letno poroČilo...dr. katja lautar, ministrstvo za finance mag. simona hočevar, služba vlade rs za...
TRANSCRIPT
LETNO POROČILO
2017 JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODJENTIŠTVO
Ulica kneza Koclja 22, 2000 Maribor
Februar, 2018
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 2
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 3
NAZIV Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo
KRATEK NAZIV Slovenski podjetniški sklad (Sklad ali SPS)
SEDEŽ Maribor
POSLOVNI NASLOV Ulica kneza Koclja 22
MATIČNA ŠTEVILKA 5523362
DAVČNA ŠTEVILKA 58045473
PRAVNOORGANIZACIJSKA
OBLIKA Javni finančni sklad
LASTNIŠTVO Republika Slovenija
LETO USTANOVITVE 1992
STATUT
Statut Sklada predstavlja Ustanovitveni akt Javnega sklada za podjetništvo, objavljen v osnovni
verziji v Uradnem listu RS 112/2004, z dne 15.10.2004, z vsemi spremembami in dopolnitvami
(Ur.l. št. 11/2007, 43/2008 in 71/2009).
ZAKONSKA PODLAGA ZA
DELOVANJE
Zakon o javnih skladih ZJS-1 (Ur.l. RS št. 77/2008 in 8/2010 - ZSKZ-B)
Zakon o podpornem okolju za podjetništvo ZPOP–1 (Ur. l. št. 102/2007, 57/2012, 82/2013,
17/2015 in 27/2017)
Zakon o družbah tveganega kapitala ZDTK-A (Ur.l. RS št. 92/2007, 57/2009)
GLAVNA DEJAVNOST Izboljšanje dostopa do finančnih sredstev za mala in srednje velika podjetja.
DEJAVNOSTI SKLADA PO
STANDARDNI
KLASIFIKACIJI
84.130 Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje,
64.910 Dejavnost finančnega zakupa,
64.920 Drugo kreditiranje,
64.300 Dejavnost skrbniških in drugih skladov ter podobnih finančnih subjektov.
PODATKI O REGISTRACIJI 23.1.1992 na osnovi Zakona o razvoju malega gospodarstva
ELEKTRONSKA POŠTA [email protected]
TELEFON 02/234 12 60
FAX 02/234 12 82
SPLETNA STRAN www.podjetniskisklad.si
DIREKTORICA mag. Maja Tomanič Vidovič
ČLANI NADZORNEGA
SVETA
dr. Sabina Koleša (do maja 2017), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Jernej Tovšak (od maja 2017), Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Marko Drofenik, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
dr. Katja Lautar, Ministrstvo za finance
mag. Simona Hočevar, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
dr. Flora Cvetka Tinauer, Gospodarska zbornica Slovenije
Branko Meh (predsednik Nadzornega sveta), Obrtno podjetniška zbornica Slovenije
mag. Kristijan Hvala, Združenje bank Slovenije
ZUNANJA REVIZIJA 2017 VALUTA, družba za revizijo d.o.o.
NOTRANJA REVIZIJA 2017 AUDIT IN d.o.o.
VLOGA SKLADA
Slovenski podjetniški sklad je:
javni finančni sklad za finančno podporo slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij
(v nadaljevanju MSP),
je finančni partner, ki v sodelovanju z ostalimi domačimi ali tujimi investitorji sofinancira
investicije, razvojne projekte in tekoče poslovanje MSP-jev in s tem prevzema vlogo blažilca
finančnih tveganj med investitorji,
je oblikovalec finančnih spodbud v obliki ugodnih finančnih linij s posameznimi
finančnimi produkti, ki omogočajo evropsko primerljive pogoje financiranja novih investicij
in tekočega poslovanja MSP-jev v Sloveniji.
NAMEN DELOVANJA Namen delovanja je izboljšanje dostopa do ugodnih finančnih virov na trgu.
O
S E
B N
A
I Z
K A
Z N
I C
A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 4
OBLIKA
FINANČNE
PODPORE
Sklad oblikuje in ponuja finančne spodbude v obliki:
1. finančnih linij, ki se izvajajo po načelu finančnega inženiringa1:
1.1 garancijske linije, ki vključuje produkte:
garancije za zavarovanje bančnih kreditov,
1.2 kreditne in mikrokreditne linije, ki vključuje produkte:
mikrokredite za mikro in mala podjetja,
mikrokredite za problemska območja,
mikrokredite za posebne ciljne skupine (družbeno-koristno podjetništvo,…).
1.3 lastniške in quazi lastniške linije za rast in razvoj, ki vključuje produkte:
semenski kapital:
o konvertibilna posojila,
o direktni kapitalski vložki v start up-e,
tvegan kapital za hitrorastoča globalna podjetja.
2. finančnih linij za posebne ciljne skupine, ki vključujejo nepovratna
sredstva/subvencije2:
2.1 zagonske spodbude
zagonske spodbude za inovativna podjetja,
zagonske spodbude za podjetja s problemskih območij,
zagonske spodbude za podjetja na področju rabe lesa.
SPLOŠNE
CILJNE
SKUPINE
Sklad oblikuje in ponuja finančne spodbude za naslednje ciljne skupine:
MSPji, pri katerih obstaja tržna vrzel in izkazujejo veliko povpraševanje po ugodnih
finančnih produktih prilagojenih njihovim potrebam,
posebne skupine MSPjev in ostalih podjetij, ki potrebujejo posebne finančne spodbude
za prodor na trg ali rast na določenem ranljivem trgu, kot so inovativna start up podjetja
(zagonske spodbude, semenski kapital, tvegani kapital), podjetja na manj razvitih območjih
(zagonske spodbude, mikrokrediti), podjetja, ki se ukvarjajo z družbeno-koristnim
podjetništvom (mikrokrediti),…
SPLOŠNI NAMENI
FINANCIRANJA
Finančni produkti so lahko namenjeni financiranju (odvisno od javnega razpisa):
novih investicij za obstoj in rast na obstoječih trgih;
novih investicij za prodor ali rast in razvoj na novih trgih;
razvojnih investicij v hitro globalno rast;
tekočemu mikrofinanciranju za zagotavljanje tekočih likvidnih sredstev za podjetja;
zagona podjetij (visokotehnološka podjetja; podjetja na problemskih območjih, družbeno-
koristno podjetništvo);
lastnega razvoja in inovativnosti in s tem prenos tehnoloških rešitev iz institucij znanja v
MSP-je;
vpeljavi družbeno-koristnih dejavnosti v podjetniški sektor;
vpeljavi kreativnih industrij v podjetniški sektor (povezovanje med industrijskimi oblikovalci
in MSP-ji);
prenovi poslovnega modela;
prenosu lastništva med generacijami;
ostalo.
ELEMENTI DRŽAVNIH
POMOČI V FINANČNIH
INSTRUMENTIH
Finančni instrumenti so ponujeni pod ugodnejšimi pogoji, kot jih ponuja trg, ker vključujejo
elemente državnih pomoči in zato predstavljajo cenejši finančni vir za končne koristnike kot bi
jih prejeli na trgu. Zato morajo biti vsi finančni instrumenti skladni s pravili državnih pomoči, ki
veljajo za Slovenijo in vse ostale članice Evropske unije.
FINANČNI PODATKI
NA DAN 31.12.2017
Kapital: 58.985.247 EUR
Bilančna vsota: 319.527.454 EUR
Aktivni portfelj: 655.425.401 EUR
Število zaposlenih: 37
1 Cca 80% celotne finančne ponudbe. 2 Cca 20% celotne finančne ponudbe.
O S
E B
N A
I
Z K
A Z
N I
C A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 5
P O S L O V N O
P O R O Č I L O
2 0 1 7
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 6
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 7
Sestali smo se tudi na dveh delovnih srečanjih, kjer smo se podrobneje seznanili s stanjem naložb sodelujočih družb tveganega kapitala, s katerimi je Sklad v letu 2010 sklenil javno-zasebno partnerstvo in z uspešnimi prodajami le-teh v letu 2017. Prav tako smo se srečali z ministrom za gospodarstvo, ki upravlja resorno ministrstvo Sklada in z njim razpravljali o predlogih delovanja in vlogi Sklada v obdobju nove finančne perspektive. V skladu s pristojnostmi smo svojo vlogo opravljali vestno in odgovorno, s seznanjanjem delovanja vodstva in sprejemanja njegovih odločitev ter z aktivnim dajanjem predlogov za izboljšanje poslovanja in produktov Sklada za podjetniški sektor. Vsi člani Nadzornega sveta smo s svojimi specifičnimi znanji in z izkušnjami iz okolja oz. iz našega področja dela, podali konkretne predloge, predvsem v smeri čim boljše prilagoditve finančnih produktov Sklada dejanskim potrebam mikro, malih in srednje velikih podjetij in aktualnemu stanju v gospodarstvu, pa tudi v smeri čim boljšega obvladovanja tveganj pri samem poslovanju Sklada. Nadzorni svet je zelo zadovoljen z uspešnim zaključkom poslovnega leta, saj je v letu 2017 Sklad dosegel rekordne številke, kar se tiče izvajanja javnih razpisov. Skupno je v tem letu odobril cca 142 mio EUR ugodnih finančnih spodbud in tako finančno podprl preko 1.270 projektov, kar znaša 40 % rast glede na leto 2016. Prav tako se podprta podjetja Sklada pojavljajo med zmagovalci vseh večjih podjetniških izborov in nagrad, kot so Delove podjetniške zvezde, Obrtnik in podjetnik leta, Gazela, nabor hitrorastočih podjetij AJPES-a itd., prav tako pa se pojavljajo v mednarodnih izborih naj podjetniških idej, kar dodatno potrjuje dobro delo in namen delovanja Sklada. Vodstvo Sklada z zaposlenimi izpolnjuje načrte in poslovanje vodi skladno z zastavljenimi poslovnim načrtom in strateškimi usmeritvami, saj je s svojim aktivnim delovanjem eden vidnejših akterjev med podpornimi institucijami za podporo podjetništva in si kot tak prizadeva k promociji ciljev EU, rasti podjetništva, inovacij, raziskav, razvoja in zaposlovanja ter izboljšanju gospodarske klime nasploh. V prihodnjem letu se bo Sklad srečal z novimi izzivi glede razmejitve izvajanja finančnih instrumentov za podjetniški sektor, saj je Vlada Republike Slovenije v mesecu novembru sprejela novo izvedbeno strukturo za izvajanje finančne perspektive 2014 – 2020 (+3) v okviru Sklada skladov pod okriljem SID banke d.d. Temu bo Sklad sledil s svojimi strateškimi usmeritvami.
Nadzorni svet Slovenskega podjetniškega sklada je v skladu z zakonskimi predpisi, Ustanovitvenim aktom Sklada in poslovnikom odgovoren za spremljanje poslovanja Sklada. Člani nadzornega sveta smo se v letu 2017 sestali na petih rednih in dveh korespondenčnih sejah, na katerih smo se seznanjali z rednim poslovanjem in večjimi projekti Sklada, tako na nacionalni ravni, kot tudi na mednarodnem področju.
N A
G O
V O
R P
R E
D S
E D
N I
K A
N
A D
Z O
R N
E G
A S
V E
T A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 8
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 9
Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad) je nacionalna finančna institucija za finančno podporo MSPjev, zagonskih in hitrorastočih podjetij. Ob tem pa je tudi ekipa ljudi, ki razume podjetniški sektor in se trudi pomagati podjetjem na poti razvoja in rasti. Moto ”LAHKO RASTEMO SKUPAJ« je naše skupno vodilo, tako pri sodelovanju s podjetji in partnerji v okolju, kot tudi vodilo zaposlenih pri medsebojnem delu.
V letu 2017 je Sklad uspešno izpeljal vse zastavljene naloge in dosegel postavljene cilje. Odobrili smo 1.272 projektov malih in srednje velikih podjetij oz. MSPjev, v skupni višini dobrih 141 mio EUR finančnih sredstev (18 % več od načrta in 14 % več od leta 2016), ki so v okolju vzpodbudila izvedbo dobrih 256 mio EUR investicij.
Največji delež naše podpore predstavljajo garancije za zavarovanje bančnih kreditov. Sledijo neposredni mikrokrediti, ki so namenjeni hitremu financiranju za manjše likvidnostne potrebe.
Sklad se lahko pohvali tudi z dobro razvito paleto produktov za mlada zagonska podjetja, ki se nahajajo v začetnih in rizičnih razvojnih fazah. V duhu podpore zagonskim podjetjem smo iz leta v leto aktivnejši partner v slovenskem Start up ekosistemu, v okviru katerega s sinergijo ustvarjamo odlične rezultate.
Uspešnost plasiranih sredstev izkazujejo pozitivni učinki podprtih podjetij preko ustvarjenih novih delovnih mest in povečanja dodane vrednosti na zaposlenega.
Sklad v svojem delovanju sodeluje s številnimi zunanjimi institucijami, kjer je najpomembnejše Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki zagotavlja sredstva za del spodbud in ostale podporne ukrepe.
Pomembno za Sklad je tudi povezovanje z mednarodnimi institucijami, kjer je v letu 2017 zagotovo najpomembnejša vzpostavitev Srednjeevropskega sklada skladov tveganega in zasebnega kapitala v državah Srednje Evrope – CENTRAL EUROPE FUND OF FUNDS (CEFoF). Pomembna aktivnost v letu 2017 je bila tudi Potrdilo oz. certifikat o skladnosti z Evropskim kodeksom pravilnega ravnanja za ponudnike mikrokreditov, ki ga je Sklad preko izvajalca certifikacije - Microfinanza Rating, uspešno pridobil.
Še naprej želimo podpirati slovenska mikro, mala in srednje velika podjetja ter zagonska in hitrorastoča podjetja (ang. »3S« – »SMEs, start ups, scale ups«) z izboljšanjem dostopa do finančnih sredstev preko širokega nabora finančnih produktov in jim na ta način zagotavljati rast in razvoj. S tem namenom razvijamo, promoviramo in izvajamo lastniške in dolžniške finančne instrumente, ki so prilagojeni posameznim razvojnim fazam podjetja.
V tej vlogi pospešujemo cilje EU in na ta način podpiramo podjetništvo, rast, inovacije, raziskave, razvoj in zaposlovanje.
N
A G
O V
O R
D
I R
E K
T O
R I
C E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 10
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 11
POSLOVNO POROČILO ……………………………………………………………………………………………………………………… 5
NAGOVOR PREDSEDNIKA NADZORNEGA SVETA ……………………………………………………………………………………… 6
NAGOVOR DIREKTORICE ………………………………………………………………………………………………………………………… 7
1. STRNJENO POROČILO 2017 IN IZZIVI ZA LETO 2018 ........................................................................... 13
1.1. Strnjeno poročilo poslovanja Sklada v letu 2017 ........................................................................... 13
1.2. Poročilo o delu nadzornega sveta ............................................................................................... 17
1.3. Izzivi za leto 2018 ..................................................................................................................... 20
2. URESNIČEVANJE STRATEŠKIH USMERITEV V LETU 2017 ...................................................................... 22
2.1. STRATEŠKA USMERITEV I: CILJNA NARAVNANOST ...................................................................... 22
2.1.1. Ustrezna ponudba finančnih spodbud za vse življenjske faze MSP-jev v letu 2017 .................... 22
2.1.2. Skupni rezultati dodeljenih finančnih spodbud v letu 2017 ..................................................... 23
2.1.3. Rezultati izvedbe spodbud v 1. razvojni fazi – zagonske spodbude ................................................ 26
2.1.3.1. Pregled klasičnih zagonskih spodbud za inovativna podjetja ................................................... 27
2.1.3.2. Pregled zagonskih spodbud za rast podjetij na področju rabe lesa .......................................... 28
2.1.3.3. Pregled zagonskih spodbud za podjetja v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo ......... 29
2.1.4. Rezultati izvedbe spodbud v 2. razvojni fazi - Semenski kapital .............................................. 31
2.1.5. Rezultati izvedbe spodbud v 3. razvojni fazi - Tvegan kapital.................................................. 34
2.1.6. Rezultati izvedbe spodbud v 4. razvojni fazi - Mikrokrediti ...................................................... 36
2.1.6.1. Pregled klasičnih mikrokreditov ........................................................................................... 37
2.1.6.2. Pregled mikrokreditov na problemskih območjih ................................................................... 38
2.1.7. Rezultati izvedbe spodbud v 4. razvojni fazi - Garancije ......................................................... 40
2.1.8. Rezultati izvedbe vsebinske podpore .................................................................................... 44
2.1.8.1. Podrobnejši opis vsebinske podpore pri zagonskih spodbudah in semenskem kapitalu .............. 44
2.1.8.2. Podrobnejši opis vsebinske podpore pri podpori podjetniških idej ........................................... 45
2.1.9. Zagotoviti ustrezno višino finančnih virov za oblikovanje finančnih spodbud v letu 2017 ........... 46
2.1.10. Vključenost evropskih virov ................................................................................................. 46
2.1.11. Doseganje multiplikacije javnih finančnih virov ..................................................................... 47
2.1.12. Makroekonomski učinki podprtih ciljnih skupin ...................................................................... 48
2.2. STRATEŠKA USMERITEV II: DONOSNOST POSLOVANJA ................................................................ 51
2.3. STRATEŠKA USMERITEV III: UČINKOVITOST DELOVANJA S KADROVSKO IN ORGANIZACIJSKO
STRUKTURO .......................................................................................................................................... 52
2.4. STRATEŠKA USMERITEV IV: DELOVATI PO NAČELIH ENOSTAVNOSTI, PREGLEDNOSTI,
TRANSPARENTNOSTI ............................................................................................................................. 54
2.4.1. Zagotavljanje enostavnih in preglednih rešitev delovanja Sklada z uporabo specialnih
programskih orodij ............................................................................................................................. 54
2.4.2. Zagotavljanje transparentnosti z javnimi objavami vseh pomembnih informacij ....................... 54
2.4.3. Naravnanost k uvajanju izboljšav na vseh področjih delovanja ............................................... 57
2.4.4. Upoštevanje zakonodajnih predpisov ................................................................................... 60
2.4.5. Poročilo o notranjem nadzoru javnih financ .......................................................................... 61
V
S E
B I
N A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 12
2.4.6. Sprotni nadzor in merjenje učinkov ...................................................................................... 62
3. FINANČNO POSLOVANJE SKLADA ........................................................................................................ 65
3.1. Realizacija – bilanca stanja ......................................................................................................... 65
3.2. Realizacija - izkaz prihodkov in odhodkov ......................................................................................... 66
3.3. Realizacija - izkaz računa finančnih terjatev in naložb ......................................................................... 66
3.4. Realizacija - izkaz računa financiranja ................................................................................................ 67
3.5. Upravljanje s finančnim premoženjem in naložbami sklada ................................................................ 67
3.5.1. Viri sredstev ............................................................................................................................. 67
3.6. Naložbe po planiranih aktivnostih v letu 2017..................................................................................... 67
3.6.1. Dolgoročni namenski depoziti .................................................................................................... 67
3.6.3. Kapitalske naložbe .................................................................................................................... 69
3.6.4. Nakazila subvencij in nepovratnih sredstev.................................................................................. 69
3.7. Naložbe prostega namenskega premoženja v letu 2017 ...................................................................... 70
3.8. Upravljanje s sredstvi, ki niso v lasti Sklada ....................................................................................... 71
3.9. Izvajanje nalog po sporazumu z MGRT o vodenju finančnih pogodb ..................................................... 71
Poročilo neodvisnega revizorja ............................................................................................................. 75
1. RAČUNOVODSKI IZKAZI ..................................................................................................................... 79
2. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SKLADA ZA LETO 2017......................................................... 83
2.1. Uvod ............................................................................................................................................. 83
2.2. Pomembnejše računovodske smernice .............................................................................................. 83
2.3. Pojasnila k postavkam bilance stanja ........................................................................................... 88
2.3.1. Neopredmetena sredstva in opredmetena sredstva v upravljanju .................................................. 88
2.3.2. Dolgoročne finančne naložbe in posojila...................................................................................... 91
2.3.3. Denarna sredstva v blagajni ..................................................................................................... 93
2.3.4. Dobroimetje na bankah ............................................................................................................. 93
2.3.5. Kratkoročne terjatve do kupcev in do uporabnikov enotnega kontnega načrta ................................ 93
2.3.6. Kratkoročne finančne naložbe .................................................................................................... 94
2.3.7. Kratkoročne terjatve iz financiranja ............................................................................................ 94
2.3.8. Druge kratkoročne terjatve ........................................................................................................ 94
2.3.9. Neplačani odhodki .................................................................................................................... 94
2.3.10. Aktivne časovne razmejitve ...................................................................................................... 94
2.3.11. Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve ............................................................... 95
2.3.12. Lastni viri in dolgoročne obveznosti .......................................................................................... 95
2.3.13. Konti izven bilančne evidence................................................................................................... 98
2.4. Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov ..................................................................... 99
2.4.1. Izkaz prihodkov in odhodkov ..................................................................................................... 99
2.4.2. Izkaz računa finančnih terjatev in naložb .................................................................................. 103
2.4.3. Izkaz računa financiranja ......................................................................................................... 103
V
S E
B I
N A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 13
1. STRNJENO POROČILO 2017 IN IZZIVI ZA LETO 2018 1.1. Strnjeno poročilo poslovanja Sklada v letu 2017 Gospodarsko okolje v letu 2017 je nadaljevalo izboljšanje položaja po krizi, ki se je začelo kazati že v letu 2016. V letu 2017 je po analizah OECD3 bila rast globalnega BDP-ja 3,6 %, kljub temu, pa so finančni pogoji za podjetja še vedno slabi, predvsem v EURO območju, kjer stanje še vedno ni enako tistemu pred krizo in se MSP4 še vedno soočajo s težavami v dostopu do finančnih sredstev5. Dostop do finančnih sredstev MSP-jem je s svojo vlogo zagotavljal tudi Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju Sklad), ki je z javnimi razpisi ponudil različno paleto finančnih spodbud. V letu 2017 je Sklad uspešno izvedel 8 javnih razpisov za finančne spodbude ter tako skupno finančno podprl 1.272 projektov, kar je 40 % več kot v letu 2016 in jim skupno namenil 141,95 mio EUR sredstev, kar je 14 % več kot v letu 2016. S temi sredstvi so podjetja izvedla cca. 256,04 mio EUR investicij v okolju, kar je 20 % več kot v letu 2016. V obdobju 2007-2017 je Sklad skupaj finančno podprl 7.235 projektov, in jim skupaj namenil 1.071 mio EUR ugodnih finančnih sredstev, s katerimi je spodbudil 2.109 mio EUR investicij v okolju.
Slika 1: Podpora Sklada v obdobju 2007-2017
3 OECD – Organisation for Economic Co-operation and Develpment 4 MSP – Mala in Srednje velika Podjetja 5 Vir: OECD: Financing SMEs and Entrepreneurs 2018
P
O V
Z E
T E
K
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 14
Enako kot v preteklosti, ostaja najpomembnejša finančna linija Sklada garancije za ugodnejše bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Sledi linija mikrokreditov, nato zagonske spodbude in v manjšini ostaja semenski kapital. V številkah, se leto 2017 izraža skozi sledečo strukturo:
GARANCIJE
87 % oz. 124,65 mio EUR v 684 podprtih projektih
MIKROKREDITI
8 % oz. 10,81 mio EUR v 451 podprtih projektih
ZAGONSKE SPODBUDE 4 % oz. 5,46 mio EUR
v 125 podprtih projektih
SEMENSKI KAPITAL
1 % oz. 1,02 mio EUR v 12 podprtih projektih
Sklad se v izvajanju svojega ključnega načela osredotoča na končnega uporabnika, torej prejemnika finančnih spodbud, v okviru katerih namenja posebno pozornost inovativnim podjetjem, za katere ocenjujemo, da cca. 34 % MSP-jev deluje po tem načelu in z elementi lastnega razvoja, kar jih uvršča v inovativna podjetja slovenskega gospodarstva. Uspešnost podprtih podjetij se objektivno kaže skozi raziskave in analize, ki so jih v letu 2017 objavile različne institucije in izdale nekaj raziskav oz. seznamov najuspešnejših podjetij v državi. V okviru objavljenih raziskav so na visokih mestih oz. v visokem odstotku tudi podjetja, ki jih je Sklad s finančnimi spodbudami podprl pri izvedbi investicij. med 20 Delovimi zvezdami je 10 oz. 50 % podjetij, ki so bila podprta s strani Sklada med 100 top uspešnih srednjih podjetjih je 48 % podjetij, ki so bila podprta s strani Sklada med 6.150 hitro rastočimi podjetji v RS je 746 oz. 12 % podjetij, ki so bila podprta s strani
Sklada med 6 slovenskimi podjetniškimi Gazelami so 3 oz. 50 % podjetij, ki so bila podprta s strani
Sklada. Sklad spremlja tudi strukturo podpore podjetij v različnih starostnih obdobjih:
Start up-i
4 % oz. 5,49 mio EUR v 124 podprtih projektih
Mladi
19 % oz. 27,17 mio EUR v 236 podprtih projektih
MSP 5+
77 % oz. 109,27 mio EUR v 912 podprtih projektih
V letu 2017 je bilo največ odobrenih sredstev v Osrednjeslovenski regiji (22 % od vseh odobrenih projektov), kot že nekaj let zapored. Takšna porazdelitev je pričakovana, saj ima Osrednja regija največjo koncentracijo vseh registriranih podjetij v RS (33 % od vseh registriranih podjetij), v strukturi odobrenih sredstev po dejavnosti pa je že nekaj let na prvem mestu Predelovalna dejavnost, ki je v letu 2017 predstavljala 36 % vseh odobrenih projektov.
P
O V
Z E
T E
K
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 15
Sklad s svojim delovanjem zasleduje cilj ustvarjanja makroekonomskih učinkov v okolju. Podprta podjetja tako izkazujejo pozitivne učinke v ustvarjanju poslovnih ciljev in v povprečju: podjetja ustvarijo 2,2 novega delovnega mesta na podjetje, podjetja povečajo za 13 % dodano vrednost na zaposlenega v 3 letih po investiciji, za 39 % povečajo prihodke na podjetje, za 7 % povečajo dobiček na zaposlenega, ustvarijo 46 % prihodkov na domačem trgu, 42 % na trgu EU in 12 % izven trgov EU. Za doseganje še višjih makroekonomskih učinkov in učinkovitejše podpore mladim inovativnim podjetjem, Sklad že od leta 2014 k finančni podpori priključuje tudi t.i. vsebinsko podporo v obliki »SPS Dvojčka« (coaching oz. vsebinska podpora), ki se je nadaljevala tudi v letu 2017. Prejemniki so tako poleg finančnih sredstev bili deležni dodatnih storitev izobraževalno – mentorskih programov in informiranja. Potreba po mentorskih programih se pojavlja predvsem v zgodnjih fazah razvoja podjetja, kjer mladi potrebujejo nasvete izkušenih strokovnjakov in preko mentorjev pridobivajo določena znanja. Pomembna nota poslovanja Sklada je tudi povezovanje z mednarodnimi oz. evropskimi institucijami. Najpomembnejši dogodek na področju mednarodnega sodelovanja je v letu 2017 vzpostavitev Srednjeevropskega sklada skladov tveganega in zasebnega kapitala v državah Srednje Evrope – CENTRAL EUROPE FUND OF FUNDS (CEFoF). Sklad in vsi ostali deležniki (Avstrija, Slovaška, Češka, Madžarska, EIF in IIB) so podpisal sporazum v decembru 2017, v 2018 pa bo upravljavec EIF pričel z aktivnostmi iskanja zasebnih skladov tveganega kapitala, ki bodo pričeli z vlaganjem v MSP. Pomembna aktivnost v letu 2017 je bila tudi pridobitev Potrdila o skladnosti z Evropskim kodeksom pravilnega ravnanja za ponudnike mikrokreditov, kjer je Sklad preko izvajalca certifikacije - Microfinanza Rating, uspešno pridobil Potrdilo o skladnosti. Izkoristil je tudi tehnično pomoč EIB v okviru tega projekta , in sicer za dodatna izobraževanja na področju upravljanja s tveganji ter strateškega načrtovanja. Izredno pomembno je tudi sodelovanje Sklada v programu »COSME - Loan Guarantee Facility«, v okviru katerega je Sklad pridobil pogarancijo EIF za izvajanje svoje garancijske linije za portfelj do 180 mio EUR. Eden izmed glavnih ciljev je zagotoviti boljši dostop do financiranja MSP v različnih fazah njihovega življenjskega cikla. Prav tako je Sklad uspešno kandidiral za pridobitev garancije EIF za svoje mikrokreditne linije preko programa EaSI in sicer za portfelj 21 mio EUR. Nadaljevalo se je tudi aktivno sodelovanje v okviru Evropskega združenja garancijskih shem (AECM), ki Skladu omogoča stalen stik in pretok informacij o izvajanju garancijskih shem na ravni EU, hkrati pa odpira možnosti, da s predlogi in idejami sodeluje pri kreiranju ekonomskih politik. Skladno z zakonodajnimi predpisi je Sklad tudi v letu 2017 ohranjal namensko premoženje oziroma kapital in gospodarno upravljal z ostalimi razvojnimi sredstvi. Vsi finančni kazalniki, vezani na bilanco stanja, glede na leto 2016 kažejo na rast, vključno s povečevanjem bilančne vsote, kar je rezultat povečanega obsega dela. Realizacija prihodkov in odhodkov ter na podlagi tega doseženega presežka prihodkov nad odhodki, kaže na gospodarno poslovanje v letu 2017. Z ustvarjenimi prihodki iz obresti, tehnične pomoči EU in upravljavskih provizij za prejeta javna sredstva v upravljanje, je Sklad pokril vse odhodke, vključno z rednimi investicijami in subvencijami obrestnih mer za podjetja, ki delno prav tako sodijo med odhodke.
