nasilje v druŽinah in varne hiŠe v
TRANSCRIPT
IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O.
OE Višja strokovna šola
NASILJE V DRUŽINAH IN VARNE HIŠE V
SLOVENIJI
DIPLOMSKO DELO
Trebnje, marec 2014 Tina Mežan
IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O.
OE Višja strokovna šola
Organizator socialne mreže
Diplomsko delo
NASILJE V DRUŽINAH IN VARNE HIŠE V
SLOVENIJI
Mentorica: mag. Gabrijela Hauptman Kandidatka: Tina Mežan
Somentorica: Simona Lovše
Trebnje, marec 2014
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici mag. Gabrijeli Hauptman za mentorstvo, čas in pomoč pri
oblikovanju diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi somentorici Simoni Lovše za vso podporo ter varnim hišam in
Centru za socialno delo Krško.
Posebna zahvala gre mojemu možu Damjanu ter mojim staršem, ki so mi finančno in
moralno stali ob strani, mi po potrebi svetovali in pomagali.
Zahvaljujem se tudi svoji prijateljici Tanji, ki mi je vlivala moč, voljo in upanje pri
izdelavi diplomske naloge. Dokazala mi je, da je vredno verjeti vase in da lahko
nemogoče postane tudi mogoče.
POVZETEK
Diplomska naloga obravnava nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji.
Predstavljeno je društvo Življenje brez nasilja Novo mesto, ki deluje v okviru varnih
hiš. V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljeno nasilje v družbi, družini,
še zlasti pa nasilje nad ženskami in otroki ter vloga varnih hiš. Predstavljene so varne
hiše v državi ter vloga prostovoljstva. V empiričnem delu je narejena raziskava med
uporabnicami ter strokovnimi delavci v varnih hišah o nasilju v družini ter o počutju v
varni hiši.
KLJUČNE BESEDE: nasilje, družina, varna hiša, ženske, otroci, organizator socialne
mreže
ABSTRACT
The diploma work deals with family violence and safe houses in Slovenia. There is
presented the Society Life without Violence Novo mesto, which operates within the
concept of safe houses. In the theoretical part of the thesis there is presented the
violence in society within family, and especially violence against women and children
and the role of safe houses. There are presented safe houses in Slovenia and the
role of volunteering. In the empirical part the survey was made between the users
and professional staff in safe houses on domestic violence and on welfare in the safe
house.
KEYWORDS: violence, family, safe houses, women, children, the social networking
organizer
4
KAZALO
1 UVOD ....................................................................................................................... 6
1.1 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE ........................................................... 7
2 TEORETIČNI DEL .................................................................................................... 8
2.1 NASILJE V DANAŠNJI DRUŽBI ........................................................................ 8
2.2 NASILJE V DRUŽINI .......................................................................................... 9
2.2.1 Nasilje nad ženskami ........................................................................................... 10
2.2.2 Nasilje nad otroki ................................................................................................. 13
2.3.2 Pristopi in ukrepi ob odkritju nasilja ..................................................................... 17
2.4 INSTITUCIJE ZA POMOČ ŽENSKAM ............................................................. 19
2.4.1 Varne hiše v Sloveniji ........................................................................................... 20
2.3.2 Varna hiša Novo mesto ........................................................................................ 25
2.3.3 Prostovoljstvo v Društvu življenje brez nasilja ...................................................... 27
3 EMPIRIČNI DEL ..................................................................................................... 30
3.1 RAZISKAVA ..................................................................................................... 30
3.1.2 Namen in cilji raziskave........................................................................................ 30
3.1.3 Metodologija raziskovanja .................................................................................... 30
3.2 REZULTATI...................................................................................................... 31
3.2.1 Anketni vprašalnik za uporabnice ......................................................................... 31
3.2.2 Anketni vprašalnik za vodje ali strokovne delavce v varnih hišah ........................ 40
3.2.3 Intervju ................................................................................................................ 42
3.3 PREVERJANJE HIPOTEZ ............................................................................... 45
4 ZAKLJUČEK ....................................................................................................... 47
4.2 VLOGA ORGANIZATORJA SOCIALNE MREŽE V VARNIH HIŠAH ............... 48
5 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................ 50
6 PRILOGE ............................................................................................................... 53
5
KAZALO TABEL:
Tabela 1: Starost anketirank ................................................................................................ 31
Tabela 2: Stopnja izobrazbe anketirank ............................................................................... 32
Tabela 3: Pridobitev informacij o delovanju varnih hiš .......................................................... 33
Tabela 4: Mnenje o razširjenosti informacij o delovanju varnih hiš v družbi .......................... 34
Tabela 5: Vpliv delovanja varne hiše na življenje v samem kraju in okolici ........................... 35
Tabela 6: Razlogi za iskanje pomoči v varni hiši .................................................................. 35
Tabela 7: Čas trpljenja uporabnic, preden so se odločile za varno hišo ............................... 37
Tabela 8: Počutje anketiranih uporabnic v varni hiši ............................................................ 38
KAZALO SLIK:
Slika 1: Logotip Društva življenje brez nasilja ....................................................................... 27
Slika 2: Razlogi za prostovoljsko delovanje .......................................................................... 28
KAZALO GRAFOV:
Graf 1: Starost anketirank .................................................................................................... 31
Graf 2: Stopnja izobrazbe anketirank ................................................................................... 32
Graf 3: Pridobitev informacij o delovanju varnih hiš .............................................................. 33
Graf 4: Mnenje o razširjenosti informacij o delovanju varnih hiš v družbi .............................. 34
Graf 5: Vpliv delovanja varne hiše na življenje v samem kraju in okolici ............................... 35
Graf 6: Razlogi za iskanje pomoči v varni hiši ...................................................................... 36
Graf 7: Čas trpljenja uporabnic preden so se odločile za varno hišo .................................... 38
Graf 9: Počutje anketiranih uporabnic v varni hiši ................................................................ 39
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
6
1 UVOD
Družina je posebna skupina, ki temelji na skupnih socialnih, čustvenih, kulturnih,
materialnih in vedenjskih interesih ter tvori nek vrednostni sistem. V družini se
naučimo vrednot in kulture za nadaljnje življenje.
V današnjem času skoraj ne mine dan ali teden, da ne bi zasledili šokantnih
družinskih zgodb, bodisi v Sloveniji ali v tujini. Različni mediji, ki javnost seznanjajo o
tej problematiki, strokovne službe, vladne in nevladne organizacije, ki tej temi
posvečajo vedno več pozornosti, opozarjajo na vse več prisotnega nasilja v družinah.
Nasilje v družinah je postal aktualen in prepoznaven problem, o katerem razglablja
širša javnost, pa tudi stroka (socialni delavci, zdravstvo, policija, tožilstvo …). Da
tema »nasilje« ni več tabu tema, gre zasluga predvsem različnim pobudam in
akcijam feminističnih društev, ki o družinskem nasilju vse bolj govorijo in pišejo na
glas.
Nasilje v družinah je problem, ki ne sodi samo v zasebno področje družine, ampak se
mora nanj odzvati tudi država s svojimi institucijami. Varne hiše so zatočišča, ki
nudijo ženskam in otrokom varen prostor in jih varujejo pred nasiljem v družini.
Ključna naloga varnih hiš je zagotavljanje varnosti, zato je njihova lokacija strogo
varovana.
Oblik nasilja je več vrst. Tako je nasilje lahko fizično, psihično, spolno, ekonomsko,
pa tudi zanemarjanje. Storilec je lahko marsikdo in se ga na prvi pogled ne prepozna.
Tako je to lahko lasten oče, lastna mama, stric, teta, najbližji prijatelj ali znanec.
Nasilje je lahko prisotno povsod in vedno. Nasilje ni dopustno in zanj ni opravičila.
»Nasilje ni bolezen! Je priučeno vedenje. Vedno imamo možnost IZBIRATI, ali se
bomo odzvali nasilno ali ne. Občutek izzvanosti je stvar tistega, ki se počuti izzvan.«
(Ančič et al., 2002,128).
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
7
1.1 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE
V diplomskem delu bom predstavila oblike nasilja v družini, kakšne so lahko njihove
posledice, ki pustijo pečat na otrocih in ženskah. Opisala bom tudi postopke, kako
pristopiti k žrtvam in kako jim pomagati.
Osredotočila sem se tudi na delovanje varnih hiš, in na to, kako se soočajo s
problematiko, s katero se srečujejo. Največji problem, s katerim se srečujejo, je
povezan s financiranjem varnih hiš.
V sklopu diplomske naloge bom opravila raziskovalno nalogo na temo nasilja v
družini.
