najraje bi prodali spodnje in zgornje prostore ter spod-nje vzeli nazaj v najem ali prodali vsaj zgornje," je po-jasnila direktorica Irina Pe-ternel in še dodala, da se je poslovalnica na Koroški cesti v Kranju zaradi obnove hote-la znašla sredi gradbišča, zato stranke prosijo za razu-mevanje Ln jih hkrati obveš-
čajo, da se bodo razmere normalizirale v začetku pri-hodnjega leta.
Stranke lahko v vseh poslo-valnicah opravljajo vse vrste bančnih poslov, prodajo ali kupijo vrednostne papirje, zavarujejo svoje premoženje ter sklenejo avtomobilsko ali naložbeno življenjsko zava-rovanje Zavarovalnice Gene-rali, v zadnjem času dajejo velik poudarek celovitemu bančnemu "servisu" za sa-mostojne podjetnike. Poslo-
vanje s podjetji poteka na treh lokacijah - na Jesenicah, v Kranju in v Škofji Lokd. Po-nudbo stalno dopolnjujejo, pripravljajo pa tudi različne akdje. Do 30. septembra ve-lja ponudba evrskih stano-vanjskih posojil z obrestno mero od j-mesečni Eiiribor -I-1,25 odstotka dalje in do 12.
V SKB banki bodo okto-bra začeli prenavljati zu-nanjo podobo poslovne mreže, z značilnim rdeče črnim grafičnim znakom bodo tudi navzven izka-zovali pripadnost Skupi-ni Societe Generale.
oktobra ponudba jesenskih potrošniških posojil z ne-spremenljivo obrestno mero od 6,5 odstotka dalje in z od-plačilno dobo do osem let, do konca leta pa bodo ponudili varčevalcem še tretji nalož-beni depozit ter malemu go-spodarstvu paket storitev in ugodna dolgoročna posojila.
L)U8L)ANA
Zaposleni in varčevalci NLB pomagajo
Zaposleni v Novi Ljubljanski banki (NLB) so po katastrofal-nem neurju takoj začeli zbirati prispevke za pomoč prizade-tim. Na intranetu NLB se s klikom na znesek 5, io, 15 ali 20 evrov lahko odločijo, koliko so pripravljeni prispevati. V pol ure so zbrali več kot 3.000 evrov, prispevke pa bodo zbirali do 5. oktobra. V NLB-jevih poslovnih enotah so namestili nabiralnike za zbiranje humanitarnih prispevkov, nakazilo prispevkov preko NLB Klika, NLB Mobe ali NLB Teledoma pa so oprostili plačila stroškov. C. Z.
LJUBLJANA
Mobitel pomaga ljudem v stiski
Družba Mobitel bo za odpravo posledic torkovega neurja namenila 50.000 evrov Slovenski Karitas in Rdečemu križu Slovenije ter še 12.000 evrov iz glasovanja v torkovi oddaji Trenja, obema dobrodelnima organizacijama pa je omogo-čila tudi SMS Donacijo. Mobitelovi naročniki in Mobiupo-rabniki, ki pošljejo SMS sporočilo s ključno besedo Karitas ali Poplave na številko 1919, prispevajo Karitasu ali Rdeče-mu križu v dobrodelne namene 0,96 evra. C. Z.
LJUBLJANA
Združenje Manager prizadetim v Železnikih
Člani upravnega odbora Združenja Manager so sklenili, da bo vsak izmed več kot tridesetih članov prispeval za pomoč Železnikom pri odpravi posledic nedavnega neurja po petsto evrov, samo združenje pa še dodatnih pet tisoč evrov. C. Z.
IJUSGANA
Ugodna posojila za pomoč prizadetim
V Deželni banki Slovenije so za prizadete v nedavnem neurju pripravili posojila z ugodno obrestno mero ter brez plačila stroškov za odobritev in vodenje posojila. Za plačilo položnic v humanitarne namene ne zaračunavajo nadomestila. C. Z.
c o & 4 > t N O
o 'S c n a > S> a a
1 / 5
O (/) C
o O
(O CM
>(A
§ CM
£r E o a 0) w
10 CM
e
20 GORENJSKA, UVG [email protected]
BLED
Razkošni motorji preplavili Gorenjsko
Minuli konec tedna so se na svojem prvem srečanju v Slo-veniji zbrali lastniki prestižnih Hondinih motorjev znamke Goldwing. Prišli so tako domaČi motoristi kot lastniki zlato krilnih motorjev iz vseh koncev Evrope, ki so uživali v pre-krasnem vremenu in okolici Blejskega jezera, središče dru-ženja pa je bil kamp v Zaki. "Naš klub Gold wing obstaja že od leta 1999, letos pa smp bili sprejeti tudi v evropsko zve-zo Gold wing. Do sedaj smo se člani udeleževali srečanj v tujini, letos pa smo vstop v Evropsko zvezo proslavili z orga-nizacijo prvega slovenskega srečanja. Da smo se odločili za Bled, ni naključje, saj je vsaj zame in za prijatelje to res bi-ser med vsemi slovenskimi kraji," je ob srečanju povedal predsednik Jože Planine iz Vrhpolja pri Moravčah in dodal, da je že nekaj let zaprisežen voznik Gold viringa: "To je mo-tor, ki se od drugih razlikuje po udobni vožnji, z njim brez utrujenosti lahko narediš mnogo kilometrov, ima praktično vso opremo kot avto, le strehe še ne. Tako tudi ni čudno, da najcenejši novi motorji te znamke pri nas stanejo od 24 ti-soč evrov naprej, draga pa je tudi dodatna oprema." Kljub temu je pri nas v zadnjem času število lastnikov precej na-raslo, saj jih je po sicer neuradnih podatkih že prek dvesto.
Motorji Gold Wing slovijo po udobju tako za voznika kot sopotnika, njihov blišč pa smo lahko občudovali tudi na Bledu In v okolici.
Na seji tudi o gledališču SUZANA P. KOVAČIČ
Kranj - Zadnja redna seja Sveta Mestne občine Kranj je bila junija, v tem času se je nabralo veliko tem, o kate-rih bodo svetniki razpravljali v sredo, 26. septembra. Na dnevnem redu je kar sedem-najst točk, med nj imi je Do-kument identifikacije inve-sticijskega projekta (DIIP) rekonstrukcije Prešernovega gledališča Kranj. "Svetni-kom bomo predlagali, da na podlagi tega dokumenta sprejmejo odločitev o popol-
n i rekonstrukciji gledališča, ki je ocenjena na 13 milijo-nov evrov. Pri tem je treba upoštevati, da ob investicij-sko zahtevnem projektu nove knjižnice občina obeh projektov ne bo zmogla hkrati. Oba projekta sta re-gijskega pomena in bi bilo 2iato smiselno, da bi investi-cijo v gledališče reševali v letu 2009, ko so predvidene regije. V tem iasu pa bi obči-na zagotovila tristo tisoč ev-rov za izdelavo dokimienta-cije," je povedal podžupan Igor Velov.
KAMNIK
Raziskava o vodah na Kamniškem
Skupina dijakov iz Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, Gašper Slapnik, Peter Zabret in Živa Lavric, je na pobudo Kle-mena Kregarja, študenta geodezije, in dveh učencev iz OŠ Pre-serje pri Radomljah, )ana K r ^ r j a in jošta Uršiča, v lanskem šolskem letu izdelala tri naloge na temo kakovosti pitne vode. Dve nalogi z naslovom Vode Kolovca in Palovč ter Vrtače Kolovca in Palovč sta na državnem tekmovanju dijaških raziskovalnih nalog osvojili drugo mesto. Rezultate raziskav, ki so jih mladi na terenu izvajali pod mentorstvom priznanega ja-marja Vida Kregarja, so doslej predstavili že na več predava-njih, nazadnje tudi v petek v podružnični osnovni šoli na Vran-ji Peči. In kakšne vode pijemo na Kamniškem? "Voda je zdaj še dobra, je pa zelo ogrožena," je povedal mentor. J. P.
Svemiki naj bi obravnavali tudi odlok, ki bo urejal usta-novitev Medobčinskega in-špektorata Kranj. "Skupni občinski inšpektorat občin Cerklje, Šenčur, Jezersko, Naklo, Preddvor in Kranj je prvi korak. Naslednji bo ver-jetno ustanovitev skupne re-vizijske službe," je povedal Aleš Sladojevič, direktor ob-činske uprave. "Predlagali bomo tudi spremembo odlo-ka o izvajanju gospodarskih javnih služb, v katerem bi čr-tali službo dimnikarjev, saj občina za to področje nima
več pristojnosti," je povedal Sladojevič. Z odlokom in ne zgolj s pogodbo, kot je bila praksa doslej, naj bi uredili izvajanje gospodarske javne službe preskrbe z zemelj-skim plinom, pri premo-ženjskih zadevah pa naj bi razpravljali o prodaji petih lokalov na Koroški cesti v Kranju, o nakupu prostorov p>od kegljiščem v nekdanjem Intexu v Kranju ter o naku-pih zemljišč ob Likozarjevi cesti, tik pred mestnim je-drom, za gradnjo garažne hiše.
IHAN
Nova telovadnica in prenovljena šola
Ob Podružnični šoli Ihan, ki sodi v okvir Osnovne šole Domžale, so v sredo slavnostno odprli novo telovadnico, ki so seje najbolj razveselili šolarji, ki so morali minulo šolsko leto zaradi pomanjkanja prostorov telovaditi kar v eni od učilnic. Nova telovadnica, ki se skupaj z novimi garderoba-mi in sanitarijami razteza na kar tisoč kvadratnih metrih, je primerna za različne športe, zgrajena pa je ločeno od šolske stavbe, zato jo bodo lahko uporabljali tudi krajani. Hkrati so na občini prenovili tudi šolsko zgradbo. Zamenjali so streho in okna ter obnovili fasado, preuredili kotlovnico za ogreva-nje z zemeljskim plinom in uredili nekaj novih prostorov za pouk. Investiciji je Občina Domžale iz proračuna namenila približno 1.700 evrov. J. P.
£2 S 3 N)
C
i < m
7: o o 3J
W m
to 0 0
M 01
N) O O
KAŽIPOT, MALI OGLASI info@g-^s.si 21
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naro<ilo /a objavo j(>rfjtmamo po Itlriodu 0«J01-42-(», (al(su (H/201-42-13 aH osebno na Zoisove! v Klanju oi 1» poili - do pon«)t!|tj in teJtka do 11.00 uie! Cena oglasov in ponudb v njbriitl; tetdno ugodna.
) A N E Z R O Z M A N S . P . - R O Z M A N B U S , L A N C O V O 9 1 , 4 2 4 0
R A D O V L J I C A , T E L : 0 4 / 5 3 15 2 4 9 . F A X : 0 4 / 5 3 0 4 2 3 °
MADŽARSKE TOPLICE 4.10 - 7.10,27.10 • 30.10., 2-11 -8.11 ; PE-yESAC-MOR)E 24.9 - 30.9; TRST 3 . 1 0 . ; MEDŽUCORJE19.10-21.
O B V E S T I L A O D O G O D K I H OBIAVLJAMO V R U B R I K I GLASOV
KAŽIPOT BREZPIAČNO SAMO ENKRAT.
PRIREDITVE Po poteh ovčarja Marka Žirovnica • Ob svetovnem dnevu turizma bo v četrtek, 27. sep-tembra, ob 19.30 v prostorih i<njižnice Matije Čopa v Žirovnici predstavitev naravovarstvenega vodnika Po poteh ovčarja Mar-ka, ki sta ga izdali občini Tržič in Žirovnica v sklopu projekta Biodiverziteta-CBC Phare, Karavanke Natura 2000.
Kar delamo mi, lahko delaš tud' ti' Jesenice - V Mladinskem centru Jesenice v četrtek, 27. septem-bra, ob 19. uri v dvorani MCJ pripravljajo prvo, uvodno sreča-nje dijakov in dijakinj, ki bi v okviru Mladinskega"centra Je-senice želeli opraviti ure obveznih izbirnih vsebin (OIV).
Praznik Krajevne skupnosti Sava Jesenice • Ob krajevnem prazniku Krajevna skupnost Sava orga-nizira naslednje prireditve: danes bo ob 15. uri odprti balinarski turnir na balinišču pri stavbi DU Jesenice; v petek, 28. septembra, bo od 15. do 19. ure prireditev Pozdrav jeseni, ob 15. uri bo v Kinu Železar gledališka predstava za otroke Princeska na zrnu graha, ob i6. uri bodo na Trgu Toneta Čufarja otroške delavnice in kon-cert zabavne glasbe; v soboto, 29. septembra, bo ob 19. uri os-rednja slovesnost v dvorani Gledališča Toneta Čuferja s kultur-nim programom in podelitvijo priznanj krajevne skupnosti Sava za leto 2007, v nedeljo, 30. septembra, bo ob 9. uri pohod na Črni vrh (od kopališča na Ukovi do planinske koče na Črnem vrhu), ob n. uri pa družabno srečanje pri koči na Črnem vrhu.
IZLETI Jeruzalemska pot - Priekija Kranj - Pohodniki Društva upokojencev Kranj vabijo v Četrtek, 4. oktobra, na pohod po Jeruzalemskih goricah. Hoje bo za dobre 3 ure, pot pa je lahka. Odhod posebnega avtobusa izpred Grelne bo ob 6.30. Prijave sprejemajo do srede, 3. oktobra, v društveni pisarni.
V Moravske toplice Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, delovne invalide, da že sprejemajo vplačila za enodnevni kopalni Izlet v Moravske toplice In nakupovalni izlet v LentI, ki bo v četrtek, 11. oktobra. Uradne ure so vsak ponedeljek od 9. do n . ure in torek ter četrtek od 15. do 17. ure v Kran-ju, na Begunjski 10 (KS Vodovodni stolp).
OBVESTILA
Angleške urice Jesenice - V knjižnici se bodo 2. oktobra začele angleške urice za otroke od 6. leta starosti. Prijave zbirajo do 28. sep-tembra. Več informacij dobite v otroški knjižnici.
Tečaj nege bolnika Kranj - Rdeči križ Kranj vabi na tečaje nege bolnika, ki jih bodo organizirali v oktobru in novembru v prostorih krajevnih skup-nosti: v KS Kokrica 1., 3., 8., 10. in 15. oktobra, v KS Žabnica 17., 23., 24. in 30. oktobra ter 6. novembra; v KS Primskovo 7., 12., 14., 19. in 21. novembra. Prijavite se lahko po telefonu na številko 04/20-18-670 ali po e-pošti [email protected], kjer lahko dobite tudi dodatne Informacije o tečaju.
Brezplačno vodenje po Jesenicah Jesenice - Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sodelo-vanju z Občino Jesenice organizira na svetovni dan turizma, ki bo v četrtek, 27. septembra, brezplačno vodenje po mes-tu Jesenice. Vodenje bo dopoldan ob 9. uri In 16. uri z zborn-im mestom pred Turistično informacijskim centrom na Je-senicah, c. maršala Tita 18, kjer sprejemajo tudi prijave. Lahko jih pokličete po tel.: 04/586 31 78 ali svojo prijavo pošljete po e-pošti na: [email protected] ali [email protected]. V primeru slabega vremena vodenje odpade.
Otroška delavnica o Plečniku Skofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja ob dnevih evropske kulturne dediščine v četrtek, 27. septembra, ob 17. uri vabi
otroke na ustvarjalno delavnico Otroci v reliefu poustvarjajo Plečnikova dela.
Dan slovenskih lekarn Jutri, 26. septembra, praznujemo dan slovenskih lekarn. Leto 2007 je leto prometne varnosti, zato so se tudi farma-cevti v lekarnah odločili, da pripravijo informativno knjižico za bolnike in plakat, saj želijo še posebej opozoriti, da nekatera zdravila zmanjšajo sposobnosti bolnika za upravl-janje vozil in strojev ter opravljanje drugih nevarnih del. Zato vabijo, da obiščete vašo lekarno jutri, v sredo, 26. sep-tembra, ko bodo farmacevti še obširneje svetovali o zdrav-ilih, ki zmanjšajo sposobnost bolnika za varno upravljanje vozil in delo s stroji.
PREDAVANJA Irian Džaja Radovljica - V višavje Irian Džaje, enega zadnjih neokrnjenih svetov na našem planetu, se boste s Petrom Erženom lahko odpravili danes ob 19.30 v Knjižnici A. T. Linharta.
Kranj - Jutri ob 19.30 bo v avli Študijskega oddelka Osrednje knjižnice Kranj na Tavčarjevi ulici 41 potopisno predavanje, na katerem bo Irian Džajo, njene prebivalce in njihove običa-je predstavil Peter Eržen. Vstop je prost.