P
O V
Z E
T E
K
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 16
Kot podporna javna institucija Sklad nikoli ne načrtuje doseganje visokih presežkov prihodkov nad odhodki, ker se morajo vsa prejeta sredstva usmerjati v zagotavljanje čim bolj ugodnih pogojev za MSP-je v Sloveniji. Bilančni presežek v letu 2017 se je realiziral tudi zaradi prejete provizije od upravljanja (dodatno) prejetih sredstev v upravljanje. Provizija je namenjena pokrivanju odhodkov, ki bodo nastajali pri vodenju in upravljanju naložb iz sredstev, prejetih v upravljanje vse do njihovega izteka (do leta 2026). Ker je Sklad skladno z ZIPRS1718 izračunal presežek odhodkov nad prihodki po fiskalnem pravilu, lahko ugotovljen presežek po denarnem toku (bilančni presežek) tako v celoti razporeja skladno z ZJS-1. Zato se bo ustvarjen presežek prihodkov nad odhodki namenil v celoti za pokrivanje odhodkov v prihodnjih letih. Uspešnost Sklada je v poslovnem letu seveda odvisna od ustrezne organizacijske in kadrovske strukture, ki se mora vseskozi prilagajati novim razvojnim in finančnim aktivnostim. Prav tako je uspešnost izvedenih razpisov in dodeljeni sredstev vezana na konstruktivno zastavljene organizacijske procese s poudarkom na obvladovanju tveganj, ki jim je Sklad kot finančna institucija vsekakor izpostavljen.
P
O V
Z E
T E
K
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 17
1.2. Poročilo o delu nadzornega sveta
Nadzorni svet Slovenskega podjetniškega sklada (v nadaljevanju Sklad) je v letu 2017 aktivno, vestno in odgovorno spremljal poslovanje Sklada in skrbel, da je le - ta deloval skladno z namenom, za katerega je ustanovljen.
Izvedenih je bilo pet rednih in dve korespondenčni seji, poleg tega se je Nadzorni svet dvakrat sestal tudi na delovnem srečanju. Na vseh sejah je bil Nadzorni svet sklepčen, v maju 2017 se je spremenila njegova sestava, saj je predstavnico Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, dr. Sabino Koleša, po poteku njenega mandata nadomestil Jernej Tovšak, vodja Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo (DIPT) na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je bil nato soglasno izvoljen za namestnika predsednika Nadzornega sveta Sklada.
Sestava Nadzornega sveta, katerega člane skladno z zakonskimi določili za dobo štirih let imenuje in razrešuje ustanovitelj (t.j. Vlada Republike Slovenije) na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo, je bila v letu 2017 naslednja:
Zakonsko predpisana sestava Nadzornega sveta
Člani Nadzornega sveta
dva predstavnika ministrstva, pristojnega za gospodarstvo
dr. Sabina Koleša (do 20.02.2017); Jernej Tovšak (od 01.05.2017, namestnik
predsednika Nadzornega sveta) Marko Drofenik
predstavnik ministrstva, pristojnega za finance
dr. Katja Lautar
predstavnik Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko
mag. Simona Hočevar
predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije
dr. Flora Cvetka Tinauer
predstavnik Obrtne zbornice Slovenije Branko Meh (predsednik Nadzornega sveta)
predstavnik Združenja Bank Slovenije mag. Kristijan Hvala
Osrednje zakonsko predpisane naloge Nadzornega sveta Sklada so predvsem, da:
skrbi, da Sklad deluje skladno z namenom, zaradi katerega je ustanovljen, pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo Sklada, sprejme splošne pogoje poslovanja Sklada, daje mnenje k predlogu prejema premoženja od drugih oseb in k predlogom partnerskih
projektov z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami,
predlaga imenovanje in razrešitev direktorja Sklada, sestavi pisna poročila ustanovitelju, v katerih zavzame stališča do poslovnega in finančnega
načrta ter poslovnega poročila Sklada, predlaga način razporejanja presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanja presežka
odhodkov nad prihodki Sklada, predlaga imenovanje revizorja.
V okviru sej smo se člani Nadzornega sveta seznanili z delovanjem vodstva in sprejemanjem poslovnih odločitev, k čemur smo aktivno prispevali s predlogi za izboljšanje poslovanja in produktov Sklada za neposredne in posredne spodbude za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP). Na sejah smo bili seznanjeni s pomembnejšimi gradivi in strateškimi dokumenti, kot so Letno poročilo Sklada, Poslovni in finančni načrt Sklada za leto 2018 in druga poročila Sklada ter sestavili pisna poročila ustanovitelju, v katerih smo podali predloge za razrešitev nekaterih odprtih vprašanj, ki neposredno vplivajo na delovanje Sklada, v skladu z našimi pristojnostmi. V letu 2017
D
E L
O N
A D
Z O
R N
E G
A
S V
E T
A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 18
smo med drugim sprejeli nove Splošne pogoje poslovanja Sklada, v fazi priprave pa so posebni pogoji za posamezne produkte, ki bodo določali posebnosti, vezane na posamezne produkte Sklada in bodo lažje razumljivi tudi podjetnikom, ki se prijavljajo na javne razpise Sklada. Nadzorni svet je sprejel tudi predlog Sprememb in dopolnitev Ustanovitvenega akta Sklada, h kateremu v naslednji fazi poda soglasje Vlada Republike Slovenije. Veliko pozornosti smo, tako, kot leto poprej, posvečali poglobljenemu in celovitemu vpogledu v tveganja, ki jim je Sklad izpostavljen pri svojem poslovanju, vključno z natančnimi ocenami tveganosti za vsak posamezni produkt Sklada, in postopkom oz. mehanizmom za njihovo obvladovanje. Na naš predlog je Sklad pripravil tudi vpogled v korupcijska tveganja, ki jih obvladuje skozi vrsto ustaljenih in natančno opredeljenih postopkov. Ti postopki so še posebej pomembni pri izvajanju javnih razpisov in odobravanju spodbud prejemnikom sredstev ter pri oddaji javnih naročil, ki se izvajajo v skladu s sprejetimi internimi akti in določili veljavnega zakona o javnem naročanju. Prav tako ima Sklad vzpostavljen sistem revizijskih sledi v postopkih usklajevanj in potrjevanj strateških dokumentov, pogodb in vsebin javnih razpisov Sklada z ministrstvi in drugimi sodelujočimi institucijami in nadzornimi organi. Ocenili smo, da so kontrolni mehanizmi za obvladovanje tveganj vzpostavljeni in delujejo. Seznanili smo se z nadaljevanjem sodelovanja Sklada v mednarodnih projektih, med katerimi je zagotovo najaktualnejši vzpostavitev mednarodnega sklada tveganega kapitala »Central Europe Fund of Funds (CEFoF)«, ki je bil uradno ustanovljen v decembru 2017, ko so poleg Slovenije podpisale pristopne sporazume k projektu tudi sodelujoče države Avstrija (vključno z Južno Tirolsko), Češka, Slovaška, Madžarska in International Investment Bank (IIB). Mednarodni sklad bo upravljal Evropski investicijski sklad (EIF), z javnimi sredstvi sodelujočih držav in institucij v znesku 80 mio EUR bo skupaj s privatnimi investitorji za naložbe v hitrorastoča inovativna podjetja v srednjeevropski CEE regiji na voljo najmanj 160 mio EUR sredstev. Slovenski podjetniški sklad bo v sklad CEFoF vložil 8 mio EUR, projekt pa sta s posebnim soglasjem podprla tudi Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Seznanili smo se s sodelovanjem Sklada z Ministrstvom za kulturo, s katerim se načrtuje podpora MSP-jem v obliki subvencij za kreativno industrijo. Ker gre za nov produkt, bomo njegovo izvedbo v letu 2018 budno nadzirali in spremljali tudi odzive iz okolja. Člani Nadzornega sveta smo se v letu 2017 sestali tudi na dveh delovnih srečanjih, kjer smo se podrobneje seznanili s stanjem naložb sodelujočih družb tveganega kapitala, s katerimi je Sklad v letu 2010 sklenil javno - zasebno partnerstvo in z uspešnimi prodajami le - teh v letu 2017 (ena izmed uspešnejših prodaj je zagotovo bila delna prodaja deleža podjetja Celtra, s katero je država pridobila 8 kratnik svojega vložka v to slovensko visokotehnološko podjetje). Prav tako smo se srečali z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo, g. Zdravkom Počivalškom, ki upravlja resorno ministrstvo Sklada, in z njim razpravljali o predlogih delovanja in vlogi Sklada v okviru večletnega finančnega okvira 2014 - 2020. V drugi polovici leta je Sklad na pobudo Obrtno - podjetniške zbornice Slovenije pristopil k projektu televizijskih oddaj o obrtništvu in podjetništvu, z namenom informiranja podjetnikov, obrtnikov in širše javnosti o aktualnih temah, kot so možnosti financiranja za podjetja, trendi na trgu, ovire in težave obstoječih obrtnikov in podjetnikov, uspešne podjetniške zgodbe itd., kar je Nadzorni svet pozdravil. V juliju 2017 smo bili tudi obveščeni o povabilu SID banke k sodelovanju Sklada pri preverjanju trga oz. »market testu« glede strukture izvajanja finančnih instrumentov v okviru evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020 in o odzivu oz. zainteresiranosti Sklada v tej strukturi. Konec leta 2017 je bila nova izvedbena struktura za izvajanje večletnega finančnega okvira 2014 -
D
E L
O N
A D
Z O
R N
E G
A
S V
E T
A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 19
2020 (+3) sprejeta, ko se je oblikoval Sklad skladov, namenjen uporabi evropskih kohezijskih sredstev in ga upravlja SID banka. To za Sklad, kot tudi za nas člane Nadzornega sveta, ki opravljamo nadzorno funkcijo, predstavlja nove izzive in sledenje z novimi strateškimi usmeritvami. Na vsaki seji smo bili seznanjeni tudi s tekočo realizacijo izvajanja finančnih produktov Sklada oz. dodeljevanja spodbud MSP-jem, prav tako pa tudi s podatkom o prejemnikih sredstev, ki jih Sklad v luči čim večje transparentnosti poslovanja tudi javno objavlja. Nadzorni svet je zelo zadovoljen z uspešnim poslovanjem Sklada v letu 2017, kot tudi s svojim delom v funkciji nadzornega organa, saj je Sklad med drugim dosegel rekordne številke, kar se tiče izvajanja javnih razpisov. Skupno je v tem letu odobril cca 142 mio EUR ugodnih finančnih spodbud in tako finančno podprl preko 1.270 projektov, kar predstavlja 40 % rast glede na leto 2016. Vodstvo Sklada z zaposlenimi izpolnjuje načrte in poslovanje vodi skladno z zastavljenim poslovnim načrtom in strateškimi usmeritvami, saj je Sklad s svojim aktivnim delovanjem eden vidnejših akterjev med podpornimi institucijami za podporo podjetništva in si kot tak prizadeva k promociji ciljev EU, rasti podjetništva, inovacij, raziskav, razvoja in zaposlovanja ter izboljšanju gospodarske klime nasploh.
D
E L
O N
A D
Z O
R N
E G
A
S V
E T
A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 20
1.3. Izzivi za leto 2018 Poslovanje Sklada je, glede na njegovo poslanstvo, vedno zaznamovano s stanjem v gospodarstvu, kjer s finančnimi spodbudami poskuša zapolniti vrzeli na področju dostopa podjetniškega sektorja do ugodnejših finančnih virov za investicijo oz. poslovanje. V letu 2018 bo Sklad v okviru svojega poslovanja sledil svoji viziji in ostal specializirana finančna institucija z učinkovitimi finančnimi spodbudami za MSP po vzoru najboljših svetovnih praks.
SLIKA: Vizija Sklada
Sklad je trajnostna finančna institucija (sustainable financial institution), katere osnovni namen delovanja ni ustvarjanje dobička iz poslovanja in zagotavljanje donosov za lastnike oz. investitorje, temveč zagotavljanje in upravljanje finančnih virov na način, ki zagotavlja ugodnosti za končne prejemnike – MSP-je. Sklad nastopa na tistih segmentih finančnega trga, kjer še vedno obstajajo vrzeli za MSP-je, kar predstavlja višjo stopnjo tveganj, ki jih Sklad oz. njegova ustanoviteljica RS zavestno prevzemata, vendar se jih z učinkovitim upravljanjem ustrezno obvladuje. Po vzoru finančnih institucij, ima Sklad vzpostavljen sistem upravljanja s tveganji, kar pomeni varno poslovanje in odgovorno upravljanje tveganj.
I Z
Z I
V I
2
0 1
8
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 21
Dodana vrednost izvajanja finančnih spodbud Sklada se kaže pri vseh sodelujočih partnerjih: 1. Za MSP:
dostop do finančnih virov za ekonomsko upravičene projekte dodatna pomoč in mentorstvo dostop do klasičnih in alternativnih finančnih spodbud za celotno skupino MSP na območju
RS
2. Za finančne posrednike (banke, DTK…): zmanjšanje izpostavljenosti tveganjem povečanje oz. spodbujanje financiranja
3. Za javne organe: stroškovna učinkovitost zaradi delitve tveganj med institucijami večji učinek finančnega vzvoda učinkovit način za doseganje zastavljenih gospodarskih ciljev (npr. javna podpora za
specifične sektorje).
I Z
Z I
V I
2
0 1
8
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 22
2. URESNIČEVANJE STRATEŠKIH USMERITEV V LETU 2017 2.1. STRATEŠKA USMERITEV I: CILJNA NARAVNANOST Ciljna naravnanost, ki izhaja iz strateških usmeritev Sklada, pomeni optimalno poslovanje, saj iz njih izhajajoči cilji omogočajo merljivost in tekoče spremljanje realizacije.
2.1.1. Ustrezna ponudba finančnih spodbud za vse življenjske faze MSP-jev v letu 2017
Sklad je v letu 2017 ponudil finančni spodbude za celoten življenjski ciklus MSP-jev: Za MSP-je, pri katerih obstaja vrzel pri pridobivanju finančnih virov za rast in razvoj in Za posebne ciljne skupine podjetij v ranljivih fazah rasti in razvoja (start-upi, podjetja s
problemskih območij, podjetja, ki delujejo na družbeno koristnih področjih…).
SLIKA: Faznost finančnih produktov Sklada
V okviru vseh razvojnih faz je Sklad izvedel 8 javnih razpisov za finančne spodbude. Vsi razpisi so bili uspešno izvedeni, rezultati pa so podrobneje podani v nadaljevanju dokumenta.
R
E Z
U L
T A
T I
2
0 1
7
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 23
2.1.2. Skupni rezultati dodeljenih finančnih spodbud v letu 2017 V letu 2017 je Sklad odobril 141,95 mio EUR finančnih spodbud in s tem presegel letni plan za 18 %, kar je posledica povečanja sredstev predvsem pri odobravanju garancij in v manjšem deležu tudi povečanje sredstev semenskega kapitala. Največji delež – 87 % odobrenih sredstev so predstavljale garancije za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestne mere. V obdobju 2007-2017 je Sklad skupaj odobril 1.071 mio EUR sredstev s povprečno letno realizacijo cca. 100 mio EUR odobrenih spodbud.
ODOBRENA SREDSTVA
Odobrena sredstva 2017 Podprte investicije 2017
V letu 2017 je Sklad z odobrenimi sredstvi podprl 1.272 različnih projektov in s tem presegel letni plan za 4 %. Podprta podjetja bodo v prihodnjih treh letih v okolju ustvarjala učinke, kateri so glavni cilj dodeljenih finančnih spodbud. Z dodeljenimi sredstvi bodo podjetja v treh letih po izvedenih investicijah v povprečju ustvarila 1,9 novega delovnega mesta na podjetje in dvignila spremljani kazalnik dodane vrednosti na zaposlenega.
PODPRTI PROJEKTI
Odobreni projekti 2017
141,95
mio EUR 104%
realizacija cilja
1.272
podprtih
projektov
141,95
mio EUR 118% realizacija cilja
141,95
mio EUR
141,95
mio EUR 256,04
mio EUR
podprtih
investicij
R
E Z
U L
T A
T I
2
0 1
7
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 24
V spodnji preglednici je prikazan produktni razrez izvedenih razpisov, razpisanih in odobrenih sredstev ter število podprtih projektov.
PREGLEDNICA: Podroben pregled aktivnosti finančnih spodbud v letu 2017
Aktivnost Plan razpisanih sredstev v EUR
Znesek odobrenih sredstev v EUR
Uspešnost izvedbe porabe sredstev
Plan števila podprtih projektov
Število podprtih projektov
Uspešnost podpore projektov
P1plus 17
Garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere
90.000.000,00 114.490.081,60 127%
480 684 143% 6.400.000,00 10.161.841,51 159%
P7 17 Mikrokrediti za mikro in mala podjetja
5.000.000,00 4.885.287,00 98% 200 198 99%
P7R 16 Mikrokrediti na problemskih območjih v RS
12.000.000,00 5.932.871,19 49% 480 253 53%
SKUPAJ DOLŽNIŠKO FINANCIRANJE
113.400.000,00 135.470.081,30 119% 1.160 1135 98%
SK75 17
Semenski kapital - Konvertibilno posojilo za zagon inovativnih podjetij
600.000,00 825.000,00 138% 8 11 138%
SK200 17
Semenski kapital - Lastniški vstop za rast inovativnih podjetij
400.000,00 200.000,00 50% 2 1 50%
SKUPAJ LASTNIŠKO FINANCIRANJE
1.000.000,00 1.025.000,00 103% 10 12 120%
P2 17 Spodbude za zagon inovativnih podjetij
2.160.000,00 2.160.000,00 100% 40 40 100%
P2L 17 Spodbude za rast podjetij na področju rabe lesa
500.000,00 381.342,13 76% 13 11 85%
P2R 17 Spodbude za zagon podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo
3.200.000,00 2.919.704,56 91% 06 74 100%
SKUPAJ POSEBNE SPODBUDE 5.860.000,00 5.461.046,69 93% 53 125 2367%
SKUPAJ SPODBUDE 2017 120.260.000,00 141.956.127,99 118% 1.223 1.272 104%
6 Izvedba P2R 17 je bila po PFN planirana v letu 2018, vendar je pogodba z MGRT omogočila koriščenje sredstev že v letu 2017, zato so se v tem letu izpeljale vse potrebne aktivnosti. 7 Zaradi izvedbe razpisa P2R 17 v letu 2017, katerega izvedba je bila planirana za 2018, je odstotek realizacije tako visok, saj število podprtih projektov ni bilo planirano za leto 2017.
R
E Z
U L
T A
T I
2
0 1
7
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 25
V okviru izvedenih aktivnosti je Sklad odobril 141,95 mio EUR finančnih sredstev za 1.272 različnih projektov. Glede na starostne skupine so bila sredstva razdeljena: 4 % oz. 5,49 mio EUR Start up-om za 124
projektov 19 % oz. 27,17 mio EUR Mladim podjetjem
za 236 projektov 77 % oz. 109,27 mio EUR podjetjem MSP 5+
za 912 projektov
Analiza odobrenih sredstev po regijah nam kaže dve razdelitvi: 1. KOHEZIJSKE REGIJE Glede na kohezijske regije je bilo v Vzhodni regiji odobrenih 53 % vseh sredstev in v Zahodni regiji 47 % vseh sredstev. 2. STATISTIČNE REGIJE Glede na statistične regije je največji delež sredstev bil v Osrednjeslovenski regiji – 28 %, kar je pričakovano, saj ima ta regija po statističnih podatkih največ registriranih podjetij (33 % vseh v RS), kar pomeni, da je tudi številčno v tej regiji največ podprtih projektov. Sledi Podravska regija s 16 %, nato Savinjska in Obalno-kraška regija, vsaka z 8 %. Ostale regije imajo manjši odstotek dodeljenih sredstev.
Analiza odobrenih sredstev po dejavnostih kaže vodilno vlogo Predelovalne dejavnosti s 50 % odobrenih sredstev, kar je že vsa leta vodilna dejavnost Sklada. Sledi Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil s 13 %. Trgovina je že daljše obdobje po zastopanosti na drugem mestu, vendar pri tem poudarjamo, da dejavnost »Trgovine« zajema zelo širok nabor trgovinskih dejavnosti in spremljevalnih dejavnosti trgovine, kar pomeni, da se podjetja ne ukvarjajo izključno s prodajo izdelkov. V preteklih analizah smo ugotavljali, da imajo podjetja registrirana v dejavnosti Trgovine, to dejavnost registrirano kot prvo, kar jih potem uvršča po klasifikaciji kot vodilno dejavnost, vendar se ukvarjajo tudi z drugimi dejavnostmi, ki pa so raznovrstne in se nanašajo na proizvodnjo, storitve, predelavo, obdelavo8… Na tretjem mestu je Gradbeništvo s 8 % in na četrtem Promet s 6 %. Ostale dejavnosti imajo manjši odstotek odobrenih sredstev.
8 Obrazložitev velja za vse opisane produkte v nadaljevanju dokumenta.
R
E Z
U L
T A
T I
2
0 1
7
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 26
2.1.3. Rezultati izvedbe spodbud v 1. razvojni fazi – zagonske spodbude
Zagonske spodbude so namenjene podjetjem oz. start up podjetjem v prvi razvojni fazi. Start up-i so novonastala, mlada inovativna podjetja, katerih namen je razvoj novega, običajno inovativnega proizvoda ali storitve v poslovnem procesu podjetja. Start-upi so najbolj ranljiva skupina, ki se na začetku svoje poti srečuje s pomanjkanjem finančnih sredstev, saj so šele začela z delovanjem, kar pomeni, da nimajo zgodovine poslovanja in tudi ne sredstev, ki bi jih lahko zastavila za zavarovanje, tako da težje pridobijo finančne vire pri bankah. Start-upi so taka posebna skupina podjetij, ki jih Sklad preko svojih finančnih spodbud podpira na začetku njihove poti skozi tri skupine:
P2 17 – Javni razpis Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2017 (UL RS št. 14 / 24.3.2017) Razpisan znesek zagonskih spodbud: 2.160.000,00 EUR Vzhodna Slovenija: 1.080.000,00 EUR Zahodna Slovenija: 1.080.000,00 EUR Na razpis P2 je skupaj prispelo 80 projektov, od katerih je komisija Sklada odobrila 40 projektov v skupnem znesku 2.160.000,00 EUR subvencij, s katerimi je Sklad vzpodbudil izvedbo investicij v znesku 3.729.032,83 EUR.
P2L 17 – Javni razpis Spodbude za rast podjetij na področju rabe lesa v letu 2017 (UL RS št. 18 / 14.4.2017) Razpisan znesek zagonskih spodbud: 400.000,00 EUR Vzhodna Slovenija: 275.184,00 EUR Zahodna Slovenija: 124.816,00 EUR Na razpis P2L je skupaj prispelo 16 projektov, od katerih je komisija Sklada odobrila 11 projektov v skupnem znesku 381.342,13 EUR subvencij, s katerimi je Sklad vzpodbudil izvedbo investicij v znesku 534.456,28 EUR. P2R 17 – Javni razpis Spodbude za zagon podjetij v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo Razpisan znesek zagonskih spodbud: 2.992.000,00 EUR Na razpis P2R je skupaj prispelo 170 projektov, od katerih je komisija Sklada odobrila 74 projektov v skupnem znesku 2.919.704,56 EUR subvencij, s katerimi je Sklad vzpodbudil izvedbo investicij v znesku 3.986.918,01 EUR.
Sklad podjetja s prejetimi zagonskimi spodbudami spremlja kot posebno skupino. Iz preteklih analiz ugotavljamo, da je bila stopnja preživetja zagonskih podjetij visoka in sicer 85 % (preživetje vseh zagonskih podjetij podprtih v zadnjih 10 letih9), kar lahko štejemo kot izjemen uspeh.
9 Sklad je preveril podjetja, ki jih je podprl v obdobju 2006 – 2016 in ugotovil, da je na dan 31.12.2016 kar 85% vseh podprtih podjetij še poslovalo. Stopnja preživetja pomeni aktivnost podjetja (obstoj v poslovnem registru) in ni povezana z uspešnostjo poslovanja.
Z A
G O
N S
K E
S
P O
D B
U D
E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 27
2.1.3.1. Pregled klasičnih zagonskih spodbud za inovativna podjetja Zagonske spodbude za inovativna mlada podjetja so namenjene podjetjem mlajšim od 14 mesecev, v prvi razvojni fazi, ko so podjetja šele na začetku svoje poti in imajo pozitivni gospodarski pomen ter so skladno z analizo tržnih vrzeli ocenjena kot izredno ranljiva skupina na trgu, zato je njihov obstoj ogrožen. Namen klasičnih zagonskih spodbude je vzpodbuditi posameznike k ustanovitvi in zagonu podjetij, ter uresničitev idej za prenos v tržno uspešne podjeme, ki imajo pozitivni gospodarski in družbeni pomen.
Analiza odobrenih sredstev po regijah nam kaže dve razdelitvi: 1. KOHEZIJSKE REGIJE Glede na kohezijske regije je porazdelitev enakomerna na Vzhod in Zahod – v vsaki regiji 50 % odobrenih sredstev 2. STATISTIČNE REGIJE Glede na statistične regije je največji delež sredstev bil v Osrednjeslovenski regiji – 40 %, kar je pričakovano, saj ima ta regija največ registriranih podjetij, kar posledično pomeni, da je tam tudi največ Start up-ov. Sledi Podravska regija s 15 %, nato Savinjska z 10 % in Pomurska ter Zasavska, vsaka s 7 % odobrenih sredstev. Ostale regije imajo manjši odstotek dodeljenih sredstev.
Analiza odobrenih sredstev po dejavnostih pri Start up podjetjih kaže razliko od vseh ostalih produktov, saj imajo vodilno vlogo Informacijske in komunikacijske dejavnosti s 55 % odobrenih sredstev. Gre za pričakovan rezultat, saj je narava produkta vzpodbujanje mladih inovativnih podjetjih, ki pretežno delujejo v modernih, razvitih, visoko tehnoloških panogah, kot je Informatika, Strokovne in tehnične dejavnosti… Na drugem mestu je Predelovalna dejavnost z 20 % odobrenih sredstev, sledijo Strokovne in tehnične dejavnosti z 18 % in Trgovina z 8 %.
Z A
G O
N S
K E
S
P O
D B
U D
E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 28
2.1.3.2. Pregled zagonskih spodbud za rast podjetij na področju rabe lesa Zagonske spodbude za rast podjetij na področju rabe lesa so namenjene predvsem uspešnemu prenosu idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme in ustvarjanje novih delovnih mest. Poudarek spodbud je na razvoju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev ter razvoju inovativnih poslovnih modelov na področju rabe lesa. Zasleduje se uvajanje proizvodov in storitev z višjo dodano vrednostjo ter povezovanje in izmenjava znanja v gozdno-lesni verigi.
