makro in mikroelementi v prehrani goveda...abc 5,0 a nadmorska višina koeff. für 100 m erhöhung...

Fachtagung, Ptuj, 17. November 2017 Ing. Reinhard Resch

Makro in mikroelementi v prehrani goveda

Ing. Reinhard ReschHBLFA-Institut für Pflanzenbau und Kulturlandschaft

Strokovni posvet ZDRGLPSPtuj, 17. November 2017


Kvaliteta voluminozne krme

Kvaliteta osnovne krme

Travinje

Pridelek

Botanična sestava travne ruše

Hranilna vrednost

Krave

Življenjska proiz.

Sestava

Zdravje

Kmetje

Gospodarjenje

Dohodek

Kakovost življenja in veselje

EkologijaTla -, voda, zaščita živali

Biotska raznovrstnost

EkonomijaZmanjševanje stroškov

Povečanje učinkovitosti


Pomen mineralov

• Minerali nimajo hranilne vrednosti

• Pomembne naloge pri gradnji in presnovi

• Ohranjanje telesnih funkcij

• Količine elementov so v živalih uravnavane s

pomočjo zapletenih fizioloških mehanizmov.

– Organizem poskuša uravnovesiti oskrbo

– Absorpcija iz črevesja

– Skladiščenje in mobilizacija v telesu

– Izločanje z blatom in urinom

• Treba je spodbujati oskrbo glede na potrebe

• Spodbuja prirejo, zdravje in plodnost


Potrebe po mineralih

• Priporočila za oskrbo

• Združenje za prehrano (GfE) 2001

za krave molznice in mlado govedo

• Različne potrebe posameznih kategorij

goveda

• Teleta imajo večje potrebe po železu

• Vzreja plemenskih živali brez prireje

• Pri kravah molznicah v laktaciji so potrebe

odvisne od prireje

• Presušene krave potrebujejo manj mineralov

(preveč kalija v krmnem obroku npr. povzroča

razvoj poporodne hipokalciemije)


Določanje pokritja povpraševanja za mikro

in makroelemente

• Sestava krmnega obrokaDelež voluminoznega dela krmnega obroka in dopolnitev s

koncentrati (Rationstyp)

• Vsebnost makro – in mikroelementovKemijska analiza

• Ocena ješčnosti (zaužite količine krme)enačba po Gruber in sod. 2001

• PrirejaVečja mlečnosti poveča potrebe po mineralih

• Dopolnitve krmnega obroka?V primeru pomanjkanja obroke dopolniti z MVD

Pri prekomerni oskrbi onesnaževanja okolja


Gehalt an Mengen- und Spurenelementen im Rinderfutter

Krma Makroelementi Mikroelementi

Ca P Na Fe Zn/J/ Cu/Se---------------------------------------------------------------------------------------------------

Zelena krma

Koruzna silaža

Žita

Repica/soja

Pripravljena krma

Grundfutterqualität und Wiederkäuerfütterung / Ersteller: Dipl.-Ing. Karl Wurm

Stand: 20151015 / Folie 6

Vsebnost makro in mikro elementov v krmi(Wurm 2010, ergänzt Resch 2016)


Kaj določa ješčnost?(Schätzformel nach Gruber et al. 2001)

Faktorji pri živalih

• Pasma

• Telesna masa živali [kg/žival] in spremembe telesne mase

• Zaporedna laktacija in stadij laktacije

• Mlečnost [kg/dan]

Faktorji krme

• Tip obroka (travna sil., koruzna sil., seno, zelena krma)

• Vsebnost energije v vol. krmi [NEL/kg TM]

• Količina koncentratov [kg/dan]

• Razmerje XP/NEL


Priporočena količina makroelementov glede na

mlečnost(nach GfE 2001)


Priporočena koncentracija makroelementov

v kg SS krmnega obroka(nach GfE 2001)

Element Kürzel trocken laktierend Einheit

Calcium (Ca) 4,0 7,0 g

Kalium (K) 12 12 g

Phosphor (P) 2,5 4,2 g

Natrium (Na) 1,0 1,6 g

Kupfer (Cu) 10 10 mg

Zink (Zn) 50 50 mg

Selen (Se) 0,2 0,2 mg

Jod (J) 0,5 0,5 mg

Bedarf je kg Futter-TM


Minerali v voluminozni krmi


Geološke formacije na primeru Avstrije(Geologische Bundesanstalt 1999)


pH-vrednost in razpoložljivost rastlinskih

hranil(SGD S.12-13)

Pri pH vrednostih pod 5,5 se zmanjša razpoložljivost glavnih rastlinskih hranil.

