kodeks poklicne etike psihologovethics) in modelnim kodeksom etike (model code of ethics). iz...
TRANSCRIPT
1
KODEKS POKLICNE ETIKE PSIHOLOGOV
UVOD
Kodeks poklicne etike psihologov (v nadaljevanju kodeks) je zapis najpomembnejših
načel, po katerih ravnajo psihologi pri svojem delu. Namen kodeksa je podrobnejša
opredelitev obsega in vsebin etičnih načel, ki so vpeta v psihološko stroko in psihološko
dejavnost ter pomembno vplivajo na strokovno delo in na poklicni razvoj psihologov. Še
posebej je kodeks podpora psihologom v sprejemanju odločitev in ravnanju pri etičnih
dilemah ter zaščita uporabnikov psiholoških storitev pred neprimernimi in škodljivimi
obravnavami. Z udejanjanjem etičnih načel se krepi zavezanost psihologov k visokim
standardom in kakovosti psihološkega dela, kar dviguje tudi zaupanje javnosti do
psihološke stroke.
V besedilu kodeksa se uporabljajo izrazi v moškem spolu kot nevtralna oblika za oba
spola. Prav tako se v besedilu uporablja splošen izraz obravnavanec, ki se nanaša na
osebo ali osebe, s katerimi je psiholog v poklicnem oz. strokovnem odnosu, na primer je
lahko posameznik (kot so pacient, klient, študent, uporabnik ali udeleženec), par, več
oseb hkrati ali organizacije.
Psihologi so zaposleni na vseh delovnih področjih Republike Slovenije. Pri svojem
znanstvenem in strokovnem delu vzpostavljajo poklicni odnos s posamezniki in
skupinami na področju psihološke podpore, raziskovanja, poučevanja in drugih
družbenih dejavnosti. Pri svojem delu obravnavajo posameznike in/ali skupine zaradi
osebnih, družinskih, vzgojno izobraževalnih, organizacijskih, zaposlitvenih,
gospodarskih in drugih zadev in/ali ciljev, obravnavajo pa tudi udeležence v raziskavah,
študente, delodajalce, delojemalce, kolege, druge naročnike in širšo javnost (v
2
nadaljnjem besedilu tega kodeksa: obravnavanci). Delo psihologov na ravni
posameznika prispeva k samouresničevanju osebe, da lahko ta čim bolj suvereno
obvladuje vsa področja svojega življenja, podobno pa psihologi prispevajo k dobrobiti v
skupinah ali organizacijah ter na področju javnega dobrega. Psihologi posredno in
neposredno prispevajo h kakovosti vsakdanjega življenja družbe, v kateri živijo in
delujejo. Njihovo delo prispeva k razvoju psihološke stroke ter družbenemu in
gospodarskemu razvoju in k občemu dobru.
Poklicna etika psihologov temelji na načelih etike in morale demokratične, pravne in
socialne družbe. Ta kodeks upošteva vse z ustavo in zakoni Republike Slovenije
zajamčene pravice ter vse mednarodne dokumente s področja človekovih pravic, ki jih je
potrdila in sprejela Republika Slovenija in je usklajen s dokumenti Evropske zveze
psiholoških združenj (EFPA), še posebej z Meta-kodeksom poklicne etike (Meta-Code of
Ethics) in Modelnim kodeksom etike (Model Code of Ethics). Iz slednjih prevzema tudi
vsebinske in strukturne spremembe.
V Kodeksu poklicne etike psihologov so etična načela opredeljena v štirih poglavjih, ki si
po pomembnosti sledijo: načela spoštovanja človekovih pravic, načela strokovne
kompetentnosti, načela odgovornosti psihologov in načela integritete poklica. Sestavni
del kodeksa je priloga z dodatnimi pojasnili in opredelitvami pojmov iz tega kodeksa in
je namenjen natančnejšemu razumevanju etičnih načel in posebnosti psihološkega dela.
Psihologi smo pri svojem delu dolžni spoštovati poklicno identiteto psihologa,
psihološko stroko in etična načela, zapisana v tem kodeksu.