Analiza odobrenih sredstev po regijah nam kaže dve razdelitvi: 1. KOHEZIJSKE REGIJE Glede na kohezijske regije je bilo v Vzhodni regiji odobrenih 69 % vseh sredstev in v Zahodni regiji 31 % vseh sredstev. 2. STATISTIČNE REGIJE Glede na statistične regije je največji delež sredstev bil v Savinjski regiji – 36 %, sledi Gorenjska regija z 31 %, Posavka s 14 %, Podravska z 11 % in JV Slovenija z 8 % odobrenih sredstev. Glede na naravo razpisa so bila sredstva razdeljena v gozdno intenzivnejših regijah, tako da se podjetja iz ostalih regij niso prijavila za koriščenje sredstev za rabo lesa.
Analiza odobrenih sredstev po dejavnosti nam glede na naravo sredstev, ki so namenjena izključno panogi za rabo lesa, kaže, da so vsa odobrena sredstva bila v panogi Predelovalnih dejavnosti, kamor se uvršča obdelava lesa.
Z
A G
O N
S K
E
S P
O D
B U
D E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 29
2.1.3.3. Pregled zagonskih spodbud za podjetja v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo
Zagonske spodbude v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo, so delno financirane s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj in so namenjene spodbujanju podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji. Glavni namen je izboljšati poslovanje in izvedbo razvojnih potencialov z namenom zniževanja stopnje umrljivosti podjetij v začetnem obdobju poslovanja ter izboljšanje konkurenčnosti v domačem in tujem okolju.
Zagonske spodbude, ki so namenjene problemskim območjem, v celoti spadajo v kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, zato smo naredili zgolj klasičen prikaz odobrenih projektov po statističnih regijah, ki pa skoraj v celoti sovpadajo s problemskimi območji. Največ odobrenih sredstev je bilo v Podravski regiji – 50 %, sledi Pomurska regija s 24 %, Zasavska regija z 12 %, JV Slovenija z 11 % in Koroška s 3 % odobrenih sredstev.
Največ odobrenih sredstev je bilo v Strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih – 27 %, sledi Predelovalna dejavnost z 21 %, Trgovina s 14 %, Informacijske dejavnosti z 11 %, Druge dejavnosti z 9 %, Gostinstvo in Izobraževanje vsaka s 5 % in Kultura s 3 % odobrenih sredstev. Ostale dejavnosti (Kmetijstvo in Zdravstvo) imata manjši odstotek odobrenih sredstev
Z
A G
O N
S K
E
S P
O D
B U
D E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 30
Primer dobre prakse
Podjetje je bilo ustanovljeno 21.12.2016 in deluje na področju razvoja inovativnih produktov za biotehnologijo, medicino, živilstvo in farmacijo. Podjetniško ekipo sestavljajo Miha Rajh, Tilen Kegl, Tom Horvat in Tina Milošič. Vsi člani ekipe so že skupaj sodelovali v start up podjetju MyByba. Zagonska subvencija Sklada v 2017: Skupni znesek investicije: 63.450,00 EUR Zagonska subvencija: 54.000 EUR Lastna sredstva: 9.450,00 EUR Projekt podjetja predstavlja razvoj orodja CryoHolder. Gre za edino orodje na svetu, ki bo omogočalo hiter in varen prenos krioval (majhne plastične posodice v katerih se hrani biološki material pri temperaturi -196 C) brez dodatnega tveganja. Orodje je v obliki svinčnika, kjer je konica oblikovana tako, da orodje enostavno vtaknemo v pokrov kriovale. Ko kriovalo prenesemo jo iz orodja spustimo s pritiskom na gumb na vrhu orodja. Orodje bo rezultat lastnega razvoja. Podjetje je izdelalo strategijo trženja. Prodaja se bo vršila v raziskovalnih ustanovah, inštitutih, zavodih, v podjetjih na področju biotehnologije, farmacije, v biobankah itd.. Pretežni prodajni trg bo Slovenija, ter EU in ZDA. V podjetju je zaposlen lastnik podjetja Miha Rajh, ki že ima izkušnje z vodenjem start up podjetja in ima tudi ustrezno izobrazbo ter znanje s področja biotehnologije.
Z
A G
O N
S K
E
S P
O D
B U
D E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 31
2.1.4. Rezultati izvedbe spodbud v 2. razvojni fazi - Semenski kapital Semenski kapital je namenjen mladim podjetjem (mlajšim od 5 let) iz druge razvojne faze, ki zajema vstop in širitev na trg. Produkt deluje na način, da Sklad sam in/ali skupaj z zasebnimi investitorji neposredno so-investira v obliki konvertibilnega posojila ali neposrednega lastniškega vložka v mlado visokotehnološko podjetje. Eden izmed pomembnejših ciljev je spodbuditi privatni kapital (poslovni angeli, privatni investitorji…) za takšne oblike vlaganja.
SK75 17 – Javni razpis SK75 17 – Semenski kapital – Konvertibilno posojilo za zagon inovativnih podjetij v višini 75.000 EUR (UL RS št. 13 / 17.3.2017 in popravek UL RS št. 52 / 22.9.2017) Razpisan znesek konvertibilnega posojila: 900.000,00 EUR Na razpis SK75 17 je skupaj prispelo 16 projektov, od katerih je komisija Sklada odobrila 11 projektov v skupnem znesku 825.000,00 EUR konvertibilnih posojil, s katerimi je Sklad vzpodbudil izvedbo investicij v znesku 1.825.998,05 EUR.
SK200 17 – Javni razpis SK200 17 – Semenski kapital – Lastniški vstop za rast inovativnih podjetij (UL RS št. 13 / 17.3.2017) Razpisan znesek lastniškega kapitala: 400.000,00 EUR Na razpis SK200 17 je skupaj prispelo 7 projektov, od katerih je komisija Sklada odobrila 1 projekt v skupnem znesku 200.000,00 EUR lastniškega vstopa, s katerimi je Sklad vzpodbudil izvedbo investicije v znesku 561.500,00 EUR.
S E
M E
N S
K I
K
A P
I T
A L
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 32
Analiza odobrenih sredstev po regijah nam kaže dve razdelitvi: 1. KOHEZIJSKE REGIJE Glede na kohezijske regije je bilo v Vzhodni regiji odobrenih 45 % vseh sredstev in v Zahodni regiji 55 % vseh sredstev. 2. STATISTIČNE REGIJE Glede na statistične regije je največji delež sredstev bil v Osrednji regiji – 28 %. Sledijo Podravska, Savinjska in Gorenjska regija vsaka z 18 %, nato še JV Slovenija in Goriška regija, vsaka z 9 % odobrenih sredstev.
Pri produktu semenskega kapitala gre v več kot polovici podjetij za Informacijska podjetja, ki se večina ukvarjajo z naprednimi tehnologijami, aplikacijami in podobnimi investicijami, tako da je bilo največ odobrenih sredstev pričakovano v Informacijskih in komunikacijskih dejavnostih – 56 %, sledi Predelovalna dejavnost in Strokovna, znanstvena in tehnična dejavnost, vsaka s 15 %, ter Druge poslovne dejavnosti in Trgovina, vsaka s 7 % podprtih projektov.
S E
M E
N S
K I
K
A P
I T
A L
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 33
Primer dobre prakse SK200 17
Podjetje SmartPA d.o.o. je s svojim produktom Datafy.it svojo pot začel kot "big data" iskalnik poslovnih kontaktov, ki je namesto dolgotrajnega ročnega iskanja poslovnih kontaktov prek spletnih iskalnikov omogočal avtomatizirano in hitro iskanje kontaktov ključnih kadrov, razvrščenih po nazivu, podjetju, panogi in državi. Pozitivni odzivi s trga, nove partnerske povezave in nova investicija so podjetju omogočili »pivot« (sprememba strategije v razvoju) v vodilnega ponudnika digitalnih poslovnih informacij v regiji, kjer stranke lahko pridobijo podatke o podjetjih iz 200 držav po svetu, podatke o ljudeh v teh podjetjih in podatke o njihovih bonitetnih ocenah. Lastniški vstop Sklada v podjetje v 2017: Skupni znesek investicije: 470.000,00 EUR Konvertibilno posojilo Sklada (konverzija): 50.000 EUR Lastniški vstop Sklada: 200.000,00 EUR Zasebna investicija mednarodne skupine poslovnih angelov: 220.000 EUR
Načrti za prihodnost: Podjetje SmartPA d.o.o. se izredno hitro razvija. V dobrem letu in pol je zraslo iz podjetja s 5 zaposlenimi v podjetje z 20 zaposlenimi. V bližnji prihodnosti bodo mednarodnemu trgu ponudili nov produkt in storitve, ki bo dejansko pomenil revolucijo v primeru obdelave in prodaje marketinških podatkov. V letu 2018 načrtujejo 1 mio EUR prihodkov in povečanje števila zaposlenih na 70 ljudi. Direktor podjetja SMARTPA d.o.o. Igor Panjan o Skladu: »Brez Slovenskega podjetniškega sklada SmartPA d.o.o. ne bi preživel kritičnega začetnega obdobja delovanja podjetja. Smo res primer podjetja, ki s Slovenskim podjetniškim skladom sodelujemo že 5 let in smo praktično izkoristili vsa zagonska sredstva od zagonskih vzpodbud P2A/B, konvertibilnega posojila SK50 in na koncu tudi sredstva iz razpisa SK200, s katerim je Slovenski podjetniški sklad postal solastnik podjetja. Na Slovenski podjetniški sklad gledamo kot na še enega ustanovitvenega člana podjetja.«
S E
M E
N S
K I
K
A P
I T
A L
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 34
2.1.5. Rezultati izvedbe spodbud v 3. razvojni fazi - Tvegan kapital
Tvegan kapital je produkt, ki je na voljo predvsem hitrorastočim in globalno usmerjenim podjetjem. Konec leta 2017 je Slovenija vstopila v Srednje evropski sklad skladov (CEFoF), preko katerega bodo imela slovenska mala in srednje velika podjetja v fazi hitre rasti možnost dostopati do 8 mio EUR tveganega / zasebnega kapitala na podjetje. Z vzpostavitvijo Srednjeevropskega sklada skladov tveganega in zasebnega kapitala v državah Srednje Evrope se na nek način poskuša odpraviti vrzel pomanjkanja kapitala, ki ga podjetja potrebujejo po fazi financiranja s semenskim kapitalom. V CENTRAL EUROPE FUND OF FUNDS (CEFoF) poleg Slovenije sodelujejo še Avstrija, Slovaška, Češka, v prihodnosti pa bi se naj priključila Madžarska ter Evropski investicijski sklad (EIF) in Mednarodna investicijska banka (IIB). V prvi polovici leta 2017 je Sklad pridobil potrebno soglasje k projektu s strani Vlade Republike Slovenije in je v decembru 2017 podpisal Sporazum o upravljanju ter tako formalno vstopil v Srednjeevropski sklad skladov s finančnim vložkom v višini 8 mio EUR. Sporazum o upravljanju CEFoF so vse partnerice/vlagateljice podpisale v decembru 2017 in s tem se je Srednjeevropski sklad skladov tudi formalno ustanovil, s čimer se bo najprej pričel izbor zasebnih skladov tveganega kapitala, nato pa tudi naložbeno obdobje v MSP in mid-caps podjetja (podjetja do 500 zaposlenih).
Ostale aktivnosti na področju Tveganega kapitala V letu 2017 so se nadaljevale aktivnosti že vzpostavljenega javno zasebnega partnerstva RS in zasebnih družb tveganega kapitala (v nadaljevanju: DTK), so bile izbrane preko razpisa in so vstopile v javno zasebno partnerstvo z državo v letu 2010. Do avgusta 2015 bile DTK zavezane vlagati v perspektivne naložbe – to je v ciljne MSP - investirale so skupno 29.037.274,64 EUR sredstev v 29 naložb. Leto 2017 je bilo za DTK-je leto aktivnega upravljanja naložb ter priprav in izvedbe strategij in procesov prodaje le teh (in/ali portfeljev). En odmevnejših izstopov v letu 2017 je bila delna prodaja izvedena s strani Prvega sklada, družbe tveganega kapitala, d.o.o., ki je v mesecu juniju odprodal 2/3 svojega deleža v podjetju Celtra Technologies Inc. tujim zasebnim investitorjem (Unilever Ventures in WPP) in prejel 6.570.320,23 EUR. Delna kupnina je bila skladno z lastniškimi deleži vrnjena lastnikom družbe tveganega kapitala. S tem je tudi RS kot 49 % lastnica oz. družbenica v DTK Prvi sklad, s prodajo deleža kapitalske naložbe, prejela delno kupnino, ki predstavlja skoraj 8-kratnik vloženih sredstev. Prvi sklad, družba tveganega kapitala d.o.o., še naprej ostaja manjšinski (4,01%) lastnik v družbi Celtra. Iz ostalih DTK-jev je Republika Slovenija kot družbenik do sedaj prejela vračilo vplačanih sredstev v višini 4.123.020,23 EUR. Vračila so iz naslova prodaje naložb, vračil naloženih sredstev (vračila mezzanin posojil) ali obresti za mezzanin posojila: 2 naložbi sta bili v celoti prodani (Media Lab d.o.o. ter Bio Eta d.o.o.),
T V
E G
A N
K A
P I
T A
L
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 35
iz ene naložbe/družbe tveganega kapitala je družbenik RS izstopila (SCS DTK d.o.o., naložba Koenergo d.o.o.),
2 družbi sta razglasili stečaj (Novitim d.o.o. ter Tresor d.o.o.), ena družba je bila likvidirana v letu 2017 (Unafarm d.o.o.), ob likvidaciji so družbeniki dobili
povrnjenih malo več kot polovico vloženih sredstev (vsi družbeniki skupaj so dobili vrnjenih 415.000 EUR od skupaj 800.000 EUR investiranih; družbenik RS je tako prejel vračilo v višini 203.350 EUR).
V naslednjih letih imajo sodelujoče DTK nalogo kapitalske naložbe prodati in se likvidirati po desetih letih delovanja. Za posamezne DTK so roki za zaključek delovanja naslednji: Prvi sklad DKT, d.o.o. 19.2.2019, DTK Murka, DTK, d.o.o. 1.4.2020, Meta Ingenium DTK, d.o.o. 2.4.2020 ter STH Ventures, DTK, d.o.o. 3.9.2020. Učinki programa lastniškega financiranja preko DTK so vidni predvsem skozi ustanovitev in nadaljnji razvoj visokotehnoloških podjetij kot sta na primer Celtra Technologies Inc. in Visionect d.o.o., ki so naredila uspešen preboj na globalne trge. Pomembni učinek podpore s strani družb tveganega kapitala pa so tudi kasnejše naložbe zasebnih investitorjev v podjetja v katera so vlagale družbe tveganega kapitala – podjetja so (doslej) namreč zbrala kar 29,7 mio EUR (po srednjem tečaju BS na dan poročila) dodatnih zasebnih investicij. Sklad na podlagi Pogodbe o naložbi sklenjene z družbami tveganega kapitala za družbenika RS skrbi za nadzor nad pravilno porabo sredstev, vodi evidenco o porabi sredstev ter sprejema poročila družb tveganega kapitala v skladu z izvedenim javnim razpisom. Upravljanje državnega premoženja, kamor sodijo tudi družbe tveganega kapitala, skladno z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu spada pod Slovenski državni holding d.d. (v nadaljevanju SDH), ki imenuje dva člana nadzornega sveta, ter predstavnike družbenika Republike Slovenije v organ upravljanja družbe tveganega kapitala – skupščino. Sklad s SDH redno sodeluje na področju družb tveganega kapitala. Obe instituciji sta v letu 2017 tako izvedli več kot 10 sestankov, tako z upravljavci družb tveganega kapitala, kakor z nadzorniki družb tveganega kapitala. Sklad izvaja tudi dodatno kontrolo poslovanja družb tveganega kapitala, saj družbe nimajo zaposlenih in vse aktivnosti za družbe tveganega kapitala opravlja druga pravna oseba, to je zakoniti zastopnik. Glede na takšno organizacijsko posebnost je Sklad zaščitil interese RS z dodatnimi določbami v pogodbah, ki mu omogočajo spremljati poslovanje družb tveganega kapitala predvsem z vidika koriščenja Evropskih strukturnih skladov, upoštevanja določb sklenjenih pogodb in pravil državne pomoči. V letu 2017 so predstavniki Sklada opravili 6. redni pregled izvajanja aktivnosti zakonitih zastopnikov, ki zastopajo in upravljajo družbe tveganega kapitala. Namen in cilji 6. rednega pregleda so bili predvsem: preveritev ali je zakoniti zastopnik upošteval priporočila 5. rednega letnega pregleda, preveritev in uskladitev terminskega poslovnega načrta izstopov iz kapitalskih naložb, preveritev kako zakoniti zastopnik izvaja aktivno upravljanje s kapitalskimi naložbami in ali so
te aktivnosti skladne s sklenjenimi pogodbami.
T V
E G
A N
K A
P I
T A
L
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 36
2.1.6. Rezultati izvedbe spodbud v 4. razvojni fazi - Mikrokrediti
Mikrokrediti predstavljajo neposredne kredite Sklada po ugodni pogodbeni obrestni meri. S tovrstno obliko financiranja je podjetjem oz. specifičnim ciljnim skupinam, ki predstavljajo določeno tržno vrzel omogočen lažji dostop do ugodnih virov financiranja za financiranje rasti in razvoja podjetij, investicij in tekočega poslovanja v četrti razvojni fazi. Cilj produkta je omogočiti dostop do virov financiranja po ugodnih pogojih financiranja, ki se kažejo v nižji obrestni meri, nižjih zavarovalnih zahtevah, ročnosti kredita ter možnosti koriščenja moratorija pri vračilu kredita.
P7 17 – Javni razpis Mikrokrediti za mikro in mala podjetja (UL RS št. 3 / 20.1.2017) Razpisan znesek: 5.000.000,00 EUR Na razpis P7 je skupaj prispelo 273 projektov, od katerih je komisija Sklada odobrila 198 projektov v skupnem znesku 4.885.287,00 EUR mikrokreditov, s katerimi je Sklad vzpodbudil izvedbo investicij v znesku 6.587.767,25 EUR.
P7R 16 – Javni razpis Mikrokrediti na problemskih območjih v Republiki Sloveniji (UL RS št. 84 / 23.12.2016) Razpisan znesek: 12.000.000,00 EUR Maribor z okolico: 4.220.000,00 EUR Pomurje: 3.240.000,00 EUR Pokolpje: 2.590.000,00 EUR Hrastnik, Radeče, Trbovlje: 1.950.000,00 EUR Na razpis P7R je skupaj prispelo 375 projektov, od katerih je komisija Sklada odobrila 253 projektov v skupnem znesku 5.932.871,19 EUR mikrokreditov, s katerimi je Sklad vzpodbudil izvedbo investicij v znesku 7.753.059,56 EUR.
M I
K R
O K
R E
D I
T I
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 37
2.1.6.1. Pregled klasičnih mikrokreditov Klasični mikrokrediti omogočajo mikro in malim podjetjem lažji dostop do ugodnih virov financiranja za financiranje tekočega poslovanja, investicijska vlaganja, razvoj in rast podjetij.
Analiza odobrenih sredstev po regijah nam kaže dve razdelitvi: 1. KOHEZIJSKE REGIJE Glede na kohezijske regije je bilo v Vzhodni regiji odobrenih 39 % vseh sredstev in v Zahodni regiji 61 % vseh sredstev. 2. STATISTIČNE REGIJE Glede na statistične regije je največji delež sredstev bil v Osrednji regiji – 38 %. Sledijo Savinjska s 14 %, JV Slovenija z 10 %, Podravska, Goriška in Obalno-kraška, vsaka z 9 %. Ostale regije (Primorsko-notranjska, Koroška, Posavska, Gorenjska) pa imajo manjši odstotek odobrenih sredstev.
Največ odobrenih sredstev je bilo v Predelovalnih dejavnostih – 34 %, sledi Trgovina z 20 %, Gradbeništvo z 12 %, Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnost z 11 % in Promet z 10%. Ostale dejavnosti (Gostinstvo, Informacijske dejavnosti, Druge raznovrstne dejavnosti, Kmetijstvo, Oskrba z vodo, Rudarstvo in Ostalo) imajo manjši odstotek podprtih projektov.
M I
K R
O K
R E
D I
T I
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 38
2.1.6.2. Pregled mikrokreditov na problemskih območjih
Mikrokrediti na problemskih območjih zagotavljajo mikro, malim in srednje velikim podjetjem ugodne vire financiranja za rast in razvoj, za tekoče poslovanje in investicijska vlaganja. Glavni cilj razpisa je ohranjanje delovnih mest, spodbujanje nastanka novih delovnih mest in spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva posamezne regije. Sredstva za problemska območja so bila zneskovno porazdeljena v problemska območja. Skupna poraba sredstev je bila 49 %. Najmanj sredstev so porabili v problemskem območju Hrastnik, Radeče, Trbovlje, kjer je bila poraba le 20% sredstev, največ sredstev pa v problemskem območju Maribor s širšo okolico, kjer je poraba znašala 64%. Podrobnejši pregled porabe sredstev je v spodnji preglednici:
Glede na naravo razpisa, kjer gre za podporo podjetjem v problemskih območjih, ki vsa spadajo v Vzhodno kohezijsko regijo, so lahko sodelovala le podjetja iz določenih regij, ki pa jih delimo tudi v problemska območja. 1. PROBLEMSKA OBMOČJA Glede na problemska območja je bila največja poraba sredstev v Mariboru s širšo okolico – 64 %, v Pomurski regiji – 51 %, v Pokolpju 46 % in v HRT (Hrastnik, Radeče, Trbovlje) 20 %, glede na razpoložljiva sredstva za posamezno regijo. 2. STATISTIČNE REGIJE Glede na statistične regije, so bila sredstva odobrena v 6 različnih regijah. Največ podprtih projektov je bilo v Podravski regiji – 42 %, sledi Pomurska regija s 27 % in Jugovzhodna Slovenija z 20 %. Ostale tri sodelujoče regije (Zasavska, Koroška, Savinjska) imajo manjši odstotek podprtih projektov.
M I
K R
O K
R E
D I
T I
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 39
Narava produkta mikrokreditov je usmerjena v manjše zneske kreditiranja in pomoč podjetjem pri premagovanju tekočih finančnih težav, tako da je razdrobljenost sredstev med dejavnostmi nekoliko večja. Največ podprtih projektov je bilo v Trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil – 28 %, sledi Predelovalna dejavnost z 22 %, Gradbeništvo s 17 % in Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnost z 11 %. Ostale dejavnosti (Promet, Gostinstvo, Druge dejavnosti, Poslovanje z nepremičninami, Informacijske dejavnosti, Izobraževanje, Kultura, Zdravstvo) imajo manjši odstotek podprtih projektov.
Primer dobre prakse P7 17
Podjetje INOVATIM d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 2005 in se ukvarja z veleprodajo in maloprodajo lesa za gradnjo na vrtu (terase, fasade in ograje) in prodajo dekorativnega kamna. Ponudba podjetja zajema lesene terase, fasade, nadstreške, stebre in žagan les. Glavni kupci podjetja so manjše in večje pravne osebe (Kaikos d.o.o., Adria dom d.o.o., Interkom Celje d.o.o., Rem d.o.o., Glamping d.o.o. itd.). Mikrokredit Sklada v 2017: Skupni znesek investicije: 30.000,00 EUR Mikrokredit za investicijo: 25.000,00 EUR Lastna sredstva: 5.000,00 EUR Podprta investicija je zajemala razvijanje novih rešitev na področju montaže lesenih fasad, delno pa bodo sredstva namenjena za plače zaposlenih na razvoju. Investicija bo podjetju izboljšala konkurenčnost na trgu, omogočila rast in razvoj, povečala dodano vrednost na zaposlenega, omogočila pridobitev novih kupcev in poslovnih partnerjev v segmentu lesenih fasad.
M I
K R
O K
R E
D I
T I
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 40
2.1.7. Rezultati izvedbe spodbud v 4. razvojni fazi - Garancije
Garancije so najobsežnejši produkt, ki ga izvaja Sklad, tako po količini podprtih projektov, kot po znesku odobrenih sredstev. Garancije so namenjene zavarovanju bančnih kreditov MSP-jev, predvsem v smislu hitrejše, lažje, predvsem pa cenejše pridobitve kredita za podjetja. Namen produkta je predvsem izvedba projektov, ki omogočajo podjetju konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšan tržni položaj, izvedbo tehnološko zahtevnejših projektov ter širitev dejavnosti in izboljšanje financiranja obratnih sredstev.
P1plus 17 – Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (UL RS št. 8 /17.2.2017 in popravek UL RS št. 40 / 21.7.2017) Razpisan znesek garancij: 114.500.000,00 EUR Razpisan znesek subvencionirane obrestne mere: 10.200.000,00 EUR Na razpis P1plus 17 je skupaj prispelo 934 projektov, od katerih je komisija Sklada odobrila 684 projektov v skupnem znesku 114.490.081,60 EUR garancij in 10.161.841,51 EUR subvencionirane obrestne mere, s katerimi je Sklad vzpodbudil izvedbo investicij v znesku 231.064.285,94 EUR.
G A
R A
N C
I J
E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 41
Analiza odobrenih sredstev po regijah nam kaže dve razdelitvi: 1. KOHEZIJSKE REGIJE Glede na kohezijske regije je bilo v Vzhodni regiji odobrenih 51 % vseh sredstev in v Zahodni regiji 49 % vseh sredstev. 2. STATISTIČNE REGIJE Glede na statistične regije je največji delež sredstev bil v Osrednji regiji –29 %. Sledijo Podravska s 14 %, Savinjska in Obalno-kraška, vsaka z 9 %, Primorsko-notranjska in Gorenjska vsaka s 7 %, Koroška s 6 %, JV Slovenija in Pomurska, vsaka s 5 %. Ostale regije (Zasavska, Posavska in Goriška) imajo manjši odstotek odobrenih sredstev.
V pregledu po dejavnostih je bilo največ odobrenih sredstev v Predelovalnih dejavnostih – 45 %, sledi Trgovina s 15 %, Promet z 8 %, Gradbeništvo s 7 %, Gostinstvo s 6 % in Strokovne dejavnosti s 5 Ostale dejavnosti (Informacijske dejavnosti, Druge poslovne dejavnosti, Zdravstvo, Izobraževanje, Kultura, Oskrba z vodo) imajo manjši odstotek podprtih projektov.
G A
R A
N C
I J
E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 42
Analiza po bankah Pri izdajanju garancij za bančne kredite, Sklad sodeluje z različnimi poslovnimi bankami. V tej točki zato prikazujemo tudi analizo sodelujočih bank na podlagi zneskov odobrenih kreditov pri posamezni banki. V letu 2017 je bila po znesku odobrenih kreditov in garancij na prvem mestu NLB d.d. s 16 %, ki je bila v letu 2016 na tretjem mestu in je po nekaj letih prišla ponovno na prvo mesto. Sledi Sberbank banka d.d. s 13 %, ki je bila v letu 2016 na prvem mestu, na tretjem mestu pa je z 12 % Abanka d.d., ki je bila v letu 2016 na drugem mestu. Tako so na prvih treh mestih ostale enake tri banke, vendar so malo zamenjale vrstni red. Ostale banke imajo manjši delež odobrenih kreditov in garancij, ter so po vrstnem redu razporejene primerljivo s preteklimi leti. SLIKA: Razdelitev kreditov P1plus 17 po bankah
Struktura celotnega garancijskega portfelja je na prvih štirih mestih enaka kot v letu 2017. v skupnem portfelju aktivnih garancij ima po znesku aktivnih garancije največji – 16 % delež Nova ljubljanska banka d.d., ki je bila sicer v letu 2016 na tretjem mestu. Drugo mesto ima tako v letu 2017 kot v skupnem portfelju Sberbank banka d.d. s 12 % aktivnih garancij. Na tretjem mestu je Abanka d.d. z 10 % aktivnih garancij in na četrtem mestu Nova kreditna banka Maribor d.d. z 9 % aktivnih garancij. Ostale banke imajo manjši odstotek aktivnih garancij, kar je tudi logična posledica, saj gre za manjše banke, ki imajo že splošno manjši tržni delež v slovenskem prostoru.