Resnice in zmote o kandidi Naklo - V četrtek, 27. septembra, bo ob 19. uri v Vita Centru predavanje Sanje Lončar na temo, kako se spopasti s kandi-do in pri tem zmagati.
RAZSTAVE Razstava cvetličnih aranžmajev Škofja Loka • Ljudska univerza Škofja Loka vabi na odprtje razstave cvetličnih aranžmajev udeleženk študijskega krožka Cvetje - veselje in lepota ustvarjanja. Odprtje bo danes ob 17. uri v prostorih ljudske univerze na Partizanski cesti 1 v Škofji Loki.
Figuralika Dušana Sterleta Kranj - Jutri ob 20. url bodo v Galeriji Pungert, čisto na kon-cu starega dela mesta Kranja, odprli likovno razstavo z naslovom Figuralika avtorja Dušana Sterleta. Razstava bo na ogled do 15. oktobra.
ZA P O P O L N P R E G L E D SI O G L E J T E W W W . C O R E N J S K I C L A S . S I / K A Z I P O T
Praznovanje ob 60-letnici LD Begunjščica so podprla naslednja podjetja in organizacije: K C Z Sava Lesce, Regenereaclja, Zavarovalnica Triglav, Obč ina Radovljica, Avtohiša Vrtač, Gost i lna Adrljan, Moby dick, Flycom, Gost išče Zvon, Suzuki Odar, Abanka, Hypo Banka, SKB banka. Gorenjska banka, Gost išče Tul ipan, LEA, Graverstvo Pretnar, Promas, Cestno podjetje Kranj, A LG Lesce, Adria Airways, Pekar-na jože Resman, Kleparstvo Beno Brejc, Turist ično društvo Brez- i je, L P N Kozorog Kamnik, Gorenjski glas In številni drugi. i
L D Begunfičica se vsem iskreno zahvaljuje. I
upokojencev \ Kranj
zaposli za določen čas, z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi, več:
NEGOVALCEV/NEGOVALK NA DOMU za terensko delo na področju Mestne občine Kranj, občine Naklo in občine Šenčur.
POGOJI, kijih pričakujemo od kandidatov/kandidatk: • Izobrazba: III. ali IV. stopnja ustrezne smeri, •vozniški Izpit B kategorije, • veselje do dela s starostniki in osebami z različnimi
telesnimi ovirami.
Nudimo možnost prekvalifikacije za poklic oskrbovalec/ka na domu.
Prijave sprejemamo do vključno 5.10. 2007 na naslov: Dom upokojencev Kranj, Cesta 1 . maja 59, Kranj. Dodatne informacije so vam na voljo vsak delovni dan od 9. do 14. ure, telefon: 280 13 15 - ga. Gale.
Ljudskii I ni\er/.a ^kiilju l.iiku
l>odliilinik I a 422« -Škofja Loka
IcL: (14/506 (HI ra\: 1)4/512 OS KK HHH.Iu-skufJaliika.si
UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPER
razpisuje v Škofji Lold dodiplomske in podiplomske študijske programe
Dodiplom^ki študy: vpisujemo v I. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa MANAGEMENT; kandidatom za univerzitetni študij, ki zanj izfiolnjujejo vpisni pogoj, priporočamo, da se vpišejo v visokošolski strokovni program, ker se tiodo po zaključenem 2. letniku lahko prepisali na univerzitetni program. Vpis je možen tudi v 2. in 3. letnik - pokličite in pošljemo vam informativno brošuro. Prijavo je možno oddati preko spletne strani vww.fm-kp.si do petka, 5. 10. 2007.
Podiplomski študij: vpisujemo v specialistični študijski program MANAGEMENT, kije enakovreden 1. letniku znanstvenega magistrskega programa: diplomanti specialističnega programa bodo imeli možnost vpisa v 2. letnik znanstvenega magistrskega programa. Prijavo je možno oddati preko spletne strani wwv .fm-kp.si do četrtka, 27.9. 2007. Vse programe izvajamo kot izredni študij in so zato prilagojeni zaposlenim študentom.
Informacije: 04/506 13 70 ali 04/506 13 03 •www.fm-kp.si. www.lu-skof3aloka.si
LOTO Rezultati 76. kroga - 23. septembra 2007
7, 1 0 , 1 4 , 1 7 , 1 8 , 3 3 , 3 6 in 2 6
L o t k o : i , 8 , 5 , 8 , 5 , 9
Predvideni sklad 77. kroga za Sedmico: 125.000 EUR Predvideni sklad 77. kroga za Lotka: 330.000 EUR
SUET SVET RE J.o.o. EMORA KRANJ NAIOMJSVA UUCA 12 4000KaAAj
NEPREMIČNINE TcL: 04/28II .OOO REAl ESTATE F«.: 04/»>2«.4J«
Email: kranjfgisvet-nepremičnine.si http://vvww.svet.nepremt£nine.si
STANOVANJA prodamo KRANJ - Soriljevo ru 2449IT12, prijetno enosobno stanovanje, obnovljeno 2004, 4./4. balkona ni. Cena 70.000 EUR. KRANJ. Zoisova: dvosobno, $4.13 mz, I. 1970, dvigalo, balkon, ZK urejeno. Cena 103.000 EUR. DRULOVKA • Kališka ul.: enosobno, 52.39 m2 v 2. nad nizkega blob, bal-kon, 1.1988. vpisan v ZK. Cena 89.200 EUR. KRANJ - Zoisova ub trisobno, 78,93 m2. 2. nad, nizek blok, nova okna, kopalnica in wc, CK-plin, balkon, v kleti 2 shrambi, ZK, urejen blok. Cena 134.181 EUR. KRANJ - Zlato polje: dvosobna. 52,54 m2,4. nad.. I. 1960. delno renovira-no, ZK, prazno in takoj vseljivo. Cena 96.250 EUR. KRANJ - Planina I: enosobno, 39,79 ">2, I. 1973, 4-/4 nad., prenovljeno, super razporeditev prostorov, opre-ma ostane. Cena 89.000 EUR. HISE prodamo TRŽIC: 1 /2 hi§e, kar predstavlja dvo-sobno v mansardi, cca. 62 m2, adap-tirano I. 2004, lasten vhod, zraven pripada 465 m2 zemljišia. VREDNO OGLEDA! Cena 133.500 EUR. ODDAMO SENCUR: oddamo hišo s skladišč-nim prostorom, 310 m2. P-fN, I. 1980, lahko opremljeno ali prazno. Za večjo družino, ki poleg stanovanja potrebuje Se prostor za kakSno de-javnost. 1 varščina. Cena: 950 EUR/mesec -h stroSki. ZEMLJIŠČE prodamo RIBNO: 644 m2, položno zemljiSče, primerno za gradnjo stanovanjske hiSe, druga vrsta p<^ cesto v smeri proti hotelu. Dostop po javni asfalti-rani cesti. Cena 125,00 EUR/m2. ŽIRI: 3068 m2 velika parcela od tega cca 2/3 stavbnega zemljiSča, sončna lega. infrastruktura v bližini. Cena 100.000 EUR.
CERKLJE na Gorenjskem: 1378 m2, ravno, sončno stavbno zemljiSče, s prekrasnim pogledom na Krvavec. Cena 150 EUR/mz. JESENICE - Prihodi: stavbno zemljilče na prekrasni lokaciji, 828 m2, sončna, s prekrasnim razgledom na Triglav in Go-lico, nad naseljem, urejena inirastnjktu-ta. Cena 66^40 EUR.
www.svcl-ncprcmicntne.s
doja
nepremičnine
Ul. Juleta Gabrovika 34,4000 Kranj email: infoig^ida-nepremicnine.si
PE Kranj. Planina O}, Kranj tel.: 04/2351 000, GSM 041/331 886,
051/391 loo. fax: 04/2351 001
STANOVANJA PRODAMa KRANJ - NEBOTIČNIK: 83,94 sobno, z ^ j e n o 1.1964,5./14 nad, sta-novanje je sedaj v uporabi kot poslovni prostor, cena: 125.200 EUR. JESENICE, CESTA REVOLUCIJE: 37 m2, enosobno, zgrajeno 1.1963,3. nad., cena; 57.000 EUR (13.659480 SIT). JESENKIE, TITOVA CESTA: 51 m2. dvo-sobno, zgrajeno I. 1972, cena: 65.000 EUR (15.576.600 SrT). KRANJ, NAZORJEVA UUCA: 97 mz. šdr«-sobno, zgrajeno 11966, 3. nad., odlična lokacija, zagotovljeno pakiranje, obnov-ljene sanitarije, zamenjana alu okna, ob-novljeni podi, vseljivo 01.04.2008, cena: 130.000 EUR (31.153.200 srf). KRANJ, VA4AVCEVA UUCA: 74 m2, trisobno, v stavbi zgrajeni 1.1961. j . nad., vseljivo 01.02.2008. v ceno vza-memo manjSe stanovanje, prodamo brez provizije, cena: 110.000 EUR (26.360400 SI^. KRANJ, gUBl^NSKA CESTA: 56,1 mz, tiisobno, zgrajeno 1.1952, adaptirano I. 2002, pritličje v večstanovanjski hi$i, cena: 72.200 EUR. HlSbPNOOAMO: KRANJ, VISOKO: 180 m2, samostana, adaptirana I. 2007.230 m2 zemljišča, lahko tudi dvostanovanjska, v račun lahko vzamemo tudi stanovanje, parce-lo, cena: 175.000 EUR. PARCELE PRODAMa STISKA VAS, K.O. ŠENTURSKA CX)RA: 5,90 in 574 m2. stavbno zemljišče, cena: 55 EUR/m2 (15.576 Sri). KRIŽE PRI TRŽIČU: 1.361 m2, zazidljiva, zazidljiva parcela z gradbenim dovolje-njem za enostanovanjsko hišo, cena: iioEUR/m2. POSir)VNI PfiCKTOR PRODAMa KRANJ - NEBOTK:NIK: 83,94 m2, štiri-sobno, zgrajena 1.1964, 5./14 nad., pi-sarna, možnost uporabe tudi kot stano-vanja, cena: 125.200 EUR. KUPIMa Kranj okolica kupimo kmetijsko zemljišče. Corenjsb kupimo stavbno zemljišče. Kupimo zazidljivo parcelo 1200-1500 m2 v Kranju ali okotid. Na obfflo^u Gorenjske kupimo stano-vanja, hiše in parcele. Pbčik) takoj. Za več infomudj nas pokfitite.
22 MALI OGLASI [email protected]
GG naročnine
0 4 / 2 0 1 4 2 4 1
e-pošta: [email protected] www.gorenjskiglas.si
Mlinska ul. i . Maribor. PE Tržič, Ste Marie Aux Mineš 9/a
Telefon: 592 59 49. 030/30 20 n
STANOVANjA PRODAMO KRAN) • Planina I, garsonjera. 26,6 mi, III./3. obnovljena 1.2006. oprem-ljena. Cena: 6S.853 EUR. BLED • center, dvosobno, 40,9 m2, P /2, lasten vhod, parkirno mesto, l.t. 1923, obnovljeno I. 200$. Cena: 112.000 EUR. KRAN) • Soriljevo naselje, dvosobno, predelano v dvoinpolsobno, 54,13 012. VI./9, l.i. 1970, vzdrževano. Cena: 105.000 EUR. TRŽIČ • mesto, dvoinpolsobno. 4S.64 m2, II. nadstropje, adaptirano I. 2003, stavba potrebna obnove. Cena: 60.000 EUR. TRŽiC - center mesta, trisobno. 66,20 mz, mansarda/j, I. 2006 več-stanovanjska stavba v celoti obnov-ljena. Cena: 87.880 EUR.
HISE PRODAMO KRAN) - okolica, Trboje, dvostan. hiSa, 256 m2 biv. površine, pare 621 m2, l.i. 1984, obnovljena, opremlje-na, urejen vrt In sončna terasa. Cena: 221.165.08 EUR. TRŽIČ • Ravne, stan. hiSa z gostin-skim lokalom, 135 m2. parcela 125 m2, obnovljena v celoti L 2000, v mansardi je trisobno, v P pa gostin-ski lokal 2 uporabnim dovoljenjem, ki ga je mogoče preurediti v stanova-nje. Cena:i33.ooo EUR. PREDDVOR • dvostanovanjska hiša. 120 m2, parcela 657 m2, obnovljena 1.2001. garaža. Cena: 180.000 EUR. KRANJ • Primskovo, dvostanovanj-ska hiša, 250 m2 biv. povriline, par-cela 479 m2, U. 1981. ukoj vseljiva. Cena: 250.000 EUR. PARCELE PRODAMO PODNART - 2 zazidljivi parceli, 1.066 m2 in 1.119 ravni, sončni, pravokotne oblike. Cena: 70 EUR/m2.
TRSTENIK PRI KRANJU • zazidljiva parcela za vikend, 423 m 2, ravna, sončna. Cena: 120,75 EUR /m2. STISKA VAS POD KRVAVCEM - za-zidljiva parcela za vikend alt stano-vanjsko hiSo. 1.280 m2, priključki ob parceli, dostop asfalt. Cena: 57 EUR/m2.
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRIŽE PRI TRŽIČU - 6 pisarn s pripa-.dajočimi prostori, cca. 1 0 0 m2. t. nad. l.i. 1989. 3 pisarne so povezane med seboj, vendar se lahko oddajajo tudi samostojno. Šestim pisarnam pripada tudi del arhiva, sejna soba s kuhinjo in sanitarijami. Najemnina vsebuje tudi stroške elektrike, ogre-vanja, varovanja in komunale. Pros-tori imajo vse priključke in se nahaja-jo nad Kmetijsko zadrugo. Najemni-na: 835 EUR/mes.
www.eko-his».$
m p P R O J E K T
Tel.: 04 20 43 200 GSM: 031 511 111
P R O D A M a GOLNIK - OKOUCA: samost. starej-ša hiša 212 m2, pare 721 m2, z go-spod. poslopjem, obn. 1. 75, potreb-na obnove, na lepi lokaciji. Cena: 115.000 EUR (27.5^.600 SIT). KRAN) • ZLATO POLJE: trisobno, 66,57 m2, sončno, funkcionalno, kompletr^o obn. 1.06, balkon, vsi pri-ključki, etažna CK - plin, vpisano v ZK, prazno, takoj vseljivo. Cena: 115.000 EUR (27.5^.600,00 SIT). ODDAMO:
KRANJ - OBROBJE CENTRA: oprem-ljen kozmetični salon. 55 m2,1. 06, v obiskanem poslovnem centru. Naj-emnina: 3.000 EUR/mesec (718.920 SIT/mesec).
CELOTNA PONUDBA NA:
www.mp-pro iek t . s
Iščete nov dom ali kupca za svojo nepremičnino? Oddajate ali
najemate stanovanje, hišo ali poslovni prostor? Celovita rešitev na enem mestu. Za vas delamo Aktivno • Jasno • Preudarno
AJP d.o.o. Kranj Koroška c ^ t a 2,
3nj 4000 Kranj gsm: 031/330 040
STANOVANJE PRODAM KRAN), Šor. nas. • dvosobno prede-lano v dvoinpolsobno, iX./9,1. izg. 72, obnova 2006 (okna, vrata, in-stalacije). CK, T 2 , dvigalo, domo-fon. 105.000 EUR (25,2 mio SIT). KRANJ, Hrastje > dvoinpolsobno, 59,01 m2, L izg. 64, obn. 2003, CK, tel. II1./3. Funkcionalno razporeje-no stanovanja z 2 park. mestoma, zelenico. 1 0 7 . 0 0 0 EUR (25,6 m io SIT).
PREDDVOR - enosobno, 45,65 m2, I- izg- 83, pritličje, blok tik ob gozdu. CK, tel., balkona ni. Prevzem: takoj. So.ooo EUR (19.2 mio SIT). NOVOGRADNJA
KRANJ, StražiSče - duplex n 8 m2 5 teraso, vrtom »n parkirnim me-stom. Iti. PCF. Prevzem: dec. 07. 146.074 EUR. DDV vključen. H i SO PRODAM
KRANJ, Orehek - L 95 obnovljena starejša hiša, 188 m 2 neto uporab, površine, K+P+l. nad. + podstreha, nadstrešek 26 m 2 , ločena garaža 29 m2« kamin, pergola na zemljišču 537 m2. Prevzem: po dogovoru. J30.000 EUR (79 mio SIT). NOMENJ • lepo vzdrževana 10 let stara, kvalitetno zgrajena hiša v va-škem okolju z 280 m2 (K-t-P-fl-fM) na 372 m2 zemljišča. Prevzem: po dogovoru. 4 1 0 . 0 0 0 EUR (98 mio 5IT).