V Mariboru, 11. 5. 2018
Marko Vrtovec
Predsednik Društva psihologov Slovenije
3
1. NAČELA SPOŠTOVANJA ČLOVEKOVIH PRAVIC
Spoštovanje človekovih pravic je temeljno načelo psihološke etike in je osrednje vodilo
psihološke obravnave z izjemo takšnih okoliščin, ki nedvomno pomenijo neposredno
ogrožanje znanega ali neznanega posameznika in z upoštevanjem pravila, da so pravice
posameznika ali skupine meja pravic drugega posameznika in skupin.
Spoštovanje človekovih pravic se v psihološki obravnavi, pri varovanju sredstev za
psihološko ocenjevanje ter pri izvajanju raziskav uveljavlja tako, da se obravnavancem
zagotavlja dostojanstvo, spoštovanje, enakovrednost, enakopravnost, seznanjenost,
zasebnost, zaupnost, strokovnost obravnave ter svobodno odločanje in možnost izbora,
kar velja smiselno tudi za raziskave in delo z živalmi.
Psiholog spoštuje vsakega posameznika in njegove pravice. Še posebej skrbi za
ohranitev človekovega dostojanstva in enakovrednosti v poklicnem delovnem odnosu.
1.1. Psiholog spoštuje vse ljudi, s katerimi prihaja v poklicni odnos oziroma
spoštuje dostojanstvo, osebnost, znanje, spoznanja, izkušnje in stroke vseh oseb,
s katerimi prihaja v stik.
1.2. Psiholog pri svojem delu spoštuje in ščiti pravice obravnavanca do
zasebnosti, samoodločanja in avtonomije.
1.3. Psiholog pri svojem delu v največji možni meri zagotavlja obravnavancu
odločanje o njem samemu, vključno z odločitvijo o vzpostavitvi in o zaključku
psihološke obravnave.
1.3.1. Pred psihološko obravnavo je psiholog dolžan na primeren način seznaniti
obravnavanca s potrebnimi strokovnimi postopki, aktivnostmi, etičnimi
dilemami, s poklicnim odnosom, z načinom varovanja osebnih podatkov, z
varovanjem psihološkega poročila in z morebitnimi posledicami
obravnave ter se prepričati, da je obravnavanec informacije in pojasnila
razumel.
4
1.3.2. Psiholog je v uvodnem delu obravnave dolžan v okviru seznanitve
obravnavanca s potrebnimi informacijami o psihološki obravnavi
slednjega seznaniti z izjemami ščitenja podatkov psihološke obravnave.
1.3.3. Za obravnavo mora psiholog pridobiti soglasje obravnavanca. Pri
spremembi področja ali vsebine obravnave je potrebno soglasje preveriti.
Obravnavanec lahko kadarkoli med obravnavo prekliče soglasje in zahteva
ponovno opredelitev vsebine obravnave.
1.3.4. Morebitno zmotno pojmovanje obravnavanca o psihološki obravnavi
psiholog razjasni skupaj z njim ter ves čas obravnave ohranja njegovo
razumevanje in soglasje v zvezi z obravnavo.
1.3.5. V primeru kadar se cilj in izid obravnave nanašata na več obravnavancev,
mora psiholog pridobiti soglasje vseh neposredno in posredno vključenih
obravnavancev.
1.3.6. V primeru, da ima obravnavanec zakonitega zastopnika, je psiholog dolžan
slednjega seznaniti s potrebnimi informacijami o obravnavi in pridobiti
njegovo soglasje za psihološko obravnavo obravnavanca, razen v primerih,
ki jih kot izjemo, določajo predpisi Republike Slovenije.
1.4. Psiholog sme v obravnavi uporabljati samo tiste postopke in takšne
aktivnosti, s katerimi je seznanil obravnavanca in je ta izjavil, da jih sprejema in z
njimi soglaša.
1.5. Psiholog seznani obravnavanca o možnih vrstah in načinih psihološke
obravnave. Na njegovo željo ga seznani tudi o možnih podobnih psiholoških
obravnavah pri kolegih ali v drugih organizacijah v javnem in zasebnem sektorju.