1.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE
1.2.1 Raziskovalna vprašanja
1. Ali Društvo življenje brez nasilja pozitivno vpliva na življenje v lokalni skupnosti?
2. Kaj menijo ženske o varni hiši in kakšna so njihova pričakovanja?
3. Kaj meni širša javnost o delovanju varnih hiš in kakšna so njihova pričakovanja?
4. Kakšni so cilji društva v prihodnosti?
1.2.2 Hipoteze
Da bi lahko odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja, bom postavila
naslednja hipoteze:
1. hipoteza: »Društvo pozitivno vpliva na življenje v skupnosti.«
2. hipoteza: »Ženske so zadovoljne z življenjem v varni hiši.«
3. hipoteza: »Širša javnost je dovolj seznanjena z delovanjem varnih hiš in jih
podpira.«
4. hipoteza: »Društvo želi podporo lokalne skupnosti.«
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
8
2 TEORETIČNI DEL
Slovar slovenskega knjižnega jezika definira nasilje kot »dejaven odnos do nekoga,
značilen po uporabi sile, pritiska« (SSKJ, 2005,624).
Zaviršek nasilje v družinah definira kot »način nadzorovanja, ki ga izvaja ena oseba
nad drugo in ki se manifestira na različne načine, vključuje pa fizično in spolno
nasilje, grožnje, emocionalne zlorabe in ekonomsko zatiranje« (Zaviršek, 1994,41).
»Nasilje je proces. Oseba, ki se znajde v nasilnem odnosu, se v začetku po navadi
niti ne zaveda, kaj se dogaja.« (Ančič et al., 2002,130).
Nasilje v družinah bi morali dojemati v najširšem družbenem okviru kot neupravičeno
uporabo sile in povzročanje škode. Družinsko nasilje je težko opredeliti, razdeliti ali
celo razumeti. Je raznolik in spremenljiv, večplasten in raznovrsten pojav, ki ga ne
moremo poenotiti. Največkrat se pripisuje problematičnim družinam, kjer naj bi bil
pogosto krivec alkohol, je pa resen družbeno-ekonomski problem (Kanduč, 2000).
2.1 NASILJE V DANAŠNJI DRUŽBI
Otroštvo bi moralo biti čas poln ljubezni, svobode, brezskrbnosti, vendar danes za
marsikaterega otroka to ni. Moralo bi biti obdobje, ki bi si ga otrok zapomnil za vse
nadaljnje življenje.
V današnjem času, ko se družba tako hitro spreminja in posamezniku postavlja
vedno višje cilje, se spreminja tudi vloga družine. Dom in družina bi morala biti varen
prostor, vendar pogosto temu ni tako. Starši so preobremenjeni s svojimi težavami in
cilji ter imajo posledično vse manj časa za svoje otroke.
Ena izmed najpogostejših oblik nasilja je psihično nasilje ali, kot ga lahko
poimenujemo, prikrito nasilje, ki se kaže kot povzročanje strahu in čustvenega
izsiljevanja. Obstajajo tudi druge oblike nasilja: fizično, verbalno, spolno ipd. Z
nasilnimi oblikami vzgoje podajamo otroku zelo slabo informacijo. Danes otrok
potrebuje jasne meje, občutek varnosti in starše, ki bodo odločni, pri tem pa ne
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
9
nasilni. To je lahko doseči s tem, da otroku podajamo jasna sporočila, ga spoštujemo
in ga sprejemamo kot celovito osebnost (Popovič, 2013).
Nasilje je bilo vedno prisotno in verjetno ga bomo težko izkoreninili, vendar je danes
veliko lažje, saj z raznovrstnimi institucijami in društvi opogumljamo žrtve, da
spregovorijo. Včasih je vse ostalo skrito za štirimi stenami, ženske in otroci so mislili,
da je tak odnos »normalen« in da so sami krivi za ta dejanja (Munc, 2011).
Za večino današnjih oblik družinskega nasilja sta značilna dva odnosa: odnos med
generacijam in odnos med spoloma. V današnjem času so odnosi med generacijami
veliko bolj svobodni, enakost med spoloma ne povzroča več napetosti, kot jih je
nekoč (Ančič et al, 2002).
»Čeprav gre v družini za neprestano podrejanje, prilagajanje, polariziranje,
diferenciranje, identificiranje, pa manipulacijo in dominacijo in celo zlorabljanje ter
represivnost (tako kot kjerkoli drugje v družbi), sta zanjo predvsem značilni
čustvenost in blizkost.« (Pečar, 1991,70).
2.2 NASILJE V DRUŽINI
»Nasilje v družini se lahko zgodi komurkoli. Ljudje, ki živijo z nasilnim partnerjem in
so žrtve nasilja v družini, so lahko iz različnih družbenih skupin. Nasilje v družini
prizadene ljudi ne glede na njihovo izobrazbo, starost ali življenjski slog.« Nasilje v
družini ni nikakor socialni problem oziroma ni omejen samo na revnejši sloj.
Nasprotno, storilci so lahko tako revni kot premožni moški, tako izobraženi kot
neizobraženi. Sama zloraba se lahko začne kadarkoli – takoj na začetku zveze ali po
več letih skupnega življenja. Oblike zlorabe izvirajo iz temelja – iz nasilneževe
patološke potrebe po občutku moči in želje po prevladovanju in nadzorovanju
šibkejšega od sebe (Zajc, 2010).
Z avtorjem (Zajc) se popolnoma strinjam, vendar sem mnenja, da nasilneži
pridobivajo vzorce nasilnega vedenja že v primarni družini. Tako velja tudi za ženske
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
10
žrtve, ki si nevede poiščejo takšnega partnerja, kot je bil njen oče; se pravi, če je bil
oče nasilen do mame in otrok, si bo sama izbrala podobnega partnerja.
2.2.1 Nasilje nad ženskami
Nasilje nad ženskami je pojav, s katerim se v Sloveniji vse bolj ukvarjamo. V tem
času smo naredili velik korak na zakonodajnem področju in pri razvoju različnih oblik
pomoči žrtvam nasilja. Veliko je bilo narejenega na področju ozaveščanja in
opozarjanja na pojav tega nasilja. Nasilje se lahko zgodi katerokoli ženski, ne glede
na starost, izobrazbo ali družbeni položaj. Nasilje nad ženskami izvaja storilec, ki
izrablja svojo moč nad šibkejšo osebo. Nasilje nad ženskami se v partnerskem
odnosu običajno dogaja leta in leta, preden žrtev upa nasilneža prijaviti. Statistično
trajanje dolgotrajnega nasilja je okrog pet let. V tem času žrtev utrpi resne posledice
na zdravju, predvsem na duševnem (Zavod Emma, 2014).
2.2.1.1 Psihično nasilje
Oblike psihičnega nasilja v partnerskem odnosu so:
Nadzor
Lahko se pojavi takoj na začetku partnerske zveze, a ga običajno žrtev ne zazna ali
se ga ne zaveda. Postopoma, ko je nadzor vse močnejši, ko partner neprestano
kritizira partnerko, ji s tem sporoča, da takšna kot je, ni dovolj dobra. Večinoma ima
on vse prav in samo on ve, kaj je dobro zanjo.
Neprestane zahteve
Gre za raznovrstne partnerjeve zahteve po pozornosti, ljubezni in spolnosti, ki se
nikoli ne nehajo. Pri tem ni pomembno, kako se ženska počuti ali kaj si želi,
pomembne so le njegove želje. Tukaj se ženska počuti nepomembno, nevidno.
Spozna, da v tem odnosu ni prostora za njene potrebe, čustva ali želje.
Pasti
Gre za moškega, ki s svojimi ravnanji dela tako neopazno in nevidno, da tega žrtev
največkrat ne zazna. Manipulira z raznimi igricami, da se ženska odzove, nato pa vso
krivdo prepira preloži na žensko.
Izločanje in poniževanje
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
11
S psihičnim izvajanjem nasilja nad žensko dobi moški občutek, da je več vreden kot
njegova partnerka – njenih besed in mnenja ne upošteva ali pa jih razvrednoti. S tem
ruši njeno samozavest in samospoštovanje.
Tihi dnevi
Je moško najmočnejše orožje, še zlasti, če je opaziti tudi sovražnost; gre za
kaznovanje s tišino, s katero povzroča napetost, nemoč, zapuščenost in strah. S tem
vedenjem ženski sporoča, da ni vredna njegove pozornosti. Da bi se tihi dnevi
končali, ženska pristane na vse mogoče, samo da bi ti dnevi minili.
Gospodar
Moški je prepričan, da se mora vse vrteti okoli njega. Pričakuje, da ga bo žena
potrpežljivo stregla. Ženska je v njegovih očeh vredna le toliko, kolikor mu uspe
ustreči v njegovim željam.
Lastnik
Taka želja je na začetku zelo prikrita, najprej se opazi kot njegovo zanimanje za
njeno življenje, kmalu pa postane dušeče, pojavijo se izbruhi ljubosumja. Ženska se
počuti kot objekt.
Igranje z besedami in dejstvi
Gre za sprevračanje besed in dejstev, ki ustrezajo samo njemu. Namen je zvaliti
krivdo na žrtev in prikazati sebe kot žrtveno jagnje.
Spreminjanje vedenja
Nagle spremembe vedenja in igranje ljubečega partnerja pred drugimi. Pri tem žrtev
največkrat krivdo prevzame nase.