RADOVLJICA - dvostanovanjska hiša izg. 84, obn. 98. 350 m2 povr-Sine (K+P+M), zemljišče 1460 m2, zadnja v vrsti. Možna prodaja vsa-ke enote posebej. Prevzem: po do-govoru. 530.000 EUR (127 m io SIT). DRAŽCOŠE • starejša hiša tlorisa 1 17 mz, I. izd. 49 (P+l+M) na zem-ljišču 1519 m2. 87.000 EUR (20.85 mio SIT).
POSLOVNI PROSTOR PRODAM KRANJ . Savska loka, I. izd. 1982 • 2.000 m2 v pritličju primerno za skladišče. 560 m2 v kleti primerno za skladišče, proizvodnjo, obrt. sto-ritve. Cena 550 ali 450 EUR /m2. POSLOVNI PROSTOR ODDAM KRANJ • poslovna cona Primskovo J27 m2,1. nad. Primemo za trgovi-no. svetovalni center, pisarne, ate-lje. 1962.00 EUR/mesečno. Možen najem po delih.
KRANJ, Planina 3 - 84,62 m2, pri-tličje • primerno za trgovino ali mir-no storitveno dejavnost. 8 7 0 EUR/mesec + stroški. Možen kas-nejši odkup.
KRANJ - 60 m2 obrobje mesta, ob glavni cesti, pis. prostori (4) z za-gotovljenim parkrriščem. Primerno za opravljanje storit, dej. (svetova-nje, pravna pisarna, rač. servis, tr-govska-posredn. podjetja, biroji, zdrav, ordinac.. kozmetični salon). 6 0 0 EUR/mesec.
KRANJ - 260 m2 ob eni glavnih vpadnic v mesto, primerno za trgo-vino, zastopstva, storitveno dejav-nost. Možen najem po delih. 2650 EUR/mesec. KRANJ - 203 m2 Savska cesta, 4 pi-sarne, primerno za opravljanje mir-ne dejavnosti. Možen najem po de-lih. Mesečno 8 EUR / m 2 , stroški vključeni. KRANJ - 260 m2 - staro mestno je-dro, 1, II. mansarda, klet • primerno za trgovino, svetovalni center, pi-sarne, atelje. Možen najem po de-[th. Mesečno 15 EUR /m2. KRIŽE - 125 m2 - center, pritličje -primerno za trgovino ali mirno sto-ritveno dejavnost. Parkirišča. 560 EUR/mesec + stroški. KRIŽE - 122 m2. ob glavni cesti, 7 prostorov primernih za pisarne, skladišče, parkirišča. Možen najem po delih. 835 EUR/mesec, stroški vključeni.
ZAZIDLJIVE PARCELE PRODAM VODICE - več zazidljivih parcel od 582 do 644 m2. Od 84.935 do 94.653 EUR VIRMANE • 950 m2. ravna, v celoti komunalno opremljena, prispevki večinoma plačani, namenjena za iz-gradnjo stanovanjsko poslovne hiše z lepim razgledom na Lubnik. Cena: 140 EUR/ma. ZA ZNANE STRANKE kupimo ali najamemo več različnih nepremič-
alpdomialpdom.ti r«.; 04 537 4S QQ wwwj lpdQm.s i
n P D o m A idom, htenirlng ta . Radovljica Cankarjeva u k a f 484D Radovljica, 5LD
• ORADNUZATRa • POSRSKACAME • VnSVZBMJIŠICOKNJKM • WttEHWtm • UntAVUANJElNVZDRŽEVMUE • B O G E n K A
BLED: enosobno prodamo, 33.53 m2, podstreha 1.89 m2. klet 1,5 m2, 1.1975.3. nad., balkon, takoj. Cena: 105.000 EUR. RADOVLJICA: enosobno prodamo, 36,35 m2, 1. 1971, 3. nad., vsi pri-ključki, delna obnova in oprema. Cena: 92.000 EUR. RADOVLJICA; trisobno prodamo, 79,89 m2. 2. nad., I. 1988, balkon, klet. Cena: 133.534 EUR. RADOVLJICA: novo trisobno pro-damo, 91 .23 m2, visoko pritličje, naša novogr. 2007, dnevna soba •<-kuhinja +• jedilnica, spalnica, kabi-net, kopalnica, terasa, klet. nadstre-šek + park. mesto, ločeni števci, vsi priključki, vseljivo takoj. Cena: 211.575 EUR.
KRANJ: Stirisobno prodamo, 94,1 m2, 1. nad., stanovanje 82 m2, bal-kon 4,6 m2, klel 1,9 m2. drvarnica 5,6 m2, obnova 2005, streha 2006. 2 kamina, vsi priključki, ločeni Štev-ci. Cena: 138.750 EUR. RADOVLJICA: hišo prodamo, ob-nova 19S7, pritličje 150 m 2 (kuhi-nja, dnevna soba s kaminom. 4 spalnice, 2 kopalnici, terasa), man-sarda 1 6 0 m2 (lasten vhod, kuhi-nja, shramba, dnevna soba, 5 spal-nic. kopalnica, savna, 2 balkona), klet 47 ni2, nadstrešek, garaža, vrt. Cena: 490.000 EUR. ŽIROVNICA: hišo prodamo, klet 40.9 m 2 ,1 . nad. 139,69 mz (kuhi-nja. dnevna soba. spalnica, kabinet, kopalnica. wc), mansarda 134,61 m2 (kuhinja, spalnica, kopalnica, neizdelani prostori), starost 60 let, streha 2000, dvorišče, vrt. v pritlič-ju je PTT Slovenije. Cena: 337.581 EUR.
ZC . SORICA pri Železnikih: hišo prodamo, lahko za vikend. 86 mz, I. 2005, pritličje (kuhinja, kopalnica, wc, savna). 1. nad. (dnevna soba, balkon), in mansarda (spalnica), ck elektrika, vsa oprema, mirna in lepa lokacija, vredno ogleda. Cena: 146.000 EUR. LESCE: nov lokal v Trgovsko po-slovnem centru prodamo, pritličje, 78,22 m2. Čajna kuhinja, sanitarije, razi. dejavnosti, naša novogr. 2005, takoj, prometna lokacija. Cena: 117.330 EUR. LESCE: nov lokal v Trgovsko po-slovnem centru prodamo, medeta-ža, 83,96 m2, trgovina, izobraže-vanje, zdravstvo, servis, naša no-vogr. 2005, takoj. Cena: 115.864 EUR.
LESCE: nov lokal v Trgovsko po-slovnem centru prodamo, medeta-ža, 83.4 m2. razi. dejavnosti, naša novogr. 2005. takoj. Cena: 115.092 EUR.
NA GORENJSKEM iščemo stano-vanja. hiše (lahko starejše in po-trebne popravila) in zazidljive par-cele za gradnjo. Pokličite 537 45 00.
www.a lpdom.s
novo^udinje. Jid*pt«e»j«. n^prcmlinmc
ven um.. Britof 43,4000 Kranj lel./fa>: 04/aM-30'50 gjm: 031/684.777 e.poita: tidiiai3»vcnum.st
KUPIMO za znane stranke Šenčur ali Voge - šenčurski del, par-celo okrog 500 mz. Kranj, enoinpolsobno, dvosobno, tri-sobno (Zl. polje) in 2 + dvosobno sta-novanje. Lahko je potrebno obnove. Planina, garsonjero ali enosobno okrog 62.600,00 EUR. PRODAJA
Zlato polje, Kidričeva, trisobno stan. z balkonom. 2/2,71,5 m2.1.60, sonč-no, obnovljeno in opremljeno. Cena: 115.000,00 EUR oz. po dogovoru. Planina enosobno stan., 41.4 mz, I. 76, VP /7. nova okna in baS. vrata 07, zelo funkcionalno, uporaba atrija. Bližina vrtca. OŠ, doma upokojen-cev. Cena: 82.833.00 EUR oz. po do-govoru. NAJEM/ODDAJA
Kranj. NUJNO iščemo več stanovanj: eno-, dvo- ali trisobno za najem. Stranke so znane! Pokličite nas.
W W W . C O R E N J S K I C L A S . S I
gekkoprojekt nepremičnine
Britof 79A, 4000 Kran info-nep^)9eU(opro)ektsl
www.9ekkc^Jekt.si:
04 2341 999 031 67 40 33
PRODAMO STANOVANJA KRANJ - KOKRICA: enosobno, v iz-meri 54.37 m2. novogradnja I. 2007, polkletno, talno gretje, T-2 priključek, balkon, vseljivo po dogovoru. Cena 98.414.11 EUR. Pri plačilu z gotovino 5 % popust
KRANJ. KOKRICA: trisobno, v izme-ri 107,57 m2, novogradnja I. 2007, pritličje, T-2 priključek, balkon in te-rasa, vseljivo po dogovoru. Cena 156.083 EUR. KRANJ - PLANINA 1: garsonjera, 30.5 m2, nadstropje 1 / 4 , 1 . 1 9 7 6 , lepa lo-kacija, z lastnim števcem za vodo, vse v bližini. Cena: 85.000 EUR. DRULOVKA: trisobno, v izmeri 88 mz, nadstropje 2 / 2 , I. 1992. svetlo mansardno stanovanje z odlično raz-poreditvijo prostorov. Vredno ogle-da. Cena: 130.000 EUR. PRODAMO ZEMyiSCA: BLEJSKA DOBRAVA: zazidljiva par-cela 862 m2. pravilne oblike, čudovi-ta in sončna lega. Cena 112.670 EUR. SK. LOKA - SV. DUH: zazidljiva par-cela 703 mz, znotraj zazidalnega na-črta - enostanovanjska hiša, plačani komunalni pnspevki. Cena 130 EUR /m2. DODATNA PONUDBA NA:
www.gckkepro jekt . s i
Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e - m a i i : m a l i o g l a s i @ g - g l a s . s i
Mali ogld5l se sprejemajo: za objavo v petek -vsretki do 13.30. In za objavo v torek, do pet-ka do 14.00! Delovni ^as: od ponedeljka do petka nep<ekinjeno od 8.-19. ure.
CISTO ZADNJI HIP CITROEN C3 1.4.1.02. 41.500 km. kli-ma, radio, servo volan, DOZ. cena po dogovoru. «041/863>S15
NEPREMIČNINE STANOVANJA
PRODAM
ENOSOBNO stanovanje, 27 m2. ob-novljeno z vsemi priključki, z vso opre-mo na zelo lepi in mirni lokaciji, vredno ogleda, cona po dogovoru, « 040/176-090 7oo?04t
ITD NEPREMIČNINE, d.o.o. MAISTROV TRG 7.
4000 KRAN) TEL: 04/23-81020,
04/23-66-670
041/755-296. 040/204-661, 041/900-009
e-poSta: Hd.nepremicnine^siol.net wvm.itd-plus.si
lUJ DVOSOBNO Šorlijevo naselje, cona: 101.000.00 EUR. « 040/431-750
TRISOBNO stanovanje v Železnikih. 5. nad., cMgak3. ba&<on. kJet. lepa razpored-itev, tatoj vselj^, urejen ZK. 80.68 m2.1. 82, «041/754-850 ?oofoo6
STANOVANJE 171 m2,2 vso opnerm). Spodnje Škofije prt Kopnj. « 05/677-07-48, 031 /802-922 Joorzza
ODDAM
SOBO S kuhinjo, kopalnico, lastnim vhodom, študenrki. v Kranju, 8 040/278-185 roo/zss
KsKERNi N E P R E M I Č N I N E
Maistrov trg 12, 4000 Kranj Tel. 04/20213 53,202 25 66
CSM 051/320 700. Email: infi3®)k3-kem,si
O P R E M U E N O ENOSOBNO stano-vanje v Kranju dvema, poštenima, mirnima študentkama, « 04/25-60-130,041/703-654 7007it7
NAJAMEM
ENOSOBNO stanovanje, v Radovlji-ci, sem nekadilka, brez otrok in do-mačih živali, « 040/234-934
POŠTENA družina najame stanovanje v Kranju ali okolici, 9 031/287-951
HIŠE
PRODAM
HIŠO v 111. gr.fazi,nap9rc9lMOOOm2, na sončni parceli, v okolici Železnikov. «04/514-60-52 700723e
POSESTI
PRODAM
V BITNJAH 500 ali 1000 nri2 zazidljivi parceli. « 041/640-949
7006303
POSLOVNI PROSTORI
ODDAM
POSLOVNI prostor 700 in 900 m2, cena 2,95 EUR/m2. na Savski cesti 34. bivSi lntex, « 041 /426-898 70070i2
ŠENČUR mirna, atraktivna lokacija, oddamo nove, ekskluzivno urejene pis-arniške prostore od 50 do 130 m2, cca. 8 do 12 EUR/m2, « 040/433-331 7oooaso
ŠENČUR - na mirni atraktivni lokaciji oddamo nov poslovni prostor. 130 m2. za mimo storitveno ali obrtno de-javnost. cena 6 do 8 EUR/m2. 9 040/433-331 70<»9Si
POSLOVNI PROSTOR na Jesenicah. 2x 12 m2, primerno za pisarno, za mirno storitveno dejavnost ali skladišče, « 031 /41-36-38 7007220
GARAŽE
ODDAM
GARAŽO v Šk. Loki, 16 m2, lahko za daljše obdobje, takoj prosto, « 040/885-226 /ooroos
MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI
PRODAM
CITROEN BERLINGO 1.4. L.99. 130.000 km, zlate barvs, sv, cz. drsna vrata, srednje ohranjen. Cena 2650 eur. « 041/727-128 70072«r
MrrSUBISHI CARISMA. I. 99 klima. 5 vrat. zelo lepo ohranjen, 9 041/803-512 7007a29
Ba«oyPfap«>«f«k10.4202N»Wo PE Kraniska cesta 22.4202 NaUo
P R O D A J A IN MONTAŽA: - pnevmatike m platišča. - amorttzerji T*wftoti: hitri servis vozil • avtooptika, vse za podvozje vozil. • Izpušni sistemi, katalizatorji i Tol 04/25 75 052 Http:/'www aggaiitor.S'
OPELCORS*^ 1.2,1.10/04, IS.OOOkmvsa oprema, l<Sma.« 04/25$-13«Ž icorm
R KANGOO 1.5 DCi. t. 05 s sedeži In stekli, klima, vsa oprema. 9 041/811-294 7007227
R LAGUNA 1.9 DCi, L 04 limuzina, vsa oprema, 9 040/523-294 7oo723o
R SCENIC 1.9DCi. l .04kJimatervsa ostala oprema, lepo ohranjen. 9 041/390-365 7007228
SEAT LEON 1.6 16V. I. 12/03, 12.600 km 1. lastnica, zelo dobro ohranjen, z vso dodatno opremo, 9 041/33-55-39 7007033
VW PASSAT 1.9 TDI, 1.02 kov. barve, ser. knjiga, vsa oprema, SLO avto. 9 041/227-338 7007232
VW PASSAT karavan. I. 06 novi mod-el. diesel. vsa oprema. • 031/444-233 7007226
STROJI IN ORODJA PRODAM
STROJ za brušenje teraca. 9 041/510^367 7007260
GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL
IZPOSOJA gradbenega odra za izd. fasad, H elementi, hitra postavitev, 9 040/523-294 7007225
PRODAM
HRASTOVE deska, stare cca 25 tet. ogled v okolici Kranja. 9 041/896-075 7007210
KUPIM
ODKUPUJEMO htodovino iz smreke, jelke in sušice, 9 041/442-151
70064 21
KURIVO
PRODAM
DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave. 9 041/718^19 7ooes72
10 M bukovih dfv. možen razrez, 9 041/672-040 7007718
2 0 m3 suhih, bukovih drv ali po želji nad 5 m3, cena 40 EUR/m3, 9 04/51-46-257 7007212
BREZOVA in mešiana suha drva, 9 031/343-177 7007Z37
SUHA bukova drva. cena po dogov-OfU. 9 0 31 / 4 4 3 - 1 2 6 7007231
SUHA bukova in brezova drva, 9 041/853-040 7007235
SUHA bukova drva, metrska ali razžagana, lahko dostavim. 9 040/356-676 . 7007243
STANOVANJSKA OPREMA
GOSPODINJSKI APARATI
PRODAM
TERMO-KER štedilnik 4xE Beko in pralni stroj Gorenje, 9 041/878-494
7007241
ŠPORT, REKREACIJA KUPIM
ALI ČE Mi kdo podari žensko kolo. 9 04/23-24-094, 031/839-574
7007? <«
ŽIVALI IN RASTLINE PODARIM
HANOVERSKI barvar, star 4 leta. je-lenje rjave barve, družaben pes, 9 040/12-55-11 7007156
DVA lepa mucka, stara 11 tednov, va-jena čistoče. 9 041/556-325 7007182
DVE beli. dolgodlak! mucki, stari dva mes6ca. 9 04/57-20-052,041/382-225 7007166
IGRIVO, črno, dolgodlako mucko. 9 040/278-158 70070w
KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI
PRODAM
PAJKA na 4 vretena, hidravlični dvig tn viličarja 2 toni, diesel, 9 041/539-440 7007249
TROSILEC vitlo, 3 tone, drva. nakladač gnoja, zadnji. 9 031/535-105 7007246
PRIDELKI
PRODAM
HRUŠKE možtarice. 9 031/562-220
JABOLKA, hruške, krompir, sladki mošt. jabolčni kis in suho sadje, Mati-ievc. Jeglič. Podbrezje 192, « 04/533-11-44 7007250
JABOLKA za ozimnico, jabolčni kis, krhlje in jagodno nnarmelado. Zakotnik, Dorfarje 32, • 031/387-371 700n4i
JABOLKA in hruške moštarice za prešanje ali namakanje ter lesene kadi, «041/608-765 7007239
JABOLKA jonatan in jabolčni sok pridelan na ekološki kmetiji, 9 04/533-12-86,031/505-087 7007245
ŽELITE POCENI KRUH? Kupite moko tip 500 v Agropromet Cerklje in specite kruh doma.