1.6. Psiholog na noben način ne nadleguje obravnavancev (na primer: spolno
nadlegovanje, izsiljevanje, siljenje, žaljenje, ustrahovanje in podobno).
1.7. Psiholog pri svojem delu s svojim vedenjem (fizično, besedno ali
nebesedno) ne ustvarja in/ali ne sodeluje pri ustvarjanju za obravnavanca
zastrašujočega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.
5
1.8. Psiholog zavrne sodelovanje v postopkih, ki kršijo pravne in moralne
pravice drugih ljudi.
1.9. Psiholog odkloni svetovanje, usposabljanje ali posredovanje podatkov
nekomu, za katerega utemeljeno domneva, da bo uporabil to znanje ali podatke
na način, ki lahko pomeni kršenje človekovih pravic.
1.10. Psiholog pri delu s posameznikom, skupino ali organizacijo vzpostavi
zaupni odnos in v tem odnosu strogo spoštuje načelo poklicne skrivnosti.
1.11. Psiholog opravlja delo tako, da v največji možni meri prepreči namerno ali
nenamerno zlorabo psiholoških veščin in spoznanj.
1.12. Psiholog vodi o poteku psihološke obravnave dokumentacijo (v
nadaljevanju: dosje) in je lastnik ter upravljalec dosjeja. Obravnavanec ima
pravico do vpogleda v vsebino tistega dela dosjeja, v katerem so navedeni njegovi
osebni podatki z omejitvijo do vpogleda v tiste podatke, ki so opredeljeni kot
poklicna skrivnost.
1.13. Psiholog mora kot poklicno skrivnost varovati podatke o psihičnem in
zdravstvenem stanju uporabnika ter o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega
stanja. Te podatke morajo, kot zaupne podatke, varovati tudi osebe, ki so jim ti
podatki dostopni zaradi narave njihovega dela.
Psiholog mora kot poklicno skrivnost varovati tudi psihološki arhiv, ki vsebuje
sredstva za psihološko ocenjevanje in psihološke dosjeje
Za vse dokumente in podatke, ki so poklicna skrivnost, mora psiholog s pomočjo
delodajalca zagotoviti ustrezne pogoje za shranjevanje in varovanje.
1.14. Preden psiholog uporabi podatke iz dosjeja, je dolžan obravnavanca
seznaniti z namenom uporabe podatkov in pridobiti njegovo soglasje.
6
1.15. Psiholog na zahtevo obravnavanca ali njegovega zakonitega zastopnika
spremeni ali izloči iz dosjeja podatek, ki je netočen, nepopolen ali ni v skladu z
namenom psihološke obravnave ali nepopoln podatek dopolni, pri tem pa o tem v
dosjeju naredi uradni zaznamek z navedbo na podlagi zahteve koga, kaj in kdaj je
bila v dosjeju opravljena sprememba.
1.16. Pravico vpogleda v dosje psihološke obravnave ima ob prisotnosti
psihologa obravnavanec sam ali njegov zakoniti zastopnik ter uradne
pooblaščene osebe pod pogoji in na način, kot to določajo predpisi Republike
Slovenije.
1.17. Psiholog pozna in upošteva pravice, načela in ukrepe, s katerimi se
preprečujejo nezakoniti in neupravičeni posegi v integriteto človekove osebnosti,
njegovega osebnega in družinskega življenja zaradi zbiranja, obdelave,
shranjevanja in posredovanja osebnih podatkov ter njihove uporabe.
1.18. Kadar psiholog uporabi primere psiholoških obravnav iz prakse za
potrebe predavanj, supervizije ali objave v medijih ali znanstveno-strokovnih
revijah, mora zagotoviti popolno anonimnost obravnavancev.
1.19. Ko psiholog poroča, seznanja, pojasnjuje ali objavlja karkoli, kar se nanaša
na obravnavanca-e, poskrbi za smiselne omejitve podatkov, da tudi s tem
zagotovi njegovo anonimnost.