Besede, ki ranijo
Nenehno kritiziranje, norčevanje, grobe besede so močno orožje, ki jih moški
uporablja, da prizadene in poniža žensko.
Izbruhi jeze
Z uporabo jeze hoče partner povečati nadzor nad partnerko in ji s tem vsiliti svojo
voljo. Zaradi strahu pred izbruhi želi žrtev partnerju ustreči za vsako ceno, da le ne
pride do novih izbruhov.
Nadvlada v spalnici
Da bi dokazal svojo moč nad partnerko, jo ponižuje, zatira v spolnem življenju. Lahko
ji grozi z uporabo sile, fizičnih poškodb, seksualnih potreb. Spolnost kot odtegnitev
pomeni način kaznovanja zaradi neprimernega obnašanja.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
12
Ščuvanje otrok
Z raznimi podkupninami pridobiva otroke na svojo stran in jih obrača proti materi.
Tiranska pravila
Ker je prepričan da je poglavar družine, ji vlada z železno roko. (Ženska
svetovalnica, 2014 a).
2.2.1.2 Fizično nasilje
Poteka pogosto hkrati s psihičnim nasiljem – besednemu nasilju se pridruži še
udarec. Vsaka grožnja, ki je podkrepljena z dvignjeno roko, ni več samo psihično,
temveč tudi fizično nasilje. Partner oziroma mož, ki vsakodnevno vpije nad partnerko,
ji govori, da je nesposobna, da nič ne dela, da ne zna skrbeti zase in otroke ter doda,
naj se ga pazi, če se ne bo poboljšala, doseže, da se ga bo žena ali partnerka
prestrašila, saj ve, da bo postal nasilen. Med fizično nasilje spada vsaka brca,
klofuta, udarjanje ob zid, pretepanje z različnimi predmeti, napadi z nožem, lasanjem,
celo umor (Horvat et al., 2004).
»Cilj fizičnega (in drugih oblik) nasilja je pridobiti, povečati ali dokazovati svojo moč
nad žrtvijo!« (Horvat et al., 2004,45).
2.2.1.1 Spolno nasilje
»V priročniku Društva za nenasilno komunikacijo (1999) je spolno nasilje definirano
kot nezaželen poseg v posameznikovo spolno integriteto. Gre za vsako dejanje, s
katerim se eden od partnerjev ali ena od partneric ne strinja. Cilj spolnega nasilja ni
spolni odnos ali orgazem, pač pa je, tako kot v primeru psihičnega in fizičnega
nasilja, bistveno dokazovanje premoči in popolne kontrole nad žrtvijo.« (Horvat et al.,
2004,45).
Najbolj znana oblika je posilstvo, med samo spolno nasilje pa spadajo tudi: spolna
zloraba slabotnih oseb, incest ali krvoskrunstvo, neprimerni pogledi ali besede,
nagovarjanje k spolnem odnosu ipd. (Društvo za nenasilno komunikacijo, 1999).
Dobnikar (2001) meni, da je polovica spolnega nasilja storjena doma, storilci pa so
večinoma znane osebe. Spolni nasilneži so moški iz vseh socialnih slojev.
Posledice spolnega nasilja se odražajo na ženski: počutijo se krive in strah jih je
drugih ljudi, so jezne ali pa doživljajo občutek umazanosti. Sovražijo svoje telo.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
13
Postanejo odvisne od različnih drog ali pa imajo motnje hranjenja (Horvat, et al.,
2004).
Razlogov, zakaj ženske ostajajo v nasilnih odnosih, je veliko in so kompleksni. Ob
prvem nasilnem dogodku je ženska običajno šokirana in partnerju tudi odpusti, ker
ima še vedno lepe spomine na dobre stare čase in upa, da se bo partner spremenil.
Ženske, ki živijo v takšnih okoliščinah, postajajo vse tišje, pojavi se občutek nemoči
in jeze. Zakaj potem še vztrajajo ob nasilnežu? Zato, ker se po večini spoprijemajo z
ekonomsko vzdržnostjo, so brezposelne, brez prihrankov in posledično izgubijo
pogum, da bi tak odnos prekinile. Je pa tudi veliko takih, ki so materialno neodvisne,
pa si vendar ne upajo storilca prijaviti institucijam.
Razlogi, zaradi katerih ženske vztrajajo v nasilnih odnosih, so:
vzroke partnerjevih napadov iščejo pri sebi,
imajo občutek krivde,
ker jim povzročitelj nasilja obljublja, da se bo spremenil in da ne bo več nasilen,
povzročitelj nasilja grozi s samomorom ali nasiljem nad otroki,
so psihično in fizično izčrpane,
nimajo socialne mreže, ljudi, ki bi jim pomagali,
ekonomsko so odvisne od nasilneža.
Ženske, ki doživljajo nasilje, so prestrašene in se počutijo krive za nasilje. Vse to
otežuje odločitev, da bi zapustile nasilnega partnerja (Filipčič, 2002).
Nevladne organizacije opozarjajo, da se nasilje nad ženskami v Sloveniji krepi.
Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami je 25. november. »Podatki iz leta
2011, ko je bila izvedena nacionalna raziskava o nasilju nad ženskami, pričajo, da je
vsaka četrta že doživela fizično nasilje in vsaka druga psihično nasilje.« (Obolnar,
2013,5).
2.2.2 Nasilje nad otroki
»Nasilje nad otrokom je psihična ali fizična poškodba osebe, ki je stara manj kot 18
let, najpogosteje pa jo povzroči nekdo, ki je otroku blizu ali pa mu je vsaj znan: starši,
sorodnik, družinski prijatelj.« (Pušnik, 1999,18).
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
14
Nasilje nad otrokom nima le enega obraza. Pravzaprav je na nek način nasilno vse,
kar omejuje ali moti otrokov osebnostni razvoj, mu ogroža samopodobo. Tako je
lahko nasilje fizično, spolno ali pa psihično. Ne le udarci in poseganje v telesno
integriteto ter spolno izkoriščanje otrok, tudi drugačno je lahko trpinčenje – od
manipuliranja do brezbrižnosti, poniževanja ali drugačnih pričakovanj. Nasilje nad
otrokom se lahko dogaja na več ravneh; od tistih najbolj neposrednih do tistih
posrednih – grobih, prikritih, a dolgotrajnih, katerih učinek je hujši in se pokaže šele
postopoma, čez čas, ne kot rana ali modrica na telesu, ampak kot globoka bolečina,
prizadetost. Pri marsikom se pokaže posredno – v doživljanju, vedenju in ravnanju
tistih, ki so nebogljeni in odvisni od otrok, tako lastnih kot drugih (Satler, 1996).
Vse več je strokovne literature s področja psihologije, kriminologije, prava in
medicine, ki se ukvarja s problematiko nasilja in trpinčenja otrok. Vedno pogosteje je
zaznati zaskrbljenost javnosti zaradi tega problema. Trpinčenje otrok ni stranski
produkt moderne družbe, saj je bilo mnogo primerov slabega ravnanja prisotnih že
od začetka človeške vrste. V antiki je prevladovala avtoriteta moškega - očeta nad
družinskimi člani, kjer je imel oče proste roke pri ravnanju s svojimi otroki. Svoje
otroke je pojmoval kot miniaturne odrasle, ki so morali upoštevati in ubogati svoje
starše. Tako je npr. v Rimu imel oče pravico zavreči, prodati ali ubiti svojega otroka.
Tudi kasneje je bilo opaziti pri evropskemu narodu kruto ravnanje z otroki, vendar jim
je vera prepovedovala nekatera grda ravnanja, kot je detomor. Sčasoma se je
oblikoval v srednjem veku humanejši odnos do vzgoje otrok. Otroka danes
pojmujemo kot individuum in kot družbeno investicijo za prihodnost, nastala je
podlaga za pravico do intervencije različnih strokovnjakov v družini, kadar gre za
nasilje nad otrokom (Filipčič, 2002).
2.2.2.1 Obseg pojava nasilja nad otroki
»Raziskovalci trpinčenja otrok ne uporabljajo povsem enakih definicij pojava, zato je
izmerjen obseg pojava odvisen tudi od uporabljene definicije. Zaradi tega primerjava
različnih raziskav ni mogoča. Na splošno lahko trdimo, da je obseg pojava trpinčenja
otrok »neugotovljiv« zaradi metodoloških problemov merjenja. Poudariti je treba, da
je povsem napačno sklepati o obsegu ali gibanju obsega tega pojava na podlagi
števila primerov, ki jih obravnavajo pristojne službe.« (Filipčič, 2002,147).
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
15
V Sloveniji smo prvič ugotavljali obseg pojava leta 1985 z raziskavo Inštituta za
kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani (Šelih, 1988). Šelihova (vodja raziskave)
se je omejila na sodno statistiko in ugotavljala, kako se je gibalo število kaznivih
dejanj v obdobju med 1979 in 1985, katerih žrtve so bili otroci. V tem obdobju je
prišla do ugotovitve, da se je 30-odstotno zvišalo število oseb, ki so bile obsojene za
kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno na škodo otrok (do 18. leta). S to svojo analizo je
prišla do sklepa: »To je že porast, ki mora zbuditi zaskrbljenost, ne glede na to, da
število ni visoko.« (Filipčič, 2002,147).