Telefon: 04/2526-440
MALI OGLASI, ZAHVALE info@g-^s.si 23
KRMNI krompir. « 031/393-886 7007«
KRMNI ali jedilni krompir ter kupim bik-ca za rwdaljr io rejo. « 031/387-397
KROMPIR za orimnico. po ugodni ceni. « 04/531-54-53 700ns6
SILAŽNE bale, možna dostava. « 041/67-54^3 7007132
SILAŽNO koruzo, Sorško polje - Sk. Loka .« 031/492-eOl
SILAŽNO konizo. na Sorskem polju. «041/386-871
7007248
V BUŽINI Radovljice prodam 0,8 ha silažne koaize. « 041/633^87
70072S8
VZREJNE ŽIVALI
PRODAM
Č B BIKCA starega 10 dni. « 041/375^23 7007211
ČB BIKCA, starega 7 dni, Voglje, šenčurska pot 28
7007222
JAGNJETA za zskol in bukova drva. v okolici Radovljice. 9 04/53t-57-79
7007262
KRAVO sinnentatko, brejo 1 mesec, staro 4 leta, dobra mfekarica, « 04/533-88-17
7007253
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, 9 04/533-80-40
7007234
VISOKO brejo telico in kravo ter dva bikca za rejo ali zakol, « 04/572-51-3 3 7007236
ZAPOSLITVE (m/ž) NUDIM
GOSTILNA AS. v Uubljani. Čopova ul. 5, redno zaposli več mtadih kuharjev in honorarno mesarja. Ponudbe na. 9 01/425-88-22, in. 031/523-760. Helena
7007213
2A RAZVOZ in DOSTAVO DNEVNEGA ČASOPISA ZAPOSLIIVIO S.P.. na
področju KRANJA in |ESENIC Euromedia mb d.0.0., Cesta k Tamu 12, MB -
Tel.: (02) 462 28 52
IŠČEMO kuharja v mehiški restavraciji, Ptzzerlja Mlin Mexico. Prebačevo 12, Kranj, možna tudi zaposlitev. 9 051/802-701
REDNO zaposlimo potnika za prodajo po drogerijah. Španovina d.0.6.. Savs-ka Loka 21, Kranj. 9 041/510-367
70072&9
ZA OBČASNO delo v strežbi iščemo izkušene študente. Reina. d.d., Savs-ka Loka 1. Kranj. 9 031/631-989
Z A P O S U M dekle v strežbi, redno ali začasno. Sirena Pub, Kidričeva 67, Skofja Loka. 9 041/719^18 7oo7»27
ZAPOSLIM natakarico ali dekle za strežbo, redno ali honorarno. Gostišče Kveder, Eržen Andreja s.p.. Sp. Lusa 16. Selca. 9 04/51-41-499. 041/751-139 7007247
ZAPOSLIMO žensko za pomoč v kuhinji, lahko brez izkušenj v Pizzeriji Botana. Lahovče 11. Cerklje. 9 041/799-190
7007040
ZAPOSLIMO kuhinjsko pomočnico. Preša d.0.0., Cerkle, Slovenska cesta 51. 4207 Cerklje. 9 04/255-62-50
7007116
ZAPOSLIMO mlajšo upokojenko za občasno kuhanje malic In osebo za po-moč pri dostavi hrane v centru Kranja. Nesti d.0.0., Puštal 92, ŠkoQa Loka. 9 041/663-062, Janez
7007221
VOZNIKA kamiona za mednarodni transport zaposlim. C in E kategorija -prevozi v EU, Zaje Boris s.p., Valburga 16a, Smlednik. 9 041 /622-529
7007051
ZAPOSLIM voznika C-kat.. v do-mačem transportu. Bemik Anton s.p.. Sp. Luša 19. Selca. 9 031/628-455
POGODBENO zaposlimo delavca v ročni avtopralnici. Lavi d .0 .0. , C. na GBrdo 22. Kranj. 9 041/389-828
7007215
ZA NEDOLOČEN ČAS zaposlimo za-stopnike In vodje skupin za terensko prodajo novih artiklov za varovanje zdravja, najboljši pogoji In uvajanje v delo. Sinkopa. d .0.0.. Žirovnica 87. 041/793-367 7007025
ZAPOSLIMO mizarja za delo v proizvodnji za izdelavo PVC stavbnega pohištva, okna vrata, Tomaž Kmičar s.p., Srednja vas - Gorice 9. Golnik, 9 041/730-990 7007128
ZAPOSLIMO avtomehanika, zaželene izkušnje AG Gantar. Bratov Praprotnik 10. Naklo, 9 04/25-7&050
7007029
ZAPOSLIMO modno svetovalko. Več Informacij na www.neza.sl ali [email protected] ali na tel. 040/244-544. Pisne pn>šnje lahko oddate na naslov R-Neža. d .0.0.. Krožna ul. 14. 4000 Kranj 7007077
ZAPOSLIMO mizarja in pomožnega delavca v mizarski delavnici. Mizarstvo Kumik Franc s.p., Tupaliče 80, Pred-dvor. 9 04/25-56-000
7 0 0 7 0 M
ZAPOSLIMO delavca v krovstvu. tesarstvu, stavbnem kleparstvu. mizarstvu. Zaželene so dek>vne izkušn-je. pos. doba je 3 mes. z možnostjo zap. za ned. čas. Krovstvo Pogačar k.d.. Čopova 25. Lesce, 9 040/713-1 1 0 7007176
KVALIFICIRANEGA peka aH delavca za priučitev« Pekarrta Maček, Britof 99. Kranj, 9 04/23-41-440
70072S1
IŠČEM
DUO ROLO išče delo na obletr>icah. porokah z zabavno in narodno glasbo. «041/224-907 7007240
POSLOVNE PRILOŽNOSTI GOTOVINSKI KREOm za vse zapos-lene in upokojene. Lons. d. o. o.. Gre-gorčičeva 8. Kranj. 9 04/23-66-808. 051/387-753 7006803
OSMRTNICA
V 4 8 . letu starosti je umrl
BOŠTJAN POVŠNAR iz Kokre, rojen 30.10.1959
Pogreb bo danes, v torek, 25. septembra 2007 ob 16.00 uri na pokopališču v Kokri.
Sestra Helena z družino Medvode, 24. septembra 2007
UREJAMO najugodnejše kredite na hipoteko. OD alt pokojnino. V kreditno sposobnost se upoštevajo tudi do-datek za malico, prevoz, otroški do-datek itd.. Planinšek k.d.. SinkovTum 23. Vodice, 9 031/206-352 7007034
KREDITI CX) 8 LET za vse zaposlene ter upokojence do 50 %
obremenitve doh., stare ob-veznosti niso ovjra. Krediti tudi
na osnovi vozila ter leasingi. Možnost odplačila na
položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22,
Maribor, telefon: 02/252-48-26,041/750-560.
STORITVE NUDIM
ADAPTACIJE - barvanje stanovanj, hiš. drugih prostorov, oken. vrat. fasad, napuščev, zidarska dela v Kran-ju in širši okolici. Bee Plestenjak s.p.. Planina 144, 6232 Planina, 9 041/578-917 70oneo
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senično 7. Križe, tel.: 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, ro-lete, lamelne zavese, plise zavese, ko-marniki, markize, wvw.ast6riks.net
7006600
BARVANJE fasad in napuščev, ugod-no in kvalitetno. Megamatrix, d. o. o.. Staretova39, Kranj, 041/570-957
7006829
BELJENJE notranjih prostorov, kitarv je. sten in stropov. t>arvanje fasad, oken. vrat in napuščev, dekorativni ometi in opleski, Pavec Ivan s.p., Pod-brezje 179. Naklo. « 031/39-29-09
7000432
HITRO IN UČINKOVITO REŠEVANJE SPOROV med upniki in dolžniki ter urejanje njunih pog. razmerij. Iskanje naslovnikov in vročanje pošte. IZVEN-SODNI PORAVNALEC. Sakib Kaši-bovič s.p.. Pot na Črno 31. Vodice, 9 041/681-628
7007CA3
IZDELUJEMO in prenavljamo strehe. Megamatrix d .0.0. Staretova 39. Kranj. 9 041/570-957
7008583
IZVAJAM vsa gradbena dela. notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarfe in dimnike, kvalitetno, hitro in poceni. SGP Beni. Struževo 7. Kranj. 9 041/561-838
7005815
IZVAJAMO sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, montaža novih, popravila star-ih. nudimo dimne obloge, dimne kape. Novak & Co. d.n.o.. Ljubljanska 89, Domžale. 031/422-800
7006720
LOANINA gradbeništvo, d . o. o.. Glavni tr9 14, 4000 Kranj. Izvajamo vsa gradbena dela. 041/257-328
7008167
OBNAVLJAMO z nabrizgavanjem epoks! emajlne prevleke. Izkušnje in jamstvo. IDEJA. Žiga Snoj. s. p.. Brile-jeva 16. Ljubljana 041/592-169
PRENAVUAMO HIŠE in stanovanja v Kranju in okolicj - rezen/irajte svoj ter-min, MegarTiatrix. d. o. o.. Staretova ul. 39. Kranj. 041 /570-957 7000030
PRIDEMO na vaš dom tn vam zlikamo vase perilo, operemo vam zavese in pospravimo stanovanje. Vaš čistilni servis Račka, Marija Cof s.p.. J. Puharja 5, Kranj. 9 040/41-93-93
RTV SERVIS Sinko Marko s.p.. C. na Klanec 53. Kranj. pop. TV, video. mal-ih gos. aparatov. « 04/233-11-99
SLIKOPLESKARSTVO STIMS d.o.o.. Senično 7. 4294 Križe, stims@* email.si 700689r
ZASEBNI STIKI 30 .000 POSREDOVANJ. 11.000 poznanstev v preteklem letu je karak-terlsllka ženitne posredovalnice Zau-panje za vse generacije, ki posreduje po vsej Slo. 9 03/57-26-319. 031 /505-495. 031 /836-378
BREZPLAČNO spoznajte fante. Ženit-na posredovalnica Zaupanje. p.p.40. Prebold, 9 03/57-26-319. 031/836-3 7 8 7005^45
DEKLETA, brezplačno lahko spoznate fante za »krene, resne, trajne zveze iz vse države. 9 031 /836-378 7004120
OBVESTILA PODNARTOVŠKIM gasilcem tn vsem. ki ste nam ob poplavi pomagali, iskre-na hvala. Potočnik. Zaloše 9 roomr
RAZNO PRODAM
BANKINE in punte ter suhe butare, ugodno, kupim visoko brejo kravo. 9 041/754-709
LESTVE pleskarske in inštalaterske A ' dobite Cegnar, Zbilje 22, 9
041/981-210 70070M
GG mali oglasi 04/20142 47, e-po§ta: matioglasi(®g-g!as.si www.gorenjskiglas.si
SPOROČILO O SMRTI
V petek, 21. septembra 2007, smo se na pokopališču v Mavčičah poslovili od
A N D R E J A VOLČJAKA očeta naših treh učenk Leje, Anje in Maruše Volčjak.
Družini naših deklic izrekamo iskreno sožalje.
Učenci in zaposleni OŠ Or«hek Kranj
OSMRTNICA
V 73. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
IVANA ČERV
žara bo v poslovilni vežici na pokopališču v Kranju od četrtka, 27. septembra 2007. ob 11. ure dalje. Pogreb bo na tamkajšnjem pokopahšču v petek, 28. septembra 2007, ob 17. uri.
Vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, oko zaman te iSče, solza, žalost, bol^ina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki boli, boli...
V SPOMIN
Jutri, 26. septembra 2007. mineva leto dni. odkar nas je za vedno zapustila naša draga
ANGELCA ČUTURIČ iz GUnj
Hvala vsem, ki se je še vedno spominjate.
Vsi njeni Glinje, 26. septembra 2007
Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi. ki v ifečnosti živijo, na svetu puščajo sledi.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, deda, brata, strica in tasta
ALOJZA FARIČA se zahvaljujem vsem prijateljem in sorodnikom, ki ste v težkih trenutkih stali ob strani, osebju doma za nego in pomoč na domu ter zdravnici dr. Mariji Ravnihar za vso izkazano podporo in lajšanje bolečin. Ohranimo ga v večnem spominu.
Vsi njegovi Kranj, dne 15. septembra 2007
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat. tast, bratranec
FRANCE ŠTERN z Visokega
Iskrena hvala sorodnikom, sosedcan, prijateljem in znancem za pomoč ob težkih trenutidh ter za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala dr. Mariji Jenko Burgar in višji medicinski sestri Mateji Senk, Se posebej pa dr. Marku Slugi in osebju Endokrinološk^ o d d ^ Splošne bolnišnice Jesenk:e. Hvala g. kanoniku Vinku Prestor-ju za lepo opravljen obred, pevcem okteta Klas iz Predoselj, pogrebne-mu podjetju Havčdc. d o. o., in vsem. ki ste pomagali ob pogreba Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga ohranih v lepem spomina
Vsi njegovi Visoko, september 2007
24 GG mfomg-eias.si
A N K E T A
Prizadene lahko tudi nas SIMON ŠUBIC
Železniki so bili minuli ko-nec tedna polni prostovolj-cev iz vse Slovenije, ki so se pridružili domačinom pri pospravljanju razdejanja, ki ga je za seboj pustila podi-vjana Sora. Kaj jih je spodbu-dilo, da so prišli pomagat?
Robert Pečnik - Pečo, Domžale:
"Radio Hit je pozval poslu-šalce, naj pomagajo. Odziv je bil velik, danes nas je pri-šlo 60, a smo morali število prostovoljcev omejiti. Po-slušalci so pomagali tudi v hrani, orodju, prevozu ..."
I rena T r a m p u ž , Menge š :
"Po radiu sem slišala poziv k pomoči in sem pomislila, kaj bi bilo, če bi naše kraje tako prizadelo. Prav zato mi ni bilo težko priti v Železni-ke, kjer so razmere res hude in prebivalci trpijo."
N e v i o Prosen, Kor i tn i ce :
"Prišlo nas je 30 prostovolj-nih gasilcev iz Gasilske zve-ze Ilirska Bistrica. Nikoli ne veš, kdaj bo nas kaj takega doletelo. Čistimo cerkev in mrliške vežice."
Drago K o s m a č , M o h o r i n i :
"Tu sem v okviru Civilne za-ščite, sem pa s seboj pripe-ljal šest delavcev iz nekdanje Jugoslavije, ki so sicer zapo-sleni v gradbenem podjetju iz Nove Gorice, danes pa prostovoljno pomagajo."
S a b i n a Kosmač , D o m ž a l e :
"Takoj ko sem po televiziji videla uničene Železnike, sem se odločila, da po svoji moči pomagam. Skupaj z drugimi hodim od hiše do hiše in pomagam, kjer je treba."
Priznanja iz prinčevih rok Vojvoda Vorški, princ Andrevv, ki se je v začetku tedna mudil v Sloveniji, je v torek obiskal tudi Srednjo šolo Domžale.
JASNA PALADIN
Domžale - Visokega gosta, ki je Slovenijo obiskal v vlo-gi posebnega predstavnika Z d r u ž e n e g a kraljestva z a mednarodno trgovino i n investicije, so prejšnji po-nedeljek i n torek sprejeli Janez Drnovšek, Janez Jan-ša in drugi predsatvniki slo-venske vlade, še posebej pa so se ga razveseli l i d i jaki Srednje šole Domžale. Vor-ški vojvoda je svoj tokratni obisk namreč zakl juči l s podelitvijo zlatih pr iznanj M E P I .