1.20. Za objavo podatkov, po katerih bi bilo kakorkoli možno obravnavanca
prepoznati, mora prej pridobiti njegovo pisno soglasje.
1.21. Psiholog ne sme, ne glede na soglasje obravnavanca, objavljati podatkov, ki
bi lahko kakorkoli škodili obavnavancu.
1.22. Psiholog enakopravno in enakovredno obravnava vse ljudi, ne glede na
raso, narodnost, spol, vero, politično pripadnost, spolno usmerjenost ali druge
7
osebne okoliščine. Ne dopušča, ne opravičuje, ne prikriva, ne olajšuje in ne
sodeluje pri nobeni diskriminaciji.
1.23. Psiholog zavrača in preprečuje postopke in obravnave, ki diskriminirajo
ljudi.
1.24. Psiholog še posebno upošteva pravice in obče dobro obravnavancev, pri
katerih je seznanjanje in pojasnjevanje psihologa ter pridobitev njihovega
soglasja pred začetkom psihološke obavnave okrnjeno iz objektivnih razlogov (na
primer: zdravje obravnavanca, kronološka ali mentalna starost obravnavanca,
omejitve sodnih postopkov in podobno).
2. NAČELA STROKOVNE KOMPETENTNOSTI
Ta načela opredeljujejo etično zavest psihologa, njegovo poznavanje strokovnih
pristojnosti ter omejitev teh pristojnosti, kot tudi poznavanje in omejitev psiholoških
postopkov, metod in tehnik ter sprejemanje nujnosti stalnega strokovnega razvoja za
poklicno delo.
Psiholog si prizadeva, da pri svojem delu doseže in vzdržuje najvišjo raven strokovne
kompetentnosti in se ob tem zaveda njenih omejitev. Zato opravlja samo takšno
psihološko dejavnost in pri tem uporablja samo tiste psihološke postopke, metode in
tehnike, za katere je izobražen in usposobljen. V času usposabljanja pa te metode in
tehnike lahko uporablja pod supervizijo mentorja.
2.1. Psiholog strokovno deluje v mejah svoje izobrazbe, usposobljenosti,
izkušenj, etičnih načel in pristojnosti delovnega mesta ali vloge v psihološki
obravnavi.
2.2. Psiholog uporablja pri svojem delu tiste psihološke postopke, metode,
tehnike in sredstva za psihološko ocenjevanje, ki jih je ocenila in sprejela
psihološka stroka.
8
2.3. Strokovna zahtevnost posameznih posebnih področij psihološkega dela
obvezuje psihologa, da to področje poglobljeno obvlada.
2.4. Pri izboru psiholoških postopkov, metod, tehnik in sredstev za psihološko
ocenjevanje je psiholog neodvisen in avtonomen ter upošteva smernice in
priporočila stroke na svojem delovnem področju.
Psiholog si prizadeva vedno izbrati najustreznejša sredstva za psihološko
ocenjevanje, ki ustrezajo namenu in ciljni skupini.
Psiholog upošteva sprejeto kategorizacijo sredstev za psihološko ocenjevanje po
zahtevnosti uporabe in uporablja le tista za katera je ustrezno usposobljen.
2.5. Psiholog pri svojem delu opravi le tiste psihološke postopke, metode,
tehnike in sredstva za psihološko ocenjevanje, ki so optimalni za cilj in potek
obravnave ter strokovna spoznanja.
2.6. Psiholog pri svojem delu uporablja standardizirana in kakovostna sredstva
za psihološko ocenjevanje, ki ustrezajo mednarodnim standardom in smernicam.
Pri tem mora kritično uporabljati tiste psihološke postopke, metode, tehnike in
sredstva za psihološko ocenjevanje, ki jih prenese sam iz drugačnega družbenega
in kulturnega okolja, in ki še niso standardizirane za uporabo v njegovem
delovnem okolju.