Deset let pozneje (leta 1995) je skupina za obravnavanje zlorabljenih in trpinčenih
otrok v Sloveniji pod vodstvom Pavlovića ugotavljala, koliko primerov trpinčenja otrok
so opazile pri svojem delu nekatere službe (centri za socialno delo, šole, vrtci,
otroški dispanzerji). Zbrani podatki so pokazali, da se mreža navedenih služb letno
ukvarja s 3.000 do 3.500 primeri slabega ravnanja z otroki. Te številke zajemajo
samo trpinčenje, zlorabljanje in zanemarjanje otrok, ki jih institucionalni sistem opazi.
Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, koliko je še takšnih primerov, ki ostanejo prikriti
(Filipčič, 2002).
2.3 TRPINČENJE OTROK
Splošna domneva je, da so zlorabljeni le majhni otroci. Javnost je neprimerno bolj
razumevajoča do otrok žrtev, ki so mlajši od 12 let. Otrok v adolescenci naj bi sam
vplival na svoje vedenjske probleme, zato javnost meni, da če starši s telesnim
kaznovanjem poškodujejo adolescenta, si takšno ravnanje tudi zasluži. Tukaj gre za
klasičen primer prenašanja krivde na žrtev. »Po ugotovitvah ameriških raziskav
prevladujejo med žrtvami trpinčenja otroci, mlajši od sedem let. Približno četrtina jih
je starih med 8 in 12 let in okoli 20 % med 13 in 18 let.« (Filipčič, 2002,151).
2.3.1 Oblike trpinčenja otrok
Strokovnjaki opredeljujejo pojem »trpinčenje otrok« (angl. »child abuse«) kot
ogrožanje telesnega in čustvenega razvoja otrok. Gre za dlje časa trajajočo situacijo
in je sestavljena iz več stopenj (Filipčič, 2002).
Oblike trpinčenja otrok so sledeče:
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
16
Fizično nasilje oziroma telesno trpinčenje:
– Lahko je enkraten dogodek ali ponavljajoče se dogajanje.
– »Telesno kaznovanje je lahko posledica izgube samokontrole odrasle osebe, ali
pa je zavestno in namensko povzročanje trpljenja otroku.« (Satler, 1997,58).
– Neposredni telesni napad (ko se otroka kaznuje tako hudo, da ima to za
posledico zlome, odrgnine, zvine, izrazite modrice – udarci s palicami, nogami,
jermeni in drugimi predmeti, metanje otroka ob tla, porivanje po stopnicah,
klofute in lasanje, povzročanje opeklin in oparin, grobi napadi na otroka ipd.).
Spolno nasilje oziroma zloraba:
– V ta pojem uvrstimo posilstvo, spolno zlorabo slabotne osebe, spolni napad na
otroka, otipavanje, spolno nadlegovanje na delovnem mestu in druge oblike.
– »O spolni zlorabi otroka govorimo, ko odrasli uporabi dečka ali deklico za
zadovoljevanje svojih spolnih potreb.« (Ančič, et al., 2002,150).
– Spolna zloraba ni samo spolni odnos, ampak tudi otipavanje otrokovih spolnih
organov, samozadovoljevanje pred otrokom, siljenje otroka, da se dotika
spolnih organov odraslega, siljenje k gledanju pornografske literature in filmov,
da je otrok navzoč pri spolnem odnosu odraslih, otroška prostitucija … (Ančič,
et al., 2002).
Psihično nasilje oziroma trpinčenje:
– Pušnik (1999) meni, da je psihično nasilje konstantno nemoralen odnos oziroma
obnašanje odraslega do otroka, ki je v tem času čustveno prizadet. Če je otrok
prikrajšan za ljubezen, toplino, pozornost in skrb, se v otroku pojavijo občutki
manjvrednosti in se počuti nezaželenega in neljubljenega.
– Oblike psihičnega nasilja so: kaznovanje, vzbujanje občutka krivde,
poniževanje, zaničevanje, omejevanje pri osamosvajanju, odsotnost čustvene
topline, namensko odklanjanje podpore, zastrahovanje, izolacija otroka ipd.
(Satler, 1996).
Verbalno nasilje (grožnje, kričanje, posmeh, žalitve, zaničevanje, podcenjevanje
…)
»Kadar prihaja do fizičnega nasilja, je prisotno tudi psihično nasilje (psovke, žaljenje,
poniževanje). Prav tako je psihično nasilje prisotno, ko prihaja do spolnega nasilja.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
17
Pogosto je poleg fizičnega in psihičnega nasilja prisotno tudi spolno nasilje.« (Ančič,
et al., 2002,129).
2.3.2 Pristopi in ukrepi ob odkritju nasilja
V procesu odkrivanja nasilja v družini se največkrat srečamo s številnimi drugimi
problemi, ki predstavljajo dodatno oviro na poti k odkritju. Razkritje je prvi korak k
osvoboditvi in razbremenitvi žrtve nasilja. Ne glede na to, kako težko ga je narediti, je
najpomembneje zlorabo ustaviti. Pogosto se zgodi, da otrok nima komu povedati,
zato potrebuje primeren prostor in čas, da bi povedal, kaj se mu je zgodilo. Ob
razkritju nasilja storilec običajno zanika dogajanje, sorodniki kažejo dvom v žrtvino
pripoved, zato žrtev postane zmedena in negotova (Satler, 1996).
Ob razkritju nasilja nad otrokom v družini se močno zamaje družinski sistem in
duševno stanje vse družine, kar lahko vodi do družinskih tragedij in razpada družine.
Kdaj posumimo na trpinčenje otroka? Znaki so lahko specifični npr. poškodbe
spolovila po spolni zlorabi, modrice ali druge poškodbe na telesu ob fizičnih napadih.
Lahko pa so nespecifični in so predvsem posledice otrokove čustvene prizadetosti.
Kažejo se na področju čustvovanja, vedenja, učenja ali pa kot motnja spanja in
prehranjevanja (Satler, 1996).
»Od trenutka, ko posumimo na dogajanje, do trenutka, ko z gotovostjo lahko rečemo,
da je otrok trpinčen, je namreč največkrat dolga, težavna in mučna pot.« (Satler,
1996,78).
Ob ugotovitvi trpinčenja otroka lahko strokovne službe razmišljajo in ukrepajo v dveh
smereh:
odstranitev otroka iz družine (da zavarujejo otrokovo življenje in zdravje),
spreminjanje otrokove družinske situacije (z dajanjem pomoči staršem, družini in
neposredno otroku) (Satler, 1996).
Ko otrok spregovori o nasilju, je pomembno, da aktivno sodelujemo v pogovoru,
predvsem smo pozorni na to, kar nam otrok govori. Zelo pomembno je, da ima otrok
pozitivno izkušnjo s pogovorom s prvo zaupno osebo. Otroku je potrebno verjeti in
mu pomagati. Dopovedati mu je potrebno, da za nasilje ni kriv on, pristop do otroka
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
18
naj bo miren in nikakor ne vsiljiv, dati mu je potrebno čas. Vedeti pa je potrebno, da
majhni otroci zelo težko odgovarjajo na neposredna vprašanja. Cilj vsega pa je nuditi
otroku varnost (Društvo za nenasilno komunikacijo, 1999).
Če gre za žrtev nasilnega partnerja, si je potrebno zagotoviti lastno varnost z
upoštevanjem varnostnih ukrepov (priprave na izbruh):
Dobro je nekoga obvestiti, kaj se dogaja (npr. sosede ali sorodnike, da bodo v
primeru nasilja lahko poklicali policijo, če sama žrtev tega ne bi zmogla) – lahko ji
pomagajo zagotoviti prevoz, prenočišče, varen prostor za shrambo dokumentov.
Ob pojavu fizičnega nasilja naj si poiščejo zdravniško pomoč (možnost notranjih
poškodb). Od zdravnika naj zahtevajo, da jim izda potrdilo o poškodbi.
Zelo pomembno je shraniti raztrgana ali okrvavljena oblačila (zelo pomembni dokazi
zoper storilca). Zelo pomembne pa so tudi vse priče, ki bi lahko potrdile žrtvino
zgodbo (Ženska svetovalnica, 2014 b).
Kaj lahko še žrtev naredi? Pogovori naj se z osebo, ki ji zaupa. Obrne naj se na
organizacije za pomoč žrtvam nasilja, kjer dobi vso podporo in informacije, ki bodo
prišle prav ob odločitvah. Lahko pa poišče pomoč tudi v materinskem domu ali varni
hiši, kjer ženske z otroki dobijo v nujnih primerih začasno nastanitev (Zajc, 2010).
Kaj so dolžne pristojne službe storiti v zvezi z otrokom in družinskim nasiljem
(Gradivo izobraževalnega seminarja Praktikum, 2011):
1. Verjeti (je najbolj pomembno in jim je to potrebno povedati).
2. Potrditi (njihovo pripravljenost za pomoč).
3. Podpirati in jih spodbujati (da se zavejo, da niso sami krivi in naj se tega ne
sramujejo).