G A
R A
N C
I J
E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 43
Primer dobre prakse P1plus 17
Podjetje Merc d.o.o. deluje že od leta 1999 in se ukvarja z mehansko obdelavo kovin. Imajo proizvodnjo od visoko serijske palične proizvodnje do kosovne obdelave obdelovancev. Skozi ves svoj obstoj se konstantno razvijajo in s tem zagotavljajo kupcem ustrezno kakovost in visok standard storitev. Svoje izkušnje z mehansko obdelavo imajo v sektorjih industrije visokotlačnih čistilcev, toplotne tehnike, za stroje in naprave elektro-gospodinjske tehnike ter avtomobilske industrije. Garancija Sklada za bančni kredit v 2017: Skupni znesek investicije: 1.032.558,00 EUR Kredit za investicijo: 820.000,00 EUR Garancija za kredit: 656.000,00 EUR Podprta investicija zajema izgradnjo hale, nakup nove tehnološke opreme in obratnih sredstev. Z investicijo bo podjetje zagotovilo nadaljnji razvoj in rast podjetja, ter zagotavljalo konkurenčni standard svojih storitev.
Načrti za prihodnost: Podjetje Merc d.o.o. želi v prihodnosti postati mednarodno priznano podjetje, ki bo z najsodobnejšo tehnologijo vedno pripravljeno zadostiti željam kupcev kovinskih izdelkov izdelanih tako iz kovinskih palic, kot kosovnih polizdelkov.
G A
R A
N C
I J
E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 44
2.1.8. Rezultati izvedbe vsebinske podpore
Poleg finančne spodbude podprtim inovativnim start-up podjetjem Sklad ponuja tudi dostop do t.i. vsebinske podpore, saj rast podjetij ni odvisna le od finančne podpore, temveč nanjo vpliva več različnih dejavnikov. Še posebej se potreba po vsebinski podpori izraža v zgodnejših fazah razvoja podjetja, kjer je tveganje največje, zato je nujno, da imajo mlada podjetja, predvsem tista, ki so inovativna, hitrorastoča in imajo potencial prodora na globalni trg, na razpolago ustrezno okolje somišljenikov, najsodobnejše podjetniško znanje, pa tudi svetovalce in mentorje, ki jim pomagajo skozi najbolj kritične točke rasti. Cilj vsebinske podpore je povečevati uspešnost izvedenih investicij oz. samih finančnih instrumentov. Pri mladih, inovativnih podjetjih s potencialom hitre rasti je namreč tveganje propada podjetja največje, zato je izmenjava izkušenj in pridobivanje najsodobnejših podjetniških znanj nujna za prehod podjetij skozi najbolj kritične točke poslovanja. Slika: Prikaz kombinacije finančne in coaching podpore – SPS dvojček
Pri vsebinski podpori gre pravzaprav za »coaching« podporo in programe, ki jih Sklad izvaja in jih bo prav tako izvajal tudi ob sodelovanju z drugimi ključnimi deležniki iz start up ekosistema. Vsebinska podpora podprtim podjetjem (prejemnikom državnih pomoči) pomeni, da bodo ta podjetja deležna dodatnih mentorskih programov, start-up šol, izobraževanj, tematskih delavnic, mednarodnih konferenc in drugih mreženjskih dogodkov, vse to pa iz različnih področij poslovanja podjetja (marketing, design, organizacija, produktni management…). Takšna podpora se je v letu 2017 izvajala za podjetja, prejemnike zagonskih subvencij in semenskega kapitala, nekatere aktivnosti pa tudi za spodbujanje podjetniških idej mladih. Dodana vrednost vsebinske podpore se kaže predvsem v znanju, spretnostih in izkušnjah svetovalcev in mentorjev ter navdihu, ki ga ti dajejo novopečenim podjetnikom. 2.1.8.1. Podrobnejši opis vsebinske podpore pri zagonskih spodbudah in semenskem
kapitalu Aktivnosti vezane na izvajanje vsebinske podpore so koncentrirane na podjetja v začetnih fazah razvoja (podjetja, deležna zagonskih spodbud in semenskega kapitala). Takšna podjetja skušamo preko vsebinske podpore čim bolj strokovno podpreti, povezati s potencialnimi investitorji oz. jih nagraditi in promovirati v širši javnosti (npr. s sodelovanjem Sklada v nacionalnim izboru najboljšega start up podjetja leta preko projekta Start:up Slovenija). Podjetja z zagonskimi spodbudami lahko izbirajo med organiziranimi programi mentoriranja ali sami izberejo ustreznega mentorja, s katerim sodelujejo individualno. Na ta dva načina podjetja lahko odpravijo lastne pomanjkljivosti s pomočjo strokovnjakov, ki so podjetjem na voljo. V letu 2017 je skupno 61 podjetij, ki so prejela spodbudo semenskega kapitala, bila deležna vsebinske podpore pred prijavo na razpis in podporo po odobritvi sredstev. Prejemnikom sredstev se namreč želi zagotoviti vsebinski podporo, ki bo specializirana oz. prilagojena ciljni skupini, obliki
V S
E B
I N
S K
A P
O D
P O
R A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 45
financiranja oz. fazi razvoja podjetja. Vse to s ciljem prenosa podjetniških znanj, večje stopnje preživetja mladih podjetij v najbolj ranljivih fazah razvoja, njihovega hitrejšega prodora na trg in večje usmerjenosti v prodajo proizvodov ali storitev, povečevanja delovnih mest in zmanjševanja regionalnih razlik. Po prejemu sredstev so prejemniki deležni programa vsebinske podpore, ki zajema: Administrativno in strokovno podporo s strani podjetniškega svetovalca: izdelava
poglobljene analize stanja start-up podjetij, pomoč pri organizaciji in vodenju strokovnih svetov, kjer je prisoten tudi start-up mentor, stalno spremljanje in svetovanje podjetniški ekipi, pomoč pri drugih administrativnih opravilih, mesečno obveščanje, svetovanje pri sprejemanju določenih odločitev vezanih na posamezno start-up podjetje, profesionalno projektno vodenje;
Pospeševalniški program: intenzivni izobraževalni program po najsodobnejših metodah podjetništva, ki zajema ključna področja razvoja start-up podjetja;
Program mentoriranja: podjetja prejmejo pomoč izkušenega start-up mentorja, ki z njimi aktivno sodeluje in se udeležuje srečanj strokovnega sveta, kjer lahko poda svoje predloge in povratne informacije na poslovanje ter mnenje k črpanju sredstev. Proces povezovanja start-up ekip z mentorji ter koordinacija izvajanja mentorstva je ključna postavka pri vsebinski podpori SK podjetjem. Mentorji so izbrani iz liste mentorjev pri Skladu, na kateri so uspešni start-up podjetniki, investitorji in drugi uspešni posamezniki;
Pomoč pri povezovanju: 41 podjetjem je bila zagotovljena strokovna pomoč s strani uveljavljenih izvajalcev domačih in mednarodnih programov za povezovanje z investitorji, angeli in korporacijami iz Slovenije, Evrope in sveta. Intenzivno sodelovanje je potekalo z sledečimi partnerji/podizvajalci: ABC pospeševalnik, Klub Poslovni angeli Slovenije, CEED Slovenije, Deloitte svetovanje, Life Consulting, Red Orbit, Hekovnik in številni drugi predstavniki slovenskega start-up ekosistema;
Mreženje: dvodnevni teambuilding dogodek vseh podjetij, organizirana udeležba podjetij na izbranih investitorskih in poslovnih dogodkih v širši regij (Pioneers…).
Z nekoliko razširjeno obliko vsebinske podpore namerava Sklad nadaljevati tudi v prihodnjih letih. 2.1.8.2. Podrobnejši opis vsebinske podpore pri podpori podjetniških idej Pri programih spodbujanja podjetniških idej med mladimi, natančneje dijaki, Sklad sodeluje z Javno agencijo za spodbujanje podjetništva - SPIRIT z namenom spodbujanja mladih k ustvarjalnemu in inovativnemu razmišljanju v okviru projekta »Realizirajmo podjetniške ideje mladih skupaj«. V okviru sporazuma s SPIRIT-om je Sklad prevzel izplačilo spodbud neposredno izbranim ekipam,
sodeloval v komisiji za izbor ekip in imel vlogo pri podelitvi priznanj in ostali promociji.
V prvi fazi je pred 5-člansko ekipo svoje ideje predstavilo 23 dijaških ekip iz 10 srednjih šol. 10
izbranih ekip je prejelo donacijo za posamezno izbrano poslovno idejo v višini 500 EUR. Sredstva
donacije so bila namenjena nadaljnjemu razvoju poslovne ideje, SPIRIT pa jim je zagotovil on line
spremljanje in mentoriranje ekip. V drugi fazi so bile izbrane 3 najboljše poslovne ideje, ki so bile
podprte z donacijo Sklada v višini 500 EUR za posamezno ekipo. Omenjeno aktivnost bo Sklad v
sodelovanju z Agencijo SPIRIT izvajal tudi v naslednjem obdobju.
V S
E B
I N
S K
A P
O D
P O
R A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 46
2.1.9. Zagotoviti ustrezno višino finančnih virov za oblikovanje finančnih spodbud v letu 2017
Finančni viri Sklada za oblikovanje finančnih spodbud v letu 2017 so bili sestavljeni iz: lastnih virov, virov nacionalnega proračuna, virov Evropske kohezijske politike – finančna perspektiva 2014 – 2020 (Evropski sklad za
regionalni razvoj – ESRR), prve porabe in ponovne uporabe vplačanih sredstev v Program instrumentov finančnega
inženiringa – PIFI. V letu 2017 je Sklad angažiral nekaj več kot 51 mio EUR virov za oblikovanje finančnih spodbud, od katerih največji odstotek predstavljajo vplačana sredstva v Program instrumentov finančnega inženiringa. Poleg zgoraj navedenih virov sredstev, je Sklad pri izvajanju garancijske in mikrokreditne linije koristil tudi instrumente delitve tveganja v okviru programov COSME in EaSI, ki jih izvaja EIF. 2.1.10. Vključenost evropskih virov Cilj dolgoročnega delovanja Sklada je vključiti med pridobljene finančne vire vsaj 50% virov iz programov in skladov Evropske komisije. Vendar pa so v letu 2017 evropski viri predstavljali le 10% (podatek se nanaša na prvo porabo) vseh uporabljenih virov in še ti so bili namenjeni izključno financiranju zagonskih spodbud v obliki nepovratnih sredstev. Vzrok za nižji odstotek vključenih evropskih virov je predvsem v dejstvu, da je Republika Slovenija oz. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo šele v mesecu novembru 2017 podpisalo sporazum o oblikovanju sklada skladov, ki je namenjen uporabi evropskih kohezijskih sredstev. S tem je MGRT imenovalo SID banko za upravljavca Sklada skladov, v katerega bo vplačanih 253 milijonov evrov iz evropskih kohezijskih sredstev, ki so Sloveniji v finančni perspektivi 2014-2020 na voljo do leta 2023. Namen tako oblikovanega sklada je spodbujanje oziroma financiranje trajnostne gospodarske rasti in razvoja, inovacijskih vlaganj ter tekočega poslovanja z dolžniškimi in lastniškimi oblikami financiranja na štirih področjih: raziskave, razvoj in inovacije, mala in srednje velika podjetja, energetska učinkovitost in urbani razvoj. Sklad je izrazil interes za sodelovanje v vzpostavljenem skladu skladov kot finančni posrednik na področjih raziskave, razvoj in inovacije ter mala in srednje velika podjetja, vendar pa se bodo aktivnosti, v kolikor bo sodelovanje vzpostavljeno, pričele izvajati v letu 2018 in nadaljnjih letih.
V I
R I
S
R E
D S
T E
V
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 47
2.1.11. Doseganje multiplikacije javnih finančnih virov Dolgoročna strateška usmeritev Sklada je, da lastna sredstva, sredstva nacionalnega proračuna, sredstva evropskih strukturnih skladov in sredstva iz drugih tujih in domačih virov optimalno oplemeniti ozir. multiplicira z zasebnimi finančnimi viri. Takšno obliko spodbud imajo skoraj vsi finančni instrumenti Sklada. Kakšni so bili multiplikacijski učinki po posameznem finančnem produktu Sklada v letu 2017 prikazuje slika. Slika: Dosežen multiplikacjski učinek izvedenih finančnih instrumentov Sklada v letu 2017 (glede na angažirana javna sredstva in doseženo investicijsko vrednost)
Iz slike je razvidno, da je bil v letu 2017 v povprečju dosežen multiplikator 5,2 EUR. Najvišji multiplikator je Sklad dosegel s finančnim instrumentom garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Ta finančni instrument je v letu 2017 dosegel multiplikator 7,0 EUR. Sledi instrument semenski kapital in posebne finančne spodbude, nekoliko manjši multiplikator pa je bil dosežen z instrumentom mikrokrediti, saj je instrument namenjen predvsem financiranju tekočega poslovanja podjetja.
M U
L T
I P
L I
K A
C I
J A
V
I R
O V
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 48
2.1.12. Makroekonomski učinki podprtih ciljnih skupin
V okviru poslovnega procesa strateške analize in poročanje se pripravijo razne analize za potrebe strateškega in operativnega načrtovanja Sklada.
S spodbudami Sklad vsako leto zasleduje svoj namen, da MSPjem omogoča lažji dostop do finančnih sredstev na finančnem trgu. Z izvedbo vseh aktivnosti in podporo projektov Sklad zasleduje cilj ustvarjanja makroekonomskih učinkov v okolju. V okviru procesa strateških analiz, vsa podjetja, ki preko javnih razpisov prejmejo finančna sredstva, spremlja učinke, ki jih ta podjetja ustvarijo v okolju in sicer 3 leta po prejeti finančni pomoči ali dlje časa, če to zahteva narava produkta. Podjetja spremljamo s pomočjo finančnih kazalnikov (Prihodek od prodaje, dobiček, število zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega…), ki jih lahko kombiniramo na ravni posameznega razpisa, posameznega leta ali v pregledu za celotno obdobje. O učinkih podjetij, ki so finančne spodbude prejela v letu 2017 še ni mogoče govorit, saj spremljamo učinke s časovnim zamikom, ki so v celoti vidni šele 3 leta po dodeljeni pomoči. Za celotno obdobje so podani podatki o dodeljenih finančnih spodbudah in podprtih projektih, učinki pa so prikazani za obdobje 2007-2016.
REZULTATI IN UČINKI DELOVANJA SKLADA 2007-2017
ODOBRENA SREDSTVA
Odobrena sredstva Podprte investicije 2007-2017 2007-2017
PODPRTI PROJEKTI
141,95
mio EUR
1.071
mio EUR
141,95
mio EUR 2.109
mio EUR
podprtih
investicij
141,95
mio EUR
7.235
podprtih
projektov
M
A K
R O
E K
O N
O M
S K
I
U Č
I N
K I
Odobreni projekti 2007-2017
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 49
TEHNOLOŠKO INOVATIVNA PODJETJA
34 % podjetij je tehnološko inovativnih 14 % podjetij v Strokovnih, znanstvenih in
tehnoloških dejavnostih
8 % podjetij v Informacijskih in komunikacijskih dejavnostih
8 % podjetij v tehnološko opremo iz različnih dejavnosti
4 % projektov z lastnim razvojem
DELOVNA MESTA
103.856 ohranjenih delovnih mest
12.038 novih delovnih mest povprečno 2,2 nova delovna mesta na
spremljan projekt
DODANA VREDNOST
13 % povprečno povečanje dodane
vrednosti na zaposlenega v 3 letih po
investiciji Povprečna začetna vrednost: 34.427
EUR/zaposlenega Povprečna vrednost tri leta po investiciji:
38.817 EUR/zaposlenega
39 % povprečno povečanje prihodka na
podprt projekt
Povprečna začetna vrednost: 1,22 mio EUR / podjetje
Povprečna vrednost tri leta po investiciji: 1,70 mio EUR / podjetje
M A
K R
O E
K O
N O
M S
K I
U
Č I
N K
I
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 50
7 % povprečno povečanje dobička na zaposlenega
povprečna začetna vrednost: 4.225 EUR / zaposlenega povprečna vrednost tri leta po investiciji: 6.579 EUR /
zaposlenega
Izvozna usmerjenost: Podatek o izvozni usmerjenosti imamo za 4 % podjetij10,
katerih struktura prihodkov je naslednja: 46 % prihodkov ustvarjenih na domačem trgu
42 % prihodkov ustvarjenih na trgu EU
12 % prihodkov ustvarjenih na trgih izven EU
Podprta podjetja Sklada v analizah drugih institucij RS V okviru statističnega spremljanja delovanja Sklada se povezujemo in primerjamo uspehe podprtih podjetij v raznih raziskavah, tekmovanjih, priznanjih, na ravni RS. V letu 2017 je na področju uspešnih podjetij bilo objavljenih kar nekaj raziskav, v katere so bila vključena tudi podjetja podprta s strani Sklada. Ugotavljamo, da je v vseh raziskavah prisotnih polovico podjetij, ki so prejela sredstva Sklada. Naj predstavimo nekaj najodmevnejših: Delove podjetniške zvezde 2017 Glavni kriterij izbora je bila povprečna dodana vrednost na zaposlenega. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega 20 Delovih zvezd je znašala 77.000 EUR/zaposlenega. Izmed 20 zvezd je bilo 10 oz. 50 % podjetij, ki so prejela finančna sredstva Sklada. TOP 100 srednjih podjetij časnika Finance Glavni kriteriji izbora so bili: število zaposlenih (50-250); prihodki od prodaje (8-40 mio EUR), sredstva (4-20 mio EUR). Podjetja, ki jih je častnik Finance uvrstil na lestvico, so morala izpolnjevati vsaj 2 izmed naštetih kriterijev. Med TOP 100 podjetij je 48 (48 %) podjetij, ki so prejela finančna sredstva Sklada. AJPES-ova Hitro rastoča podjetja v 2012-2016 AJPES je izvedel analizo hitro rastočih podjetij za obdobje 2012-2016 v katero je bilo vključenih 124.490 podjetij. AJPES je po svojih kriterijih izbral 6.150 hitro rastočih podjetij. Med temi podjetji je bilo 746 oz. 12 % podjetij, ki so prejela finančna sredstva Sklada. Gazele 2017 Gazela je vsakoletno tekmovanje časnika Dnevnik, kjer najprej regijsko izbirajo gazele. Izmed 6 regijskih finalistov izberejo Gazelo leta, ki je bilo v letu 2017 podjetje Tehnos d.o.o., ki je bil tudi prejemnik finančnih sredstev Sklada. Izmed ostalih 5 finalistov, sta bila 2 podjetja prejemnika finančnih sredstev Sklada.
10 Število podjetij za katere imamo podatke o izvozu, saj vsa podjetja ne dovolijo javne objave podatka o izvozni usmerjenosti.
M A
K R
O E
K O
N O
M S
K I
U
Č I
N K
I
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 51
2.2. STRATEŠKA USMERITEV II: DONOSNOST POSLOVANJA Ustvarjanje donosov iz poslovanja in zagotavljanje dividend za lastnike oziroma investitorje ni osnovni namen delovanja Sklada - temveč upravljanje finančnih virov na način, ki zagotavlja ugodnosti za končne uporabnike (izhajajoč iz ciljne naravnanosti Sklada). Pri tem pa mora Sklad zagotavljati obvladovanje tekočih odhodkov. Odhodki se morajo pokrivati iz prihodkov, ki jih Sklad ustvarja oziroma pridobi iz naslova upravljanja pridobljenih različnih finančnih virov (namensko premoženje, ostali viri za izvajanje programov finančnih spodbud MSP-jem) za finančne spodbude za MSP-je, in ne direktno iz proračuna RS.11
REZULTATI V ŠTEVILKAH – DONOSNOST
V celotnem obdobju finančne perspektive 2007-2017 je Sklad tekoče odhodke za upravljanje različnih finančnih virov redno pokrival z ustvarjenimi prihodki (obresti od namenskega premoženja, upravljavske provizije iz naslova virov v upravljanju, tehnična pomoč EU,…) in presežki preteklih let. Realizirani presežki prihodkov nad odhodki so bili v glavnem usmerjeni v dodatne programe ugodnih finančnih produktov za MSP-je oziroma v zadnjih letih za pokrivanje odhodkov, ki bodo nastali po letu 2017 v povezavi z upravljanjem sredstev PIFI. Prav tako so odhodki rastli procentualno veliko počasneje od letnih realizacij, saj je Sklad v primerjavi z letom 2007, povečal višino virov v upravljanju vključno z namenskim premoženjem za 4,7 x, tekoče odhodke za delovanje pa le za 2,7 x, kar kaže na veliko racionalizacijo poslovanja.
11 Če Sklad ne bi pridobil finančnih virov za oblikovanje finančnih spodbud, s tem ne bi pridobil potencialnih obresti oziroma pripadajoče provizije za upravljanje in s tem ne bi imel virov za pokrivanje stroškov.
D
O N
O S
N O
S T
P
O S
L O
V A
N J
A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 52
2.3. STRATEŠKA USMERITEV III: UČINKOVITOST DELOVANJA S KADROVSKO IN ORGANIZACIJSKO STRUKTURO
Sklad se v svoji organizaciji drži načela učinkovitosti, kar pomeni, da želi za zastavljeno letno realizacijo uporabiti najoptimalnejšo kadrovsko strukturo, optimalne časovne obremenitve in optimalne stroške. Sklad zato naloge skrbno in ažurno načrtuje, posebno pozornost namenja načrtovanju postopkov dela po posameznih poslovnih procesih ter nenehno optimizira delovne procese in pretok informacij med njimi. S tem ima vpeljan t.i. procesni pristop poslovanja, s čimer lahko zagotavlja: večjo preglednost poslovanja, večjo kakovost in zanesljivost delovanja procesov, izboljšanje komuniciranja med udeleženci procesov in organizacijskih enot, izboljšanje motivacije zaposlenih in vodstva, večjo storilnost in učinkovitost Sklada ter izboljšanje celotnega poslovanja Sklada. Poslovni procesi so razdeljeni po posameznih organizacijskih enotah, ki skupno predstavljajo vzpostavljeno matrično organizacijsko strukturo, sestavljeno iz naslednjih sektorjev oz. služb: Sektor finančnih spodbud, Oddelek za posebne razvojne spodbude, Sektor za finančno poslovanje, Sektor razvojnih služb ter Skupne službe. Na dan 31.12.2017 je bilo na Skladu skupno 37 zaposlenih in sicer: direktorica za obdobje potrjenega mandata, 16 javnih uslužbencev za nedoločen čas v okviru zbirnega kadrovskega načrta , 19 javnih uslužbencev za nedoločen čas na podlagi potrjenega Programa instrumentov
finančnega inženiringa za mala in srednja podjetja v Republiki Sloveniji (PIFI), 2 javna uslužbenca za nedoločen čas na podlagi potrjenega projekta Tehnične pomoči. Zaposleni na Skladu so deležni stalnega izobraževanja in izpopolnjevanja svojega znanja ter dodatnega usposabljanja na novih področjih. Nenehno izobraževanje zaposlenih zagotavlja ustrezno usposobljenost, motiviranost in angažiranost. Izobraževanja Sklad izvaja v okviru svoje kadrovske politike, skladno z internim aktom Smernice kadrovskega managementa Sklada. V sklopu programa internih izobraževanj Sklad 2 x na leto organizira zbor delavcev Sklada, kjer se zaposleni seznanijo s tekočimi rezultati poslovanja, planom dela za prihodnje obdobje in morebitnimi novostmi s področja dela in aktualnimi tematikami v gospodarstvu. V okviru zbora delavcev ali tekom poslovnega leta se organizirajo interna izobraževanja, namenjena vsem zaposlenim in 1 x na leto strokovna ekskurzija z ogledom podjetij na terenu ter predstavitvijo projektov, ki jih je podprl Sklad. Poleg internih izobraževanj, ki so organizirana interno na sedežu Sklada ali po potrebi na drugih lokacijah, se zaposleni posamezno redno izobražujejo na tečajih, delavnicah, ki jih organizirajo sodelujoča ministrstva, strokovnih seminarjih in konferencah, tako doma kot v tujini. V letu 2017 so bila ključna področja izobraževanj: mednarodna strokovna konferenca Startup Europe Comes to Silicon Valley (SEC2SV), ki je
podala poglobljen vpogled v startup ekosistem v Silicijevi dolini in povezovanje s slovenskimi in tujimi deležniki ekosistema (v sklopu slovenske gospodarske delegacije);
K
A D
R I
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 53
dodatno izpopolnjevanje zaposlenih in izmenjava dobrih praks na področju instrumentov zavarovanj – garancij, izvajanja individualnih in portfeljskih garancij ter digitalizacije postopkov odobravanja in spremljanja garancij (seminarji v organizaciji združenja AECM);
izobraževanje v okviru tehnične pomoči Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske komisije (EK) na področjih upravljanje s tveganji in strateško načrtovanje produktov;
strokovne delavnice, namenjene uporabnikom informacijskega sistema e-MA, SPIS in MFERAC (v organizaciji Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo);
novosti s področja nove evropske uredbe o varstvu osebnih podatkov; mednarodna podjetniška in startup konferenca PODIM 2017; aktivna teambuilding delavnica za vse zaposlene v okviru programa internih izobraževanj. Z vidika pregleda na doseženimi rezultati in prepoznavanja osnove za nadaljnje izboljšave ter optimizacijo, Sklad redno spremlja obremenitve zaposlenih. Okvirni standardi, po katerih Sklad iz preteklih let meri lastne obremenitve, ki še zagotavljajo obvladovanje tveganj in nadzorovano delo so: Standard 12
Višina odobrenih sredstev 100 mio EUR / letno
Število podprtih projektov 655 projektov / letno
Število podprtih projektov 20 / zaposlenega
Višina odobrenih sredstev 2,9 mio EUR / zaposlenega
Število aktivnih pogodb 199 / zaposlenega
Višina aktivnega portfelja 20 mio EUR
Načelo zasledovanja učinkovitosti in dobro zastavljeni standardi dokazujejo tudi naslednji podatki iz primerjave zadnjih let poslovanja Sklada:
V zadnjem obdobju je Sklad višino odobrenih finančnih spodbud povečal za kar 3,5 krat (iz 40,80 na 142,00 mio EUR), s tem se je povečalo tudi število letno podprtih projektov in sicer za 3,9 krat (iz 327 na 1.272 projektov). Ne glede na takšno povečanje produktivnosti, so se v enakem obdobju tekoči odhodki Sklada povečali le za 2,7 krat (iz 0,64 na 1,75 mio EUR), število zaposlenih pa le za 1,9 krat (iz 19 na 37 zaposlenih).
12 Upoštevano obdobje 2007-2017
K
A D
R I
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 54
2.4. STRATEŠKA USMERITEV IV: DELOVATI PO NAČELIH ENOSTAVNOSTI,
PREGLEDNOSTI, TRANSPARENTNOSTI Sklad se pri svojem delovanju drži načel enostavnosti, preglednosti in transparentnosti z naravnanostjo k nenehnemu iskanju rešitev, ki vodijo k enostavnosti in dodani vrednosti tako za ciljne skupine (prejemnike finančnih spodbud) kot tudi za zaposlene v okviru delovnih procesov. To dosega v okviru šestih ciljev, ki so opisani v naslednjih poglavjih. 2.4.1. Zagotavljanje enostavnih in preglednih rešitev delovanja Sklada z uporabo
specialnih programskih orodij Sklad na vseh področjih delovanja stremi k hitrim, enostavnim in preglednim rešitvam. Pri tem si pomaga z uporabo specializiranih programskih orodij, kot so: pripomočki za pripravo vlog prijaviteljev na javne razpise (dostopi, do brezplačnega pripomočka
za pripravo poslovno finančnih načrtov, e – obrazci vlog, različne oblike informacijske pomoči za prijavitelje…),
programska orodja za obdelavo vlog, vključno s statističnim spremljanjem učinkov (konstantne nadgradnje in razvijanje lastnega informacijskega sistema za čim večjo avtomatizacijo procesov),
programska orodja za načrtovanje delovnih procesov in spremljanje njihovega izvajanja ter morebitnih odmikov (utečeni sistemi internih novic, personificiran intranetni program, outlook orodja…).