2.7. Psiholog o poteku psihološke obravnave vodi urejeno, sistematično ter
vsebinsko in časovno popolno strokovno dokumentacijo (dosje) ter s tem
zagotavlja kakovost in preglednost strokovnega dela ter poklicnega odnosa.
9
2.8. Psiholog svoje dodatne osebne zapise o obravnavi hrani ločeno od dosjeja
in ti zapisi niso del dosjeja ali arhiva in niso na noben način dostopni nikomur.
2.9. Psiholog v primeru zakonite zahteve ali upravičene potrebe po razkritju
podatkov iz dosjeja obravnavanca dostop in posredovanje teh podatkov smiselno
omeji in razkrije samo vsebine, ki so neposredno povezane s potrebo ali zahtevo.
2.10. Psiholog lahko zavrne obravnavancu vpogled v njegov psihološki dosje ne
glede na to, da ima pravico do vpogleda v del dosjeja z njegovih osebnimi podatki,
kadar strokovno utemelji, da bi imel vpogled lahko škodljive posledice za
obravnavanca.
2.11. Psiholog sme od obveznosti popolnega ščitenja podatkov psihološke
obravnave odstopiti le v izjemnih primerih in to le, kadar v obravnavi pridobi
podatek, da:
je ogroženo življenje obravnavanca,
je ogroženo življenje druge osebe,
se izvaja nasilje in zloraba otrok,
obstaja utemeljena verjetnost možnosti povzročitve večje družbene
materialne škode in s tem povezane splošne nevarnosti.
2.12. Psihološki dosje je del varovanega psihološkega arhiva. Ta arhiv je lahko
ločeno varovan na različnih lokacijah delovnega okolja psihologa.
2.13. Varovan psihološki arhiv vsebuje dosjeje obravnavancev ter uporabljena
in/ali neuporabljena sredstva za psihološko ocenjevanje, katerih razširjenje bi
občutno škodovalo stroki, posamezniku ali družbi.
2.14. Strokovno delo obvezuje psihologa, da se stalno poklicno izpopolnjuje, se
vključuje v supervizijo psihološke prakse ter udeležuje strokovnih srečanj
psihologov in sorodnih strok.
10
2.15. Psiholog prevzema in opravlja strokovno delo, kadar mu telesno in
duševno zdravje dovoljuje ter omogoča poklicno zmožnost in presojo.
3. NAČELA ODGOVORNOSTI PSIHOLOGA
Načela opredeljujejo odgovornosti psihologa za zagotavljanje visoke ravni strokovnega
in znanstvenega dela, odgovornosti za izogibanje povzročanja škode ter odgovornosti za
zagotavljanje celovitosti obravnave, odgovornosti do same obravnave, odgovornosti do
obravnavancev ter odgovornosti psihologa za razreševanje etičnih dilem v poklicnem
delovanju.
Psiholog se zaveda svoje strokovne in poklicne odgovornosti do obravnavancev, do
organizacij, kjer je zaposlen ter do skupnosti in družbe, v kateri živi.
Psiholog se izogiba povzročanju škode in je za svoje poklicno delovanje v celoti
odgovoren. Prav tako v največji možni meri skrbi, da njegovo strokovno delo ni
zlorabljeno.
3.1. Psiholog je odgovoren za strokovnost, kakovost in celovitost psihološke
obravnave ter za posledice svojega poklicnega delovanja.
3.2. Psiholog v poklicni dejavnosti strogo upošteva načelo poklicne skrivnosti.
Dolžnost spoštovanja tega načela velja tudi po zaključeni psihološki obravnavi.
3.3. Psiholog je odgovoren, da pridobiva in sporoča obravnavancu samo tiste
podatke, ki so povezani s ciljem obravnave.
3.4. Težišče odgovornosti psihologa je zaradi narave dela na neposredno
vključenih obravnavancih v psihološki obravnavi, ker so ti bolj ranljivi (na
primer: klient, študent, delavec) in je zanje poklicna odgovornost psihologa večja
kot za posredno vključene obravnavance (na primer: javnost, delovni tim,
delodajalec).