4. Dolžnost (dolžni smo jih podpirati, ko iščejo pomoč, jim ponuditi optimalne
možnosti, jih jemati resno).
5. Spremljati proces zaščite otroka.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
19
2.4 INSTITUCIJE ZA POMOČ ŽENSKAM
Žrtve nasilja potrebujejo pomoč, saj si same težko pomagajo. Nasilje, ki ga nad
žensko izvaja moški, ni problem posameznice oziroma družine, je problem celotne
družbe/države. Za to so na voljo razne institucionalne oblike pomoči žrtvam (Horvat
et al., 2004).
Vladne institucije za pomoč ženskam so:
centri za socialno delo-CSD (so javni socialnovarstveni zavodi, ustanovila jih je
država; v Sloveniji jih je 62, le-ti nudijo socialno preventivo, socialno prvo pomoč,
osebno pomoč in pomoč družinam),
policija (njena naloga je varovanje življenj, osebne varnosti in premoženja ljudi;
policija je načeloma prva, ki pride v stik z žrtvijo nasilja, njena dolžnost je, da se
odzove na vsak klic na pomoč),
državno tožilstvo (organ za pregon storilcev kaznivih dejanj; pregon na predlog
pomeni, da mora žrtev sama podati predlog za pregon kaznivega dejanja, kar stori
na policiji ali sodišču),
sodišče (odloča o družinskem razmerju, razvezi partnerja, dodelitvi skrbništva,
določa stike ter odloča o preživninah; ko imajo tožilci vsa zbrana dokazna gradiva,
jih pošljejo pristojnemu sodišču, ob pravnomočni obtožbi pa se začnejo glavne
obravnave),
zdravstvene ustanove (pogosto predstavljajo stik z žrtvami nasilja; načeloma
zdravniki ne prijavijo poškodb, razen v primeru hujše oblike nasilja),
Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije,
Urad vlade Republike Slovenije za enake možnosti,
brezplačna pravna pomoč (Horvat, et al., 2004).
Nevladne institucije ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, nudijo psihosocialno pomoč
s pomočjo skupin za samopomoč za ženske. Le-te so:
Društvo SOS telefon za ženske in otroke/žrtve nasilja (http://www.drustvo-sos.si/),
Društvo Ženska svetovalnica (http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/),
Mirovni inštitut (http://www.mirovni-institut.si/),
Društvo za nenasilno komunikacijo (http://www.drustvo-dnk.si/),
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
20
Zavod EMMA (http://zavod-emma.si/),
Združenje proti spolnemu zlorabljanju (http://www.spolna-zloraba.si/),
Papilot/Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj
(http://www.prostovoljstvo.org/index.php?t=itemOrganization&uid=3589),
Društvo Ključ/Center za boj proti trgovini z ljudmi (http://www.drustvo-kljuc.si/),
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše (http://www.scoms-lj.si/),
Društvo Center za pomoč mladim v stiski (http://www.cpm-drustvo.si/)
(Psihosocialna pomoč ženskam in otrokom, ki preživljajo nasilje, 2004,181-183).
2.4.1 Varne hiše v Sloveniji
»Varna hiša je stanovanjska hiša, ki predstavlja varen prostor, kamor se lahko pred
nasiljem odmaknejo ženske in njihovi otroci. Čeprav se na zunaj ne razlikuje od
ostalih družinskih hiš, jo od njih loči bistvena značilnost – v varni hiši je z raznimi
ukrepi v največji možni meri poskrbljeno za varnost stanovalk in njihovih otrok, med
drugimi tudi s tajnostjo lokacije.« (Društvo za nenasilno komunikacijo, 1999).
2.4.1.1 Koncept varne hiše
V evropskem prostoru naj bi veljal nekakšen skupen koncept delovanja varnih hiš.
Varna hiša naj bi delovala po nekaterih principih oziroma načelih in sicer (Peršak,
1997,33-34):
princip tajnosti lokacije in anonimnosti: lokacija hiše je tajna, o stanovalkah varnih
hiš se nikomur ne posreduje nobenih informacij;
princip dostopnosti oziroma odprtosti: varna hiša je za nasvet in prvo socialno
pomoč dostopna kadarkoli, tudi ob nedeljah in praznikih;
princip opolnomočenja: stanovalke same skrbijo zase in za svoje otroke, v skupini
preizkušajo nove načine izražanja in uveljavljanja svojih interesov in se učijo
sprejemati odgovornosti za svoja dejanja; njihove odločitve se sprejemajo in
spoštujejo;
princip demokratičnosti: skupno življenje v hiši ustvarjajo stanovalke in zaposlene
na demokratičen način;
princip zagovorništva oziroma princip strokovne pristranosti: strokovnjakinje in
prostovoljke niso nevtralne do stisk žensk;
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
21
princip prehodnosti: življenje v varni hiši je lahko le prehodna rešitev;
princip ženske pomagajo ženskam: v varni hiši so zaposlene le ženske.
2.4.1.2 Problem varnih hiš v Sloveniji
Problem varnih hiš se kaže predvsem:
v odvisnosti od ministrstva (predvsem glede financiranja, ki je projektno):
– vsako leto Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve objavi razpis, na
katerega se lahko prijavijo varne hiše; financiranje se na začetku sklene za eno
leto, po treh letih pa se program podaljša za pet let;
– ministrstvo financira stroške plač svetovalk ter del materialnih stroškov varne
hiše, ostala sredstva pridobijo varne hiše iz pogodb z občinami ter preko
donatorjev;
v tajnosti lokacije hiše (težko je zagotoviti anonimnost lokacije varne hiše, kljub
temu, da je večina uporabnic iz drugih krajev);
v sodelovanju občin in nosilcev programov;
v nudenju zavetišča ženskam, ki niso državljanke Republike Slovenije (sprejmejo
vse ženske žrtve nasilja, tudi tiste, ki nimajo urejenega statusa v Republiki
Sloveniji):
– če nimajo slovenskega državljanstva, niso upravičene do denarnih socialnih
prejemkov, ki jih državljani Slovenije lahko uveljavljajo na centrih za socialno
delo – nevladne organizacije jim lahko pomagajo z brezplačnimi tečaji
slovenskega jezika, pravno pomočjo pa ne, saj gre običajno za ženske, ki
nimajo formalne izobrazbe in niso konkurenčne na trgu delovne sile.
– Nekoliko več pravic imajo ženske z dovoljenjem za začasno ali stalno bivanje v
Republiki Sloveniji.