Program M E P I je medna-rodni program, ki je na po-budo očeta princa Andrevva prvič zaživel v Veliki Britani-ji že leta 1956. Program mla-de spodbuja, da na nete-kmovalen, zabaven in prija-teljski način pridobivajo iz-kušnje, znanje in sposobno-sti v zunajšolskih dejavno-stih, ki si j ih sami izberejo. Namenjen je m l a d i m m e d 14. in 25. letom, na svetu pa ga pozna že več kot sto držav in več kot štiri milijone mla-dih. "Na Srednji šoli D o m -žale smo program M E P I med prvimi v Sloveniji zače-li izvajati pred tremi leti i n letos bomo najbolj vztraj-n i m prvič podelili tudi zlata priznanja. Žlahtnost pri-
V o j v o d a Voršk i , p r i n c And r ew , s i je z vese l j em vze l nekaj č a s a za s p r o š č en k lepet 2
nag ra j en im i d i jak i . Z n j im je b i l t u d i d o m ž a l s k i ž u p a n T o n i Dragar .
znanj je odvisna od truda in časa, ki ga programu name-nijo dijaki," je ponosno po-vedal ravnatelj šole Primož Škofic i n naštel vrsto ob-šolskih dejavnosti, k i se jih na njihovi šoli dijaki lahko udeležujejo. Program M E P I združuje aktivnosti na štirih področjih - prostovoljno delo, rekreativni šport, vešči-ne in odprave, kako zelo pa
znanje in izkušnje, pridob-ljene po tem programu, ce-nijo v tujini, je nagrajenim di jakom povedal kar princ Andrevv sam, ki je osebno podelil tudi priznanja: "Pri-znanje, ki ste ga danes preje-li, je zelo pomembna priloga vašemu življenjepisu in re-ferencam, saj zelo jasno kaže, kako pomembno se vam zdi vlagati vase in kako
odločni ste, da boste uspeli. Prav tako ste s tem dokazali svojo odgovornost"
Program M E P I v Sloveni-ji poteka v okviru 4 0 insti-tucij, osemnajst zlatih pri-znanj pa so prejeli tudi dija-ki Srednje šole Domžale , Tehniškega šolskega centra Kranj ter učenci O Š Rodica in O Š A. T . Linharta iz Ra-dovljice.
vremenska napoved Napoved za Corenjsko Danes bo deloma sončno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo po nižinah megla. V sredo in četrtek bo oblačno in deževno.
TOREK i SREDA
Agencija RS za okolje, Ur*d za Meteorlogijo
i ČETRTEK
^ io 5 / 2 r C l7/13°C i 9/12°C
o CelovBC 20/8-C
IRM*^ iB/sr;
PJi/s-e
Uublln NovlOoclc« - . / ' " V v
V-K 2I/8«C < L _ X 22/10-O Č K
SI Gradso
12/7 "C a
MurskaiSodalu
22/6« 0 a r NmomMo /
Zagreb O 23/8-C
O ^ 23/1«-C
LIPA PRI BELTINCIH
Na festivalu praženega krompirja V začetku septembra je bil 7. svetovni dan praženega krom-pirja v organizaciji Društva za priznanje praženega krompir-ja kot samostojne jedi. Festivala se je udeležilo štirideset ekip iz dvanajstih držav, med njimi je bila tudi ekipa Mestne občine Kranj. "V ekipi s m o bile družine Cmrečnjak, Čemažar in Homan iz Zgornjih Bitenj," je pove-dal Bojan Homan. Zavod za turizem Kranj jih je opremil s predpasniki, majicami in propagandnim gradivom. "Raz-delili smo več kot dva tisoč kosov propagandnega materia-la in dostojno zastopali našo občino. Pripravili smo pražen krompir s kranjsko klobaso, s seboj smo imeli 50 kilogra-mov krompirja, pridelanega na Sorškem polju, in 50 pravih kranjskih klobas iz Mesarije Arvaj. Naš pražen krompir je pošel v dvajsetih minutah," je povedal Homan in dodal, da želijo festival pripeljati tudi v Kranj: "Poleg tega pa še nisem opustil želje, da bi imeli v kranjski občini festival kranjske klobase s pravo veselico." S. K.
EKIPA MESTNE OBČINA KRANJ
č l a n i d r u ž i n C m r e č n j a k , Č e m a ž a r in H o m a n iz Z g . B i tenj
Novorojenčki Minul i teden je na Gorenjskem n a svet prišlo 45 novih
jokajočih prebivalcev, od tega 2 4 dečkov i n 21 deklic. V Kranju se je rodilo 1 6 dečkov in 1 8 deklic. Najtežji deček je tehtal 4 .650, najlažjemu pa so natehtali 2 . 8 1 0 gramov. Na Jesenicah je na svet pokukalo 8 dečkov i n 3 deklice. Najtežji je bil deček s 4 . 2 7 0 grami porodne teže, najlažji pa je tokrat tehtal 2 . 6 4 0 gramov.
^ 97.3 M H «
i^mMs^f /Hf^mm
l,nflJ8DU POSlUŽflnH HBDIJSKH PDSTHJH nB GOBEnJSKHn y
R A D I O K R A N J d .O.O. Stritarjeva ul. 6. KRANJ
rtLEHON; (04) 2812-220 koakcim lOA) 2812-221 namx
(04) 2022-222 ntixw>i <0S1) 303-90S -ma-Auiai
FAX; (M) saia-aas mimmm
(»4) 2 a i 2 - 2 2 a nOBut
E-po»a: ra<llokranJ«ra<Clo-(uranJ.sl spteTna stran: w w w . n i d l o - k r a nj .s l
i • • • • • • • #
• • • • • • mmmm • • • • • • • • • • # • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •
GG
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
GLASBA Kozarec glasbene črnine Konec meseca, natančneje v četrtek, 2 7 . septembra, bo
ljubljanski klub Chane l l zero na Mete lkov i v znamen ju
black metala. Nas top i l i bodo f inski satanist i Horna, ki
so t renutno na evropsk i turneji s f rancosk im i Vorkre is t
ter f insk imi Blackiode. Obč ins t vo j i m bosta ogrevala dva
domača benda, in s i ce r Somrak ter Nabe r i u s . Cena
vstopnice i O evrov. K. C .
Ta teden začnejo z ogrevanjem v loški Ostrigi Tako bodo v petek, 23. sep tembra , na o tvo r i t venem
večeru nastop i l i stari SKA znanc i Os t r ige SEL L O U T .
Z nov im pevcem in Se bol j u sme r j en i v n o vodobn i
(in stari dobr i ) SKA bodo pogna l i v "mov i ng " še
tako zape te ob i s kova l ce odp r t j a nove, tokra t neka-
di lske s e zone kluba. Ž u r bodo nadal jeva l i U t i d l o i nk z
DJ-i. A. B.
Lisička na motorju M i r n a Reyno lds se po ne preveč b l e š če čem nastopu na M M S - u pri-pravlja na snemanje no-vega v i deospo ta za s k l adbo M o t o r . B ivša č l an i ca na js tn i ške za-sedbe Foxy Teens se je v z a d n j e m letu s icer bolj kot prepevanju po-svečala p isan ju besedi l za števi lna znana imena s lovenske glasbene sce-
ne. M e d d rug im je napisa la sk ladbo za na M M S - u dru-gouvrščeno skup ino Pi jamas, na p o m o č pa je pr iskoč i la tudi Petru Janušu in D o m n u Kumru . V zadnj ih mesec ih pa se je pre izkus i la ce lo kot radijska voditelj ica. T . J.
Rodio Tri9lciy G o r e n j s k a 96 MHz R A D I O Z A R A D O V E D N E
Zdravo spanje in zanimivo branje Darilo za naš« nove naročnike vzglavnik Dremavček iatex!
Novi narodliki poleg darila ob narodlu časopisa za najmanj 1 leto le-tega prejemajo kar 3 mesece brezplačno, naročniki pa so vedno deležni tudi posebnih ugodnosti *
Ne odlašajte, naročite se še danes!
Pokličite 04/201 42 41 vsak delovni dan od 8. do 19. ure, nas obiščite na Bleiweisovl 4 v Kranju, oddajte naročilo po e-pošti: [email protected] ali na v/ww.gorenjskiglas.si.
•IVodajnacen3 vzglavnika OremavMbInje 67 EUIli»viniin><riiki pa ga pKjmio bccipMno. Izbirale lahko tudi med dnigiml pcaktKnlmj dadli. NaroAilkl Imajo 10 - 2S% popu« pri plafilu naročnine. teezpUno u nezgodno znatOTinL i M na m«(c IMo bro^^ objavi mali oglas. uKliavfajo popust pri nakupu knjig Idr.
Gorenjski Glas
CVETLIČARNA IN NOVI ROMANTIK v četrtek se v l jub l jansk i Cvet l ičarni (ob 2 i . uri) obeta p rvovrs tn i koncer t reške ročk zasedbe Urban & . 4 . O b i z idu a l b u m a Coun t ry Club M u s i c v Cvet l ičarno pr iha ja jo na jpre j Leeloo jamais in dan pred n j im i ( i o . ok tober) v Ha l i T ivo l i nas topa Bryan Feery z gos t j o T inkaro Kovač.
Damir Urban ima
za sabo zelo bo-gato glasbeno kariero. Eden najbolj preprič-
ljivih avtorjev in pevcev s hr-vaške glasbene ročk scene, bo tudi tokrat pripravil eks-plozivno koncertno retro-spektivo pesmi s treh samo-stojnih albumov kot tudi naj-boljših skladb iz časov, ko je bil še član skupine Laufer. Ravno koncerti, ki so prežeti s posebno energijo in impro-vizacijo, ga ločujejo od ve-čine hrvaških glasbenikov. Urban & 4 sestavljajo Damir Urban (pevec, avtor glasbe in besedil), Anton Tonči Radič (kitara). Marko Bradašia (bobni), Saša Markovski (kla-viature) in Sandi Bratonja (bas).
Oktobra v CvetUčami na-stopajo Leeloojamais. Breži-ška skupina je to jesen udari-la z novim studijskim albu-mom, ki nosi naslov Countiy Q u b Music, na odre pa pri-hajajo tudi z novo, atraktivno mlado pevko Christine. Chri-stine (Kristina Zadnikar) je dvajsetletna matiu-antka plesne gimnazije, ki ji vseka-kor ne manjka glasbenih ambicij. Coimtry Club Mu-sic je njen prvi studijski al-bum. Na njem je sodelovala kot pevka, pomagala pa je tudi pri pisanju besedil. Lee-loojamaisi so omenjeni al-bum izdali šest let po izidu prvenca Pod vplivom, s kate-rim so kot meteor treščili na slovensko glasbeno sceno. Z albumoma Pod vplivom in Nextasy (2004) so preskočili iz majhne lokalne skupine v kategorijo največjih glasbe-nih izvajalcev v Sloveniji. Na domačo glasbeno sceno so prinesli osvežitev.
Pri snemanju albuma Country Club Music so po-
T - r ^
Leeloojamais prihajajo v Cvet l i čarno z novo pevko in svež imi pesm im i . /foio:Tina doM
leg stalnih članov, bobnarja Iva Rimca, Lovra Lopatarja, Roka Lopatiča, Jerneja Tro-bentarja in svetlolase pevke Christine sodelovah še trije vrhunski slovenski basisti Jani Hace (Siddharta), Niko-la Sekulovič (Dan D) in Anže Langus-Petrovič, Dagi (Da Phenomena). Country G u b Music so fantje in de-kle napovedali s singlom Čas je, ki je na album uvr-ščen kot bonus skladba v slo-venski in angleški različici. Naslov angleške verzije je The Part Of Me, skladba pa se bo na slovenskih radijskih postajah predvajala v obeh različicah. Singel Čas je je že osvojil slovenske poslušalce kot popevka tedna na valu 202.
Hala Tivoli pa bo 10. okto-bra ob 20. uri gostila vrhun-skega pevca Bryana Ferryja, ki se ga spomnimo kot veli-ko legendo nekoč glam ro-čka, ko je bil še v skupini Roxy Music, kasneje pa kot enega najbolj pomembnih avtorjev tako imenovane 'nove romantike'. Doslej je
V
U ^ ^ 1 J^ v * Kot gost ja Bryan Ferryja bo v Hal i T ivol i nastopi la s lovenska pevka T inkara Kovač. /FoiocTitnooki
ustvaril številne nepozabne uspešnice, kot so Lefs Stick Together. Dance Away, Kiss and TeO, Avalon, Slave To Love in Don't Stop The Dan-ce. Na zadnji turneji, v okvi-ru katere nastopa tudi v Slo-veniji, bo predstavil še sklad-be s plošče Dylanesque (pri-redbe Dylanovih pesmi), za katero je požel odlične ocene priznanih evropskih Ln ame-
riških glasbenih kritikov. S pomočjo desetčlanske za-sedbe bo Bryan Ferry gotovo ustvaril nepozabno vzdušje šarma, prefinjenosti in ener-gije, kar ga uvršča v vrh en-kratnih vokalnih mojstrov pop ročka. Kot gostja bo na-stopila Tinkara Kovač s po-sebno "aQstično" zasedbo Ln sofisticiranimi preoblekami svojih pesmi.
Iščejo novo stevardeso Po od l i čnem vzletu skup ine Sexsplos ion, se je č lanica ' posadke ' , Ma ja M a l n a r od loč i l a zamen ja t i ' leta lsko floto'. Že l i se preizkusit i v f i lmskem svetu in je odletela v Ho l l ywod . Tako s kup i na sedaj Išče novo č lan i co in kako je z avdici jo s i preberite na www.sexp los lon.com. A. B.
Vrnitev Tabujev z Oblakom za dva Po t reh uspešn ih a lbumih, števi ln ih nepozabn ih uspeš-nicah in mnog ih pr iznanj ih se vračajo Tabuj i . Zasedba v s p r emen j en i pos tav i p redstav l ja težko p r i čakovano novo sk ladbo Ob l ak za dva, ki p o o sm ih letih delovanja predstavl ja vrnitev Tabujev ne s a m o na g lasbeno sceno, pač pa tudi na koncertne odre. A . B.
KU LTU RA
KAM GRE RIBA, KO UMRE Prva premiera nove sezone v Prešernovem gledališču, Flisarjeva tragikomedija Akvarij v režiji Dušana Mlakarja, napoveduje odlično gledališko leto.
Igor Kavčič
M inuli četrtek je kranjsko p r e m i e r n o občinstvo v novo sezono pospremilo
še eno besedilo, v zadnjih petnajstih letih zagotovo enega najbolj ustvarjalnih slovenskih dramatikov Eval-da Flisarja. Po drami Nora Nora izpred treh let je Akva-rij njegovo dr\igo besedilo, ki je krstno uprizoritev dožive-lo v Prešernovem gledališču. Tudi tokrat v režiji Dušana Mlakarja, kd s četrto odrsko postavitvijo kakega Flisarje-vega dela, potrjuje tezo, da gre za logični kreativni avtor-ski dvojec.
Glavni junak Konrad, več kot odlično se je z zahtevno vlogo spopadel gostujoči ig-ralec, prvak mariborske dra-me Vlado Novak, se z narez-kom v rokah udobno name-sti pred televizor, da bi si ogledal njemu tako ljubo filmsko klasiko Casablanco. Mojster verbalne agresije in nekdanji oportimist z avto-kratskimi nagnjenji, kot Konrada označuje avtor, se pred zunanjim svetom lunakne, da bi naredil obra-čun s samim sabo, s svojim življenjem, z vulgarnim od-nosom do samega sebe, še posebej pa do bližnjih. Podo-bno kot v Casabland tudi tu vsi prihajajo na eno in isto mesto, h Konradu. V njegovi hiši, v njegovem navidez-nem akvariju (dnevni sobi s sedežno, mizo, bifejem in televizijo), se zvrstijo obiski ljudi, s katerimi ga nepo-sredno ali posredno vežejo nerazrešeni odnosi. Konrad z vsakim opravi na sebi la-sten način, deluje kot težak, ciničen, navidezno nedosto-
O stanju v Akvariju sta spregovorila tudi kranjski župan Damijan Perne in režiser Dušan Mlakar. / FO«: DJimijan Svire
pen (stisne ga šele spozna-nje, da ima že osem let sina, za katerega sploh ni vedel) prezgodaj upokojen intelek-tualec. Novaku je uspelo ustvariti izjemno zahtevno vlogo gostobesednega zopr-neža, ki v igralskem tempu ne popušča niti za ped, ne glede na to, da je na odru tako rekoč ves čas dve uri dolge igre.