2.4.2. Zagotavljanje transparentnosti z javnimi objavami vseh pomembnih informacij Področje komuniciranja z javnostjo predstavlja izvajanje in celovito koordinacijo nad komuniciranjem oz. z odnosi z javnostjo. V okviru različnih aktivnosti je Sklad tudi v letu 2017 zagotavljal učinkovito in pregledno informiranje javnosti o finančnih spodbudah, strokovnem in poslovnem delu Sklada. Na ta način je povečeval lastno prepoznavnost v okolju in učinkovito ter sistematično informiral podjetnike, svetovalce in ostale, ki delujejo v podpornem okolju za podjetništvo. Svoje aktivnosti deli na dva delovna/poslovna procesa:
Področje komuniciranja z javnostjo
1. Info točka za zunanje uporabnike
- spletne informacije
- e - novice
- novinarske konference
- sporočila za javnost
- promocijski materiali (zloženke, brošure, letaki...)
- samostojno oglaševanje (članki, oglasi, oddaje...)
- mediji, novinarska vprašanja
- oblikovanje in grafične rešitve
2. Javni dogodki za zunanje uporabnike
- javni dogodki
- okrogle mize
- delavnice
- javni nastopi oz. predstavitve
- sodelovanje na INFO točkah
E
N O
S T
A V
N O
S T
,
P R
E G
L E
D N
O S
T ,
T
R A
N S
P A
R E
N T
N O
S T
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 55
Info točka za zunanje uporabnike Info točka za zunanje uporabnike je namenjena širši javnosti za redno obveščanje o finančnih instrumentih, aktivnih razpisih in informacijah, ki so povezane s Skladom. Informiranje je Sklad izvajal preko: spletne strani je redno objavljal tekoče informacije, različne neposredne in posredne dogodke
ter aktualne javne razpise, hkrati pa dopolnjeval in posodabljal celotno vsebino dostopno na spletnih straneh
e-novic je o pomembnejših dogodkih in aktualnih razpisih direktno nagovarjal podjetnike oz. zainteresirano javnost, ki so vključeni v bazo e-novic. V bazo e-novic je prijavljenih okoli 5.000 subjektov.
sporočil za javnost, ki so bila pripravljena za informiranje medijskih hiš in širše javnosti organiziranih novinarskih konferenc, kjer različni predstavniki medijev pridobijo
informacije o pomembnejših informacijah s strani Sklada, novinarskih vprašanj je odgovarjal na različna vprašanja, ki se nanašajo na različna področja
delovanja Sklada, promocijskega materiala, v okviru katerega Sklad grafično oblikuje in pripravi zloženke za
vse produkte, daljšo brošuro v SLO in AN jeziku samostojnega oglaševanja v obliki člankov, tiskanih oglasov in objav v Uradnem listu ostalih aktivnosti, ki se navezujejo na:
pripravo intervjujev, različnih izjav, opomnikov, PowerPoint predstavitev in različnih avtorskih prispevkov vodstva Sklada
oblikovanje različnih grafičnih modelov, ki pripomorejo še k lažjemu predstavljanju aktivnosti Sklada javnosti
posredovanja informacij pravnim in fizičnim osebam (v nadaljevanju: prosilcem) na njihovo zahtevo
v okviru različnih radijskih oddaj se je preko intervjuja koristila brezplačna predstavitev finančnih spodbud Sklada
aktivno sodelovanje skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pri izvedbi knjige 50 PRAVIH IDEJ – SLOVENSKE ZGODBE O USPEHU
TV ODDAJO – IZZIVI – OBRTI IN PODJETNIŠTVO - V letu 2017 je Sklad postal partner TV oddaje Izzivi obrt in podjetništvo, katere glavni namen je na enem mestu ponuditi vsebine, ki so zanimive ter uporabne za obrtnike in podjetnike.
Info točke za zunanje uporabnike v ŠTEVILKAH
E N
O S
T A
V N
O S
T ,
P
R E
G L
E D
N O
S T
,
T R
A N
S P
A R
E N
T N
O S
T
29 oblikovanih sporočil za javnost
15 poslanih e-novic preko programa GetResponse
5 sodelovanj v oddaji IZZIVI OBRT IN PODJETNIŠTVO
7 oblikovanih letakov in 2 brošuri
3 sodelovanja v radijskih oddajah
2000 razdeljenih zloženk
2 večja članka v reviji Start up Kapital
2 tiskana plačljiva oglasa v reviji Obrtnik Podjetnik in katalogu Štajerske zbornice
4 izvedene novinarske konference
12 prejetih sklopov novinarskih vprašanj
1.871 prejetih vlog na javne razpise
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 56
Javni dogodki za zunanje uporabnike Javni dogodki za zunanje uporabniki oz. sodelovanje na INFO TOČKAH v okviru dogodkov, so tudi v letu 2017 predstavljali pomemben element učinkovitega informiranja javnosti o finančnih spodbudah Sklada. Javni dogodki za zunanje uporabnike v ŠTEVILKAH Sklad z rednim in učinkovitimi obveščanjem pomaga podjetnikom in ostali javnosti, da čim hitreje in lažje pridobijo celovite informacije o finančnih spodbudah oz. ostalih aktivnostih. Hkrati pa se z ažurnimi informacijami in finančnimi spodbudami za začetnike trudimo spodbujati podjetniško kulturo, še zlasti med mladimi.
E
N O
S T
A V
N O
S T
,
P R
E G
L E
D N
O S
T ,
T
R A
N S
P A
R E
N T
N O
S T
12 izvedenih info točk in preko 100 svetovanj
17 aktivnih sodelovanj na različnih dogodkih
27 izvedenih predstavitev na različnih dogodkih
3500 slušateljev na vseh predstavitvah
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 57
2.4.3. Naravnanost k uvajanju izboljšav na vseh področjih delovanja Zaposleni Sklada uvajajo ideje in izboljšave, z namenom ponuditi celovite produkte za MSP-je, ki ustrezajo aktualnim potrebam trga in upoštevajo najboljša znanja, izkušnje in vire. Iskanje novih idej in uvajanje izboljšav pokriva področje strateškega načrtovanja in poročanja, ki vključuje operativne poslovne procese, ki skrbijo, da je upravljanje Sklada ciljno vodeno. Zaposleni skrbijo za preglednost strategije, rezultatov, razvoja produktov ter za aktivno mednarodno sodelovanje in povezovanje s sorodnimi finančnimi institucijami. Aktivnosti Sklada na tem področju so v letu 2017 bile usmerjene predvsem v naslednja področja: Priprava poslovnih načrtov in druge dokumentacije za nemoteno poslovanje
Sklada V letu 2017 je Sklad pripravil Dolgoročni poslovni načrt ponovne uporabe sredstev PIFI za obdobje od leta 2017 naprej. Program PIFI predstavlja izvajanje ključnih finančnih instrumentov Sklada. Dolgoročni poslovni načrt je MGRT potrdil (podal soglasje) dne 8.5.2017. Prav tako je Sklad pripravil dvoletni in letni Poslovni in finančni načrt ter načrt upravljanja holdinškega sklada in ostale pomembnejše dokumente, ki so potrebni za nemoteno tekoče poslovanje Sklada. Poleg navedenega se je Sklad odzval tudi na izvedeno preverjanje trga s strani SID banke (t.i. market test), ter izrazil interes za sodelovanje pri izvajanju instrumentov finančnega inženiringa za obdobje 2014 – 2020, financiranih iz sredstev evropske kohezijske politike. Sklad e izrazil interes za sodelovanje kot finančni posrednik na področju izvajanja neposrednih kreditov, mikrokreditov, portfeljskih garancij ter lastniškega financiranja v skupni višini 168,00 mio EUR. Uradne informacije o morebitnem sodelovanju in višini sredstev Sklad še ni prejel. Prav tako je Sklad tudi v letu 2017 pripravil posodobljen Strateški program izvajanja finančnih spodbud za srednjeročno obdobje (Poslovna politika), vendar le ta zaradi še nedorečenih aktivnosti iz prejšnjega odstavka v letu 2017 ni bila zaključena oz. dokončno potrjena s strani pristojnih institucij. Sodelovanje z zunanjimi svetovalci Sklad je bil v okviru uspešne kandidature na razpis Evropske komisije »EASI Technical Assistance – EU Programme for employment and social innovation« deležen usposabljanja s strani zunanjih svetovalcev preko EIB. Izpostavljena sta bila predvsem področja upravljanja s tveganji ter strateško načrtovanje. Sicer pa je Sklad skozi vse leto sodeloval in tekoče komuniciral s tujimi strokovnjaki, delujočimi na podobnih segmentih. Sodelovanje z drugimi ministrstvi Sklad je v letu 2017 pričel pogovore z Ministrstvom za kulturo o možnostih izvajanja finančnih spodbud v obdobju 2018 – 2022 za podjetja, ki poslujejo v sektorju kulture in kreative. Oblikovani so bili osnovni podporni dokumenti. Aktivnosti finančne podpore podjetjem s strani Sklada s področja kulturnega in kreativnega sektorja se bodo pričela predvidoma v letu 2018. Seveda Sklad pri svojem rednem delu sodeluje tudi z drugimi ministrstvi, predvsem z Ministrstvom za finance, Ministrstvom za javno upravo itd.. EU in mednarodno sodelovanje Sklad je v preteklem obdobju več kot 80% dodeljenih finančnih sredstev MSP odobril s sredstvi evropske kohezijske politike, zato je krepitev sodelovanja na mednarodnem področju izrednega pomena za poslovanje Sklada. Sklad namreč poleg sredstev evropske kohezijske politike pri svojih produktih koristi tudi druge evropske programe za podporo podjetništva, ki so na voljo finančnim posrednikom.
E
N O
S T
A V
N O
S T
,
P R
E G
L E
D N
O S
T ,
T
R A
N S
P A
R E
N T
N O
S T
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 58
Tudi v letu 2017 se je nadaljevalo aktivno sodelovanje z Evropskim investicijskim skladom v okviru koriščenja sredstev oz. zagotovitev pogarancije iz programa COSME in garancije iz programa EaSI. Sklad je v letu 2017 prav tako nadaljeval in zaključil z aktivnostmi v okviru razpisa »EASI Technical Assistance – EU Programme for employment and social innovation«. Tako so bile zaključene vse aktivnosti za pridobitev Potrdila o skladnosti z Evropskim kodeksom pravilnega ravnanja za ponudnike mikrokreditov. Sklad je ob koncu leta 2016 zaključil z aktivnostmi implementacije določil omenjenega kodeksa v produkte vseh linij mikrokreditov ter ostalo poslovanje ter podal prošnjo za certifikacijo v skladu z omenjenim kodeksom. V aprilu 2017 je bil izveden skrbni pregled s strani izvajalca certifikacije Microfinanza Rating. Pregled je izkazal, da je Sklad skladen z 93% vseh določil kodeksa in s tem upravičen do Potrdila oz. certifikata o skladnosti z Evropskim kodeksom pravilnega ravnanja za ponudnike mikrokreditov, ki ga Skladu uradno podelila Evropska Komisija julija 2017. Sklad nadaljuje tudi z aktivnim sodelovanjem v okviru Evropskega združenja garancijskih shem (European Mutual Guarantee Association – AECM), v katerega je vključenih 42 članic iz 26 držav EU, Rusije, Črne Gore in Turčije, ki skupaj upravljajo portfelj garancij v skupni višini 85mlrd EUR. Članstvo Skladu omogoča stalni stik in pretok informacij o izvajanju garancijskih shem na ravni evropskih držav, obenem pa odpira možnosti, da s predlogi in idejami sodelujejo pri kreiranju ekonomskih politik. V letu 2017 so se predstavniki Sklada udeležili spomladanskega srečanja OTS v Berlinu in jesenskega srečanja OTS v Atenah, direktorica pa se je udeležila tudi letnega dogodka v Madridu. Sklad je v letu 2017 nadaljeval z aktivnim sodelovanjem v EIF-NPI Equity Platform, platformo za lastniško financiranje, ki si prizadeva za boljše sodelovanje med Evropskim investicijskim skladom - EIF in nacionalnimi promocijskimi institucijami ali bankami v državah članicah EU, in katere ustanovni član je postal v letu 2016. Platforma pomaga EIF in omenjenim institucijam pri spodbujanju izmenjave znanja in najboljših praks iz področja lastniškega financiranja. V platformo je včlanjenih 39 institucij iz 24 držav članic EU. Predstavniki Sklada so se v letu 2017 udeležili srečanja Splošnega Foruma, ki je potekal v mesecu oktobru 2017 v Luksemburgu. Portal fi-compass, ki predstavlja edinstveno platformo za svetovalne storitve na področju finančnih instrumentov v okviru Evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIF) in mikrofinanciranja v okviru Programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in jo zagotavlja Evropska Komisija v partnerstvu z EIB, je februarja 2017 v sodelovanju s Skladom objavil študijo o primeru dobre prakse na temo »Program instrumentov finančnega inženiringa za mala in srednje velika podjetja v Republiki Sloveniji – PIFI«. Študija opisuje, kako so finančni instrumenti, izvedeni preko Sklada sofinancirani s strani Evropske unije v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi, prispevali k boljšemu poslovnemu okolju v okviru PIFI-ja. Sklad je v zadnjem letu tudi aktivno sodeloval kot pridruženi strateški partner v številnih mednarodnih projektih (Accelerator, Intra, …), kjer so izkušnje, ki jih Sklad ima na področju dostopa do financiranja, zelo dobrodošle. Hkrati pa gre pri tem tudi za izmenjavo znanja in dobrih praks s tujimi institucijami, mednarodnimi mentorji in eksperti ter proučitev morebitne implementacije v produkte Sklada za doseganje učinkovitih mednarodno primerljivih instrumentov spodbud za MSP po vzoru najboljših praks. Sklad mednarodno sodelovanje krepi tudi z obiski delegacij iz tujine, veleposlanikov, predstavnikov finančnih institucij (EIB, EBRD, …), podjetniških podpornih institucij idr. in s tem skrbi za prepoznavnost Slovenskega podjetniškega sklada na mednarodnem zemljevidu.
E N
O S
T A
V N
O S
T ,
P
R E
G L
E D
N O
S T
,
T R
A N
S P
A R
E N
T N
O S
T
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 59
Razvoj produktov V letu 2017 je Sklad nadaljeval z aktivnostmi pri vzpostavitvi Srednjeevropskega sklada skladov tveganega in zasebnega kapitala v državah Srednje Evrope – CENTRAL EUROPE FUND OF FUNDS (CEFoF). Več o tem projektu opisuje poglavje 2.1.5.. Sklad je v letu 2017 aktivno sodeloval pri pripravi izhodišč za Akcijski načrt za bolj konkurenčno okolje za zagonska podjetja oz. projekte, predvsem s področja hitrorastočih in visoko tehnoloških podjetij z naslovom »Slovenija – dežela zagonskih podjetij (startupov)«, ki temelji na pregledu ovir za zagonska podjetja, ki jih je Start-up skupnost predstavila v okviru konference PODIM dne 11.5.2017. V pripravo je bil aktivno vključen tudi Sklad. Program bo v letu 2018 predvidoma potrdila tudi Vlada RS. Informatika Sklad se zaveda, da je potrebno za dobro delovanje informacijskega sistema nenehno posodabljanje in optimiziranje informacijskega sistema. Prav tako je zelo pomembno vzdrževanje le tega in hitro odpravljanja morebitnih napak in težav informacijskega sistema. Zato je v letu 2017 pričel s projektom nujne prenove IS in sicer se je v letu 2017 izvedla prva faza t.i. migracije Pantheon-a na najnovejšo verzijo. Tej fazi bodo v letu 2018 sledile nadaljnje faze prenove sistema, ki bodo v maksimalni meri Skladu in njegovim komitentom omogočale tudi maksimalno možno e-poslovanje. Kar se tiče strojne in ostale programske opreme je Sklad v letu 2017 nadaljeval s prenovo in optimizacijo strežnikov in strežniškega sistema (varovanje podatkov, zanesljivost sistema, zunanja varnost). Izvedel je nadgradnjo diskovnega polja Netapp na polno konfiguracijo in nakup MS licenc. Zaradi vedno večjih obremenitev internetnega omrežja je povečana optična povezava. Na področju osebnih računalnikov in druge opreme manjše vrednosti je začel z nadgradnjo delovnih postaj na SSD diske (nadgradnja na SSD prinese dosti boljše delovanje računalnika, hitrejše delo in tudi življenjska doba računalnika se podaljša) ter nabavil fotokopiren stroj, 4 tiskalnike in mrežni skener.
E N
O S
T A
V N
O S
T ,
P
R E
G L
E D
N O
S T
,
T R
A N
S P
A R
E N
T N
O S
T
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 60
2.4.4. Upoštevanje zakonodajnih predpisov Na področju pravnih zadev se opravljajo strokovne naloge skladno z zakonodajnimi predpisi, izvajajo se javna naročila in ostale pravne zadeve povezane s poslovanjem Sklada.
Javna naročila V letu 2017 je bilo skladno z Zakonom o javnem naročanju oddanih pet javnih naročil, od tega štiri javna naročila za opravljene storitve in eno javno naročilo za dobavo blaga.
Izvedenih je bilo pet postopkov javnih naročil na portalu javnih naročil in sicer trije postopki naročil male vrednosti, en odprti postopek in en postopek s pogajanji brez predhodne objave. Ostala javna naročila so bila izvedena po postopku pridobivanja ponudb s povpraševanjem.
Zakonodajni predpisi in pravne zadeve Sklad je imel v letu 2017 odprtih 76 pravnih zadev, kar predstavlja 1,1 % vseh 6.709 aktivnih pogodb. Sklad odprte zadeve rešuje skladno z veljavno zakonodajo. V letu 2017 je bilo v reševanju: 44 spornih zadev zaradi neplačevanja obveznosti iz kreditnih pogodb, kar predstavlja 3 % od
1.326 odobrenih kreditnih pogodb Sklada, 2 sporni zadevi iz naslova unovčitve garancij, kar predstavlja 0,08 % od 2.337 aktivnih
garancijskih pogodb, 3 sporne zadeve zaradi neporavnanih računov za stroške vodenja garancij, kar predstavlja 0,1
% od 2.337 aktivnih garancijskih pogodb, 1 sporna zadeva zaradi nepovrnjene subvencije obrestne mere, kar predstavlja 0,04 % od 2.337
aktivnih pogodb o subvencioniranju obrestne mere, 4 sporne zadeve zaradi nepovrnjene spodbude za zagon podjetij v problemskih območjih z
visoko brezposelnostjo, kar predstavlja 1,7 % od 231 sklenjenih pogodb, 20 spornih zadev na podlagi kršitev pogodbenih obveznosti iz naslova pogodb o subvenciji, kar
predstavlja 2 % od 1.000 pogodb o subvenciji, 1 sporna zadeva na podlagi kršitev pogodbenih obveznosti iz naslova pogodb o konvertibilnem
posojilu, 1 sporna zadeva zaradi vezave sredstev iz leta 1996 v banki, nad katero je uveden stečajni
postopek. V 76 odprtih spornih zadevah so se začeli različni sodni postopki. V teku so izvršilni postopki, pravdni postopki in postopki zaradi insolventnosti. V letu 2017 ima Sklad odprtih: 42 izvršilnih postopkov, 15 pravdnih postopkov, 44 prijavljenih terjatev v insolventnih postopkih, od tega:
• 29 postopkov prijavljenih terjatev v postopkih stečaja nad podjetji, • 7 postopkov prijavljenih terjatev v postopkih osebnega stečaja, • 4 postopke prijavljenih terjatev v postopku poenostavljene prisilne poravnave, • 4 postopke zaradi izbrisa podjetij iz sodnega registra brez likvidacije.
Vsi pravdni postopki na sodišču, kjer je Sklad tožeča stranka in terja plačilo dolgovanega zneska, so uspešno rešeni v korist Sklada. Tako Sklad pridobi sodbo kot izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko sodno izterja dolgovane zneske v izvršilnem postopku. V letu 2017 je Sklad po odpovedanih kreditnih pogodbah z 3 dolžniki sklenil pogodbe o poravnavi dolga v notarskih zapisih in se tako izognil sodni izterjavi dolga in pravdnim postopkom, pridobil pa je neposredno izvršljiv naslov. Skupaj je tako sklenjenih 43 pogodb o poravnavi dolga v notarskem zapisu.
P
R A
V N
E Z
A D
E V
E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 61
2.4.5. Poročilo o notranjem nadzoru javnih financ V letu 2017 je Sklad na področju notranjega nadzora izvedel naslednje pomembne izboljšave: Sklad je v letu 2017 s pomočjo tujih strokovnjakinj nadgradil že obstoječi sistem upravljanja s
tveganji in kontrolinga na ravni celotnega poslovanja Sklada.
Prav tako je Sklad v letu 2017 pridobil certifikat o skladnosti poslovanja na področju mikrokreditiranja z Evropskim kodeksom dobrega ravnanja za ponudnike mikrokreditov (European Code of Good Conduct for Microcredit Provision), ki ga na podlagi izvedenega skrbnega pregleda s strani mednarodnih ocenjevalcev izda Evropska komisija. Pridobitev certifikata pomeni za Sklad pomembno izboljšavo, saj je s kar 93% zadostil določbam kodeksa na petih definiranih področjih: odnosi s strankami in vlagatelji, upravljanje, upravljanje s tveganji, standardi poročanja in informacijski sistemi za upravljanje.
V času pridobitve Evropskega kodeksa dobrega ravnanja za ponudnike mikrokreditov so bili v obdobju 18 mesecev (2015 - 2017) tekom evalvacije s strani zunanjega izvajalca (Microfinanza Rating) podrobno pregledani vsi poslovni procesi s poudarkom na klasičnih procesih odobravanja finančnih spodbud, merjenje in obvladovanje tveganj, postopki spremljave rizičnih naložb, podporni informacijski sistemi, usposobljenost kadrov, delo s strankami ter organizacijske razmejitve in tam, kjer je bilo potrebno, ustrezno nadgrajeni, da se je zagotovila skladnost z določbami kodeksa.
V letu 2017 je Sklad aktivno pričel s projektom vključevanja e - poslovanja v vse poslovne
procese Sklada, ki zajema tudi celovit popis vseh aktivnosti posameznih poslovnih procesov Sklada, vključno z revizijskimi sledmi, kar zagotavlja večjo preglednost in možnost izvajanja notranjih kontrol nad celotnim poslovanjem.
Kljub izvedenim izboljšavam ugotavljamo, da obstajajo naslednja pomembna tveganja, ki jih še ne obvladujemo v zadostni meri: tveganje 1: tveganje, ki je povezano z umeritvami Vlade RS in njenih odločitev glede
zagotavljanja finančnih virov za podporo podjetništva v Sloveniji, na katere sam nima vpliva. tveganje 2: tveganje, ki je povezano z vlogo Slovenskega podjetniškega sklada pri izvajanju
finančnih instrumentov v finančni perspektivi 2014 – 2020 v okviru Sklada Skladov, ki je bil formalno ustanovljen novembra 2017 in ga upravlja SID banka Predvideni ukrep: Izražen interes Sklada po aktivnem sodelovanju s SID banko, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in ostalimi akterji glede sodelovanja oz. izvajanja vloge finančnega posrednika za izvajanje finančnih instrumentov v okviru Sklada skladov
tveganje 3: tveganje interne prilagoditve postopkov in organizacije v primeru morebitnih
zakonodajnih sprememb, na katere Sklad nima vpliva Predvideni ukrep: sprotna in aktivna spremljava zakonodajnih sprememb
N
O T
R A
N J
I
N A
D Z
O R
J
A V
N I
H F
I N
A N
C
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 62
2.4.6. Sprotni nadzor in merjenje učinkov Sklad izvaja sprotni nadzor in merjenje učinkov s poudarkom na analizah stopnje izkoriščenosti javnih sredstev, nad uporabo sredstev in ustvarjenimi učinki, kjer pa je potrebno, pa sproti predlaga korektivne ukrepe. Bistven del tega segmenta sprotnega nadzora predstavlja poslovni proces upravljanja s tveganji Sklada. Upravljanje s tveganji je eden od pomembnejših notranjih procesov Sklada, saj je Sklad pri svojem delovanju izpostavljen različnim tveganjem. Posledično je Sklad vzpostavil sistem upravljanja s tveganji pri katerem je sledil praksam finančnih institucij, kar pomeni varno poslovanje in odgovorno upravljanje tveganj. Ustrezno upravljanje tveganj Sklad zagotavlja z vzpostavljeno organizacijsko strukturo, ki je skupaj z delovnimi procesi na Skladu vzpostavljena tako, da je omogočeno doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s predpisi usklajenega poslovanja. Osnova organiziranosti upravljanja tveganj je razmejitev pristojnosti, ki preprečuje nastanek morebitnih napak, poneverb in nepravilnosti ter onemogoča posamezniku samostojno izvedbo produkta od njegove odobritve do izplačila finančnih sredstev, hkrati pa jasno postavljeni cilji na strateški ravni upravljanja tveganj. Aktivnosti za upravljanje tveganj omogočajo, da se lahko sprejemajo kakovostne poslovne odločitve in dosežejo boljši poslovni rezultati. Sklad ima na področju upravljanja tveganj jasno postavljene cilje. Na strateški ravni so cilji upravljanja tveganj naslednji: zagotoviti učinkovit proces upravljanja tveganj, določitev nagnjenosti k prevzemanju tveganj – risk appetite, prepoznavanje in ustrezno upravljanje pomembnih tveganj za Sklad, določitev jasnih mej odgovornosti in pristojnosti v procesu upravljanja tveganj, upravljanje tveganj, ki omogoča doseganje poslovnih ciljev Sklada. Za upravljanje in zmanjševanje tveganj so bili sprejeti določeni interni akti, ki natančno opredeljujejo pravila, aktivnosti, izvedbene in kontrolne postopke delovanja. Najpomembnejši interni akti s področja upravljanja tveganj Sklada so:
N
A D
Z O
R I
N
M
E R
J E
N J
E
U Č
I N
K O
V
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 63
SLIKA: Interni akti Sklada s področja tveganja
Sklad ima za vsako vrsto identificiranega tveganja vzpostavljen učinkovit in ustrezen sistem upravljanja. Celovita obravnava upravljanja tveganja Sklada opredeljuje načine in postopke za njegovo ugotavljanje, merjenje in ocenjevanje, spremljanje ter obvladovanje obstoječega in potencialnega tveganja, ki so zapisani v sprejetih internih aktih Sklada. Sklad z vzpostavljeno organizacijsko strukturo, ki skupaj z delovnimi procesi omogoča doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s predpisi usklajenega poslovanja, in ustreznim sistemom notranjih kontrol učinkovito obvladuje tveganja, ki jim je pri svojem poslovanju izpostavljen. O učinkovitosti in ustreznosti sistema upravljanja tveganj Sklada so redno (letno) informirani tudi člani nadzornega sveta Sklada, ki lahko zraven rednih poročil prejmejo tudi dodatna poročila oz. pojasnila s področja upravljanja tveganj Sklada v skladu s sprejetimi sklepi na sejah nadzornega sveta Sklada. Dodatne aktivnosti sprotnega nadzora se izvajajo tudi v poslovnem procesu kontroling. Na področju kontrolinga je Sklad, v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki, v letu 2017 izvedel nadgradnjo sistema za merjenje realizacije zastavljenih ciljev in morebitno nastalih odmikov. S tem je Sklad dosegel učinkovitejše in preglednejše poročanje o izvedenih aktivnostih v posameznem obdobju, ugotovljenih odmikih in z dodanimi predlogi za izboljšanje oz. nadgradnjo poslovanja. Kontroling je aktivno sodeloval pri oblikovanju in spremembah različnih procesov dela na Sklada. V svojih poročilih in analizah ni ugotavljal samo morebitna odstopanja od zastavljenih ciljev ampak je predlagal tudi konkretne rešitve. V okviru izvajanja svojih aktivnosti so se pripravljale in pregledovale različne pogodbe, ki jih je Sklad sklenil s poslovnimi partnerji, pravilniki in zakonodaja
N
A D
Z O
R I
N
M
E R
J E
N J
E
U Č
I N
K O
V
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 64
s področja financ, računovodstva in finančnih instrumentov. V letu 2017 so bili s strani kontrolinga podani predlogi sprememb in dopolnitev davčne zakonodaje za investitorje, ki vlagajo kapital v mlada visoko tehnološka podjetja in predlogi oblikovanja novih finančnih programov kot sta programa spodbujanja razvoja kompetenc pri mladih in program razvoja trga zasebnih kapitalskih vlaganj. Kontroling je koordiniral in sodeloval tudi pri revizijah zunanjih institucij, ki so opravljale pregled poslovanja Sklada. Najobsežnejša revizija se je nadaljevala iz leta 2016, ko je Urad za nadzor proračuna RS pričel z izvajanjem aktivnosti zaključevanja finančne perspektive 2007 – 2013. Sklad je namreč, v finančni perspektivi 2007 – 2013, večji del finančnih spodbud za MSP izvajal s sredstvi evropske kohezijske politike, zato so se tekom leta izvajale aktivnosti, potrebne za zaključevanje te perspektive. Sklad še ne razpolaga z uradnimi informacijami o zaključku revizije. V mesecu novembru je Urad za nadzor proračuna RS pričel tudi z izvajanjem revizije sistema oz. z ocenjevanjem sistemov upravljanja in nadzora vseh vključenih institucij na področju izvajanja spodbud, financiranih s sredstvi evropske kohezijske politike 2014 – 2020. Revizija se nadaljuje tudi v letu 2018. Skladno z zakonskimi predpisi bila v letu 2017 izvedena tudi notranja revizija Sklada, ki je jo izvajal izbran izvajalec AUDIT IN d.o.o. in je revidirala področje »preveritev zastavljenih postopkov pri odobritvi projektov pri produktu P2R 2016/2017 – spodbude za zagon podjetij na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo (od vsebine prispelih vlog na javne razpise, obdelave vlog in izvedbe odobritve)«, ter področje »preveritev zastavljenih postopkov pri spremljanju izdanih garancij upravičencem«. Posebnih nepravilnosti notranja revizija ni ugotovila.