11
3.5. V primeru, da naročilo ali delovna naloga psihologa predvideva obravnavo
udeležencev, ki jih predhodno o obravnavi ne more seznaniti in od njih ne more
pridobiti soglasja, psiholog preveri vse možnosti, da takšne obravnave ne opravi.
Če obstaja dvom o tem, da lahko obavnava udeležencem povzroči škodo,
neugodje ali druge nevarnosti, psiholog odkloni izvedbo takšne obravnave in/ali
sodelovanje v takšni obravnavi.
3.6. V primeru, da psiholog vključi v obravnavo udeležence, ki jih o obravnavi
predhodno ne more seznaniti in od njih ne more pridobiti soglasja za obravnavo,
je zanje osebno odgovoren. Obravnave s takšnimi udeleženci opravi le takrat, ko
cilji služijo občim koristim in občemu dobru samim obravnavancem ali
pomembnemu napredku človeštva. V primeru, da izvaja takšno psihološko
obravnavo, je odgovoren tudi za to, da vsi sodelavci obravnave sledijo etičnim
načelom in je dolžan ščititi obravnavance pred fizičnim in psihičnim neugodjem
ter pred nevarnostim in škodo, ki jih lahko povzroči obravnava in to vse do
zaključka in tudi po zaključku obravnave.
3.7. Psiholog je odgovoren za možne napake in zlorabe psiholoških podatkov
in sredstev za psihološko ocenjevanje, če se izkaže, da so nastale z njegovim
delom in njegovimi ravnanji.
3.8. Psiholog je odgovoren za varno in zaupno shranjevanje in uporabo vseh
podatkov o obravnavancu v kakršnikoli obliki.
3.9. Psiholog je dolžan zagotoviti, da se s sredstvi za psihološko ocenjevanje
ravna tako, kot z gradivi zaupne narave po predpisih o hrambi zaupnih gradiv in
da so ta sredstva shranjena v varovanem psihološkem arhivu.
3.10. Sredstva za psihološko ocenjevanje se uporabljajo in hranijo tako, da so
dostopna samo ustrezno kvalificiranim psihologom ali psihologom v procesu
izobraževanja pod mentorstvom.
12
3.11. Psiholog pri uporabi sredstev za psihološko ocenjevanje spoštuje avtorske
pravice, zakonodajo in dogovore o teh sredstvih, sprejete v psiholoških
strokovnih krogih.
3.12. Psiholog se zaveda, da z napačnim ravnanjem s sredstvi za psihološko
ocenjevanje (izvedbo, vrednotenje, interpretacija rezultatov) lahko povzroči
nepopravljivo škodo posamezniku, stroki in družbi, zato je tudi v primeru, ko sme
uporabljati določeno ustrezno kategorizirano sredstvo za psihološko ocenjevanje,
dolžan sam presoditi ali mu njegovo teoretično in praktično znanje, razumevanje,
delovne izkušnje in dodatna usposobljenost dovoljujejo kompetentno uporabo
določenih sredstev za psihološko ocenjevanje. V primeru dileme, presodi
uporabo sredstva za psihološko ocenjevanje s strokovno kompetentnim kolegom,
ki to sredstvo uporablja pri poklicni dejavnosti.
3.13. Psiholog s svojim strokovnim znanjem in delom ne povzroča škode
obravnavancem. Posledice neizogibne škode ali nepredvidljive škodljive
posledice psihološke obravnave si prizadeva čim bolj omiliti.
3.14. Psiholog je odgovoren za celovito izpeljavo obravnave tudi takrat, kadar je
sam iz objektivnih vzrokov ne more zaključiti. Obravnavo zagotovi v sodelovanju
s kolegi ali delovno organizacijo, v kateri se je obravnava začela. Psiholog, ki
opravlja poklicno delo kot zasebnik, je v takšnem primeru dolžan obravnavanca
napotiti h kolegu, s katerim se predhodno dogovori o možnem sprejemu
obravnavanca.