Varne hiše, zavetišča, zatočišča, krizni centri v Sloveniji so (Ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2012):
Varne hiše
Gorenjska:
Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja - Varna hiša Gorenjske
(varna hiša za ženske in otroke žrtve nasilja Gorenjske)
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
22
p. p. 575, 4000 Kranj
telefon: 051 200 083
e-pošta: vh.gorenjska(at)siol.net
Goriška:
Zavod Karitas Samarijan - Varna hiša Karitas za Primorsko
Skalniška 1, 5250 Solkan
telefon: 05 330 02 34
e-pošta: karitas.samarijan(at)siol.net
Obalno-kraška in notranjska:
Center za socialno delo Sežana - Regijska varna hiša Kras
telefon: 070 754 530 in 05 6202 442
fax: 05 6202 442
e-pošta : vhkras(at)gmail.com
Jugovzodna Slovenija:
Društvo življenje brez nasilja in krivic za podporo žrtvam kaznivih dejanj - Varna
hiša Novo mesto
p. p. 345, 8000 Novo Mesto
telefon: 07 332 68 95
e-pošta: varnahisa_nm(at)email.si
Koroška:
Društvo Regionalna varna hiša Celje – Varna hiša
p. p. 347, 3000 Celje,
telefon: 03 492 41 70
e-pošta: varna.hisace(at)siol.net
Osrednjeslovenska:
Društvo SOS telefon za ženske in otroke – žrtve nasilja – Zatočišče za ženske in
otroke
p.p. 2726, 1001 Ljubljana
telefon: 01 524 19 93, 080 11 55
e-pošta: drustvo-sos(at)drustvo-sos.si
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
23
Društvo za nenasilno komunikacijo - Varna hiša za ženske in otroke žrtve nasilja
Miklošičeva 36, 1000 Ljubljana
telefon: 031 736 726
e-pošta: drustvo.nenasilje(at)siol.net
Društvo ženska svetovalnica Ljubljana - Krizni center Ženske svetovalnice
telefon: 031 233 211
e-pošta: info(at)drustvo-zenska-svetovalnica.si
Podravska:
Center za socialno delo Maribor - Varna hiša Maribor
Dvorakova ul. 5, 2000 Maribor
telefon: 02 250 66 00
e-pošta: gpcsd.maribor(at)gov.si
Center za socialno delo Ptuj - Varna hiša Ptuj
Trstenjakova 5a, 2250 Ptuj
telefon: 02 787 56 00
e-pošta: gpcsd.ptuj(at)gov.si
Pomurska:
Društvo varnega zavetja Pomurje - Varna hiša za ženske in otroke žrtve nasilja
p. p. 18, 9240 Ljutomer
telefon: 02 584 83 90
e-pošta: vh.ljutomer(at)siol.net
Savinjska:
Društvo regionalna varna hiša Celje – Varna hiša
p. p. 347, 3000 Celje
telefon: 03 492 63 56
e-pošta: varna.hisace(at)siol.net
Spodnjeposavska:
Center za socialno delo Krško, Zavetišče Pepcin dom
Cesta krških žrtev 1, 8270 Krško
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
24
telefon: 07 492 25 53, 07 492 59 68
e-pošta: gpcsd.krsko(at)gov.si
Materinski domovi:
Gorenjska:
Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, Varna hiša Gorenjske -
Materinski dom Gorenjske
p. p. 23, 4270 Jesenice
telefon: 05 994 30 19, 051 200 083
e-pošta: vh.gorenjska(at)siol.net
Goriška:
Zavod Karitas Samarijan - Materinski dom Solkan in Dom Karitas na cesti
Skalniška 1, 5250 Solkan
telefon: 05 330 02 34
e-pošta: karitas.samarijan(at)siol.net
Osrednjeslovenska:
Center za socialno delo Ljubljana Šiška - Materinski dom Ljubljana
Celovška 195, 1000 Ljubljana
telefon: 01 283 37 45, 01 583 98 00, dežurni GSM: 051 422 024
e-pošta: materinskidom(at)gov.si
Zavod Pelikan Karitas - Materinski dom Gumnišče in Materinski dom Višnja gora
Ciril Metodov trg 9, 1000 Ljubljana
telefon: 01 548 02 85
e-pošta: pelikan(at)karitas.si
Podravska:
Center za socialno delo Maribor - Materinski dom Maribor
Dvorakova ul. 5, 2000 Maribor
telefon: 02 623 25 26, 02 250 66 00
e-pošta: gpcsd.maribor(at)gov.si
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
25
Savinjska:
JZ Socio - Javni zavod za socialno varstvene dejavnosti Celje - Materinski dom
Stanetova 4, 3000 Celje
telefon: 03 492 40 42
e-pošta: socio(at)siol.net
Škofijska Karitas Maribor - Materinski dom Mozirje in Žalec
Strossmayerjeva 15, 2000 Maribor
telefon: 059 08 03 50
e-pošta: info(at)karitasmb.si
Prvo zatočišče, v katerega so se lahko zatekle ženske z otroki, ki so doživele nasilje,
so odprli v Londonu leta 1972. V Sloveniji pa je Društvo SOS konec leta 1997 prvič
odprlo vrata zatočišča, v katerega se lahko zatečejo ženske iz cele Slovenije. 1996
so v Mariboru odprli vrata varne hiše, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega CSD. Sledi
mu Društvo za življenje brez nasilja iz Novega mesta, ki je vrata odprlo leta 1999.
Nato so sledila odprtja zatočišč v Velenju, Celju, Slovenj Gradcu, Ljutomeru in na
Gorenjskem.
2.3.2 Varna hiša Novo mesto
Društvo Življenje brez nasilja je bilo ustanovljeno 9. 2. 1998 v Novem mestu. Je
humanitarna, nevladna in neprofitna organizacija in je edina na območju Dolenjske in
Bele krajine, ki se zavzema za ženske in otroke, žrtve nasilja v družini. Pri MDDSZ so
kot splošna dobrodelna organizacija vpisani v Register humanitarnih organizacij pod
zaporedno številko HO-SD-22. Program Varna hiša Novo mesto nudi ženskam in
njihovim otrokom, ki v družinskih in partnerskih odnosih doživljajo kakršnokoli obliko
nasilja, možnost umika v varen prostor, kjer si ob pomoči svetovalk na novo urejajo
življenje. V program je vključeno tudi spremljanje ter osebno in telefonsko svetovanje
vsem, ki so ali pa doživljajo nasilje. Prizadevajo si vzpostavitev ničelne tolerance do
nasilja.
Program varna hiša obsega:
nastanitev v varnem prostoru,
svetovalno delo,
delavnice,
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
26
spremljanje in zagovorništvo,
informiranje javnosti in preventivo.
Društvo ima za izvajanje bivanja v najemu stanovanjsko hišo v bližini Novega mesta,
ki razpolaga s petimi sobami. Imajo 16 ležišč in štiri dodatna, tako da lahko v hišo
sprejmejo od pet do osem žensk in od 11 do 15 otrok. Uporabniki imajo na voljo dve
dnevni sobi, dve kuhinji, dve kopalnici s stranišči in vrt z vrtno uto.
Kaj zagotavlja varna hiša?
24 urno bivanje v ogrevanih prostorih,
souporabo kuhinje in toaletnih prostorov ter vseh naprav in inventarja,
uporabo elektrike za lastne potrebe,
uporabo posteljnine, brisač in odej,
uporabo igrač in didaktičnih pripomočkov,
uporabo vode in komunalnih storitev.
Bivanje v hiši je prostovoljno in ga uporabnice lahko kadarkoli zapustijo. V hiši
uporabnice same skrbijo za varstvo in vzgojo svojih otrok ter vodijo lastno
gospodinjstvo. Za red in čistočo skrbijo same, razpored jim dodelijo zaposleni. Za
bivanje v hiši plačujejo prispevek za del materialnih stroškov, kar znaša mesečno 30
% zneska denarne socialne pomoči, za prvega otroka 10 % ter vsakega nadaljnjega
5 % zneska denarne socialne pomoči.
Svetovalno delo obsega:
individualna svetovanja vsem, ki iščejo informacije o možnih oblikah pomoči v
primerih nasilja,
individualno in skupinsko svetovanje uporabnicam varne hiše,
individualno svetovanje uporabnicam po odhodu iz varne hiše.
Svetovalno delo opravljata svetovalki, ki sta usposobljeni za delo z ženskami in
otroki, ki doživljajo nasilje. Skupaj skozi proces svetovalnega dela z žensko
analizirajo situacijo, predelujejo njihova čustva in travme, iščejo optimalne rešitve, jim
razvijajo samozavest in samozaupanje ter jih informirajo o njihovih pravicah. V hiši
jim nudijo tudi razne delavnice, kjer jim pri izvajanju le-teh pomagajo prostovoljci. S
pomočjo likovnega, glasbenega in gibalnega izražanja ter iger pomagajo
stanovalkam in njihovim otrokom sproščati napetost po prestanih psihičnih in
čustvenih travmah, doživetih v nasilnem odnosu. Zelo veliko pa se ukvarjajo
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
27
svetovalci in prostovoljci z informiranjem javnosti, izvajajo predavanja, seminarje,
okrogle mize, usposabljanja in sodelovanje z mediji, informirajo javnost o
problematiki in samih posledicah nasilja v družini kot tudi izven nje (Društvo življenje
brez nasilja, 2014).
Slika 1: Logotip Društva življenje brez nasilja
Vir: Društvo življenje brez nasilja, 2014
2.3.3 Prostovoljstvo v Društvu življenje brez nasilja
Prostovoljstvo je oblika humane medsebojne pomoči, katere se še premalo
zavedamo. Ob hitrem tempu življenja, ki nam nalaga različne obveznosti in dolžnosti,
dostikrat nismo kos temu in ne zmoremo vsega opraviti. Samo prostovoljstvo v veliki
meri pripomore k odpravljanju socialnih razlik v družbi. Prostovoljec/prostovoljka je
posameznik/posameznica, ki opravlja prostovoljsko delo po svoji svobodni odločitvi in
brez materialne koristi v dobro drugih ali za skupno javno korist (Hauptman, 2011).
Razlogi, zakaj se oseba odloči za prostovoljstvo, so prikazani v spodnji sliki.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
28
Slika 2: Razlogi za prostovoljsko delovanje
Vir: Hauptman, 2011, prirejeno po Ramovš, 2007
V Društvu življenje brez nasilja smo aktivni vsi člani prostovoljci. Sama v društvu
delam že tretje leto. Skupaj z mentorji sodelujemo in se dogovarjamo o projektih in
delavnicah, dajemo pobude in zamisli, da bi čim več skupaj naredili za dobrobit naših
uporabnikom. Nobeden od prostovoljcev za svoje delo ni plačan, se pa dobimo vsaj
enkrat letno na skupnem srečanju. Vsako leto ob dnevu boja proti nasilju nad
ženskami organizira društvo tradicionalni pohod na Gorjance ter letne tabore ob
Kolpi.