Pri pH tal pod 5,5 je priporočljivo apniti.


Ugoden pH tal za posamezne travniške rastlinske

vrste (Richtlinien für die Sachgerechte Düngung, BMLFUW, 6. Auflage, 2006)

Rastlinske vrste kolonizirajo določene habitate Indikatorji

Ekološka uvrstitev (Ellenberg 1952, aktualizirano 1996)

vrednost glede na svetlobo, vlago, temperaturo, pH, dušik, kontinentalnost

Razvrstitev glede na gopodarjenje (Klapp 1953)

košnja, primernost za pašo in odpornost na gaženje, prehranska vrednost


Tipi travinja

Podlaga: Daccord et al. 2007 (brez nadaljnje diferenciacije)


Vpliv tipa travinja in pogostnosti rabe na kvaliteto

1. odkosa

Faktorji n XP XF ADL XA dOM NEL Ca P

% MJ/kg TM

Skupna srednja vrednost 6735 139 270 44 102 66 5,2 9,2 3,4

Bestandestypen

Veloko trav 2236 120d

294a

43b

92c

65c

5,2b

6,6d

3,3b

uravnotežen 2698 128c

273b

46a

101b

66bc

5,2b

8,1c

3,2b

Veliko zelišči 1607 137b

253c

48a

111a

66b

5,2ab

9,8b

3,5a

Veliko stročnic 194 172a

258c

37ab

106ab

68a

5,4a

12,4a

3,7a

Pogostost uporabe/leto

1 x 454 110e

312a

65a

96c

53d

3,7d

9,8a

2,5e

2 x 1820 119d

284b

49b

97c

63c

5,0c

9,4ab

2,9d

3 x 3003 133c

276c

40c

96c

68b

5,5b

8,9c

3,2c

4 x 1316 161b

250d

38c

105b

73a

6,0a

9,0bc

3,6b

5 x und öfter 142 174a

227e

26d

118a

74a

6,0a

9,1abc

5,0a

Nadmorska višina

Koeff. für 100 m Erhöhung 1,8 -3,0 -0,2 -1,2 0,4 0,05 -0,02 -0,04

P -vrednosti

Pogostost uporabe <0,001 <0,001 <0,001 <0,001 <0,001 <0,001 <0,001 <0,001

Tip travinja <0,001 <0,001 <0,001 <0,001 <0,001 0,002 <0,001 <0,001

Nadmorska višina <0,001 <0,001 0,263 <0,001 <0,001 <0,001 0,306 <0,001

R² 29,1 25,5 21,8 10,8 30,1 27,3 14,7 13,0

g/kg TM g/kg TM

Datengrundlage Österreich


Vpliv vrste rastlinna vsebnost makroelementov

(Pötsch und Resch 2005)


Makroelementi - vsebnosti v travniški krmi

in ocena dejavnikov vpliva

Calcium Phosphor Magnesium Kalium Natrium

(Ca) (P) (Mg) (K) (Na)

Anzahl Futtermittelanalysen 1779 1779 1781 1779 1781

Gehaltswert - Mittelwert 9,3 3,0 3,2 21,7 0,21

Gehaltswert - Standardabweichung 3,4 1,0 1,2 6,4 0,21

Gehaltswert - Minimum 2,5 0,5 1,2 3,5 0,00

Gehaltswert - unteres Quartil (25 %) 7,0 2,2 2,4 16,9 0,08

Gehaltswert - oberes Quartil (75 %) 11,0 3,5 3,7 25,1 0,24

Gehaltswert - Maximum 48,3 7,0 21,8 60,1 2,06

Einflussfaktor

Standort - Geologie 6 3 4 5 1

Standort - Seehöhe n.s. 8 n.s. 9 4

Standort - Wasserverhältnisse 8 5 5 8 5

Boden - pH 4 n.s. 7 n.s. 3

Boden - Gehaltswert n.s. 2 n.s. 3 n.s.

Grünland - Nutzungshäufigkeit 7 4 6 7 n.s.

Grünland - Aufwuchs 5 6 2 6 2

Grünfutter - Rohproteingehalt 2 1 8 1 n.s.

Grünfutter - Rohfasergehalt 1 7 3 4 n.s.