3.15. Psiholog ostaja odgovoren za pomoč obavnavancu tudi po končani
obravnavi, če se ta ponovno obrne nanj v zadevi, povezani s prvotno obravnavo,
razen če se v tem času ne spremenijo okoliščine, zaradi katerih je psiholog dolžan
zavrniti obravnavo (na primer zdravstveno stanje psihologa, zamenjava
delovnega področja psihologa, konfliktnost vlog, prepoved opravljanja poklica
psihologa) in obravnavanca napotiti k drugemu psihologu.
13
3.16. Kadar psiholog vodi projekt, poučuje, opravlja mentorstvo ali supervizijo,
je odgovoren za korektno znanstveno in strokovno delovanje vseh sodelujočih in
za upoštevanje poklicnih etičnih načel.
3.17. Psiholog je pozoren na etične dileme, jih prepoznava in si prizadeva te
dileme razreševati v skladu z načeli tega kodeksa. Pri razreševanju etičnih dilem
se posvetuje s kolegi na svojem delovnem področju in/ali se obrne po pomoč na
Društvo psihologov Slovenije.
4. NAČELA INTEGRITETE POKLICA
Načela iz tega poglavja vključujejo spoštovanje psihološke stroke in poklica, poštenost in
verodostojnost psihologa, odprtost in preglednost psihološke obravnave ter situacije
navzkrižja interesov in neetičnega dela.
Psiholog si prizadeva za celovitost psihološke znanosti in stroke ter za vzajemni razvoj
teorije in praktičnih izkušenj.
V strokovnih aktivnostih je psiholog pošten, pravičen in verodostojen.
4.1. Psiholog razvija in ohranja visoko znanstveno in strokovno raven svoje
poklicne dejavnosti in ravna častno, skladno z načeli tega Kodeksa.
4.2. Psiholog se mora pri svojem delu zavedati svojih osebnih in poklicnih
omejitev ter omejitev svojega delovnega mesta, raziskave ali vloge v psihološki
obravnavi.
4.3. Psihologi si v primeru strokovnih dilem vzajemno pomagajo.
4.4. Psiholog ne vnaša svojih osebnih, ideoloških, političnih in verskih
prepričanj v poklicno delo.
14
4.5. Psiholog predstavi svojo strokovno usposobljenost, izkušnje in pristojnosti
obravnavancem, sodelavcem, kolegom psihologom in širši javnosti objektivno in
pošteno.
4.6. Psiholog ozavešča obravnavance o možnostih in omejitvah psihološke
obravnave, enako pojasni tudi varovanje podatkov.
4.7. Psiholog preprečuje konflikt interesov. Zaveda se negativnih posledic, ki
jih povzroča dvojni/multipli odnos, zato lahko v primeru, če presodi, da je tak
odnos preveč obremenilen, predlaga svojo izključitev iz ene od delovnih vlog
(npr. sočasna vloga svetovanja in odločanja).
4.8. Kadar ima psiholog v obravnavi z udeležencem tudi kakšno zasebno ali
družbeno vlogo, pri strokovnem delu vzdržuje poklicno vlogo in se izogiba
drugim vlogam v povezavi z obravnavacem. V primeru, da takšen izogib ni
možen, z nezdružljivostjo vlog seznani udeleženca in ga napoti v obravnavo h
kolegu ali v drugo organizacijo.
4.9. Psiholog ne izkorišča poklicnega odnosa in podatkov psihološke
obravnave za ideološke in druge vrste (npr. politične, statusne) interese ali za
materialne koristi na njegovi osebni ravni ali na ravni drugih združenj, katerih
član je.
4.10. Psiholog ne izkorišča neenakosti moči, ki izvirajo iz vlog poklicnega
odnosa, med obravnavo in tudi ne po zaključeni psihološki obravnavi.
4.11. Psiholog ustvarjalno prispeva k razvoju in uporabnosti stroke ter
ugotovitve in spoznanja posreduje strokovni in širši javnosti.
4.12. Psiholog ima do javnosti aktiven odnos in stremi za tem, da je javnost
objektivno obveščena o prispevkih psiholoških spoznanj za razvoj posameznika
in družbe. Pri tem se izogiba senzacionalnosti.