Za delo v društvu potrebujejo prostovoljce, da z njihovo pomočjo bolj kakovostno
izpeljejo program. Dela prostovoljcev so:
igralne urice z otroki,
nudenje učne pomoči otrokom,
varstvo otrok,
ustvarjalne delavnice za ženske in otroke,
različne aktivnosti za ženske in otroke,
pomoč pri promociji društva,
hišna opravila,
računalniška dela,
vrtnarska dela.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
29
Zame je največja nagrada pozitiven odziv uporabnikov in zadovoljstvo otrok. Okrepila
sem si čustveno toplino, intuicijo, srčnost, sposobnost vživljanja, poslušanja, način
mišljenja in govorjenja in navsezadnje humanost do sočloveka, katerega bom v
svojem poklicu še močno potrebovala.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
30
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 RAZISKAVA
Raziskavo sem se odločila izvesti v Društvu življenje brez nasilja, kjer tudi sama
opravljam delo prostovoljke. Glavni namen raziskave je ugotoviti kakovost delovanja
našega društva, počutja uporabnic, podporo društva v krajevni skupnosti in razloge
za iskanje pomoči v varni hiši.
3.1.2 Namen in cilji raziskave
V diplomski nalogi bom skušala odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:
Kje so uporabnice dobile informacije o delovanju varnih hiš?
Kako dobro so v naši družbi razširjene informacije o delovanju varnih hiš?
Kako po mnenju uporabnic vpliva delovanje varne hiše na življenje v samem kraju
in okolici?
Kateri so bili vzroki, da so uporabnice poiskale pomoč v varni hiši?
Koliko časa so uporabnice trpele nasilje, preden so se odločile, da poiščejo
zavetje v varni hiši?
Kako se počutijo v varni hiši?
Kaj jim je v varni hiši najbolj všeč in kaj bi spremenile?
3.1.3 Metodologija raziskovanja
Za zbiranje podatkov in ugotavljanje stanja sem kot instrument raziskovanja
uporabila anketo in intervju. Vprašanja v anketi so bila zaprtega tipa, intervju pa
odprtega.
Anketni vprašalnik sem izdelala sama in ga razdelila med uporabnice varnih hiš.
Razdelila sem ga sedmim varnim hišam, dobila sem vrnjenih 18 rešenih anketnih
vprašalnikov iz treh varnih hiš (Novo mesto, Kras in Krško). Anketiranim ženskam
sem zagotovila anonimnost; izpolnjene ankete so oddale v zaprtih ovojnicah v svojih
ustanovah, vrnile so mi jih njihove strokovne delavke.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
31
Za intervju s strokovno vodjo Društva življenje brez nasilja sva se dogovorili
individualno v prostorih našega društva. Pogovor je potekal odprto in sproščeno.
Veliko informacij sem pridobila tudi na podlagi opazovanj, saj imam veliko stikov z
uporabnicami, kjer delam kot prostovoljka.
3.2 REZULTATI
3.2.1 Anketni vprašalnik za uporabnice
Starost anketirank
Iz tabele številka 1 in grafikona številka 1 je razvidno, da so anketirane uporabnice
različnih starostnih skupin. Ena (5,56 %) uporabnica spada v starostno skupino od
19–29 let, pet (27,78 %) uporabnic v starostno skupino od 30–39 let, šest (33,33 %)
anketiranih uporabnic spada v starostno skupino od 40–49 let in ena (5,56 %) od 50–
59 let. Mladoletnih anketiranih uporabnic ni bilo, starejša od 60 let pa je bila ena
(5,56 %) anketirana uporabnica.
Tabela 1: Starost anketirank
STAROSTNA SKUPINA FREKVENCA ODSTOTEK
(%)
do 18 let 0 0,00
19–29 let 1 5,56
30–39 let 5 27,78
40–49 let 6 33,33
50–59 let 5 27,78
nad 60 let 1 5,55
SKUPAJ 18 100
do 18 let
19 - 29 let
30 - 39 let
40 - 49 let
50 - 59 let
nad 60 let
Graf 1: Starost anketirank
Vir: Lastna raziskava
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
32
Izobrazba anketirank
V začetku ankete so anketiranke označile tudi stopnjo svoje izobrazbe. Pet (27,78 %)
anketiranih uporabnic ima le osnovnošolsko izobrazbo, dve (11,11 %) anketirani
imata zaključeno nižje poklicno izobraževanje, šest (33,33 %) jih ima zaključeno
srednje poklicno izobraževanje. Tri (16,67 %) imajo 4-letno srednjo šolo. Po ena
(5,56 %) anketirana uporabnica ima zaključeno višje strokovno izobraževanje in
univerzitetno dodiplomsko izobraževanje.
Tabela 2: Stopnja izobrazbe anketirank
IZOBRAZBA FREKVENC
A
ODSTOTEK
(%)
Osnovna šola 5 27,78
Nižje poklicno izobraževanje (2-letna srednja šola) 2 11,11
Srednje poklicno izobraževanje (3-letna srednja šola) 6 33,33
Srednje splošno, strokovno, tehnično izobraževanje (4-letna srednja
šola)
3 16,67
Višje strokovno izobraževanje 1 5,56
Visoko strokovno izobraževanje 0
Univerzitetno dodiplomsko izobraževanje 1 5,56
Univerzitetno podiplomsko izobraževanje (magisterij) 0
Doktorat znanosti 0
SKUPAJ 18 100,00
Graf 2: Stopnja izobrazbe anketirank Vir: Lastna raziskava
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
33
Vprašanja
1. vprašanje: Kje ste dobili informacije o delovanju varnih hiš? Prosim, če lahko
obkrožite črko pred ustreznim odgovorom ali pa napišete na črto – možnih je več
odgovorov.
Šest (33,33 %) anketiranih uporabnic je pridobilo informacije o delovanju varnih hiš
pri prijateljih in znancih. Ena (5,56 %) anketirana uporabnica je pridobila informacije o
delovanju varnih hiš na televiziji. Po tri (16,67 %) uporabnice so pridobile informacije
na internetu oziroma v knjigah in revijah. Največ uporabnic, deset (55,56 %), je
pridobilo informacije na CSD ali v kriznemu centru.
Tabela 3: Pridobitev informacij o delovanju varnih hiš
KRAJ FREKVENCA ODSTOTEK (%)
Pri prijateljih, znancih 6 33,33
Na televiziji 1 5,56
Na internetu 3 16,67
V knjigah in revijah 3 16,67
V šoli, vrtcu 0 0,00
Pri študiju 0 0,00
V službi 0 0,00
Drugo 10 55,56
SKUPAJ 23 100,00
Graf 3: Pridobitev informacij o delovanju varnih hiš
Vir: Lastna raziskava
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
34
2. vprašanje: Kako dobro so v naši družbi razširjene informacije o delovanju varnih
hiš? Prosim, če dani odgovor označite s križcem.
Štiri (22,22 %) anketirane uporabnice menijo, da so v naši družbi informacije o
delovanju varnih hiš zelo dobro razširjene. 11 (61,11 %) anketiranih uporabnic meni,
da so informacije premalo razširjene, tri (16,67 %) pa se ne morejo opredeliti.
Tabela 4: Mnenje o razširjenosti informacij o delovanju varnih hiš v družbi
RAZŠIRJENOST INFORMACIJ FREKVENCA ODSTOTEK (%)
Informacije so zelo dobro razširjene 4 22,22
Informacije so premalo razširjene 11 61,11
Ne vem 3 16,67
SKUPAJ 18 100
Graf 4: Mnenje o razširjenosti informacij o delovanju varnih hiš v družbi
Vir: Lastna raziskava
3. vprašanje: Kako po Vašem mnenju vpliva delovanje varne hiše na življenje v
samem kraju in okolici? Prosim, če izbrani odgovor označite s križcem.
Iz tabele 5 je razvidno, da štiri (22,22 %) anketirane uporabnice menijo, da delovanje
varne hiše pozitivno vpliva na življenje v samem kraju in okolici. Po tri (16,67 %)
anketirane uporabnice menijo, da delovanje varne hiše nima vpliva na kraj, medtem
ko ostale tri (16,67 %) menijo, da negativno vpliva na sam kraj. Osem (44,44 %)
anketirank se ne more opredeliti oziroma o tem nima mnenja.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
35
Tabela 5: Vpliv delovanja varne hiše na življenje v samem kraju in okolici
VPLIV FREKVENCA ODSTOTKI (%)
Pozitivno vpliva 4 22,22
Nima vpliva na kraj 3 16,67
Negativno vpliva 3 16,67
Ne vem 8 44,44
Drugo 0 0
SKUPAJ 18 100
Graf 5: Vpliv delovanja varne hiše na življenje v samem kraju in okolici
Vir: Lastna raziskava
4. vprašanje: Kateri so bili razlogi, da ste poiskali pomoč v varni hiši? Prosim, če
lahko pri vsakem odgovoru označite s križcem eno izmed možnosti: pogosto, redko,
nikoli, ne vem/nisem prepričan-a.