N
A D
Z O
R I
N
M
E R
J E
N J
E
U Č
I N
K O
V
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 65
3. FINANČNO POSLOVANJE SKLADA Realizacija finančnega načrta Sklada za leto 2017
Pregled bistvenih bilančnih postavk Sklada indeks FINANČNI indeks
REALIZACIJA REALIZACIJA RE2017
/ NAČRT RE2017/ zneski v EUR 2017 2016 RE2016 2017 FN2017
Prihodki
2.071.025
3.085.458
67,1
1.925.200 107,6
Odhodki
1.875.456
1.963.024
95,5
2.365.800 79,3
Presežek prihodkov nad odhodki
195.569
1.122.434
17,4 - 440.600 -
Namensko premoženje - kapital
58.985.247
58.298.289
101,2 58.396.100 101,0
Bilančna vsota
319.527.454
313.166.915
102,0 278.494.870 114,7
Izvenbilančne postavke (garancije, naložbe v DTK,…)
351.243.846
297.757.674
118,0 338.297.000 103,8
Sredstva v upravljanju (PIFI in druga sredstva RS, ki niso v lasti Sklada)
220.151.738
215.375.699
102,2 175.789.600 125,2
Podrobnejši pregled posameznih bilančnih postavk je razviden v finančnih izkazih v računovodskem poročilu. 3.1. Realizacija – bilanca stanja Bilančna vsota Sklada se je v letu 2017 v primerjavi z letom 2016 ter glede na finančni načrt za leto 2017 povečala predvsem zaradi prejetega priliva sredstev v upravljanje za izvajanje razpisa mikrokrediti za problemska območja in prejetih povračil na podlagi pogarancije EIF. Glede na poslovni in finančni načrt realizacija v letu 2017 izkazuje bistveno višje stanje sredstev v upravljanju, kar je predvsem posledica prejetih prilivov sredstev v upravljanje za izvajanje razpisov za problemska območja. Namensko premoženja Sklada se je povečalo predvsem za izkazan presežek prihodkov nad odhodki ter za prejete kupnine iz proračuna. Na podlagi izvedenih razpisov so se v letu 2017 izvedle naložbe oziroma nakazali krediti podjetjem, ki so v primerjavi z realizacijo 2016 in finančnim načrtom za leto 2017 realizirane v višjem znesku. Prav tako je bila realizacija naložb v zakladnico višja v primerjavi z realizacijo v letu 2016 ter finančnim načrtom, kar je posledica dodatno prejetih sredstev v upravljanje. Terjatve za unovčene garancije, ki se od leta 2016 dalje namesto na kotih skupine 17 vodijo na kontih skupine 12, so se v primerjavi z realizacijo 2016 povečale za unovčene garancije, vendar nižje kot je bilo planirano. Dodatno je k tej realizaciji doprineslo tudi to, da se je od MSP izterjal večji znesek iz terjatev za unovčene garancije.
F
I N
A N
Č N
O
P O
S L
O V
A N
J E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 66
3.2. Realizacija - izkaz prihodkov in odhodkov
Prihodki Sklad je za leto 2017 planiral 1.925.200 EUR prihodkov, realiziranih pa je bilo 2.071.025 EUR prihodkov. Prihodki od obresti so se realizirali v nižjem znesku od planiranih, kar je posledica vedno nižjih obrestnih mer na bankah in zakladnici RS. Medtem so se prihodki od prodaje blaga in storitev realizirali v višjem znesku, kar je posledica prejete provizije za upravljanje sredstev, dodatno prejetih v upravljanje. Transferni prihodki, vezani na projekt tehnične pomoči in vsebinske podpore, so se realizirali v nekoliko nižjem obsegu. V letu 2017 so se realizirali tudi prihodki od prodaje osnovnih sredstev in izredni prihodki, katere Sklad ni planiral (priliv od odprodaje osebnega avtomobila in prilivi iz naslova izterjav spornih kreditov). Odhodki V finančnem načrtu za leto 2017 je Sklad planiral 2.365.800 EUR odhodkov, realiziranih pa je bilo 1.875.456 EUR odhodkov. Za leto 2017 je Sklad planiral 1.307.300 EUR odhodkov za plače, vendar se v letu 2017 niso izvedle vse planirane zaposlitve in je Sklad povečan obseg dela reševal z dodatno obremenitvijo obstoječih zaposlenih. Zato so odhodki za plače bili v letu 2017 realizirani v višini 1.171.326 EUR. Prav tako so se izdatki za blago in storitve realizirali za dobrih 20 % nižje od planiranih, kajti Sklad je planiral več aktivnosti ter odhodkov za vsebinsko podporo podjetij, promocijo in samo delovanje Sklada, kot je bilo le teh izvedenih. Tekoči transferi – izplačana subvencija obrestne mere je realizirana v veliko nižjem znesku od planiranega. Glavni vzrok temu je sprememba virov za financiranje subvencije obrestne mere pri razpisu P1 2012 na podlagi zaključevanja finančne perspektive. Tako se je vsa subvencija obrestne mere v letu 2017 namesto iz lastnih sredstev izplačala in izkazala kot zmanjšanje sredstev PIFI MG. Realizirani investicijski odhodki so nižji od planiranih, kajti Sklad je s celovito prenovo informacijskega sistema pričel v drugi polovici leta, kar se bo nadaljevalo tudi v letu 2018. Razlika med prihodki in odhodki V izkazu prihodkov in odhodkov Sklad izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v znesku 195.569 EUR. V finančnem načrtu je bil planiran presežek odhodkov nad prihodki, kar pa se ni realiziralo zaradi razlogov, ki so navedeni v zgornjih pojasnilih.
3.3. Realizacija - izkaz računa finančnih terjatev in naložb
Prejeta vračila danih posojil Sklad je za leto 2017 planiral 6.600.000 EUR vračil depozitov in posojil, realiziranih pa je bilo 7.973.088 EUR. Vračila posojil so se izvajala s strani podjetij na podlagi sklenjenih pogodb, vendar je med letom prihajalo do zamud pri plačilih, zato se je realiziralo nekoliko manj vračil od predvidenih. Vračila dolgoročnih namenskih depozitov so se izvajala na podlagi pogodb oziroma v povezavi z unovčevanjem danih garancij Sklada. Zaradi unovčitev garancij se je del namensko vezanih depozitov predčasno prekinilo, kar ima za posledico višjo realizacijo vračil iz tega naslova kot je bilo planirano.
F
I N
A N
Č N
O
P O
S L
O V
A N
J E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 67
Dana posojila Za leto 2017 je bilo planirano nakazilo mikrokreditov podjetjem iz lastnih sredstev po razpisu P7 2017. Realizacija izkazuje črpan znesek mikrokreditov, ki je nekoliko manjši od planiranega. Razlika med prejetimi in danimi posojili Sklad v letu 2017 izkazuje 3.174.572 EUR več prejetih vračil posojil kot danih posojil.
3.4. Realizacija - izkaz računa financiranja
Skupno povečanje sredstev na računih v letu 2017 je 3.370.141 EUR, kar je več od planiranega.
3.5. Upravljanje s finančnim premoženjem in naložbami sklada
3.5.1. Viri sredstev
V letu 2017 je Sklad iz proračuna prejel: sredstva za izplačilo subvencij podjetjem in subvencije obrestne mere (slovenski proračun in
sredstva EU) v skupnem znesku 4.979.245 EUR, kupnine za povečanje namenskega premoženja Sklada v znesku 136.313 EUR in sredstva za pokritje stroškov projekta tehnične pomoči in vsebinske podpore v znesku 70.904
EUR. Za svoje delovanje je Sklad v letu 2017 razpolagal še z naslednjimi viri: vrnjeni dolgoročni namenski depoziti v vrednosti 6.056.567 EUR, vrnjeni dolgoročni krediti in izterjave v vrednosti 1.916.521 EUR, tekoče prejemke iz upravljanja z namenskim premoženjem, prosto namensko premoženje in sredstva v upravljanju (GS EU 04, GS EU 09, GS TO, GS TP, sredstva PIFI in sredstva PO).
3.6. Naložbe po planiranih aktivnostih v letu 2017
3.6.1. Dolgoročni namenski depoziti
Dani dolgoročni namenski depoziti Na podlagi preteklih Pogodb o medsebojnem sodelovanju je Sklad pri banki vezal dolgoročni depozit v višini 25% izdanih garancij. Pogodba o medsebojnem sodelovanju za leto 2017 pa vezave depozitov na banke ni vključevala. Depozitna pogodba se sklene glede na koriščenje odobrenih kreditov po posameznem razpisu. Doba deponiranja sredstev je enaka dobi vračila kredita z najdaljšo ročnostjo oziroma v skladu z dogovorom. Depozit lahko banka koristi za pokrivanje izgub iz naslova izdanih kreditov na podlagi izdane garancije Sklada, po predhodni pridobitvi soglasja Sklada.
F
I N
A N
Č N
O
P O
S L
O V
A N
J E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 68
Vračila dolgoročnih namenskih depozitov
Deponirana sredstva so v skladu s Pogodbo o medsebojnem sodelovanju vezana pri banki do zadnjega obroka kredita po kreditni pogodbi oziroma je doba deponiranja sredstev po depozitni pogodbi enaka dobi vračila kreditov po kreditnih pogodbah z najdaljšo ročnostjo. V letu 2017 je bilo 10.304.584 EUR vračil dolgoročnih namenskih depozitov, od tega se je na namensko premoženje nanašalo 6.056.567 EUR. Predčasna vračila bančnih kreditov in torej predčasna vračila depozitov pred predvidenim rokom vračila so v letu 2017 znašala 2.054.962 EUR, kar predstavlja 19,94% od skupnega zneska vrnjenih depozitov v celoti. Razlog predčasnih vračil depozitov so zahtevki za unovčitve garancij, za poplačilo katerih je Sklad uporabil vezan namenski depozit pri bankah. Stanje dolgoročnih namenskih depozitov V preglednici spodaj je prikazano stanje dolgoročnih namenskih depozitov na dan 31.12.2017 po virih sredstev:
STANJE DOLGOROČNIH DEPOZITOV 31.12.2017 - PO VIRIH SREDSTEV
Banka Lastna
sredstva Sredstva GS EU 09
Sredstva GS TP MVZT
Sredstva GS PIFI MG
Sredstva GS PIFI MVZT
SKUPAJ
SKUPAJ 14.258.111 17.095.446 1.654.806 4.613.703 4.725.133 42.347.199
SLIKA: Grafični prikaz stanja dolgoročnih depozitov po bankah na dan 31.12.2017
F
I N
A N
Č N
O
P O
S L
O V
A N
J E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 69
3.6.2. Neposredni krediti V letu 2017 sta bila odprta dva javna razpisa za mikrokredite za mikro in mala podjetja in sicer javni razpis za mikrokredite za podjetja na problemskih območjih (P7R 2016) in javni razpis za mikrokredite za mikro in mala podjetja (P7 2017). Razpis P7R 2016 je bil objavljen v letu 2016, s prvim odpiranjem vlog v februarju 2017. Izvedba razpisa je v celoti potekala v letu 2017. Po javnem razpisu P7R 2016 je bilo za kredite črpanih in nakazanih 5.749.897 EUR denarnih sredstev. Do 31.12.2017 je bilo izplačanih 245 kreditnih pogodb. Vir za nakazilo kreditov so bila sredstva iz posojilnega sklada PS PO. V januarju 2017 je bil objavljen javni razpis P7 2017. Po javnem razpisu P7 2017 je bilo črpanih in nakazanih 4.798.516 EUR denarnih sredstev. Do 31.12.2017 je bilo izplačanih 195 kreditnih pogodb. Vir za nakazilo kreditov so bila sredstva Sklada – lastna sredstva. Iz naslova vseh kreditov je bilo v letu 2017 skupaj prejetih 4.262.003 EUR vračil, od tega se na lastni vir nanaša znesek 1.916.521 EUR. Na dan 31.12.2017 je aktivnih 1.157 in prekinjenih 42 kreditnih pogodb. Pri konvertibilnih posojilih je na dan 31.12.2017 aktivnih 54 pogodb in 2 prekinjeni kreditni pogodbi. Pri dveh pogodbah se je izvedla konverzija v kapitalsko naložbo.
3.6.3. Kapitalske naložbe
Tudi v letu 2017 se je izvedel razpis za naložbe semenskega kapitala SK 200. Po javnem razpisu SK 200 2017 in po razpisu SK 200 2016 je bilo skupaj izvedenih naložb v znesku 650.000 EUR in sicer iz sredstev PIFI MVZT. V letu 2017 je bila izvedena konverzija dveh konvertibilnih posojil v kapitalsko naložbo ter skladno z veljavno zakonodajo izvedeno tudi prevrednotenje kapitalskih naložb, tako da skupno stanje kapitalskih naložb na dan 31.12.2017 znaša 1.195.272 EUR.
3.6.4. Nakazila subvencij in nepovratnih sredstev
V letu 2017 je Sklad nakazal za 12.787.863 EUR nepovratnih sredstev, od tega je malim in srednjim podjetjem namenil 3.750.369 EUR nepovratnih sredstev in bankam 9.037.494 EUR v obliki subvencije obrestne mere (iz lastnih virov 35.607 EUR, iz sredstev PIFI MG 5.486.012 EUR, iz sredstev PIFI MVZT 2.286.999 EUR, ostala sredstva pa je prejel iz proračuna po pogodbah, sklenjenih z MGRT). Subvencija obrestne mere predstavlja razliko med tržno obrestno mero banke in znižano obrestno mero, ki se za vsako leto določita v Pogodbi o medsebojnem sodelovanju.
F
I N
A N
Č N
O
P O
S L
O V
A N
J E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 70
3.7. Naložbe prostega namenskega premoženja v letu 2017
Naložbe prostega namenskega premoženja se izvajajo skladno z določbami 26. in 27. člena Zakona o javnih skladih (ZJS-1; Ur.l. RS št. 77/2008). V letu 2017 je Sklad, upoštevaje določbe Pravilnika o nalaganju prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov ter ožjih delov občin, prosta sredstva nalagal v vloge EZR in v depozite na banke. Na dan 31.12.2017 je Sklad izkazoval naslednjo strukturo naložb prostega namenskega premoženja:
STRUKTURA NALOŽB PROSTEGA NAMENSKEGA PREMOŽENJA na dan 31.12.2017
Naložba zneski v EUR delež
1 VP in obveznice RS 293.941 0,66
2 Vloga EZR13 29.784.045 66,91
3 Depozit pri banki14 14.400.000 32,36
4 Gotovina v blagajni in na TRR 29.146 0,07
SKUPAJ 44.507.132 100,0
SLIKA: Prosto namensko premoženje – stanje depozitov na dan 31.12.2017
13 Znesek po posameznih virih v vlogah EZR izkazuje pravilno stanje glede na posamezne vire, čeprav je dejansko v vlogah vezan drugačen znesek; v letu 2018 se bo stanje vlog pravilno uskladilo po virih. 14 Razdelitev depozitov po bankah je prikazana v sliki.
F
I N
A N
Č N
O
P O
S L
O V
A N
J E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 71
3.8. Upravljanje s sredstvi, ki niso v lasti Sklada
Sklad sredstva, ki jih je prejel v upravljanje za izvajanje razpisov in ki niso v njegovi lasti, nalaga glede na določbe pogodbe ter pogoje razpisa. To so sredstva garancijskega sklada EU 04, garancijskega sklada EU 09, sredstva garancijskega sklada TO, garancijskega sklada TP (sredstva bivšega MVZT), sredstva posojilnega sklada PO (problemska območja) in sredstva PIFI. Na dan 31.12.2017 je Sklad izkazoval naslednjo strukturo naložb sredstev, ki niso v lasti Sklada:
Viri sredstev v upravljanju Namenski depoziti
na bankah
Krediti in semenski kapital
MSP Vloga EZR15
Sredstva na TRR Skupaj
1 Garancijski sklad EU 04 0 0 3.143.208 0 3.143.208
2 Garancijski sklad EU 09 17.095.446 0 7.703.858 1.532 24.800.836
3 Garancijski sklad TO 0 0 1.670.271 0 1.670.271
4 Garancijski sklad TP 1.654.806 0 8.455.870 0 10.110.676
5 PIFI MG 0 0 36.833.603 4.277 36.837.880
6 GS PIFI MG 4.613.703 0 52.781.618 112 57.395.433
7 PS PIFI MG 0 6.544.985 6.297.622 0 12.842.607
8 PIFI MVZT 0 4.580.272 11.388.319 0 15.968.591
9 GS PIFI MVZT 4.725.133 0 6.073.738 1.466 10.800.337
10 PIFI ESS 0 628.993 21.928.513 0 22.557.506
11 PS PO 0 5.629.054 18.395.339 0 24.024.393
SKUPAJ 28.089.088 17.383.304 174.671.959 7.387 220.151.738
3.9. Izvajanje nalog po sporazumu z MGRT o vodenju finančnih pogodb
Na podlagi Sporazuma o izvajanju finančnih in pravnih storitev, sklenjenega z Republiko Slovenijo, Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, je bil Sklad pooblaščen, da je v imenu in za račun Republike Slovenije, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, od leta 2012 dalje opravlja finančno računovodske storitve. Sklad na podlagi tega izvaja spremljavo in vodenje kreditnih pogodb na podlagi dodeljenih pomoči, danih za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah in kreditne pogodbe, na podlagi pravnih posledic prisilne poravnave določene družbe. Prav tako je zadolžen za pripravo finančnih podatkov, skladno z navodili, ki jih prejeme s strani pristojnih služb Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Sklad na podlagi te pogodbe vodi 13 aktivnih kreditnih pogodb. Dela potekajo tekoče, skladno s Sporazumom. Za omenjeno storitev v skladu s Sporazumom Sklad ne prejema nobenih provizij ali povračil stroškov. Skladno z internimi ocenami pa izvajanje storitev, povezanih z omenjen sporazumom, predstavlja za Sklad dodaten strošek. Ocena stroškov zaposlenih, ki opravljajo dela, povezano s to pogodbo ter za materialne stroške, znaša za leto 2017 cca 5.000 EUR.
15 Znesek po posameznih virih v vlogah EZR izkazuje pravilno stanje glede na posamezne vire, čeprav je dejansko v vlogah vezan drugačen znesek; v letu 2018 se bo stanje vlog pravilno uskladilo po virih.
F
I N
A N
Č N
O
P O
S L
O V
A N
J E
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 72
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 73
R A Č U N O V O D S K O
P O R O Č I L O
2 0 1 7
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 74
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 75
Poročilo neodvisnega revizorja
P
O R
O Č
I L
O R
E V
I Z
O R
J A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 76
P
O R
O Č
I L
O R
E V
I Z
O R
J A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 77
P
O R
O Č
I L
O R
E V
I Z
O R
J A
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 78
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 79
1. RAČUNOVODSKI IZKAZI
BILANCA STANJA NA DAN 31.12. indeks FINANČNI indeks
zneski v EUR REALIZACIJA REALIZACIJA RE2017/ NAČRT RE2017/
Konto Naziv konta Pojasnila točka 2017 2016 RE2016 2017 FN2017
SREDSTVA
DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU 51.971.406 54.997.988 94,5 48.841.400 106,4
00 NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AČR 2.3.1. 436.375 390.208 111,8 480.000 90,9
01 POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV 2.3.1. 346.659 325.422 106,5 360.000 96,3
02 NEPREMIČNINE 2.3.1. 1.338.369 1.338.369 100,0 1.338.400 100,0
03 POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN 2.3.1. 200.755 160.604 125,0 190.000 105,7
04 OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 2.3.1. 401.466 391.630 102,5 503.000 79,8
05 POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPRED OS 2.3.1. 278.145 263.147 105,7 330.000 84,3
06 DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 2.3.2. 1.195.272 1.270.105 94,1 2.400.000 49,8
07 DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI 2.3.2. 49.425.483 52.356.849 94,4 45.000.000 109,8
08 DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA - - - - -
KRATKOROČNA SREDSTVA , RAZEN ZALOG IN AČR 267.556.048 258.168.927 103,6 229.653.470 116,5
10 DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČ VRED 2.3.3. 22 38 57,9 20 110,0
11 DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FIN. USTANOVAH 2.3.4. 36.511 45.982 79,4 50.000 73,0
12 KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV 2.3.5. 23.660.671 21.614.391 109,5 10.000 -
14 KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV EKN. 2.3.5. 204.460.643 195.781.066 104,4 167.688.450 121,9
15 KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE 2.3.6. 29.619.623 30.766.554 96,3 20.000.000 148,1 16 KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA 2.3.7. 473.500 321.463 147,3 55.000 860,9
17 DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE 2.3.8. 4.658.739 4.786.166 97,3 36.100.000 12,9
18 NEPLAČANI ODHODKI 2.3.9. 158.182 290.715 54,4 250.000 63,3
19 AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 2.3.10. 4.488.157 4.562.552 98,4 5.500.000 81,6
ZALOGE - - - - -
36 ZALOGA BLAGA - - - - -
AKTIVA SKUPAJ 319.527.454 313.166.915 102,0 278.494.870 114,7
99 AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 2.3.13. 351.243.846 297.757.674 118,0 338.297.000 103,8
-
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PČR 2.3.11. 34.277.398 32.372.049 105,9 37.260.000 92,0
21 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH 84.131 84.111 100,0 110.000 76,5
22 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV 50.649 51.331 98,7 50.000 101,3
23 DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA 4.507.572 4.680.240 96,3 5.300.000 85,0
24 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV E.K.N. 4.490.113 4.768.808 94,2 5.800.000 77,4
28 NEPLAČANI PRIHODKI 25.144.933 22.787.559 110,3 26.000.000 96,7
29 PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE - - - - -
LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 2.3.12. 285.250.056 280.794.866 101,6 241.234.870 118,2
90 SPLOŠNI SKLAD - - - -
91 REZERVNI SKLAD 128.234.223 126.359.943 101,5 108.500.000 118,2
92 DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE - - - -
940 SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH 58.985.247 58.298.289 101,2 58.396.100 101,0
96 DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI 10.110.677 10.783.011 93,8 10.311.000 98,1
97 DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 84.141.225 81.722.805 103,0 60.427.100 139,2
980 OBVEZNOSTI ZA NEOPR. SREDSTVA IN OPREDM. OSN.SRED. 1.350.651 1.371.034 98,5 1.441.400 93,7
981 OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE 1.670.271 1.502.022 111,2 1.401.500 119,2
985 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI 757.762 757.762 100,0 757.770 100,0
986 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI - - - -
PASIVA SKUPAJ 319.527.454 313.166.915 102,0 278.494.870 114,7
99 PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE 2.3.13. 351.243.846 297.757.674 118,0 338.297.000 103,8
R A
Č U
N O
V O
D S
K O
P
O R
O Č
I L
O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 80
IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV SKLADA REALIZACIJA REALIZACIJA indeks FINANČNI Indeks obdobju od 01.01. do 31.12. zneski v EUR 2017 2016 RE2017/ NAČRT 2017 RE2017/ konto Naziv konta Pojasnila točka zneski v EUR zneski v EUR RE2016 zneski v EUR FN2017
I. SKUPAJ PRIHODKI 2.071.025 3.085.458 67,1 1.925.200 107,6
TEKOČI PRIHODKI 1.995.921 2.444.247 81,7 1.815.500 109,9
70 DAVČNI PRIHODKI
71 NEDAVČNI PRIHODKI 2.4.1.1. 1.995.921 2.444.247 81,7 1.815.500 109,9
710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 2.4.1.1. 333.310 504.849 66,0 553.500 60,2
7100 Prihodki od udeležbe na dobičku - - - - -
7102 Prihodki od obresti 333.310 504.849 66,0 553.500 60,2
7103 Prihodki od premoženja - - - -
713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 2.4.1.1. 1.645.841 1.801.871 91,3 1.262.000 130,4
7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.645.841 1.801.871 91,3 1.262.000 130,4
714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 2.4.1.1. 16.770 137.527 12,2 - -
7141 Drugi nedavčni prihodki 16.770 137.527 12,2 - -
72 KAPITALSKI PRIHODKI 2.4.1.2. 4.200 - - - -
720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 4.200 - - - -
7200 Prihodki od prodaje zgradb in prostorov - - - - -
7201 Prihodki od prodaje prevoznih sredstev 4.200 - - - -
7202 Prihodki od prodaje opreme - - - - -
73 PREJETE DONACIJE -
74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.4.1.3. 70.904 641.211 11,1 109.700 64,6
7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 24.973 534.482 4,7 - -
7403 Prejeta sredstva iz drugih javnih skladov - - - - -
741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽ. PRORAČUNA IZ SREDSTEV EU 45.931 106.729 43,0 109.700 41,9
7410 Prejeta sredstva iz drž. proračuna iz sred. EU - - - - -
7412 Prejeta sredstva iz drž. proračuna iz sred. EU za strukt.pol. - 106.729 - 109.700 -
7413 Prejeta sredstva iz drž. proračuna iz sred. EU za obdobje od 2014-2020 45.931 - - - -
II. SKUPAJ ODHODKI 1.875.456 1.963.024 95,5 2.365.800 79,3
40 TEKOČI ODHODKI 2.4.1.4. 1.752.709 1.827.587 95,9 2.045.800 85,7
400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 1.016.450 936.520 108,5 1.135.100 89,5
4000 Plače in dodatki 899.230 842.726 106,7 1.042.400 86,3
4001 Regres za letni dopust 26.082 21.443 121,6 27.500 94,8
4002 Povračila in nadomestila 46.373 44.849 103,4 64.200 72,2
4003 Sredstva za delovno uspešnost 35.537 22.119 160,7 - -
4004 Nadurno delo 1.510 1.268 119,1 - -
4009 Drugi izdatki zaposlenim 7.718 4.115 187,6 1.000 771,8
401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 154.876 141.763 109,2 172.200 89,9
4010 Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 82.861 76.546 108,2 92.300 89,8
4011 Prispevki za zdravstveno zavarovanje 66.382 61.433 108,1 73.900 89,8
4012 Prispevki za zaposlovanje 604 1.133 53,3 630 95,9
4013 Prispevki za starševsko varstvo 936 867 108,0 1.050 89,1
4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja 4.093 1.784 229,4 4.320 94,7
402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 581.383 749.304 77,6 738.500 78,7
4020 Pisarniški in splošni material in storitve 95.902 105.276 91,1 181.500 52,8
4021 Posebni material in storitve 1.415 1.457 97,1 2.000 70,8
4022 Energija, voda, komunalne storitve, komunikacije 58.494 53.095 110,2 62.500 93,6
4023 Prevozni stroški in storitve 9.302 9.381 99,2 16.500 56,4
4024 Izdatki za službena potovanja 15.970 13.604 117,4 20.000 79,9
4025 Tekoče vzdrževanje 78.003 75.955 102,7 84.000 92,9
4026 Najemnine in zakupnine (leasing) 58.267 73.484 79,3 63.000 92,5
4028 Davek na izplačane plače - - - - -
4029 Drugi operativni odhodki 264.030 417.052 63,3 309.000 85,4
409 SREDSTVA IZLOČENA V REZERVE - - - - -
4098 Rezervacije za kreditna tveganja v javnih skladih - - - - -
41 TEKOČI TRANSFERI 2.4.1.5. 35.607 54.573 65,2 150.000 23,7
410 SUBVENCIJE 35.607 54.573 65,2 150.000 23,7
4101 Subvencioniranje obresti finančnim institucijam - - - - -
4102 Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom 35.607 54.573 65,2 150.000 23,7
413 DRUGI DOMAČI TEKOČI TRANSFERI - - - - -
4134 Tekoči transferi v državni proračun - - - - -
42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.4.1.6. 87.140 80.864 107,8 170.000 51,3
420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 87.140 80.864 107,8 170.000 51,3
4200 Nakup zgradb in prostorov - - - - -
4201 Nakup prevoznih sredstev 24.200 - - 30.000 80,7
4202 Nakup opreme 16.773 54.633 30,7 50.000 33,5
4203 Nakup drugih osnovnih sredstev - - - - -
4205 Investicijsko vzdrževanje in obnove - - - - -
4206 Nakup zemljišč in naravnih bogastev - - - - -
4207 Nakup nematerialnega premoženja 46.167 26.231 176,0 90.000 51,3
43 INVESTICIJSKI TRANSFERI - - - - -
III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI/ 195.569 1.122.434 17,4 - 440.600 -
PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI 2.4.1.7.