Grünfutter - Rohaschegehalt 3 n.s. 1 2 n.s.

r² in % (adjustiert auf Freiheitsgrade) 50,1 53,6 35,5 44,9 24,9

Mineralisches Element

g/kg TM

Mengenelemente


Vsebnost fosforja v zeleni krmi

Povezava z vsebnostjo surovih beljakovin

Phosphor

(P)

g/kg TM

Anzahl Futtermittelanalysen 1779

Gehaltswert - Mittelwert 3,0

Gehaltswert - Standardabweichung 1,0

Gehaltswert - Minimum 0,5

Gehaltswert - unteres Quartil (25 %) 2,2

Gehaltswert - oberes Quartil (75 %) 3,5

Gehaltswert - Maximum 7,0

Einflussfaktor

Standort - Geologie 3

Standort - Seehöhe 8

Standort - Wasserverhältnisse 5

Boden - pH n.s.

Boden - Gehaltswert 2

Grünland - Nutzungshäufigkeit 4

Grünland - Aufwuchs 6

Grünfutter - Rohproteingehalt 1

Grünfutter - Rohfasergehalt 7

Grünfutter - Rohaschegehalt n.s.

r² in % (adjustiert auf Freiheitsgrade) 53,6


Srednja vr. Surove belj.= 153 g/kg TM

Surova vlak.= 245 g/kg TM

Surovi pepel = 98 g/kg TM

Regr.koefecient = + 0,014 g

RSD = 0,7 g

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

50 100 150 200 250

Rohprotein [g/kg TM]

Ph

os

ph

or

[g/k

g T

M]


Vsebnost fosforja v zeleni krmi

Povezava z vsebnostjo P v tleh

Phosphor

(P)

g/kg TM








Einflussfaktor



Standort - Wasserverhältnisse 5

Boden - pH n.s.

Boden - Gehaltswert 2



Grünfutter - Rohproteingehalt 1

Grünfutter - Rohfasergehalt 7

Grünfutter - Rohaschegehalt n.s.



Srednja vr. P v tleh .= 40 mg/kg FB

Surove belj = 153 g/kg TM

Surova vlak.= 245 g/kg TM


Regr.koefecient = + 0,035 g

RSD = 0,7 g

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

2,5

3,0

3,5

4,0

4,5

5,0

13 36 58 120 175

Phosphor (P) nach CAL [mg/kg Feinboden]

Ph

os

ph

or

[g/k

g T

M]

A B C D E


Vsebnost P v travniških tleh(Datenquelle: MaB 6/21, SEEN-Projekt)

1

50

13,2

0,5

10,5

0,8 0,8 0,3

29,8

13,2

38,4

17,6

5,8

30,5

87,6

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

A (Sehr niedrig) B (Niedrig) C (Ausreichend) D (Hoch) E (Sehr hoch)

Razredi vsebnosti fosforja v tleh[mg/1000g Feinboden]

An

teil d

er

Grü

nla

nd

fläch

en

[%

]

Gospodarno travinje (MaB-Projekt)

Ekstenzivno travinje(MaB-Projekt)

travinje(Seen-Projekt)

unter 26 mg 26 bis 46 mg 47 bis 68 mg 69 bis 174 mg über 174 mg


Potrebne količine fosforja in kalija

za gnojenje travinja glede na pridelek

Dodajanje:

A: +40 %

B: +20 %

C: glej prilogo. 34

D: ni potrebno PK-gnojenje

E: ni potrebno PK-gnojenje


Mikroelementi - vsebnosti v travniški krmi

in ocena dejavnikov vpliva

Eisen Mangan Zink Kupfer Molybdän Kobalt Selen

(Fe) (Mn) (Zn) (Cu) (Mo) (Co) (Se)

Število analiz 1779 1781 1535 1779 1228 1043 1352

Povprečna vrednost 618 129 40,9 7,9 1,8 0,27 0,029

Standardna deviacija 801 82 16,4 7,0 1,8 0,36 0,051

Minimum 5 15 1,1 0,1 0,0 0,01 0,001

Vrednost spodnji Quartil (25 %) 193 75 32,7 6,6 0,7 0,09 0,009

Vrednost zgodnji Quartil(75 %) 693 175 46,4 10,1 2,3 0,30 0,270

Maximum 9259 1004 466,2 150,1 22,1 5,09 0,581

Dejavniki vplivanja

Lokacija - Geologie 6 3 2 1 4 3 3

Lokacija – nadmorska višina n.s. 5 6 n.s. 2 n.s. n.s.