V "Konradov akvarij" tako vdira njegov nečak in hkrati podnajemnik Damjan, ki ga je z vso vehementnostjo mlade "popstars" generacije upodobil Igor Štamulak. Sa-mozavesten, bolestno ambi-ciozen, samovšečen kvazi zvezdnik s povprečnim inte-lektom je prav tak, kot je us-pel Štamulaku, ki se uspeš-no uveljavlja v kranjskem te-atru. Sledi cela procesija lju-di, ki stalno nekaj zahtevajo in hočejo od Konrada, z bre-menom neuspeha podkrep-
ljen mlajši brat Miklavž v su-vereni predstavi Petra Mu-sevskega, sestra Katarina, ki jo je odigrala vedno zaneslji-va Vesna Jevnikar, mu teži, da samo ona skrbi za grob svojih staršev, vlogo mlade erotično zapeljive turbo pre-proste nečakove sodelavke Matilde je prepričljivo upri-zorila Vesna Pemarčič - Žu-nič, nekdanjega sošolca Ra-divoja, ki ga preseneti z izja-vo, da je ded njegovega otro-ka, pa še vedno v odlični kondidji odigra Tine Oman. Tragikomedijo na koncu Konrad razpleta z zadnjo "gostjo" svojo ženo Ludjo, Id jo odigrala mojstrica uprizar-janja likov tipa "zapleteni od-nosi med žensko in mo-Skim' Darja Redhman.
Preprosta, lahko bi rekli že kar "flisarjevska" scena so-dobne dnevne sobe in po in-tenzivnosti gibanja akterjev precej umirjena predstava
stopata v ozadje in mesto v prvem planu prepuščata od-ličnemu besedilu, ki z več-plastno zasnovanimi liki ig-ralcem omogoča širok krea-tivni razpon za oblikovanje posameznih vlog. Vse slasti in skrivnosti, ki j ih v bese-dah i n metaforah prinaša Flisarjeva mojstrovina, so ob Mlakarjevi režiji in homoge-ni odrski ekipi kranjskega te-atra, za gledalca lahko le ne-sramno dober zaključek si-cer običajnega delavnega dne. Akvarij je zgodba o nas, vse to vsak na svoj način po-čnemo tudi mi sami, le da je akvarij enkrat prostrano morje, drugič pa navadna posrana voda v naši lastni ribji posodi. Predstavi se ne-dvomno obeta prihodnost številnih ponovitev, in če se po jutru dan pozna, potem nas v Prešemovem gledališ-ču Čaka še dooooolga topla
C l A O U , , , ^ p e r
o e v i t K i v e C 6 R » »
KRANJ, KAMNIK
Dnevi evropske kulturne dediščine Samoumevno je, da so v Plečnikovem letu slovenski Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) posvečeni prav temu velikemu arhitektu. Dnevi so že osmo leto skupna akcija Sveta Evrope in Evropske komisije in letos bodo potekali med 24. in 28. septembrom, nekatere pri-reditve pa so se v minulih dneh že zgodile. V Gorenj-skem muzeju bodo ob tej priložnosti predstavili hrasto-ve stole Plečnikove učenke Vladimire Bratuž, za katere je naredila načrte v petdesetih letih 20. stoletja. To je bil čas, ko se Je Plečnik precej zadrževal v Kranju, kjer so prenavljali oziroma dograjevali arkade pred današnjim gledališčem. Stoli so bili načrtovani za lokal Prešernov hram, a so jih zaradi teže verjetno prenehali uporabljati. Stole bodo predstavili danes, v torek, 25. septembra 2007, ob 18. uri v Mestni hiši. Odprtju bo sledilo preda-vanje Klemena Kuharja Kaj nam ima Plečnik povedati o Prešernu oziroma o nerealiziranem Plečnikovem mav-zoleju v Vrbi.
Na DEKD so se dobro pripravili tudi v Kamniku, kjer je Plečnik tudi pustil svoj pečat, med drugim Lovski dvorec kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici in Železniško po-stajo v Kamniku. V soboto je bila v Galeriji Veronika od-prta osrednja razstava Plečnik na Kamniškem v slikah, besedah, načrtih, skicah in delavniških risbah, ki bo od-prta do 15. oktobra. V sredo, 26. septembra, ob 17. uri pripravljajo voden ogled po Plečnikovih delih (zbirno mesto je Glavni trg v Kamniku), ob 18.30 pa bo v Svečar-stvu Štele (Glavni trg i6) ogled Plečnikove sobe in sve-čarske delavnice. V četrtek ob 10. uri in v petek ob 16. uri bo voden ogled Cerkve Sv. Benedikta, sredin program pa bodo ponovili še v soboto in sicer ogled po Plečniko-vih delim ob io. in i6. uri in ogled v svečarski delavnici ob n.30 in 17.30. I. K.
KAMNIK
Razstava Franka Vecchieta V četrtek, 27. septembra, ob 19. uri bo v Galeriji Prešer-novih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju odprtje razstave nagrajenca Prešernovega sklada, zamejskega slikarja Franka Vecchieta. O avtorju bo spregovoril prof. dr. Lev Menaše. I. K.
RADOVLJICA
Vabijo pevce Pevsko društvo Anton Tomaž Linhart iz Radovljice vabi k sodelovanju pevce (zaželeni moški glasovi), ki imajo veselje do petja in dobre družbe. Pevke in pevci Meša-nega pevskega zbora Anton Tomaž Linhart imamo vaje vsako sredo ob 20. uri v Osnovni šoli Frana Seliškega Finžgarja v Lescah.
PR1-SERN0\0 Gl-tHALlSCt
Redni abonma 2007/2008
E v a l d F l i s a r : A K V A R I J
Tone Partljič: P A R T N E R S K I O D N O S I
Ivan Vidic: Ž I V U E N J E V S E N C I B A N A N O V C A
W i l l i a m S h a k e s p e a r e : K R A U L E A R
A v g u s t S t r i n d b e r g : G O S P O D I Č N A J U L I J A
Vpis smo podaljšali - POHITITE!
J -
ELEVIZIJA SPET DOMA SE VRAČA NA MALE ZASLONE
Alenka Brun
Oddaja S pet doma, katere urednik in voditelj je Ma-rio Galunič, se vrača na prvi
program Televizije Sloveni-ja. Ž e v nedeljo ste lahko znova spremljali Maria, to-krat v družbi različnih go-stov, glavna dva pa sta bila pevka Manca Spik in voditelj Peter Poles.
Stopetminutna družinsko-razvedrilna oddaja bo poleg že nekaterih starih, uveljavlje-nih rubrik, Id so j ih gledalci že vajeni, postregla tudi z no-vimi. Skupaj z oddajo pa se na male zaslone vračata tudi Robi i n Brigita ter nova sezo-na turnirja Zvezde plešejo. Ta bo v letošnji sezoni potekal v nekoliko spremenjeni obliki, saj se bo pomeril par proti paru. Skupaj bo nastopilo kar osemnajst parov, veliki finale pa bo tik pred božičem.
Mario se bo po številnih le-tih znova preizkusil kot uči-telj, saj bo vsako nedeljo za
osrednja gosta pripravil ru-briko Spet v šoli. Znani Slo-venci se bodo za nekaj minut znova znašli v šolskih klo-peh. Igra je zamišljena kot kratkočasna in zabavna pred-stavitev osrednjih gostov z novega zomega kota, kot no-stalgična vrnitev v šolska leta, na katere vsakega vežejo močni spomini, izkušnje, zgode in nezgode. Med šol-sko uro bo dovolj prostora za kratkočasno tekmovanje in za čisto resno spraševanje. Pri tem n a m bodo v pomoč tudi naši zvesti gledalci.
Novost bo tudi rubrika Kdo ni vsiljivec? V njej bodo tri osebe trdile, da so v moč-ni povezavi z enim izmed osrednjih gostov, vendar bo v resnid le ena od njih resnič-na. Drugi osrednji gost bo moral s spraševanjem ugoto-viti, katera oseba je resnična. Odločili se bodo tudi gledalci in s svojimi glasovi bodo iz-plačali oba vsiljivca.
Vsaka oddaja pa se bo za-čela z Omarjem, ki bo od te sezone prepeval vsem znani uvodni song.
Mario se s svojo oddajo vrača na male zaslone v nedeljo zvečer. Z njim pa tudi Desa (na stiki), Robi In Brigita, stare ter nove rubrike. / FOIO: .AIV RTV SLO
Sedem glasov, prve dame in stališča kandidatov v oddaji 24 UR vsak dan spremljajo volilno kampanjo. Prve štiri kandidate na javnomnenjskih lestvicah bodo volivcem predstavljali izkušeni novinarji in dobri pozna-valci notranjepolitičnega dogajanja: Suzana Lovec bo predstavila Lojzeta Peterleta, Jernej Verbič Danila Turka, Katja Šeruga Mitjo Gasparija in Tomaž Bračko Zmaga Je-linčiča. Ob torkih (prvič že nocoj) boste lahko spremljali Stališča kandidatov do najpomembnejših vprašanj, ki sodijo v pristojnosti predsednika. Srede bodo čas, ko bo-ste volivci lahko pobližje spoznali kandidatke za prvo damo Slovenije. Janez Usenik bo vsak teden na svojevr-sten ter zabaven način predstavil Moniko Jelinčič, Mirja-no Gaspari, Barbaro Turk in Branko Peterle. Zanimive so nedeljske oddaje 7 glasov z Miho Plementa-šem, v kateri imajo glas ljudje. Sedem tipičnih volivcev, ki predstavljajo volilno telo in jih je na podlagi znanstve-nih raziskav določila agencija Mediana: študentka, mlaj-ši zaposleni, družinski mož, podjetnik, vaški upokoje-nec, mestna upokojenka in kmetica, v svojemu okolju predstavlja svoje videnje funkcije predsednika in opoza-rja na težave, s katerimi se srečujejo ter bi jih lahko po njihovem mnenju rešil predsednik republike. N. V.
KDO STA MAJA IN PRIMOŽ? Ona rada pleše, smuča in plava, vseeno pa ji nogomet ni ravno tuj. Njemu pa nogomet predstavlja način življenja.
Alenka Brun
Ko se pojavi ime Ma-gazin lige prvakov ali pa se govori o prenosih prestižnih nogometnih tekem
na T V 3, nanese beseda tudi na voditelja Majo Tratnik in Primoža GUho.
Koliko imata izkušenj s športom oziroma kako se znajdeta v vajinih voditeij-skih vlogah?
Maja: "Glede na to, da sem študentka Fakultete za šport, moram poznati vsaj v osnovi vse vrste športa. Sama najraje plešem, smur čam, plavam. Moram pa pri-znati, da me maJce mika tudi kakšna rekreativna igra v ženskem nogometu. Z a rojstni dan sem dobila nogo-metno žogo in sedaj moram samo še najti nekaj časa in ekipo, ki bi bila pripravljena odigrati kakšno tekmo na ze-lenici."
Primož: "Nogomet je moje življenje. Ž e trideset let sem aktiven v nogometu in vsekakor je moja želja, da ostanem povezan s to disci-plino še naprej. Šport, ki se ga sam lotevam, je tako ve-
Maja in Primož se pred ekrani dobro znajdeta. / fou: arhiv tv;
činoma nogomet in športne vaje, ki spadajo k treningom nogometnih igralcev."
Kako si razdelita voditeljski vlogi?
Maja: Tisti, Id je zadolžen za strokovno vodenje oddaje Liga prvakov, je Primož, saj je kot nogometaš in trener nogometa res zelo dobro podkovan s tovrstnim šport-nim znanjem. Moje delo pa je predvsem voditeljsko, da povezujem i n vodim odda-jo."
Kakšne posebne priprave na snemanja?
Primož: "Kakšnih poseb-nih vsebinskih priprav ni-mam, glede na to, da je to, da gre za področje, ki ga red-no, dnevno spremljam. Se pa zaradi celotne organizaci-je in vodenja oddaje, ki vklju-čuje še veliko več potrebnega znanja, kot samo znanje vse-bine nogometa, aktualnih te-kem i n igralcev, vsekakor vedno pred oddajami sesta-nemo, pogovorimo o tem, kaj bi bilo dobro izpostaviti,
v katerem delu oddaje bo kdo prevzel vodilno vlogo vo-denja, kako se bomo vključe-vali v živo iz studia in podo-bno."
Trema? Maja, Primož: ")e priso-
tna, a samo "pozitivna", nav-dana z adrenalinom, sploh kadar gre za finalne tekme."
Č e bi vama ponudili delo pri drugi televiziji ter vode-nje kake narodnozabavne oddaje, kot je Na zdravje!, recimo.
Primož: "Ne, ker je potem ne bi nihče gledal, če bi bil jaz voditelj."
Maja: "O tem še nisem razmišljala. Trenutno po-nudbe ne bi sprejela, nikoli pa se ne ve. Se držim reka: Nikoli ne red nikoli."
Kaj pa želje po vodenju drugačnih oddaj vseeno ob-stajajo?
Primož: "Ne, nimam želje po vodenju kakšne druge od-daje."
Maja: "Glede na to, da si želim ostati v televizijskem svetu, i m a m željo nekoč; imeti svojo oddajo. O vsebini pa še nisem podrobno raz-mišljala."
V Los Angelesu ovacije za Jureta Codierja Jure Codler je v legendarnem Improv Comedy Club v Los Angelesu pred dvesto obiskovalci imitiral Georga Busha, Mr. Beana in Tonyja Blaira ter navdušil občinstvo. Jure C o -dler je povedal, da tako čudovitega občinstva še ni imel ni-koli v življenju, njegov menedžer Tine Lunder pa dodal: "Po tem nastopu sva dobila toliko pozitivnih odzivov, da se nama sploh še ne mudi domov." Na sliki: Jure Godler (v sredini) s Paufo Bel in Danom Smithom
Sedem koncertnih večerov, posvečenih članom Ansambla bratov Avsenik Iz obdobja n a j u s p e š n e j š a d v o j n ^ albuma "Zlati zvoki", in zaključni koncert, posvečen hrtu Stotega "Na Golici".
< 9. november 07 • 23. november c^ z&decenfi 11. januar I S^februaroS 1 4 marec 08 11. april 08
april 08
Albin Rudan Stavko Avserrik ftanc"košir MtkSoss Ehi iProdnik
^ LevPonfcvar Franc Koren "NaGol id"
Člani Avsenikovega fan kluba imajo pri nakupu vstopnk: 5-odstotni popust, vsi drugi pa si 5-odstotni popust lahko zagotovite v predprodaji od 1. g. do 31 .9.2007.
Več infbrmadj na www.avsenik.com in po telefonu 04/530 70 30.,
' Amknik
v dvorani Pod Avsenikovo mareto v Begunjah ob 20. uri
KINO, SPOREDI, RADIO PRIJAZNI SERIJSKI MORILEC Film režiserja Brucea A. Evansa Gospod Brooks pripoveduje zgodbo o serijskem morilcu, ki je hkrati ljubeč družinski človek in uspešen poslovnež.
Alenka Brun
Earl Brooks (Kevin Costner) i m a vse: skrbno ženo (Marg Helgenberger) in vdano hčer (Danielle
Panabaker), družbeni ugled in cvetoč posel. Vendar pa gospod Brooks vodi dvojno življenje: hkrati je zloglasen serijski morilec. Donedavna je miroval, pred kratkim pa se je znova aktiviral njegov hinavski in pokvarjeni alter ego (Will iam Hurt), k i ga Brooks krivi za svojo preob-razbo. Brooks spet podleže sli po ubijanju, toda pri tem tokrat napravi napako - nje-govemu umoru naključnih mimoidočih je priča sosed
(Dane Cook), fotograf, ki z okna svoje hiše nenehno opazuje ljudi. Umor pa pri-tegne tudi uporno detektiv-ko (Demi Moore), ki skuša odkriti identiteto morilca drugih Brooksovih žrtev. Brooks se je prvič v življenju zaletel v zid. Njegova edina rešitev je, da še naprej skriva svoje šokantno dvojno življe-nje i n pravo identiteto.
Gospod Brooks je drugi režijski projekt Bmcea Evan-sa, z Oskarjem nagrajenega scenarista filma Stand t y Me. Scenarij za Gospoda Brooksa m u je pomagal na-pisati Raynold Gideon, igra-jo pa Kevin Costner, D e m i Moore, Dane Cook, Will iam Hurt, Marg Helgenberger, Ruben Santiago-Hudson in
Danielle Panabaker. Med vidnejšimi imeni, ki so sode-lovala pri filmu, so še sceno-graf Jefirey Beecroft, ki je bil nominiran za oskarja in na-grado tony (Pleše z volkovi, Dvanajst opic. Igra), kostu-mografka Judianna Makov-
sky, ki je bila že trikrat nomi-nirana za oskarja (Pleasant-ville, Seabiscuit, Harry Potter i n kamen modrosti), in mla-di skladatelj Ramin Djavvadi, ki je bil nominiran za nagra-do emmy (Prison Break, Batman; Na začetku).