15
4.13. Psiholog, ki opravlja poklicno delo kot zasebnik, je dolžan pred obravnavo
seznaniti obravnavanca ali naročnika s cenami, kot so navedene v ceniku njegove
dejavnosti. O morebitnih spremembah stroškov dela se sproti dogovori z
obravnavancem ali naročnikom.
4.14. Psiholog spoštuje predpise svojega delovnega mesta v okviru organizacije
kjer dela, vključno z upoštevanjem komunikacijskih poti, administrativnih
opravil, cenika storitev in po potrebi s tem seznani obravnavanca ali naročnika.
4.15. Psiholog za svoje poklicno delo načeloma ne sprejema daril obravnavanca.
Na posebno vztrajanje obravnavanca lahko sprejme le darilo, kadar je to skladno
s predpisi Republike Slovenije.
5. UVELJAVITEV IN SPOŠTOVANJE KODEKSA POKLICNE ETIKE PSIHOLOGOV
5.1. Kodeks poklicne etike psihologov je obvezen za vse psihologe. Smiselno
velja tudi za študente študijskih programov s področja psihologije.
5.2. Psiholog se s tem kodeksom seznani v času izobraževanja v okviru
študijskih procesov, supervizirane prakse in neformalnih oblik izobraževanja in
preko Društva psihologov Slovenije.
5.3. Psiholog je ob prepoznanem dvomu ali utemeljenem sumu kršitve tega
kodeksa dolžan ukrepati in kršitelja sam opozoriti ter ga odvrniti od takšnega
ravnanja. Če le-ta s kršitvijo nadaljuje, v skrbi za uveljavitev in spoštovanje
kodeksa psiholog s tem seznani Društvo psihologov Slovenije.
5.4. Komisija za psihodiagnostična sredstva pri Društvu psihologov Slovenije
določa uporabo in seznam sredstev za psihološko ocenjevanje ter zahteve o
kompetentnosti psihologov in študentov študijskih programov s področja
psihologije za njihovo.
16
5.5. Za Kodeks poklicne etike psihologov skrbi Komisija za etična vprašanja pri
Društvu psihologov Slovenije. Komisija obravnava pritožbe posameznikov,
vezane na domnevne kršitve etičnih načel s strani psihologov in v funkciji
svetovanja obravnava tudi dvome glede etičnega ravnanja psihologov. O etičnih
dilemah obvešča psihologe tudi z javnimi dogodki, publikacijami in objavami.
5.6. Sum kršitve etičnih načel iz tega kodeksa s strani psihologa obravnava
Častno razsodišče pri Društvu psihologov Slovenije.
5.7. Za kršitve etičnih načel iz tega kodeksa so predvidene kazni, ki so
opredeljene v aktih Častnega razsodišča pri Društvu psihologov Slovenije.
5.8. Društvo psihologov Slovenije skrbi za ozaveščanje o etičnih načelih
psihološke stroke in preko različnih komunikacijskih kanalov zagotavlja dostop
do vsebine kodeksa v strokovni in laični javnosti.
6. PREHODNE DOLOČBE
6.1. Kodeks poklicne etike psihologov se sprejme na Občnem zboru Društva
psihologov Slovenije in je veljaven z dnem sprejetja.
6.2. Sestavni del tega kodeksa je Priloga, v kateri so navedena pojasnila
posameznih členov kodeksa s primeri prakse, Pravilnik in poslovnik Komisije za
etična vprašanja pri Društvu psihologov slovenije in Poslovnik Častnega
razsodišča Društva psihologov Slovenije.
6.3. Akti Društva psihologov Slovenije vezani na Kodeks poklicne etike
psihologov, na delo Častnega razsodišča, na delo Komisije za etična vprašanja in
na delo Komisije za psihodiagnostična sredstva se sprejemajo na Občnem zboru
Društva psihologov Slovenije in so veljavni z dnem sprejetja.
V Mariboru, 11. 5. 2018
Marko Vrtovec, predsednik Društva psihologov Slovenije