Lokacija – oskrba z vodo 5 8 n.s. 5 n.s. 4 2

Tla - pH 3 1 1 n.s. 1 n.s. 4

Tla - založenost n.s. n.s. n.s. 6 3 7 n.s.

Travinje – pogostost uporabe 7 6 5 n.s. 5 6 n.s.

Travinje - rast 4 2 4 4 6 5 n.s.

Travinje – surove beljakovine 2 4 n.s. 2 n.s. 2 n.s.

Travinje – surova vlaknina n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. n.s. n.s.

Travinje – surovi pepellt 1 7 3 3 7 1 1

r² in % (adjustiert auf Freiheitsgrade) 55,7 39,3 12,7 36,2 36,1 58,1 47,9

Minerali

mg/kg TM

Spurenelemente


Zink

(Zn)

g/kg TM








Einflussfaktor



Standort - Wasserverhältnisse n.s.

Boden - pH 1

Boden - Gehaltswert n.s.



Grünfutter - Rohproteingehalt n.s.

Grünfutter - Rohfasergehalt n.s.

Grünfutter - Rohaschegehalt 3



Vsebnost cinka v travniški krmi

v odvisnosti od pH tal


Surova vlak. = 245 g/kg TM


pH tal = 5,8

Regr.koefecient = -3,2 mg

RSD = 12,2 g

0

10

20

30

40

50

60

70

4 4,5 5 5,5 6 6,5 7

pH-Wert Boden

Zin

k [

mg

/kg

TM

]


Zink

(Zn)

g/kg TM








Einflussfaktor



Standort - Wasserverhältnisse n.s.

Boden - pH 1

Boden - Gehaltswert n.s.



Grünfutter - Rohproteingehalt n.s.

Grünfutter - Rohfasergehalt n.s.

Grünfutter - Rohaschegehalt 3



Vsebnost cinka v travniški krmi

v odvisnosti od matične kamnine


Surova vlak. = 245 g/kg TM


pH tal = 5,8

RSD = 12,2 g

0

10

20

30

40

50

60

70

Silikatna kamnina Apnenec Kamnina z silikatom in delež apnenca

Ausgangsgestein

Zin

k [

mg

/kg

TM

]


Vsebnost kalcija in fosforja

v odvisnosti od kulture in konzerviranja

Datenquelle: ÖAG-Futterwerttabellen, RESCH et al. 2006

Posevek Raba Zelena krma Silaža Seno

1. 7,3 7,6 6,5

2. bis 5. 10,9 9,6 8,4

Črna detelja 1. bis 4. 10,1 8,9 7,8

Luzerna 1. bis 4. 13,1 14,4 13,1

1. 3,9 3,3 2,5

2. bis 5. 3,6 3,5 3,1

Črna detelja 1. bis 4. 3,8 3,3 3,0

Luzerna 1. bis 4. 3,8 3,2 2,5

Trajni travniki

Calcij [g/kg SS]

fosfor[g/kg SS]

Trajni travniki


Ca

P

Cu

Mn

K

Fe

Na

Zn

Antagonizem med elementi

• Tvorba kompleksov Ca, Fe in Al lahko zmanjša resorbcijo P

pomanjkanje P

• Visoka vsebnost Fe uravnavanje Fe-transporta Zmanjšanje

absorpcije Cu in Mn sekundarno pomanjkanje Cu- in Zn

• Cu-določanje z visoko vsebnostjo žvepla oz. molibdena


Preprečite kontaminacijo

krme!


50

100

150

200

250

300

100 200 300 400 500 600 700 800 900

Ro

has

che

[g

/kg

TM]

TM-Gehalt [g/kg FM ]

Vsebnost surovega pepela v travnih silažah(Daten: LK-Silageprojekt 2016)

60 % nad 100 g pepela

15 % nad 120 g pepela


Surovi pepel vs. železo v travnih silažah(Daten: LK-Silageprojekt 2016)

Eisen-Orientierungswert: kleiner 500 mg/kg TM

y = 0,177x2 - 16,973x + 576,18R² = 0,6366

0

1000

2000

3000

4000

5000

60 80 100 120 140 160 180 200

Eise

n (

Fe) [

mg

/kg

TM]

Rohasche [g/kg TM]

68 % nad 500 mg Fe

27 % nad 1.000 mg Fe


Energie Fermentacija

Surovi pepel Pesek Železo (Fe)Organska

masaSurove belj. Surove belj. Surova m. NEL Maslena kisl.