RADIJSKI SPOREDI Radio Kranj 97,3 Mhz (www.radio-kranj.si/progrm.php) Kar nekaj pogovorov z gorenjskimi župani lahko obljubi-mo v tem tednu. V torek ob 9.20 bomo v studiu pozdravi-li župana občine Šenčur Mira Koželja, popoldne ob 16.20 pa župana občine Cerklje Franca Čebulja. V sredo ob 9.20 bo gost župan občine Tržič Borut Sajovic, v četrtkovi temi dneva ob 9.20 pa se nam bo pridružil župan Mestrie obči-ne Kranj Damijan Perne. Opozorimo naj vas še na redno mesečno oddajo Varujmo zdravje v sredo ob i6 . io . K po-slušanju vabimo starše šoloobveznih otrok. Na vprašanja bo odgovarjala specialistka družinske medicine LIlijana Krivec Skrt , dr. med.
R a d i o T r i g l a v , 9 6 , 0 0 M h z
(www.radlotriglav.sl/spored/) Torek - o novi sezoni blejskih odbojkarjev bodo na Trigla-vu govorili ob n . url. Ob 13. url se bo začela okrogla miza' ob evropskem letu enakih možnosti za vse. Tokrat bo be-seda tekla o diskriminaciji na osnovi starosti. Novo po-pevko tedna bodo poslušalke In poslušalci lahko Izbrali v torek ob 17. uri, prenosu hokejske tekme v avstrijski ligi EBEL pa lahko prisluhnete od 19.15 dalje. Sreda - o pravi-cah gluhih In naglušnih bodo govorili v sredo ob 10. url. Ob n . uri se bo začela oddaja Zlata kočija, formula ena, ki je namenjena ljubiteljem in ljubiteljicam starih glasbenih hitov, ob 13. url pa boste o aktualni temi lahko spregovo-rili v oddaji Glas ljudstva. Oddaja Evropa na Triglavu se bo začela 14. url, O tednu obrti In podjetništva bo beseda te-kla ob 15. uri. Četrtek-zakladI ljudske modrosti so na Tri-glavu na sporedu vsak četrtek ob 9. url - v tokratnih bodo govorili o ljudskih nasvetih. O b 13. url bo na sporedu od-daja Miscellanea kulture. O b 15. uri pa bodo predstavili te-matske in konjeniške poti na Gorenjskem v okviru projek-ta Gorenjska, gremo gor.
Radio Potepuh, 91,0 Mhz (vww.potepuh .com)
Kakšen nasvet je tokrat pripravila babica iz svoje zakladni-ce domačih receptov, Izveste v torek ob 15.10; v sredo, ob 14. 10 ne zamudite oddaje Rože&Vrt, saj zagotovo dobite idejo, kako si urediti vaš najljubši kotiček z a delo In poči-tek. V petek prisluhnite oddaji Moja dežela ob 14. 10 in morda dobite namig, kam na Izlet v vašem prostem času. V oddaji Živimo lepo ob i 6 . i o prisluhnite Saši Einsiedler in njenemu gostu, znanemu Slovencu. Ponedeljkov Izziv podjetništva ob 10.30 prinaša zanimive teme, tako za pod-jetnike kot zaposlene v gospodarstvu. O b 1 2 . 1 0 pa vas va-
bijo, da prisluhnete Zdravstvenemu kotičku, v katerem iz-veste, kako si z zdravilnimi rastlinami lahko izboljšate po-čutje.
Radio Ognjišče, 104,5 in 105, 9 Mhz (www.ognjisce.si/napovednlk/napovednik.htm) V torek ob 17. uri bo športna oddaja, ob 20.30 pa Juretov ve-čer. Program bo zaokrožila Sončna pesem ob 22. uri. V sre-do ob 8.15 boste več slišali o osteoartrozi, najbolj razširjeni revmatični bolezni. O b 17. uri se bo soočilo šest kandidatov za predsednika države, ob 18.15 P3 predstavili življenj-sko Zgodbo dr. Janeza Zdešarja. Ob 20.30 boste spoznali zgodovino mlade Cerkve, ko je jo v Apostolskih delih zapisal evangelist Luka. V četrtek ob 9.30 bo Vabilo na pot,,ob 18.15 pa dijaška oddaja. V petek ob 20.30 bodo govorili o 3. stro-kovnem srečanju Knjižnica: igrišče znanja in zabave: sploš-ne knjižnice in odprtost komuniciranja. V soboto ob 11. uri bo prerinatolog mag. Stanko Pušenjak govoril o času pred zanositvijo, o nosečnosti, ki prinaša lepe in zahtevne plati, o porodu in poporodni dobi. V nedeljo ob 18.30 boste slišali del koncerta, ki so ga ob pripravili zaključku mednarodnega pevskega tedna Europa Cantat. Radio Ognjišče oddaja tudi na 102,3 MHZ prek oddajnika v Kranjski Gori za območje od Jesenic do Rateč.
Radio Sora 91,1 Mhz (www.radio-sora.sl) Tudi v tednu, ki je pred nami, bodo na Radiu Sora sprem-ljali dogajanje v občini Železniki in njihove napore, da se jim življenje čim prej vrne v normalne okvire. V današnji, torkovi oddaji aktualno ob devetih bodo govorili o obnov-ljivih In klasičnih virih energije, ob pol enih rekli kakšno o sodelovanju škofjeloške in njenih pobratenih občin, v po-poldanskih kulturnih paberkih po 17. uri pa boste slišali pogovor z likovnim kritikom in direktorjem Mestne gale-rije v Ljubljani Aleksandrom Bassinom. V sredo ob deve-tih vas bodo spomnili na seminarje in izobraževanja, ki jih v jesenskem času pripravlja razvojna agencija Sora, ob enajstih pa v studiu gostili župana občine Železniki Miha-ela Prevca. V četrtek ob devetih vas vabijo na zaključek akcije Slovenija kolesari, ob enajstih bodo reševali vaša vprašanja in pobude, v 4. radijski mreži ob sedemnajstih pa, če jim bo uspelo, z ministrom za okolje in prostor Ja-nezom Podobnikom spregovori li'o odpravljanju posledic neurja in urejanju vodotokov ter protipoplavni zaščiti. V petek ob devetih bodo v studiu gostili župana Cerkelj Franca Čebulja, popoldansko razglednico pa poslali iz te Iste občine, iz Cerkelj na Gorenjskem. Sobota in nedelja bosta programsko bolj lahkotno obarvani, že v ponede-ljek zjutraj, ob devetih, pa bodo gostili poslanca Antona Kokalja.
Zvezdni prah Ko nekega večera Tristan in Victoria uzreta padajoč komet, se nadobudni mladenič zaobljubi, da ga bo pri-nesel svoji srčni izvoljenki. Toda komet je v čarobni deželi prevzel podobo lepe Vvaine, po kateri hlepi sed-mero pohlepnih kraljevih sinov in tudi tri zlobne čarovnice, ki si z njeno pomočjo obetajo večno mladost. Na begu pred osupljivimi čarovnijami in magičnimi bitji Tristan in Vvaine naletita na nenavadnega zračnega gusarja, ki jima ponudi pomoč, toda to je šele začetek neverjetnih avantur, ki jih čakajo. A. B.
Neustrašna Z a Erico Baine so ceste New Vorka njen dom, kjer se počuti varno in udobno, toda nekega večera skupina zločincev ubije njenega zaročenca, njo pa hudo poško-dujejo. Bolj kot fizične rane Erico skelijo duševne bolečine, saj jo po napadu vsako noč preganjajo more, zato se odloči kruto maščevati kriminalcem. Na poti iskanja pravice kmalu prestopi mejo med dobrim In zlom, zato se znajde na begu pred prizadevnim detek-tivom, ki pa ni edini, ki jo preganja. Z a dokončno odrešitev se mora namreč najprej spopasti z demoni v svojem srcu. A. B.
W W W . G O R E N j S K I G L A S . S I
KINO SPORED
KINO 2 U E 2 A l i , JESENICE
Petek, 28 .9 .
18.00 SIMPSONOVI (sinhronizirano) 20.00 UMRI POKONČNO 4
Sobota, 29 .9 .
18.00 SIMPSONOVI (slnhronizi rano)
20.00 UMRI POKONČNO 4
KINO SORA, iKOTJA LOKA
četrtek, 27 .9 .
2 0 JO SMRTNO VAREN
Petek, 28 .9 .
18J0NAPUMPANA
2 0 3 0 NIKOMUR NE POVEJ
Sobota, 29 .9 .
1830NAPUMPANA
2030 NIKOMUR NE POVEJ
Nedelja, 30 .9 .
1830NAPUMPANA
2 0 3 0 NIKOMUR NE POVEJ
KINO CENTER, KRANJ
S<«da,26.9.
16.00 in18 .30 lAK ZA LASE
21.00 SMRTNO VAREN
f e t i t e k , 27 . 9 .
16.00 in 18.30 LAK ZA LASE
21.00 SMRTNO VAREN
Petek, 28.9.
17.00,19.15 In 2 1 3 0 ZLOM
Sobota, 29.9 .
17.00,19.15 In 21.30 ZlOM
Nedelja, 30.9.
1 7 . 0 0 , 1 9 . 1 5 i n 2 U 0 ZLOM
Ponedeljek, 1 .10.
17.00SHREK(podn3Slov<jen)
19.15 in 2 1 3 0 ZLOM
8 2 3 1 9 6 3
3 5 8 .1 3 9 4 7
5 6 1 2 7 1
6 5 2 5 8 9 3
RriiKv • D B B i a a B a B O D a i a B D D B a a a a i ] n i i
a O B D O B • • •BDHSD BD • n a s a a a B a B a g n D o a a B B a a
SUDOKU Navodila: v kvadrate vpišite števila od i do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. SESTAVILA; PCI« F
muiamja ŠOLSKE URE NA STAREM GRADU
Jasna Paladin
Zamisel in želja mladih razisko-valcev iz Os-novne šole Toma Brejca i z
Kamnika, da bi na pobočju Starega gradu uredili učno pot, je bila pred dnevi ures-ničena. Učencem, ki so že pred leti v okviru biološkega krožka oblikovali traso učne poti, pregledali teren, izvedli obširno anketo in oblikovali vsebino glavnih točk, so namreč prisluhnili na Obči-
ni Kamnik in Zavodu za goz-dove Kamnik. "Ce hočemo raziuneti naravo, jo moramo tudi spoznati in ena od takšnih možnosti bo tudi tale naravoslovno učna pot. Naš namen bo izpolnjen, ko se bodo naravoslovne učne ure dejansko odvijale tukaj," je povedal gozdar Miha Zabret, preden je mlade šo-larje popeljal po lepo urejeni poti. Da bi se po njej lahko sprehodilo tudi čim več os-talih Kamničanov in obisko-valcev, bodo izdali tudi vod-nik po učni poti.
Kamn i š k i u čenc i so odpr t j e na ravos l ovne u čne pot i popestr i l i s ku l turn im programom.
TISOČ UGANK ZA ŠOLARJE Tokrat vam Franc Ankerst zastavlja naslednjo uganko:
Kaj težka je r ima za ml in , lepo s e m napisa l t i že,
Imej domiš l j i jo , 'moj s in ' , navp ičn ica vse t i pove.
Ugotovite pravilen odgovor In nam najkasneje do petka pošljite SMS z vsebino ug-t-rešitev+ime in priimek na številko 0 3 1 / 6 9 1 1 1 1 . Izžrebali bomo nekoga, ki bo prejel lepo knjižno nagrado, ime nagrajenca pa bomo objavili prihodnji torek. Pravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejšnji teden, se glasi med. Srečna nagrajenka je Ana Š imenc.
SUDOKU ZA OTROKE
e v 9 z 9 i z 9 i s v e 9 S v e i z i Z e g s t
f e 9 i 2 s s i z t e 9
5 5 3
6 3 3 4
4 2 1
Sesuvila: Eva in Bmc
Navodi lo za reševanje:
V mrežo uvrstite številke od i do 6. Upoitevajte: 1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat. 2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat. 3. V vsakem pravokotniku z 3 x 2 polji je vsaka številka
vpisana le enkrat.
PETDESET LET LIPNIŠKE ŠOLE V petek je v Upnici potekala kulturna in družabna slovesnost, s katero so počastili polstoletno delovanje lipniške OŠ Staneta Žagarja.
Anka Bulovec
Na prireditvi so se poleg današnjih učencev, učite-ljev, učiteljic i n r a v n a t e l j i c e
zbrali tudi nekdanji ter nekaj občinskih svebiikov in pod-župan radovljiške občine Jože Rebec. V pestrem kul-tiamem programu, ki ga je povezovala Breda Gašperin, so nastopili učenci, ki so zbrani množici recitirali pes-mi, jih zapeli v Mladinskem zboru, zaigrali solo na har-moniki ali v Malem šolskem orkestru. Izkazal se je tudi šolski gledališki klub, učenki novinarskega krožka pa sta na list papirja strnili nekaj spominov upokojene učite-ljice Vide Gros, Id se sloves-nosti ni uspela udeležiti. Po kulturnem dogodku je rav-nateljica Alenka Cuder goste povabila v šolske prostore na pogostitev in razstavo starih šolskih predmetov ter foto-grafij, ob katerih so obujali prijetne in tudi tiste manj prijetne spomine. Vse se je namreč začelo tretjega sep-tembra, leta 1957, ko je Ljud-ski odbor občine Radovljica na ovinku reke Upnica usta-novil novcj osemletko. Ker gradbena dela še niso bila
Utr inek s petkove prireditve ob 50-letnici l ipn iške šo le
dokončana, je dvesto učen-cev s poukom začelo trinajst dni kasneje. "Polomija," se spominja učiteljica Vida Gros, ki je poučevala že prvo generacijo, "kako so bili tako neumni, da so šolo po-stavili na produ, kjer je ob obilnejšem deževju vedno poplavilo. Spomini so lepi, vsako leto smo morali po-plavo premeščati drugam!" Težave, ki jih je pogosto povzročala narasla reka, so s časoma odpravili z dodatni-
m i sanacijami. Šolo, ki je kmalu postala premajhna, so postopoma dograjevali. Skozi čas se je razširila za nekaj učilnic in telovadnico, zadnje pridobitve pa so se učenci razveselili pred dve-ma letoma, ko je šola zrasla še za multimedijsko učilni-co. Podžupan Jože Rebec je na petkovi slovesnosti v go-voru dejal, da letos priprav-ljajo še načrt za ureditev igrišč oziroma izgradnjo no-vega športnega parka za vse
ljudi, ki ga bodo skušali uresničiti v prihodnjem letu. Letos Upniško devetletko obis-kuje 234 otrok, s podružnico Ovsiše pa 273. Poleg obvez-nega pouka se učend pridno udeležujejo različnih krož-kov. Zelo aktiven je novinar-ski, saj že vrsto let izdaja gla-silo Odmevi izpod Jelovice, z naslovom državnega prvaka v folklori v šolskem letu 2005/06 pa se lahko pohva-li njihova folklorna skupina K U D Voše.
VARNI NA POTI V ŠOLO IN VRTEC v Osnovni šoli Naklo so pripravili dan varnosti v prometu. Otroci so spoznali delo policistov, gasilcev in reševalcev.
Stoja n Saje
Prejšnji četrtek je bil za učence Osnovne šole Naklo in otroke iz vrtcev prav pose-ben. Približno 650
mladih je doživelo tematski dan z naslovom Ena, ena, tri - za varnost poskrbimo mil Kolektiv šole je pripravil za-nimive delavnice ob pomoči Policijske postaje. Gasilske reševalne službe in Zdrav-stvenega doma Kranj, Avto-šole B&B, Sveta za preventi-vo Naklo in domačih gasil-cev. Otroci so spoznali poli-cijska vozila in opazovali delo vodnika psa pri iskanju drog, si ogledali opremo gasilskih avtov in se peljali z dvižno ploščadjo, sedli za krmilo šol-skega avta in tovornjaka ter od blizu videli opremo reše-
valnega vozila. Za večino je bil to najzanimivejši del de-javnosti na 26 postajah.