R
A Č
U N
O V
O D
S K
O
P O
R O
Č I
L O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 81
RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB REALIZACIJA REALIZACIJA indeks FINANČNI indeks
v obdobju od 1.1. do 31.12. zneski v EUR 2017 2016 RE2017/ NAČRT 2017 RE2017/ konto naziv konta Pojasnila točka zneski v EUR zneski v EUR RE2016 zneski v EUR FN2017
75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 7.973.088 6.314.389 126,3 6.600.000 120,8
PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 2.4.2.1. 7.973.088 6.314.389 126,3 6.600.000 120,8
7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 29.043 51 - - -
7501 Prejeta vračila danih posojil od javnih skladov 1.777.680 1.558.975 114,0 1.500.000 118,5
7503 Prejeta vračila danih posojil od finančnih institucij 6.056.567 4.218.897 143,6 4.600.000 131,7
7504 Prejeta vračila danih posojil od privatnih podjetij 109.798 536.466 20,5 500.000 22,0
751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV - - - - -
7512 Sredstva, pridobljena s prodajo kapitalskih deležev - - - - -
752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE - - - - -
44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 4.798.516 - - 5.000.000 96,0
440 DANA POSOJILA 2.4.2.2. 4.798.516 - - 5.000.000 96,0
4400 Dana posojila posameznikom in zasebnikom - - - - -
4402 Dana posojila javnim podjetjem - - - - -
4403 Dana posojila finančnim institucijam - - - - -
4404 Dana posojila privatnim podjetjem 4.798.516 - - 5.000.000 96,0
441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB - - - - -
4410 Povečanje kapitalskih deležev v javnih podjetjih - - - - -
4411 Povečanje kapitalskih deležev v finančnih institucijah - - - - -
4412 Povečanje kapitalskih deležev v privatnih podjetjih - - - - -
4413 Skupna vlaganja (joint ventures) - - - - -
4414 Povečanje kapitalskih deležev v tujino - - - - -
4415 Povečanje drugih finančnih naložb - - - - -
442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE PODJETIJ - - - - -
VI/1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA 3.174.572 6.314.389 50,3 1.600.000 198,4
KAPITALSKIH DELEŽEV 2.4.2.2.
R A
Č U
N O
V O
D S
K O
P
O R
O Č
I L
O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 82
RAČUN FINANCIRANJA REALIZACIJA REALIZACIJA indeks FINANČNI indeks
v obdobju od 1.1. do 31.12. zneski v EUR 2017 2016 RE2017/ NAČRT 2017 RE2017/
konto naziv konta Pojasnila točka zneski v EUR zneski v EUR RE2016 zneski v EUR FN2017
50 VII. ZADOLŽEVANJE - - - - -
500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE
5000 Najeti krediti pri Banki Slovenije 5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah 5002 Najeti krediti pri drugih finančnih institucijah 5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih 5004 Sredstva, pridobljena z izdajo vrednostnih papirjev na domačem trgu
501 ZADOLŽEVANJE V TUJINI 5010 Najeti krediti pri mednarodnih finančnih institucijah 5011 Najeti krediti pri tujih vladah 5012 Najeti krediti pri tujih poslovnih bankah in finančnih institucijah 5013 Najeti krediti pri drugih tujih kreditodajalcih 5014 Sredstva, pridobljena z izdajo vrednostnih papirjev v tujini
55 VIII. ODPLAČILA DOLGA - - - - -
550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA
5500 Odplačila kreditov Banki Slovenije 5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 5502 Odplačila kreditov drugim finančnim institucijam 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem 5504 Odplačila glavnice vrednostnih papirjev izdanih na domačem trgu
551 ODPLAČILA DOLGA V TUJINO 5510 Odplačila dolga mednarodnim finančnim institucijam 5511 Odplačila dolga tujim vladam 5512 Odplačila dolga tujim bankam in finančnim institucijam 5513 Odplačila dolga drugim tujim kreditodajalcem 5514 Odplačila glavnice vrednostnih papirjev izdanih na tujih trgih
IX/1 NETO ZADOLŽEVANJE - - - - -
IX/2 NETO ODPLAČILO DOLGA
X POVEČANJE/ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH 2.4.3. 3.370.141 7.436.823 45,3 1.159.400 290,7
R
A Č
U N
O V
O D
S K
O
P O
R O
Č I
L O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 83
2. POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM SKLADA ZA LETO 2017
2.1. Uvod
Računovodski izkazi za leto 2017 so izdelani v skladu s Pravilnikom o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur. l. RS št. 115/02 in spremembe). Podatki v računovodskih izkazih upoštevajo: Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur.
l. RS št. 134/2003 in spremembe), Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe
javnega prava (Ur. l. RS št. 112/2009 in spremembe), Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih
sredstev (Ur. l. RS št. 45/2005 in spremembe), Zakon o računovodstvu (Ur. l. RS št. 23/1999), Zakon o javnih financah (Ur. l. RS št. 11/2011 – uradno prečiščeno besedilo in spremembe)
ter Slovenske računovodske standarde in druge računovodske predpise, ki veljajo za proračun,
proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. Direktorica Sklada je dne 28.02.2018 potrdila in sprejela računovodske izkaze in pojasnila oziroma računovodske usmeritve k računovodskim izkazom ter predstavljeno letno poročilo za leto 2017.
2.2. Pomembnejše računovodske smernice Sredstva in obveznosti do virov sredstev Sklada se pripoznajo, merijo in prevrednotujejo v skladu z določbami slovenskih računovodskih standardov, če ni opredeljeno z Zakonom o računovodstvu, Pravilnikom o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava ali drugim predpisom, ki ga izda minister pristojen za finance. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se izkazuje skupinsko/posamično kot drobni inventar. Opredmetena osnovna sredstva se po sodilu istovrstnosti uvrščajo med opremo ne glede na posamično vrednosti, ki je lahko večja ali manjša od 500 evrov. Stvari drobnega inventarja (pisarniški pripomočki, okrasni predmeti, drobno orodje ipd.), katerih posamične vrednosti po obračunih dobaviteljev ne presegajo 500 evrov, se razporedijo med material. Neopredmetena sredstva, katerih posamične vrednosti ne presegajo 500 evrov, se štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se vrednotijo po nabavni vrednosti oziroma po ocenjeni vrednosti, če nabavna vrednost ni znana.
R A
Č U
N O
V O
D S
K O
P
O R
O Č
I L
O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 84
Za osnovna sredstva je rok odpisa določen s stopnjami rednega odpisa. Preglednica: STOPNJE REDNEGA ODPISA Naziv
Letna stopnja v %
stavbe iz trdega materiala 3,0%
pohištvo 12,0%
osebni avtomobili 12,5% oprema za PTT promet 10,0%
oprema za radijski in televizijski promet 15,0%
oprema za ogrevanje, ventilacijo in vzdrževanje prostorov 20,0% programska oprema 20,0%
računalniki 50,0%
druga računalniška oprema 25,0% ostala oprema 20,0%
Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev, predvsem nepremičnin, se lahko opravi, če knjigovodski podatki o njihovi nabavni vrednosti pomembno odstopajo od nabavne vrednosti primerljivih enakih ali podobnih sredstev. Prevrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev zaradi oslabitve se lahko opravi tudi, če njihova knjigovodska vrednost pomembno presega nadomestljivo vrednost. Finančne naložbe Finančne naložbe se pri začetnem pripoznavanju razvrstijo v skupino za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Izmerijo se po nabavni vrednosti, ki je nakupna vrednost, povečana za stroške posla. Finančne naložbe v podjetja, ki kotirajo na borzi, se vrednotijo po pošteni vrednosti v skladu z računovodskimi standardi. Nabavna vrednost finančnih naložb iz brezplačno pridobljenih vrednostnih papirjih se izkaže v velikosti nominalne vrednosti vrednostnega papirja, popravljene za zneske obresti oziroma donose, ki so vsebovani v vrednostnem papirju in se nanašajo na prihodnost. Za znesek nabavne vrednosti finančne naložbe se izkaže obveznost do lastnih virov sredstev. Finančne naložbe se izkazujejo po načelu denarnega toka kot izdatki oziroma kot prejemki, razen naložb začasno prostih denarnih sredstev. Finančne naložbe se izkazujejo v poslovnih knjigah kot dolgoročne in kratkoročne v skladu s kontnim načrtom. Obračunane obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb se obravnavajo kot samostojna terjatev. Pri kratkoročnih finančnih naložbah pa povečujejo njihove zneske ali se izkazujejo kot samostojne terjatve. Dogovorjena sprememba vrednosti dolgoročnih finančnih naložb, ki izhaja iz določb pogodbe ali pogojev izdaje vrednostnega papirja, povečuje oziroma zmanjšuje vrednost teh finančnih naložb. Dogovorjena sprememba vrednosti kratkoročnih finančnih naložb, ki izhaja iz določb pogodbe ali pogojev izdaje vrednostnega papirja, se obravnava kot obrestovanje. Prihodki oziroma odhodki se priznajo ob unovčenju. Oslabitve dolgoročnih in kratkoročnih naložb se ne opravljajo, odpisi naložb pa zmanjšujejo ustrezne obveznosti do virov sredstev.
R A
Č U
N O
V O
D S
K O
P
O R
O Č
I L
O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 85
Prevrednotenje finančnih naložb, izmerjenih po nabavni vrednosti, se zaradi okrepitve in oslabitve ne opravlja. Ne glede na prejšnji stavek, se finančna naložba, vrednotena po nabavni vrednosti, po začetnem pripoznanju vrednoti v odstotku od celotne vrednosti kapitala podjetja, v katerem ima Sklad finančno naložbo. Na osnovi dokumentacije o stanju finančne naložbe (potrjena oziroma s strani organa upravljanja podjetja sprejeta bilanca stanja), pridobljene s strani podjetja, se ustrezno popravi vrednost naložbe in vrednost vira sredstev. Terjatve Terjatve se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin. Obračunane dogovorjene obresti in drugi donosi dolgoročnih terjatev se obravnavajo kot samostojna terjatev. Obračunane obresti in drugi donosi kratkoročnih terjatev se lahko izkazujejo kot samostojna terjatev ali pa povečujejo znesek kratkoročne terjatve. Prihodki se priznajo ob unovčenju. Dogovorjene spremembe vrednosti dolgoročnih terjatev povečujejo oziroma zmanjšujejo vrednosti teh terjatev, dogovorjeno spremembe vrednosti kratkoročnih terjatev pa se obravnavajo kot obrestovanje in se kot prihodek ali odhodek priznajo ob unovčenju. Vrednosti dolgoročnih in kratkoročnih terjatev se ne popravljajo, odpisi terjatev pa zmanjšujejo obveznosti do virov teh sredstev. Denarna sredstva Denarna sredstva se pri začetnem pri poznavanju izkazujejo v znesku, ki izhaja iz ustrezne listine. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema. Denarna sredstva v tuji valuti se na koncu obračunskega obdobja izkažejo v vrednosti domače valute, obračunani po referenčnih tečajih Evropske centralne banke. Za razliko, nastalo zaradi uskladitve, se izkaže povečanje ali zmanjšanje obveznosti do virov sredstev. Obveznosti Obveznosti se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku. Obračunane obresti in druga povečanja dolgoročnih obveznosti se obravnavajo kot samostojna obveznost pri kratkoročnih obveznostih pa se lahko obravnavajo kot samostojna obveznost ali pa povečujejo kratkoročno obveznost. Sprememba vrednosti dolgoročnih obveznosti povečuje oziroma zmanjšuje vrednost teh obveznosti. Sprememba vrednosti kratkoročnih obveznosti se obravnava kot obrestovanje. Obračunane obresti in druga povečanja kratkoročnih obveznosti se priznajo kot odhodki ob njihovem unovčenju. Zamudne obresti, zaračunane zaradi nepravočasnega plačila obveznosti, se obravnavajo kot odhodek tiste vrste, na katerega se nanašajo. Odpis obveznosti se izkazuje kot zmanjšanje neplačanih odhodkov ali prejemkov oziroma kot povečanje ustrezne obveznosti do virov sredstev.
R A
Č U
N O
V O
D S
K O
P
O R
O Č
I L
O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 86
Rezervacije za kreditna tveganja Sklad oblikuje rezervacije za kreditna tveganja v skladu s smiselno uporabo predpisov Banke Slovenije, in sicer z razporeditvijo postavk v bonitetne skupine. V posameznem primeru visoko tveganega produkta Sklad oblikuje 100% rezervacije za kreditno tveganje v skladu s sklenjeno pogodbo z enim od ministrstev RS. Pri produktih P7, SK 50 in SK 75, kjer se krediti delno ali v celoti izplačujejo iz sredstev PIFI oziroma sredstev, prejetih v upravljanje, se rezervacije dodatno ne oblikujejo; izguba se bo krila iz ustreznega posojilnega sklada PIFI, pri produktih P7 pa se del posojilnega sklada, ki predstavlja t.i. vir za kritje prve izgube, izkazuje na kontih skupine 91. Rezervacije za kreditna tveganja se izkazujejo znotraj kontov skupine 91 - rezervni sklad, znotraj kontov skupine 96 - dolgoročne finančne obveznosti in znotraj kontov skupine 98 - obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje. Neplačani prihodki in neplačani odhodki Znesek prihodkov in odhodkov se ob nastanku poslovnega dogodka, ki je podlaga za njihovo izkazovanje, do izpolnitve pogojev za njihovo pripoznavanje po načelu denarnega toka izkazujejo kot posebna postavka časovnih razmejitev in sicer kot neplačani prihodki in neplačani odhodki. Izkazovanje prihodkov in odhodkov Po Zakonu o računovodstvu se prihodki in odhodki priznavajo po načelu denarnega toka (plačane realizacije). To pomeni, da se prihodek oziroma odhodek prizna, ko je izpolnjeno:
poslovni dogodek, ki ima za posledico izkazovanje prihodkov oziroma odhodkov je nastal ter
je prišlo do prejema ali izplačila denarja oziroma njegovega ekvivalenta. Zneski prihodkov in odhodkov se v času od nastanka poslovnega dogodka, ki je podlaga za njihovo izkazovanje, do izpolnitve pogojev iz prvega odstavka tega člena za njihovo pri poznavanje, izkazujejo kot posebna postavka časovnih razmejitev. Stroški, ki sestavljajo nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva oziroma neopredmetenega sredstva, kakor tudi stroški investicijskega vzdrževanja, se pripoznajo kot investicijski odhodki v obračunskem obdobju, ko so bili plačani. Zneski popravkov nabavne vrednosti se ne obravnavajo kot strošek amortizacije oziroma prevrednotovalni odhodek, temveč zmanjšujejo obveznost do virov sredstev. Prejemki in izdatki Prejemki in izdatki se nanašajo na finančne naložbe in najemanje posojil. Izdatki in prejemki za dana in vrnjena posojila se priznajo ob nakazilu posojila oziroma ob plačilu kupnine za kapitalski delež oziroma ob prejemu kupnine za prodajo kapitalskega deleža. Naložbe začasno prostih sredstev se ne izkazujejo kot izdatki in prejemki. Z najemanjem posojil so povezani izdatki in prejemki, ki se prikazujejo posebej v okviru zadolževanja in odplačevanja dolgov. Davki Sklad kot davčni zavezanec po Zakonu o DDV v glavnem opravlja finančne storitve, ki so oproščene plačila DDV. Sklad le občasno izdaja račune za opravljen promet blaga in storitev, kjer je zavezan za plačilo DDV (odprodaja starih osnovnih sredstev, prodaja terjatev ipd.). Ker Sklad nima pravice do odbitka vstopnega DDV, se celotna vrednost prejetega računa, ki vsebuje tudi DDV, izkaže kot odhodek.
R
A Č
U N
O V
O D
S K
O
P O
R O
Č I
L O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 87
Sklad je zavezan k plačilu davka na finančne storitve od provizij, ko jih zaračuna podjetjem pri odobritvi kreditov in garancij. Sklad je tudi zavezanec za davek od dohodkov pravnih oseb. Na podlagi Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Ur. l. RS 109/07 in 68/09), ki za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, ki se izvzemajo iz davčne osnove, šteje tudi sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov in namenska javna sredstva. Pri javnih skladih pa pod določenimi pogoji za dohodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, ki se izvzemajo iz davčne osnove, šteje tudi dohodke iz naložb premoženja javnega sklada, obresti od podeljenih kreditov in dohodke iz dajanja premoženja v finančni zakup.
R
A Č
U N
O V
O D
S K
O
P O
R O
Č I
L O
2.3. Pojasnila k postavkam bilance stanja
2.3.1. Neopredmetena sredstva in opredmetena sredstva v upravljanju
Leto 2017 v EUR PREGLEDNICA: STANJE IN GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV V LETU 2017
Nabavna vrednost
(1.1.)
Popravek vrednosti
(1.1.)
Povečanje nabavne
vrednosti
Povečanje popravka vrednosti
Zmanjšanje nabavne
vrednosti
Zmanjšanje popravka vrednosti
Amortizacija Neodpisana
vrednost (31.12.)
Prevrednotenje zaradi okrepitve
Prevrednotenje zaradi oslabitve
I. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v upravljanju
2.120.207 749.173 86.382 0 30.378 30.378 106.765 1.350.651 0 0
Dolgoročne premoženjske pravice
390.208 325.422 46.167 0 0 0 21.237 89.716 0 0
Zgradbe
1.338.369 160.604 0 0 0 0 40.151 1.137.614 0 0
Oprema
335.818 221.773 16.015 0 7.510 7.510 39.835 90.225 0 0
Druga opredmetena osnovna sredstva
55.812 41.374 24.200 0 22.868 22.868 5.542 33.096 0 0
II. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v lasti
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
III. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v finančnem najemu
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 89
Leto 2016 v EUR PREGLEDNICA: STANJE IN GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV V LETU 2016
Nabavna vrednost
(1.1.)
Popravek vrednosti
(1.1.)
Povečanje nabavne
vrednosti
Povečanje popravka vrednosti
Zmanjšanje nabavne
vrednosti
Zmanjšanje popravka vrednosti
Amortizacija Neodpisana
vrednost (31.12.)
Prevrednotenje zaradi okrepitve
Prevrednotenje zaradi oslabitve
I. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v upravljanju
2.063.032 676.427 81.029 8 23.854 23.854 96.592 1.371.034 0 0
Dolgoročne premoženjske pravice
368.348 318.802 32.826 0 10.966 10.966 17.586 64.786 0 0
Zgradbe
1.338.369 120.453 0 0 0 0 40.151 1.177.765 0 0
Oprema
300.503 199.323 48.203 8 12.888 12.888 35.330 114.045 0 0
Druga opredmetena osnovna sredstva
55.812 37.849 0 0 0 0 3.525 14.438 0 0
II. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v lasti
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
III. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v finančnem najemu
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
V letu 2017 je Sklad uporabljal stopnje odpisa, določene s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev. Obračunana je bila amortizacija v znesku 106.765 EUR. Za znesek rednega odpisa so se zmanjšale obveznosti za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva (konto 980). V letu 2017 je bil izvedena nabava programske opreme za računalnike, nabava fotokopirnega stroja, osebnega avtomobila in druge računalniške opreme. Iz registra osnovnih sredstev se je izločilo del v celoti odpisane in dotrajane računalniške ter druge opreme. Za nabavo opredmetenih in neopredmetenih sredstev je Sklad uporabil lastna denarna sredstva.
R
A Č
U N
O V
O D
S K
O
P O
R O
Č I
L O
2.3.2. Dolgoročne finančne naložbe in posojila
Leto 2017 v EUR PREGLEDNICA: STANJE IN GIBANJE DOLGOROČNIH FINANČNIH NALOŽB IN POSOJIL V LETU 2017
Znesek naložb
in danih posojil
(1.1.)
Znesek popravkov
naložb in danih
posojil (1.1.)
Znesek povečanja
naložb in danih posojil
Znesek povečanj
popravkov naložb in
danih posojil
Znesek zmanjšanja
naložb in danih posojil
Znesek zmanjšanja popravkov
naložb in danih posojil
Znesek naložb in danih
posojil (31.12.)
Znesek popravkov
naložb in danih posojil (31.12.)
Knjigovodska vrednost naložb in danih posojil
(31.12.)
Znesek odpisanih
naložb in danih posojil
I. Dolgoročne finančne naložbe
1.500.000 229.895 783.122 857.955 0 0 2.283.122 1.087.850 1.195.272 0
A. Naložbe v delnice 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Naložbe v delnice v privatna podjetja
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
B. Naložbe v deleže 1.500.000 229.895 783.122 857.955 0 0 2.283.122 1.087.850 1.195.272 0
Naložbe v deleže v privatna podjetja
1.500.000 229.895 783.122 857.955 0 0 2.283.122 1.087.850 1.195.272 0
II. Dolgoročno dana posojila in depoziti
82.161.006 0 17.175.613 0 21.405.341 0 77.931.278 0 77.931.278 0
A. Dolgoročno dana posojila
13.890.274 0 11.558.413 0 4.558.549 0 20.890.138 0 20.890.138 0
Dolgoročno dana posojila posameznik.
2.486.296 0 2.636.676 0 758.469 0 4.364.503 0 4.364.503 0
Dolgoročno dana posojila j. skladom
2.906.594 0 0 0 1.593.916 0 1.312.678 0 1.312.678 0
Dolgoročno dana posojila priv podjetjem
8.497.384 0 8.921.737 0 2.206.164 0 15.212.957 0 15.212.957 0
B. Dolgoročno dana posojila z odkupom VP
1.413.987 0 17.200 0 1.137.246 0 293.941 0 293.941 0
Domačih vrednostnih papirjev
1.413.987 0 17.200 0 1.137.246 0 293.941 0 293.941 0
C. Dolgoročno dani depoziti
66.856.745 0 5.600.000 0 15.709.546 0 56.747.199 0 56.747.199 0
Dolgoročno dani depoziti posl. bankam
66.856.745 0 5.600.000 0 15.709.546 0 56.747.199 0 56.747.199 0
III. Skupaj 83.661.006 229.895 17.958.735 857.955 21.405.341 0 80.214.400 1.087.850 79.126.550 0
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 92
Leto 2016 v EUR
PREGLEDNICA: STANJE IN GIBANJE DOLGOROČNIH FINANČNIH NALOŽB IN POSOJIL V LETU 2016
Znesek naložb
in danih posojil
(1.1.)
Znesek popravkov
naložb in danih
posojil (1.1.)
Znesek povečanja
naložb in danih posojil
Znesek povečanj
popravkov naložb in
danih posojil
Znesek zmanjšanja
naložb in danih posojil
Znesek zmanjšanja popravkov
naložb in danih posojil
Znesek naložb in danih
posojil (31.12.)
Znesek popravkov
naložb in danih posojil (31.12.)
Knjigovodska vrednost naložb in danih posojil
(31.12.)
Znesek odpisanih
naložb in danih posojil
I. Dolgoročne finančne naložbe
450.000 0 1.050.000 229.895 0 0 1.500.000 229.895 1.270.105 0
A. Naložbe v delnice 0 0 0 0 0 0
Naložbe v delnice v privatna podjetja
0 0 0 0 0 0
B. Naložbe v deleže 450.000 0 1.050.000 229.895 0 0 1.500.000 229.895 1.270.105 0
Naložbe v deleže v privatna podjetja
450.000 0 1.050.000 229.895 0 0 1.500.000 229.895 1.270.105 0
II. Dolgoročno dana posojila in depoziti
91.445.940 0 8.874.489 0 18.159.423 0 82.161.006 0 82.161.006 0
A. Dolgoročno dana posojila
11.196.040 0 6.563.754 0 3.869.520 0 13.890.274 0 13.890.274 0
Dolgoročno dana posojila posameznik.
1.627.857 0 1.482.875 0 624.436 0 2.486.296 0 2.486.296 0
Dolgoročno dana posojila j. skladom
4.478.829 0 0 0 1.572.235 0 2.906.594 0 2.906.594 0
Dolgoročno dana posojila priv podjetjem
5.089.354 0 5.080.879 0 1.672.849 0 8.497.384 0 8.497.384 0
B. Dolgoročno dana posojila z odkupom VP
3.389.626 0 0 0 1.975.639 0 1.413.987 0 1.413.987 0
Domačih vrednostnih papirjev
3.389.626 0 0 0 1.975.639 0 1.413.987 0 1.413.987 0
C. Dolgoročno dani depoziti
76.860.274 0 2.310.735 0 12.314.264 0 66.856.745 0 66.856.745 0
Dolgoročno dani depoziti posl. bankam
76.860.274 0 2.310.735 0 12.314.264 0 66.856.745 0 66.856.745 0
III. Skupaj 91.895.940 0 9.924.489 229.895 18.159.423 0 83.661.006 229.895 83.431.111 0
V bilanci stanja je skupni znesek dolgoročnih finančnih naložb in posojil za 28.505.795 EUR manjši, ker ne vključuje kratkoročne zapadlosti dolgoročnih finančnih naložb in posojil. Med dolgoročno danimi posojili se kot posebna postavka izkazujejo dolgoročna posojila javnim skladom, katera predstavlja v letih 2013 in 2014 prenesena namenska sredstva Sklada na holdinški sklad PIFI in sicer za oblikovanje posojilnega sklada PS PIFI SPS kot vir za izvajanja razpisov mikrokrediti. Na dan 31.12.2017 se je naredilo prevrednotenje kapitalskih naložb v znesku 857.955 EUR.
2.3.3. Denarna sredstva v blagajni
Sklad izkazuje 22 EUR sredstev v blagajni.
2.3.4. Dobroimetje na bankah v EUR
PREGLEDNICA: DOBROIMETJE PRI BANKAH Leto 2017 Leto 2016
Denarna sredstva na podračunu EZR namenskega premoženja 32.102 41.430
Denarna sredstva na podračunu EZR programska sredstva 4.277 4.278
Denarna sredstva na podračunu EZR garancijskega sklada EU 132 274
SKUPAJ 36.511 45.982
Sklad ima odprte tri podračune enotnega zakladniškega računa (EZR) države pri UJP Slovenska Bistrica. Vsi odlivi in prilivi, ki se nanašajo na delovanje Sklada, na sredstva garancijskih in posojilnih skladov PIFI, ter na sredstva garancijskega sklada TP in TO, se prelivajo preko podračuna EZR namensko premoženje. Podračun programska sredstva se uporablja za vodenje sredstev PIFI. Na tretjem podračunu se opravlja plačilni promet, vezan na sredstva garancijskega sklada EU 04 in garancijskega sklada EU 09.