[g/kg TM] [g/kg TM] [mg/kg TM] [MJ/kg TM] [g/kg TM]

90 13 400 910 160 248 31 6,17 7,1

110 17 700 890 156 244 30 6,00 7,8

140 27 1300 860 151 235 29 5,73 9,2

180 45 2500 820 144 227 28 5,36 12,0

220 69 4100 780 137 219 27 5,00 15,8

Indikator onesnaževanja Sestavine krme

[g/kg TM]

Zemljin učinek izpodrivanja na koristne sestavine krme(Daten: MaB 6/21, 1997-2001)

Zemlja v krmi je ropar kakovosti in energije.


Prazna mesta zaradi živalskih škodljivcev

Voluharji

Krti

Poljske miši

~300.000 ha poškodovane površine/leto

Divje svinje povzročajo na

travinju vedno več škode

Škode zaradi hroščev se v

določenih letih pojavljajo

regionalno v velikem obsegu

Mravlje se odlično

počutijo v ekstenzivnem

okolju


Odstranjevanje voluharjev pomaga

Fangkurse (LK´s, Maschinenringe, Mäuseakademie Sauwald, Hans Hanserl, uva.)

Bayrische

DrahtfalleWolf´sche

Zangenfalle

Topcat

Schussfalle


Prazna mesta in onesnaženost krme zaradi napak

pri košnji

Foto: Galler Foto: Frank

Steilflächen werden häufiger abrasiert

Foto: Humer

Vlažnost pri delu

Višina košnje


Prazna mesta in onesnaženost krme zaradi napak

pri spravilu krme

Prenizko nastavljeni roglji umažejo krmo z zemljo in koreninami!

Priprava krme

Način vožnje

Obračanje Priprava redi baliranje

Obvarovati dobro travinje pred mehanskimi poškodbami s stroji za spravilo, je

predvsem na nagnjenih terenih velik izziv. Pazite na: obračanje, število prevozov,

pritisk v pnevmatikah – dimenzije in profil pnevmatik.


Prazna mesta in onesnaženost krme zaradi

neustrezne paše

Problemi obremenitve zemljišča zaradi:

• Vlažnosti tal

• Nagiba

• Prevelika obtežba

• Premalo krme (začetek leta/jesen)

• Obročna paša- . Koppelmanagement

• Težke živali

Quelle: Hinton et al., 1995


Onesnažena krma in zdravje živali

Zauživanje zemlje: 0,1 do 1,5 kg zemlje/ žival/dan

Klinični znaki:

Prebavne motnje

- Nabiranje peska v vampu, siriščniku in črevesju

- Zmanjšana vampova aktivnost

- Napenjanje

- Gastritis

- Driska

- Povečano slinjenje

- Kolike in zaprtje

Motnje pri izkoriščanju mikroelementov (antagonizem)

pomanjkanje bakra, cinka in mangana

Poslabša se lahko plodnost

Zmanjšanje apetita Manjše zauživanje krme

Manjša mlečnost

Hujšanje

Presnovne bolezni (Ketoza, Acidoza)

Obraba zob


ÖAG-Brošura Onesnaženost

krme z zemljo

Zraven borba proti voluharjem


Fermentabilnost krmnih rastlin(nach Weißbach 1977)

lahka fermentacija močna fermentacija

Vsebina v stadiju žetve??? konec -/lat naprimer


Minerali v koncentratih


Vsebnost mineralov v energetskih

koncentratih(nach Resch et al. 2009)