"Pripravili smo tudi spre-tnosmo vožnjo s kolesom in skirojem, predstavitev pre-čkanja ceste s policistom, ri-sanje nevarnih mest na 'poti v šolo, prometne igre in an-keto, kviz o prometu, razsta-vo izdelkov s prometno vse-bino, lutkovno predstavo in predavanja. To je bil prvi prometni dan v takem obse-gu v naši šoli in morda celo širše. Otrokom smo želeli na drugačen način predstaviti varnost v prometu, j ih sez-naniti s dobrimi in slabimi ravnanji udeležencev, pred-vsem pa spodbuditi boljše obnašanje v prometu. Upa-va, da nam je to s skupnimi močmi uspelo. Zahvaljujeva se vsem, ki so nam pomaga-li," sta dejali Andreja Gtašič
Po l i c i s t R o m a n Ando l j š ek je pouč i l o t roke, kako mora jo
prečkat i cesto.
in Lidija Derlink, odgovorni za prometni dan. Ravnatelj Boris Čemilec je poudaril da za prometno varnost skr-bijo vse šolsko leto. Največ skrbi namenijo najmlajšim Starejši učenci imajo kole
sarske izpite in tekmovanja. V okolici šol in vrtcev, kjer je umirjen promet, zadnja leta ni bilo nesreč. Najbolj kritič-no je v Podbrezjah, kjer ni dokončan pločnik do šole sredi vasi.
AVTOMOBILIZEM VSI DRUGAČNI, VSI ENAKOPRAVNI Test: Nissan Qashqai 1.5 dCi Tekna
O Matjaž Cregorič
M eje med posa-meznimi razredi se še naprej hi-tro brišejo i n vse
več je tistih, ki bi radi imeli vse lastnosti v samo enem avto-mobilu. Piav zato so pri japon-skem Nissanu v sodelovanju s svojimi evropskimi oblikovalci spravili skupaj Qashqai, avto-mobil, ki dovolj jasno izstopa iz sivega povprečja. Qashqai se namreč hkrati uvršča kar v tri skupine: najprej medkombili-muzine spodnjega srednjega
TEHNIČNI PODATKI
razreda, nato se spogleduje s športnimi terend in slednjič ima v sebi tudi nekaj enopro-storske fQozofije. I n kar takoj je treba priznati, da se je kom-binacija posrečila, kajti zuna-njost z r ^ o topim nosom mi-šičasto širokimi blatniki in kompaktnim zadnjim delom, vžge na prvi pc^ed. Le težko se najdejo od, ki j im ta Nissa-nov križanec ne bi bO vsaj malo všeč.
Qashqai torej n i čisto pravi predstavnik avtomobilov spod-njega s r e d n j a razreda, saj je karoserija predaleč od tal, prav tako ne sodi med na-
Mere: d. 4,315, š. 1,780, v. 1,615 m, medosje 2,630 m Prostornina prtljažnika: 4 1 0 / 8 6 0 I Teža (prazno v./ dovoljena): 1407/1930 kg Vrsta motorja: štirivaljni, turbodizelski Cibna prostornina: 1461 ccm Največja moč pri v/min: 78 kW/io6 KM pri 4 0 0 0 Največji navor pri v/min: 240 pri 2 0 0 0 Najvišja hitrost: 174 km/h Pospešek 0 - 1 0 0 km/h: 12,2 s Poraba goriva po EU norm.: 6,2/5,0/5,4 l / ioo km Emisija C O 2 g/km: 145 (Euro IV) Maloprodajna cena: 21.830 EUR Uvoznik: Renault Nissan Slovenija, Ljubljana
šminkane terence in še najbolj je podoben srednje velikemu enoprostorcu. Najbližji tekme-ci se lahko upravičeno čutijo ogrožene, čeprav si bo moral Qashqai šele ustvariti svoje mesto pod avtomobilskim soncem.
Za vstop v potniško kabino ni treba v ^ o truda, kajti sede-ži so dovolj visoko, da ni treba up(^bati hrbta in to je razve-seljivo za tiste, ki imajo težave s križem. Notranjost je nekoli-ko temačna, čeprav so steklene površine velike, udobno se sedi predvsem spredaj, zadaj nekoliko slabše kot obeta zu-nanjost, prtljažnik je v sivem povprečju, dodatno si je mogo-če pomagati s podiranjem zad-nje klopi i n potem gre vanj precej več prtijage. Armaturna plošča je estetsko in ergonom-sko prijazna, nekaj privajanja zahtevajo le rahlo razmetana stikala, pohvalo pa si zaslužijo stikala za upravljanje radijske-ga sprejemnika in tempomata na volanu. Pravzaprav notra-njosti ni kaj očitati, nekoliko so se stilisti uSteli le z barvnimi kombinacijami plastike arma-turne plošče in oblog vrat, Id nekako nočejo iti skupaj.
NOVE FRANCOSKE ZAČIMBE Citroen vstopa v razred športnih terencev z novim C-Crosserjem.
O Matjaž Cregorič Naveza med franco-sko skupino PSA Peugeot Citroen i n japonskim Mit-
subishijem je najprej pripe-ljala na ceste japonski Outlander, sledi pa m u 6an-coski C-Crosser, ki pripada Citroenu, na Peugeot 4 0 0 7 bo treba še počakati. Z novin-cem francoska znamka vsto-pa v razred športnih terencev, ki so v zadnjih letih prodajno zelo uspešna skupina. C -CTOsser se od bratrancev razli-kuje predvsem po sprednjem delu, kjer se bohoti ponosno dvignjen nos z veliko masko hladilnika i n značilnima dve-ma trikotnikoma na njej. Za večjo mero elegance spodnji del nosu i n pragova krasijo kromirane letvice, ena od njih pa poudarja tudi spodnji rob prtljažnih vrat. Zadaj ni opaziti večjih razlik, zato je najbolje pogledati, kateri od znakov je tik pod zadnjim ste-klom. Tudi v notranjosti so sorodstvene vezi med Outlanderjem in C-Crosser-jem več kot očitne. 2La zdaj je največ razlik pri motorju, kaj-ti C-Crosser ima v nosu 2.2-
litrski turbodizelski štirivalj-nik, z neposrednim visoko-tlačnim vbrizgom goriva, ki razvije 113 kW (156 KM), nje-gova moč pa se na kolesa pre-naša s pomočjo šeststopenj-skega ročnega menjalnika. Pogonski sklop je zasnovan tako, da se motorni navor v osnovi prenaša na prednji ko-lesi, na brezpotjih pa se voz-ne lastnosti izboljšajo s pri-
ključitvijo vseh štirih koles, z dodatnim pomikom vrtljive-ga gumba pa se vkljufi še re-duktor motornih vrtljajev. Za vse ostalo namesto voznika poskrbi elektronika. Pri Ci-troenu Slovenija bodo letos dobili le za vzorec avtomobi-lov, na voljo bosta z dvema stopnjama opreme in s cena-ma 33.900, oziroma 37.700 evrov.
Ko vem, kaj imam!
A v t o h i š a Kranj d.0.0. Lfubljaniluic. U
4000 Krsnj. Uborc Tol: (Ml 201 59 SO (|>ra<l4lo) TM ' (04) 201 Si SI (unil)
tiTiiil. »uhlu.kninK^a-l.ti
C I T R O E N Mn nSMUVUUt U CICAJ vit lAHKO OlMtN Siot) ZA VAS
Qashqai se lahko spopade tudi s slabimi cestami in lažji-mi brezpotji, če motor poga-nja vsa štiri kolesa. Toda sku-paj s štirikolesnim pogonom je treba izbrati tudi enega od močnejših motorjev. 1,5-jitrski turbodizelski štirivaljnik vedno žene le prednji kolesni par, kar je za njegovo zmogljivost tudi dovolj. Čeprav so zmogljivosti na papirju videti precej skrom-ne, j e Qashqai s tem motorjem dovolj prepričljiv, seveda pa je treba upoštevati, da avtomobil ni ravno najlažji in da zaradi višine aerodinamika ni naj-ugodnejša. Povprečno za-htevni vozniki so seveda lah-ko zadovoljni tudi s tem po-gonskim strojem, ki pravza-prav nima dmge pomanjklji-vosti kot zadihanosti med vožnjo v daljše vzpone. Pora-ba goriva je še v mejah priča-kovanj, vendar nekoliko nad to-varniškimi obljubami Qashqai je za vožnjo prijeten avtomobil, vodljivost, lego v ovinkih in za-nesljivo usta\djanje so m u očit-no privzgojili v zadostni meri, zato zna in zmore navdušiti. Tu(li po cenovni plati se lahko precej enakovredno kosa s tekmed.
Brilliance izboljšuje varnost
Podjetje H S O Motors, ki skr-bi za uvoz in distribucijo av-tomobilov kitajske znamke Brilliance, je sporočilo da naj bi Kitajci zdaj z dodatnimi varnostnimi elementi, pred-vsem pa z dodatno učvrstitvi-jo sprednjega dela karoserije, občutno izboljšali varnostne lastnosti limuzine BS6, ki naj bi lahko na preizkusu Euro N C A P dosege! tri zvezdice. M. C .
NISSAN MICRA ^ugodnejeza 1.250 EUR!
NISSAN NOTE ugodneje za 1.700
Pooblaščeni prodajalec vozil NISSAN v Kranju AVTO MOČNIK, d.0.0., KRANJ
I B r i t o f 1 6 2 , 4 0 0 0 K r a n j , 0 4 / 2 8 1 7 7 11
Sodite opozni, Ico ielite. Pokoiite moč. ko hočete. Izberite svobodo, ko se odločite. Odpeljite novo Mizrf«3.
Ob nakupu nove HaideS v septembru in oktobru vam bomo podarili 2< konjskih moči
obiščite nojbliiji salon z vozili Mozdo in se pustite zopeljoti orgumentu moči. Podofjeno moč je odličen rozlog zo nokup.
T o J e j ^ Z o o m - Z o o m o b č u t e k !
KNCOlT&LUaiND
DRUŽABNA KRONIKA
VESELIH ŠESTDESET Gorenjski glas je v Preddvoru praznoval šestdesetletnico izhajanja časopisa in združil zabavo z rekreacijo. Za glasbeni del je poskrbel ansambel Gašperji.
Ker je minul i teden Slovenija doživela hudo uro, poplave, ki so še posebej pri-zadele gorenjski ko-
nec, natančneje Železnike, je bil petek razglašen za dan ža-lovanja in večina napoveda-nih zabavnih in družabnih prireditev je odpadla.
Na štajerskem koncu so prestavili na oktober izbor Naj fanta poletja 2007, vse-eno pa so izpeljali modno re-vijo oblek, ki jih je za zapo-slene v Grand Hotelu Pri-mus oblikovala priznana slo-venska modna oblikovalka Barbara Plaveč Brodnjak. Dogodek je bil v romanskem
palaciju Ptujskega gradu, vendar s precej manj sprem-ljevalnega programa.
Ljubljančani pa so ta konec tedna doživeli prvi Festival Mladinske knjige na Gospo-darskem razstavišču, kjer je bilo programsko dogajanje razvrščeno po različnih sobah hiše dobrih :^odb. Na literar-nih pogovorih v knjižnici so gostili različne goste, v sobi za raziskovalce poskrbeli za na-dobudne radovedneže, v well-ness sobi za sprostitev in bolj-še počutje, na knjižni terasi je bil prostor za kavo. Otrokom je bila namenjena otroška soba. Gostji festivala sta bili tudi Neca FaJk z Mačjo godbo in Anica - priljubljena junaki-nja Dese Muck, ki bo doživela ekranizadjo. Za vse ljubitelje
Hanyja Potterja pa je bila to prva priložnost za prednaroči-lo sedme knjige v slovenščini.
Večina pa se je na tako lep dan odpravila ven iz mesta. Marsikoga je pot zanesla prav v Preddvor, kjer je Gorenjski glas praznoval šestdesetletni-co izhajanja časopisa in zdru-žil zabavo z rekreacijo - Te-kom Gorenjskega glasa, ki je privabil kar okoli 170 rekrea-tivcev. Za piko na i so podeli-li še pokale absolutnim zma-govalcem in zaključili Go-renjski pokal v rekreativnih tekih. Za glasbeno razpolože-nje so na igrišču za OŠ Mati-ja Valjavec poskrbeli Gašper-ji. Obiskovalcev je bilo veliko, zabavno športni program pa sta spretno povezovala glas Radia Sore in Radia 1 Monika
Tavčar in stari znanec teka-ških prireditev, naslovni ob-raz s priloge Moja Gorenjska Janez Ferlic.
Izkazalo pa se je, da ljudje poznajo Gorenjski glas, saj so na manjši kviz, kjer smo po-delili nekaj praktičnih na-grad, zastavili pa kar težka vprašanja, večinoma odgovar-jali pravilno. Tako smo ugoto-vili, da se je Gorenjski glas preselil na novo lokadjo, na Bleiweisovo 4, da ima po no-vem delovni čas od osme zju-traj do sedme zvečer, da se je njegov predhodnik iz leta 1900 imenoval Gorenjec, za-taknilo se je le pri naštevanju imen in priimkov petih novi-narjev, večina obiskovalcev nas je poznala le po imenih ali samo po priimkih.
Baš i jan C o r a n Kuha r in F r anc Kavč i č - Kavka, m l a j š a in Radi jka, ki j i p r og r am p raznovan ja šes tdese te ob le tn i ce
starejša generacija tekačev 1 roa. Aienka emn Gorenjskega glasa ni delal težav, Mon ika Tavčar /F«o.AiwkaB.ut,
Novop«čena mamica, drugače učitel j ica in sode lavka Radia Kranj Petra Lombar v družb i najbl ižj ih / foio Aitnic Bn,r.
Tadej Val javec v d ružb i domač ih : Jožeta ter Mar inke, k i sta v Preddvor prikolesari la, in malega Erazma /FototTuuooici
Na ša sode lavka Ma j a Ber tonce l j in njeni Maša , Ma t i c in U r o š / Foto: Tina Oolcl
Najprej so usmerja l i promet, po tem pa si pr ivošči l i kozarec h ladne tekočine (Janez, Tone in Mare). / FOU: TIM DOM
VRTIMO GLOBUS Salma rodila hčerko
in p ^ ^ B ^ V H Salma Hayek, 41-letna mehiška igralka
• r ^ B H in njen štiri leta starejši zaročenec, fran-' H T - ' ^ H cosl<i podjetnik Francois-Henri Pinault,
ki ima med drugim v lasti tudi modni hiši Gucci in Yves Saint Laurent, sta se razveselila rojstva deklice, ki sta jo po-imenovala Valentina Paloma. Igralkina
predstavnica je povedala le, da se mamica in novorojen-ka počutita dobro. Zanjo je to prvi otrok, medtem ko ima on iz prejšnjih zvez že dva.
Clooney zlomil rebro Ceoi^e Cloone/, ki je hrvaško maneken-ko Moniko Jakišič že zamenjal za ameri-ško natakar ico Sarah Larson, si je v pro-
metni nesreči zlomil rebro. S svojo novo prijateljico sta se na poti iz New Vorka proti Jerseyju z motorjem zaletela v avtomobil, ki je menda s smerokazom
nakazal levo, nato pa zavil desno. K sreči sta nosila če-ladi, sicer bi pri padcu z motorja lahko utrpela resnejše poškodbe. Clooneyjev predstavnik je povedal, da se ig-ralec počuti dobro, vendar ga počeno rebro zelo boli in bo trajalo kar nekaj časa, da se bo zacelilo, Sarah pa ima zlomljeno stopalo.
Stingov 'svoboden' zakon Potem ko so po koncertu skupine Po-lice fotografi ujeli pevca Stinga pred luksuznim Relax Clubom v Hambur-gu, kjer za užitke, bojda tudi tiste bolj intimne narave, skrbi 40 modelov, so se mediji razpisali o tem, kaj bo na obisk bordela porekla soproga Trudie.
Stingova predstavnica pravi, da ne ve, če je bil zares tam, sicer pa sta zakonca dokaj odprta glede obiskova-nja striptiz klubov, zato se ne bi sramoval. Da je temu res tako, sta pred dnevi pokazala na modni reviji Fashi-on Por Relief v Londonu, kamor sta prišla z roko v roki.
Punk ni mrtev Začetniki punka Sex Pistois so pred dne-vi sporočili, da bodo 30-letnico izida nji-hovega edinega albuma Never Mind the Bollocks praznovali s koncertom. Da punk ni mrtev, bodo dokazali 8. novem-bra v londonski Brixton Academy, kjer bodo skupaj nastopili vsi štirje še živeči
člani zasedbe, to so pevec John Lydon, kitarist Steve Jo-nes, bobnar Paul Cook in basist Glen Matlock. Zaradi velikega zanimanja, ki je cene vstopnic več kot podvoji-lo, so se le nekaj dni kasneje odločili, da bodo prvotno načrtovanemu nastopu dodali še dva.
Daša Korže je še dijakinja, b l izu pa s ta ji tudi k lavir in
ba let . Ško rp i j onka , ki l j ub i t ud i ž i va l i , r a zm i š l j a o
r e sne j š em ude j s t vovan ju na manekensk i h s te zah . / Foto: Janez Pipan