2.3.5. Kratkoročne terjatve do kupcev in do uporabnikov enotnega kontnega načrta
Sklad med kratkoročnimi terjatvami do kupcev izkazuje terjatve za provizijo v znesku 5.462 EUR in od leta 2016 naprej skladno z novimi določbami Pravilnika o enotnem kontnem načrtu še kratkoročne terjatve za unovčene garancije v znesku 23.655.209 EUR, ki so se prej izkazovale na kontu druge kratkoročne terjatve. Kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta v znesku 204.460.643 EUR predstavljajo terjatve do ministrstva ter kratkoročne terjatve do zakladnice za vloge in obresti. v EUR
PREGLEDNICA: KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV EKN
leto 2017 leto 2016
Kratkoročne terjatve do države za subvencije MSP in tehnično pomoč 3.544 4.902
Kratkoročne terjatve do zakladnice za vloge – namenska sredstva 29.783.465 27.412.678
Kratkoročne terjatve do zakladnice za vloge – sredstva PIFI 70.002.400 66.131.083
Kratkoročne terjatve do zakladnice za vloge – sredstva garancijskega sklada EU 10.847.066 9.318.290
Kratkoročne terjatve do zakladnice za vloge – sredstva garancijskega sklada TO 1.670.271 1.502.022
Kratkoročne terjatve do zakladnice za vloge – sredstva garancijskega sklada TP 8.455.870 4.947.788
Kratkoročne terjatve do zakladnice za vloge – sredstva garancijski sklad PIFI 58.855.357 71.730.244
Kratkoročne terjatve do zakladnice za vloge – sredstva posojilni sklad PIFI 6.454.334 2.734.059
Kratkoročne terjatve do zakladnice za obresti – sredstva posojilni sklad PO 18.388.336 12.000.000
Skupaj 204.460.643 195.781.066
R A
Č U
N O
V O
D S
K O
P
O R
O Č
I L
O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 94
2.3.6. Kratkoročne finančne naložbe v EUR
PREGLEDNICA: KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE
leto 2017 leto 2016
Kratkoročna posojila – sporna 1.113.829 541.213
Kratkoročna posojila – prva zguba - 421.184
Kratkoročna zapadlost dolgoročnih naložb 28.505.794 29.804.157
Skupaj 29.619.623 30.766.554
2.3.7. Kratkoročne terjatve iz financiranja v EUR
PREGLEDNICA: KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA
leto 2017 leto 2016
Kratkoročne terjatve za obresti od neposrednih posojil 318.546 174.517
Kratkoročne terjatve za obresti od kratkoročnih depozitov bankam - 1.642
Kratkoročne terjatve za obresti od dolgoročnih depozitov bankam 87.594 93.891
Druge kratkoročne terjatve za obresti 67.360 51.413
Skupaj 473.500 321.463
2.3.8. Druge kratkoročne terjatve v EUR
PREGLEDNICA: DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE
leto 2017 leto 2016
Kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij 101.762 1.310
Druge kratkoročne terjatve 66.985 16.154
Kratkoročne terjatve do MSP za subvencije 4.489.992 4.768.702
Skupaj 4.658.739 4.786.166
Med kratkoročnimi terjatvami do državnih institucij se izkazuje terjatev za vračilo davka od dohodkov pravnih oseb. Med drugimi kratkoročnimi terjatvami do MSP za subvencije se izkazuje terjatev do podjetij, pri katerih je Sklad ugotovil nenamensko porabo subvencije in zato izdal zahtevek za vračilo le te oziroma terjatev prijavil v stečajno maso.
2.3.9. Neplačani odhodki v EUR
PREGLEDNICA: NEPLAČANI ODHODKI
leto 2017 leto 2016
Neplačani tekoči odhodki – obveznosti do dobaviteljev 50.649 50.828
Neplačani tekoči odhodki – obveznosti za plače in druge osebne prejemke 96.681 96.285
Neplačani tekoči odhodki – obveznosti za subvencijo obrestne mere 10.846 68.211
Neplačani investicijski odhodki - 814
Neplačani tekoči odhodki – druge obveznosti 6 74.577
Skupaj 158.182 290.715
2.3.10. Aktivne časovne razmejitve v EUR
PREGLEDNICA: AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
leto 2017 leto 2016
Razmejene obresti - vrednostni papirji 4.043 38.217
Neplačane subvencije 4.484.114 4.524.335
Skupaj 4.488.157 4.562.552
R A
Č U
N O
V O
D S
K O
P
O R
O Č
I L
O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 95
Med aktivnimi časovnimi razmejitvami so izkazane terjatve za natečene obresti vrednostnih papirjev na dan 31.12.2017 ter razmejene terjatve za neplačano subvencijo obrestne mere, katero Sklad dolguje poslovnim bankam.
2.3.11. Kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve Sklad med kratkoročnimi obveznostmi prikazuje kratkoročne obveznosti do zaposlenih iz naslova plač v znesku 84.131 EUR, kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v znesku 50.649 EUR, druge kratkoročne obveznosti v znesku 4.507.572 EUR (obveznosti do bank za subvencijo obrestne mere ter obveznost za dajatve), kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN v znesku 4.490.113 EUR (obveznost do MGRT iz naslova terjatve do MSP za nenamensko porabo subvencije) in neplačane prihodke v znesku 25.144.933 EUR. v EUR
PREGLEDNICA: NEPLAČANI PRIHODKI
leto 2017 leto 2016
Neplačani prihodki od obresti 473.099 359.680
Neplačani prihodki od unovčenih garancij 23.655.209 21.610.816
Neplačani prihodki – prva zguba 838.927 791.754
Drugi neplačani prihodki 177.698 25.309
Skupaj 25.144.933 22.787.559
Sklad kot vir za terjatve do MSP za unovčene garancije iz sredstev garancijskih skladov, ki niso v lasti Sklada in od leta 2016 dalje tudi za terjatve do MSP za unovčene garancije iz namenskih sredstev Sklada (prej na kontih 9402) ter iz naslova pogarancije EIF, prikazuje na posebnih kontih skupine 28 (neplačani prihodki). Med neplačanimi prihodki se izkazujejo tudi neplačani prihodki iz naslova krite prve zgube.
2.3.12. Lastni viri in dolgoročne obveznosti
Med lastnimi viri in dolgoročnimi obveznostmi ima Sklad izkazan rezervni sklad, sklad namenskega premoženja v javnih skladih, dolgoročne finančne obveznost, druge dolgoročne obveznosti in obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje. rezervni sklad Rezervni sklad v znesku 128.234.223 EUR predstavljajo rezervacije za kreditna tveganja in splošne rezervacije. Rezervacije za kreditna in garancijska tveganja so oblikovane v skladu z notranjima pravilnikoma, ki urejata področje obvladovanja kreditnih tveganj. Za razpis P1 plus 2017 je Sklad oblikoval rezervacije iz sredstev garancijskega sklada PIFI MVZT in PIFI MG. Rezervacije se izkazujejo le znotraj teh garancijskih skladov in se niso dodatno oblikovale. Za razpis P7 2017 so se rezervacije oblikovale iz lastnega rezervnega sklada. Za razpis SK75 2017 in razpis P7R 2016, kjer se kot vir delno ali v celoti uporablja sklad semenskega kapitala MVZT oziroma posojilni sklad PO ter ta posojilna sklada hkrati predstavljata vir za pokrivanje prve izgube, se del tega, v višini prikazanih rezervacij, prikazuje znotraj kontov skupine 91, ostalo pa na posojilnem skladu znotraj kontov skupine 97. V letu 2017 je Sklad iz naslova izdanih garancij izplačal 17 zahtevkov v skupnem znesku 3.533.400 EUR (kar predstavlja manj kot 1,3% od aktivnega portfelja garancij) in sicer iz oblikovanih garancijskih skladov GS EU 04, GS EU 09, GS TP, GS PIFI MG in iz lastnega rezervnega sklada. Vezano na zaključevanje finančne perspektive je v letu 2017 prišlo do sprememb virov za rezervacije pri razpisih P1 TIP 2014, P1B TIP 2014 in P1 TIP 2015 in sicer se je iz vira GS PIFI MVZT preneslo na vir PIFI ESS. Stanje posameznih garancijskih skladov na dan 31.12.2017 izkazujejo spremenjene vire garancijskih skladov. V letu 2017 je Sklad od EIF CIP iz naslova
R
A Č
U N
O V
O D
S K
O
P O
R O
Č I
L O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 96
pogarancije za del unovčenih garancij dobil povrnjena sredstva v višini 50% unovčenih garancij v skupnem znesku 1.000.579 EUR, s katerimi je pokrival izgubo na virih, iz katerih se je unovčitev pokrivala. Od MSP je bilo izterjanih 1.240.864 EUR sredstev na podlagi terjatev za unovčene garancije. Rezervni sklad je sestavljen iz naslednjih rezervacij: v EUR
PREGLEDNICA: REZERVNI SKLAD
leto 2017 leto 2016
Rezervni sklad - lasten 4.838.047 4.992.082
- rezervacije za kreditna tveganja - splošne 2.789.435 3.382.130
- rezervacije za kredite 726.105 192.927
- rezervacije za izdane garancije 1.322.507 1.417.025
Garancijski sklad EU 2004 3.143.208 3.094.065
- rezervacije za izdane garancije GS EU 04 1.174 190.074
- rezervacije iz sredstev GS EU 04 - splošne 3.142.034 2.903.991
Garancijski sklad EU 2009 24.800.836 24.645.186
- rezervacije za izdane garancije GS EU 09 3.671.022 6.169.186
- rezervacije iz sredstev GS EU 09- splošne 21.129.814 18.476.000
Garancijski sklad GS PIFI MG 57.395.433 58.222.931
- rezervacije za izdane garancije GS PIFI MG 41.212.988 40.248.589
- rezervacije iz sredstev GS PIFI MG- splošne 16.182.445 17.974.342
Garancijski sklad GS PIFI MVZT 10.800.337 23.617.263
- rezervacije za izdane garancije GS PIFI MVZT 10.630.048 8.058.008
- rezervacije iz sredstev GS PIFI MVZT- splošne 170.289 15.559.255
Garancijski sklad GS PIFI ESS 21.780.478 8.415.048
- rezervacije za izdane garancije GS PIFI ESS 3.818.262 1.691.394
- rezervacije iz sredstev GS PIFI ESS - splošne 17.962.216 6.723.654
Rezervacije – PS PIFI MG 1.705.335 355.025
Rezervacije – PS PIFI ESS 301.332 3.018.343
Rezervacije – PS PO 1.658.716 -
Rezervacije PS SK MVZT 1.810.501 -
Skupaj 128.234.223 126.359.943
sklad namenskega premoženja v EUR
PREGLEDNICA: SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA
Sklad namenskega
premoženja za finančne naložbe
Sklad namenskega premoženja – naložba v
PIFI SPS
Sklad namenskega premoženja za drugo
Sklad namenskega premoženja skupaj
Stanje 1.1.2017 42.784.888 2.403.137 13.110.264 58.298.289
Povečanja 7.750.350 - 4.646.088 12.396.438
Zmanjšanja 6.195.409 1.418.629 4.095.442 11.709.480
Stanje 31.12.2017 44.339.829 984.508 13.660.910 58.985.247
Sklad ima na dan 31.12.2017 v sodni register vpisano 45.324.337 EUR namenskega premoženja. Vpisana so vsa povečanja namenskega premoženja, ki jih je Sklad pridobil od ustanovitelja (prilivi iz proračuna) in ostala povečanja v skladu z ZJS. Zaradi prenosa dela namenskega premoženja na holdinški sklad PIFI SPS, se ta del namenskega premoženja izkazuje na posebnem kontu (kt 97).
R A
Č U
N O
V O
D S
K O
P
O R
O Č
I L
O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 97
dolgoročne finančne obveznosti
Med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi Sklad izkazuje sredstva garancijskega sklada TP, ki jih je po pogodbi prejel v upravljanje in ne predstavljajo namenskega premoženja Sklada.
v EUR
PREGLEDNICA: DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI
Sredstva za garancijski sklad TP
Stanje 1.1.2017 10.783.011
Povečanja 306.189
Zmanjšanja 978.523
Stanje 31.12.2017 10.110.677
druge dolgoročne obveznosti v EUR
PREGLEDNICA: DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
Sredstva za
izvajanje programa PIFI -
MG
Sredstva za izvajanje
programa PIFI - MVZT
Sredstva za izvajanje
programa PIFI - ESS
Sredstva za izvajanje
programa PIFI - SPS
Sredstva za izvajanje razpisov
problemska območja - PO
Skupaj druge dolgoročne obveznosti
Stanje 1.1.2017
48.979.356 20.351.688 390.666 1.095 12.000.000 81.722.805
Povečanja 16.502.259 11.112.005 596.389 - 29.795.134 58.005.787
Zmanjšanja 18.214.619 17.305.603 537.688 - 19.529.457 55.587.367
Stanje 31.12.2017
47.266.996 14.158.090 449.367 1.095 22.265.677 84.141.225
obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje v EUR
PREGLEDNICA: OBVEZNOSTI ZA SREDSTVA PREJETA V UPRAVLJANJE Obveznosti za
neopredmetena sredstva in
opredmetena osnovna sredstva
Presežek prihodkov
nad odhodki – sredstva za delo
Obveznost za sredstva prejeta v upravljanje – sredstva za garancijski
sklad za tehnološko opremo
Skupaj obveznosti za
sredstva prejeta v upravljanje
Stanje 1.1.2017 1.371.034 757.762 1.502.022 3.630.818
Povečanja 86.382 - 173.683 260.065
Zmanjšanja 106.765 - 5.434 112.199
Stanje 31.12.2017 1.350.651 757.762 1.670.271 3.778.684
R A
Č U
N O
V O
D S
K O
P
O R
O Č
I L
O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 98
2.3.13. Konti izven bilančne evidence
v EUR
PREGLEDNICA: IZVENBILANČNA EVIDENCA
leto 2017 leto 2016
Evidenca aktivnih garancij 279.629.097 249.170.010
Evidenca odobrenih ne aktivnih garancij 42.744.351 20.871.623
Evidenca odpisanih terjatev 306.204 306.204
Sodni spori- subvencije in garancije 1.198.172 1.198.172
Evidenca odobrenih neizplačanih subvencij 5.799.922 4.834.902
Terjatve za kredite – vzporedna evidenca 22.909 15.612
Kapitalske naložbe RS v DTK 13.069.130 16.161.739
Pogarancija EIF – MAP limit 82.957 -
Pogarancija EIF – CIP - limit 825.750 1.668.648
Pogarancija EIF – COSME - limit 6.948.421 3.221.066
Pogarancija EIF EaSI - limit 616.933 309.698
Skupaj 351.243.846 297.757.674
Znesek aktivnih in neaktivnih garancij se je povečal, ker je Sklad v letu 2017 nadaljeval z aktivnostjo odobravanja garancij. Prav tako se je povečal znesek odobrenih in neizplačanih subvencij. Sklad ima z EIF sklenjenih več pogodb, s katerimi EIF pokriva del rizika Skladu, ki nastaja pri izdanih garancijah in mikrokreditih. Izkazana je vrednost v višini priznanega limita od EIF MAP, EIF CIP, EIF COSME in EIF EaSI, do katerega je Sklad upravičen v primeru unovčitev garancij/pogarancij EIF. V letu 2017 se je del naložb v družbe tveganega kapitala, danih v imenu Republike Slovenije iz sredstev PIFI MG, vrnil in tako povečal sredstva PIFI MG. Preostale kapitalske naložbe v družbe tveganega kapitala izkazuje Republika Slovenija, Sklad vodi le izven bilančno evidenco.
R A
Č U
N O
V O
D S
K O
P
O R
O Č
I L
O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 99
2.4. Pojasnila k postavkam izkaza prihodkov in odhodkov
2.4.1. Izkaz prihodkov in odhodkov
Sklad zagotavlja ločene knjigovodske evidence za sredstva, ki so v lasti Sklada ter posebej za sredstva, ki jih prejme v upravljanje za izvajanje javnih razpisov. V letu 2017 so se na Skladu vsi prilivi in odlivi, ki se nanašajo na sredstva, prejeta v upravljanje, knjižili neposredno na povečanje oziroma zmanjšanje ustreznega garancijskega sklada oziroma drugega ustreznega dolgoročnega vira (samo konti bilance stanja). Izkaz prihodkov in odhodkov tako izkazuje samo prihodke in odhodke, ki se nanašajo na upravljanje namenskega premoženja. sestava prihodkov po vrstah:
PREGLEDNICA: PRIHODKI
leto 2017 leto 2016
Znesek v EUR Delež Znesek v EUR Delež
Nedavčni prihodki 1.995.921 96,4 2.444.247 79,2
Kapitalski prihodki 4.200 0,2 - 0,0
Transferni prihodki 70.904 3,4 641.211 20,8
SKUPAJ 2.071.025 100,0 3.085.458 100,0
sestava odhodkov po vrstah: PREGLEDNICA: ODHODKI
Leto 2017 Leto 2016
Znesek v EUR Delež Znesek v EUR Delež
Tekoči odhodki 1.752.709 93,5 1.827.587 93,1
Tekoči transferi 35.607 1,9 54.573 2,8
Investicijski odhodki 87.140 4,6 80.864 4,1
SKUPAJ 1.875.456 100,0 1.963.024 100,0
2.4.1.1. Nedavčni prihodki
Med nedavčnimi prihodki Sklad prikazuje prihodke od obresti, prihodke od prodaje blaga in storitev in druge nedavčne prihodke. Največji delež med nedavčnimi prihodki imajo prihodki od prodaje blaga in storitev in sicer upravljavska provizija, do katere je bil Sklad upravičen na podlagi pretekle finančne perspektive. Prihodki od obresti Prihodki od obresti so sestavljeni iz teh postavk:
v EUR
PREGLEDNICA: PRIHODKI OD OBRESTI leto 2017 leto 2016
Prihodki od obresti od vezanih depozitov 32.540 71.894
Prihodki od obresti od posojil podjetjem 103.723 119.978
Prihodki od obresti od vrednostnih papirjev 56.551 130.357
Prihodki od obresti od namenskih depozitov 121.496 170.515
Drugi prihodki od obresti 19.000 12.105
SKUPAJ 333.310 504.849
R A
Č U
N O
V O
D S
K O
P
O R
O Č
I L
O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 100
Glede na trend zadnjih let, se tudi v letu 2017 prihodki od obresti zmanjšujejo. Razlog so nizke obrestne mere, predvsem za vezave prostega namenskega premoženja na Zakladnico RS, kjer je bila letna obrestne mera za vezavo sredstev 0%. Sklad je v skladu z določbami ZJS-1 del prostega namenskega premoženja vezal kot dolgoročni depozit na banke in iz tega naslova prejel višje obresti kot bi jih dosegel samo pri vezavah na Zakladnico RS. Prihodki od posojil podjetjem so realizirani na podlagi izvedenih razpisov za mikrokredite, katerih vir so bila namenska sredstva Sklada. Prihodki od prodaje blaga in storitev Ti prihodki predstavljajo provizijo za upravljanje sredstev PIFI in ostalih sredstev, prejetih za izvajanje razpisov. Ker je provizija namenjena za stroške, ki nastanejo pri upravljanju sredstev, prejetih v upravljanje in ker Sklad razpolaga z dolgoročnim portfeljem garancij in kreditov, se bo provizija delno preko nerazporejenega presežka prihodkov nad odhodki prenesla za porabo v naslednja leta. v EUR
PREGLEDNICA: PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV leto 2017 leto 2016
Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.645.841 1.801.672
Provizija za vodenje garancij - 199
SKUPAJ 1.645.841 1.801.871
Drugi nedavčni prihodki Ti prihodki predstavljajo izredne prihodke in v letu 2017 znašajo 16.770 EUR. Znesek predstavlja povračila sodnih stroškov, stroškov po izterjavah in druge izredne prihodke.
2.4.1.2. Kapitalski prihodki
V letu 2017 je Sklad odprodal staro, odpisano osebno vozilo in iz tega naslova realiziral prihodke v vrednosti 4.200 EUR.
2.4.1.3. Transferni prihodki Med transfernimi prihodki Sklad izkazuje transfere v znesku 70.904 EUR, ki jih je prejel iz proračuna. Transferni prihodki predstavljajo povračilo stroškov na podlagi pogodbe z MGRT za sofinanciranje projekta tehnične pomoči in vsebinske podpore MSP.
R
A Č
U N
O V
O D
S K
O
P O
R O
Č I
L O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 101
2.4.1.4. Tekoči odhodki
Tekoče odhodke sestavljajo: v EUR
PREGLEDNICA: TEKOČI ODHODKI leto 2017 leto 2016
Plače in dodatki 899.230 842.726
Regres 26.082 21.443
Povračila in nadomestila 46.373 44.849
Delovna uspešnost 35.537 22.119
Nadurno delo 1.510 1.268
Drugi izdatki zaposlenim 7.718 4.115
Prispevek za PIZ 82.861 76.546
Prispevek za ZZ 66.382 61.433
Prispevek za zaposlovanje 604 1.133
Prispevek za starševsko varstvo 936 867
Premije KDPZ 4.093 1.784
Pisarniški material in storitve 95.902 105.276
Posebni material in storitve 1.415 1.457
Energija, voda, komunalne storitve 58.494 53.095
Prevozni stroški in storitve 9.302 9.381
Izdatki za službena potovanja 15.970 13.604
Tekoče vzdrževanje 78.003 75.955
Najemnine in zakupnine 58.267 73.484
Drugi operativni odhodki 264.030 417.052
SKUPAJ 1.752.709 1.827.587
Plače, prispevki in davki iz plač ter drugi prejemki in povračila stroškov iz delovnega razmerja za redno zaposlene se izplačujejo v skladu z zakoni in predpisi. Upoštevane so tudi plače za zaposlene preko projekta tehnične pomoči in za zaposlene, financirane iz programa PIFI. Odhodki za plače so v letu 2017 realizirani v višjem znesku kot v letu 2016, vendar nižje od planiranih odhodkov za plače, kajti v letu 2017 se niso izvedle vse planirane zaposlitve in je Sklad povečan obseg dela reševal z dodatno obremenitvijo obstoječih zaposlenih. Pri nabavi blaga in storitev Sklad upošteva zakonodajo s področja javnih naročil.
2.4.1.5. Tekoči transferi
Tekoči transfer v znesku 35.607 EUR izkazuje izplačano subvencijo obrestnih mer za ugodnejše kredite podjetjem po razpisu P1 2008 in P1 A 2009. Ostale subvencije obrestne mere se izplačujejo po pogodbi z MG iz sredstev PIFI MG ter PIFI MVZT in se v izkazu prihodkov in odhodkov ne prikazujejo.
2.4.1.6. Investicijski odhodki v EUR
PREGLEDNICA: INVESTICIJSKI ODHODKI leto 2017 leto 2016
Nakup prevoznih sredstev 24.200
Nakup opreme 16.773 54.633
Nakup nematerialnega premoženja 46.167 26.231
SKUPAJ 87.140 80.864
R A
Č U
N O
V O
D S
K O
P
O R
O Č
I L
O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 102
Sklad je v letu 2017 za tekoče delovanje izvedel nakup osebnega avtomobila, pisarniškega opreme, nakup računalniške opreme ter nadgradnjo programske opreme. Za nabavo osnovnih sredstev je Sklad uporabil lastna sredstva.
2.4.1.7. Razlika med prihodki in odhodki
Razlika med prihodki in odhodki v letu 2017 znaša 195.569 EUR. Prihodki Sklada v letu 2017 so sestavljeni iz: 333.310 EUR prihodkov od obresti, 1.645.841 EUR prihodkov od provizije za upravljanje sredstev, prejetih v upravljanje, 4.200 EUR kapitalskih prihodkov, 70.904 EUR transfernih prihodkov iz naslova projekta tehnične pomoči in vsebinske podpore, 16.770 EUR drugih izrednih prihodkov. Odhodki Sklada v letu 2017 so sestavljeni iz: 1.171.326 EUR odhodki za plače, 581.383 EUR odhodkov za blago in storitve, 35.607 EUR odhodki subvencije obrestne mere za MSP, 87.140 EUR investicijskih odhodkov. Skladno s 77. členom ZIPRS1718 in navodil, ki jih je pripravila Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, skupaj s predstavniki Ministrstva za finance, je Sklad izračunal oziroma ugotovil tudi presežek prihodkov nad odhodki po fiskalnem pravilu. Izračun presežka prihodkov nad odhodki po denarnem toku Prihodki in prejemki 10.044.113 EUR -Odhodki in izdatki - 6.673.972 EUR ___________________________________________ = Presežek X 3.370.141 EUR Izračun presežka odhodkov nad prihodki po fiskalnem pravilu Presežek X 3.370.141 EUR - Obveznosti ( R2 + R9) po bilanci stanja na dan 31.12.2017 - 88.783.576 EUR _________________________________________________ = Znesek Y - 85.413.435 EUR Znesek Y predstavlja izračunani presežek odhodkov nad prihodki, torej primanjkljaj po fiskalnem pravilu po ZIPRS1718. Ugotovljen presežek po denarnem toku se lahko tako v celoti razporeja skladno z ZJS-1. Presežek prihodkov nad odhodki se bo razporedil na ustrezne postavke nerazporejenega presežka tekočega leta. Ker je Sklad v vlogi upravljavca sredstev holdinškega sklada in za ta namen pridobiva provizijo za vodenje in upravljanje teh sredstev, mora imeti zagotovljena sredstva za svoje delovanje iz tega naslova še do izteka vseh kreditnih in garancijskih pogodb, ki jih vodi in jih bo vodil še vse do leta 2026. Provizija, ki jo je Sklad v letu 2017 izkazal med svojimi prihodki, je torej namenjena tudi za stroške, ki nastanejo pri upravljanju sredstev PIFI po letu 2017 in ker Sklad
R
A Č
U N
O V
O D
S K
O
P O
R O
Č I
L O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 103
razpolaga z dolgoročnim portfeljem garancij in kreditov, se mora provizija prenesti za porabo v naslednja leta. Skladno s pojasnili MF se lahko provizija za porabo v prihodnja leta prenaša le skozi nerazporejen presežek prihodkov nad odhodki (ker za proračunske uporabnike ni možnosti prenašanja prihodkov preko razmejitev). Za leto 2017 je Sklad, upoštevajoč Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Ur.l. RS št. 109/2007 in spremembe), ugotovil obveznost za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, ki za leto 2017 znaša 29.028 EUR. 2.4.2. Izkaz računa finančnih terjatev in naložb Sklad v izkazu finančnih terjatev in naložb izkazuje prejeta vračila danih posojil in dana posojila iz premoženja, ki je v lasti Sklada. Prejemki in izdatki iz naslova sredstev v upravljanju - sredstva garancijskega sklada EU 2004, garancijskega sklada EU 2009, garancijskega sklada TO, garancijskega sklada TP, sredstev programa PIFI in sredstva PO - so se knjižili neposredno na povečanje oziroma zmanjšanje ustreznega garancijskega sklada oziroma dolgoročne finančne obveznosti ter ustreznega proti konta (samo konti bilance stanja).
2.4.2.1. Prejeta vračila danih posojil v EUR
PREGLEDNICA: PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV
leto 2017 leto 2016
Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov 29.043 51
Prejeta vračila danih posojil od javnih skladov 1.777.680 1.558.975
Prejeta vračila danih namenskih depozitov od bank – dolgoročnih 6.056.567 4.218.897
Prejeta vračila danih posojil od privatnih podjetij 109.798 536.466
Skupaj 7.973.088 6.314.389
Med prejetimi vračili danih posojil od javnih skladov se izkazujejo vračila iz PIFI posojilnega sklada SPS nazaj na namensko premoženje Sklada. Vračila danih mikrokreditov s strani MSP v posojilni sklad SPS se v tem izkazu ne izkazujejo, izkazujejo se le v bilanci stanja.
2.4.2.2. Dana posojila v EUR
PREGLEDNICA: DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV
leto 2017 leto 2016
Dana posojila privatnim podjetjem 4.798.516 -
Skupaj 4.798.516 -
Iz namenskega premoženja je v letu 2017 bilo po razpisu P7 2017 nakazanih mikrokreditov v znesku 4.798.516 EUR. Sklad je v letu 2017 prejel 3.174.572 EUR več vračil danih posojil kot jih je plasiral.
2.4.3. Izkaz računa financiranja
V letu 2017 Sklad v izkazu računa financiranja ne izkazuje nobenih podatkov o zadolževanju. Skupno povečanje na računih Sklada je bilo v letu 2017 v višini 3.370.141 EUR.
R
A Č
U N
O V
O D
S K
O
P O
R O
Č I
L O
L E T N O P O R O Č I L O 2 0 1 7
Stran | 104