Asche Ca P Mg K Na Fe Mn Zn Cu

g/kg TM

Gerste (Sommer) 29 0,8 4,3 1,3 5,9 1,50 42 19,3 27,2 4,5

Gerste (Winter) 28 0,8 4,1 1,4 6,8 0,25 64 19,6 32,9 5,4

Hafer 31 1,0 3,7 1,3 5,2 0,16 132 50,6 31,6 4,5

Mais (Körner) 15 0,3 3,0 1,2 4,7 0,26 40 8,3 26,0 2,5

Malzkeime 62 1,7 5,7 1,7 14,8 0,36 119 49,0 74,7 10,1

Roggen 20 0,9 4,2 1,4 6,1 0,13 42 27,5 57,0 4,9

Triticale 21 0,6 4,0 1,4 5,7 0,15 39 39,9 35,7 6,2

Trockenschnitzel 89 9,6 1,1 2,2 17,9 4,36 605 67,6 27,4 6,0

Weizen (Sommer) 21 1,2 4,3 1,5 6,0 0,18 233 49,9 39,7 5,7

Weizen (Winter) 20 0,6 4,0 1,5 5,6 0,17 50 39,8 30,3 5,3

Weizenkleie 57 1,5 13,4 5,4 16,8 0,16 193 156,6 99,6 13,4

Zuckerrübenschnitzel 80 6,5 1,1 2,9 6,6 1,14 1025 84,2 21,1 6,6

Futtermittel

Mengenelemente Spurenelemente

g/kg TM mg/kg TM


Vsebnost mineralov v beljakovinskih

koncentratih(nach Resch et al. 2009)

Asche Ca P Mg K Na Fe Mn Zn Cu

g/kg TM

Ackerbohnen (Samen) 38 2,1 7,7 2,0 12,8 0,12 71 23,2 75,5 17,4

Biertreber (getrocknet) 49 4,4 6,0 2,5 4,0 0,45 195 57,0 104,1 14,9

Erbsen (Samen) 39 1,6 4,8 1,6 12,1 0,19 169 18,1 91,0 14,9

Kürbiskernkuchen 113 1,2 20,8 9,0 21,6 7,07 183 84,5 153,0 15,0

Lupine blau (Samen) 38 3,4 5,1 2,1 10,7 0,18 70 67,4 76,4 9,0

Malzkeime 62 2 5,7 1,7 14,8 0,36 119 49,0 74,7 10,1

Rapsextraktionsschrot 77 9,2 12,1 5,6 16,3 0,74 190 76,2 78,9 7,1

Rapskuchen 4-8 % Fett 67 7,2 10,7 4,7 14,3 0,29 209 64,5 58,7 6,0

Rapskuchen über 20 % Fett 59 6,7 10,0 4,5 16,4 0,28 - 57,2 66,4 6,0

Schlempe (Bioethanolprod.) 52 1,7 9,3 3,4 12,7 2,25 160 75,2 65,0 10,0

Sojabohne (Samen) 62 2,4 6,7 2,6 19,9 0,12 103 30,5 51,5 15,8

Sojaextraktionsschrot 44 76 3,7 6,9 3,5 25,6 0,30 301 42,0 56,9 18,6

HP Sojaextraktionsschrot 84 3,5 7,2 3,4 27,4 0,25 303 50,5 59,0 15,9

Sonnenblumenkuchen (geschält) 62 3,9 10,9 5,5 17,7 0,21 177 33,5 79,1 28,5

Futtermittel

Mengenelemente Spurenelemente

g/kg TM mg/kg TM


Uravnavanje oskrbe

z minerali


Bilanca fosforja - osnovni obrok(nach Gruber u. Resch 2009)


Bilanca kalcija - osnovni obrok(nach Gruber u. Resch 2009)


Bilanca kalcija in kvaliteta osnovne krme(nach Gruber u. Resch 2009)


Bilanca cinka – osnovni obrok(nach Gruber u. Resch 2009)

Zin

k-B

ilan

z m

g/T

ag

Zin

k-B

ilan

z m

g/T

ag


Bilanca mangana – osnovni obrok(nach Gruber u. Resch 2009)

Man

gan

-Bilan

z m

g/T

ag

Man

gan

-Bilan

z m

g/T

ag


Povzetek


Povzetki Oskrbo z minerali prilagodimo potrebam

• Upoštevanje kategorije živali (vzreja, laktacija, presušitev)

• Poznavanje vpliva različnih dejavnikov na minerale:

Tip obroka (vrsta voluminozne krme in dopolnjevanje s

koncentrati)

količina zaužite krme in mlečnost

Vsebnost elementov v krmi (analiza voluminozne krme)

Izračun obroka

• Uravnavanje makro- in mikroelementov

Vpliv elementov na krmni obrok

• Gnojenje in uporaba krmnih rastlin

• Sprememba sestave obroka

• Krmljenje mineralov glede na potrebe


Informacije o voluminozni krmi

Knjige ÖAG-Brošure


Kontakt:

Ing. Reinhard Resch

03682 / 22451-320

[email protected]

www.raumberg-gumpenstein.at

Hvala za pozornost!

makro in mikroelementi v prehrani goveda...abc 5,0 a nadmorska višina koeff. für 100 m erhöhung...

Documents