Tabela 6: Razlogi za iskanje pomoči v varni hiši
TRDITEV ODGOVOR
Razlogi za iskanje pomoči v varni hiši: Pogosto Redko Nikoli Ne vem
Fizično nasilje partnerja nad vami (pretepanje …) 12 6 0 0
Fizično nasilje partnerja nad otroki (pretepanje …) 5 10 3 0
Psihično nasilje partnerja (žaljenje, ljubosumje, zmerjanje,
omejevanje, izsiljevanje …)
17 1 0 0
Spolno nasilje partnerja 4 7 7 0
Alkohol, droge partnerja 11 5 2 0
Revščina v družini 4 11 3 0
Bolezen partnerja (predvsem psihična) 10 3 4 1
Brezposelnost v družini 7 10 1 0
Drugo (vpišite svoj razlog) 0 0 0 0
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
36
Graf 6: Razlogi za iskanje pomoči v varni hiši
Vir: Lastna raziskava
Fizično nasilje nad anketiranim uporabnicam je za 12 (66,66 %) uporabnic pogosto,
medtem ko je za šest (33,33 %) uporabnic redko.
Fizično nasilje partnerja nad otroki se je petim (27,78 %) anketiranim uporabnicam
dogajalo pogosto, medtem ko je bilo pri desetih (55,56 %) anketiranih uporabnicah
fizično nasilje partnerja nad otroki redko prisotno. Pri treh (16,67 %) anketiranih
uporabnicah pa ni bilo nikoli prisotno.
17 (94,44 %) anketiranih uporabnic je bilo deležnih psihičnega nasilja (žaljenja,
ljubosumja, zmerjanja, omejevanja, izsiljevanja) pogosto, medtem ko je samo ena
(5,56 %) doživljala prej omenjeno psihično nasilje redko.
Štiri (22,22 %) anketirane uporabnice so pogosto doživljale spolno nasilje partnerja,
sedem (38,89 %) uporabnic je doživljalo spolno nasilje partnerja redko in prav tako
sedem (38,89 %) anketiranih uporabnic nikoli.
Pri 11 (61,11 %) anketiranih uporabnicah je bil alkohol prisoten pogosto, pri petih
(27,78 %) redko in pri dveh (11,11 %) anketiranih uporabnicah ni bil nikoli prisoten.
Pri štirih (22,22 %) anketiranih uporabnicah je bila revščina v družini pogosta, pri 11
(61,11 %) je bila prisotna redko, pri treh (16,67 %) pa ni bila prisotna nikoli.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
37
Pri desetih (55,56 %) anketiranih uporabnicah je bila pogosto prisotna bolezen
partnerja, pri treh (16,69 %) redko, pri štirih (22,22 %) anketiranih uporabnicah ni bila
bolezen partnerja nikoli prisotna, ena (5,56 %) pa je na vprašanje odgovorila z ne
vem.
Brezposelnost v družini je bila pri sedmih (38,89 %) anketiranih uporabnicah prisotna
pogosto, pri desetih (55,56 %) redkokdaj, medtem ko pri eni (5,56 %) anketirani
uporabnici ni bila nikoli prisotna.
5. vprašanje: Koliko časa ste trpeli nasilje, preden ste se odločili, da poiščete zavetje
v varni hiši? Obkrožite prosim ustrezno črko pred odgovorom ali vpišite koliko let.
Dve (11,11 %) anketirani uporabnici sta trpeli nasilje eno leto ali manj, preden sta se
odločili, da poiščeta zavetje v varni hiši. Dve (11,11 %) anketirani uporabnici sta trpeli
nasilje od 2–4 leta, pet (27,78 %) anketiranih uporabnic od 5–7 let, ena anketirana
uporabnica (5,56 %) 7–10 let in kar osem (44,44 %) anketiranih uporabnic je nasilje
prenašalo več kot deset let in sicer med 20 in 35 let.
Tabela 7: Čas trpljenja uporabnic preden so se odločile za varno hišo
LETA FREKVENCA ODSTOTKI (%)
1 leto ali manj 2 11,11
2–4 leta 2 11,11
5–7 let 5 27,78
7–10 let 1 5,56
več kot 10 let 8 44,44
SKUPAJ 18 100
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
38
Graf 7: Čas trpljenja uporabnic preden so se odločile za varno hišo Vir: Lastna raziskava
6. vprašanje: Kako se počutite v okviru varne hiše, kamor ste vključeni? Prosim, če
vsako trditev označite s križcem in izberete eno izmed možnosti: večinoma, včasih,
nikoli, ne vem/nisem prepričan-a.
Tabela 8: Počutje anketiranih uporabnic v varni hiši
TRDITEV ODGOVORI
Vaše počutje v varni hiši: Večinoma Včasih Nikoli Ne vem
Se zelo dobro počutim 12 6 0 0
Sem dobre volje 6 12 0 0
Sem sproščena 5 13 0 0
Se rada pogovarjam in družim 12 6 0 0
Se počutim varno 17 1 0 0
Sem žalostna 2 16 0 0
Sem zaskrbljena 8 10 0 0
Drugo (vpišite, če želite): 0 0 0 0
12 (66,67 %) anketiranih uporabnic se večinoma časa v varni hiši zelo dobro počuti,
medtem ko se jih šest (33,33 %) le včasih počuti zelo dobro.
Šest (33,33 %) anketiranih uporabnic je večinoma v varni hiši dobre volje, medtem ko
jih je 12 (66,67 %) le včasih dobre volje.
Pet (27,78 %) anketiranih uporabnic je večinoma časa sproščenih, medtem ko jih je
13 (92,22 %) le včasih sproščenih.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
39
Včasih se šest (33,33 %) anketiranih uporabnic rado pogovarja in druži, 12 (66,67 %)
anketiranih uporabnic pa se rade družijo in pogovarjajo večino časa.
Skoraj vse anketirane uporabnice, 17 (94,44 %), se v hiši počuti varno, medtem ko
se ena (5,56 %) počuti varno le včasih.
16 (88,88 %) anketiranih uporabnic je v hiši žalostnih, dve (11,11 %) pa sta žalostni
večinoma.
Večinoma je v varni hiši zaskrbljenih osem (44,44 %) anketiranih uporabnic, deset
(55,56 %) anketiranih uporabnic pa je zaskrbljenih le včasih.
Graf 8: Počutje anketiranih uporabnic v varni hiši
Vir: Lastna raziskava
7. vprašanje: Kaj Vam je v varni hiši najbolj všeč in kaj bi morda spremenili? Svoj
odgovor prosim zapišite!
Anketiranim uporabnicam je v varni hiši najbolj všeč prav varnost in zaščita, se pravi
to, da »hiša služi svojemu namenu«. Ena uporabnica je dejala, da sta ji ustaljeni red
in življenje zadovoljiva.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
40
Uporabnicam je prav tako všeč, da so svetovalke prijazne, da pomagajo njim in
njihovim otrokom, da so lahko sproščene, dobre volje, preskrbljene in ponovno
varne.
To, da so v varni hiši, je anketiranim uporabnicam všeč. Ena anketirana uporabnica
pa je izrazila, kaj bi bilo dobro spremeniti in sicer to, da bi bilo večje število dni
dopusta na leto, saj meni, da je tega vsekakor premalo.
3.2.2 Anketni vprašalnik za vodje ali strokovne delavce v varnih hišah
Anketni vprašalnik za vodje ali strokovne delavce v varnih hišah sem poslala na vse
naslove varnih hiš, vendar sem odgovor dobila le iz dveh. Zaradi zagotavljanja
anonimnosti imena varnih hiš niso navedena. Odgovori so bili dobro izpolnjeni in z
njimi sem prišla do koristnih informacij. Vprašalnik je v prilogi. V nadaljevanju
povzemam vsebino obeh anketnih vprašalnikov.
3.2.2.1 Anketni vprašalnik številka 1:
Anketiranka je zaposlena v varni hiši kot strokovna delavka. Na vprašanje, v čem vidi
največji pomen delovanja varne hiše, kjer je zaposlena in varnih hiš na splošno v
Sloveniji, odgovarja, da program varne hiše ne ponuja novih rešitev na področju
socialnega varstva, je pa izjemno pomemben z vidika potreb v regiji, ki vse do leta
2012 ni imela programa varne hiše, ki bi zagotavljal dalj časa trajajočo namestitev in
psihosocialno obravnavo žrtev nasilja. V okviru regijske službe predstavlja enega od
treh ključnih programov na področju obravnave nasilja in je skladna s ciljem
Resolucije o nacionalnem programu na področju socialnega varstva 2006–2010.
Na vprašanje, kaj najpogosteje opaža ob vključitvi žensk v varno hišo, pravi, da ob
umiku v varno hišo ženske in njihovi otroci potrebujejo podporo in najpogosteje tudi
različne informacije, najtežje pa je zaživeti svoje življenje, sprejemati odločitve,
prevzemati odgovornost in izstopiti iz vloge žrtve. V veliko pomoč so jim tudi potrditve
in pohvale za majhne korake v smeri reševanja nastale situacije.
Na vprašanje, ali je javnost po njenem mnenju dovolj informirana z delovanjem
varnih hiš ali ne, pa meni, da je javnost le deloma informirana in da so vsakršne
dodatne informacije vedno dobrodošle.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
41
Na vprašanje, ali se njihova varna hiša povezuje z lokalnim in širšim okoljem,
odgovarja, da brez sodelovanja z lokalno skupnostjo ne bi mogli delovati. Občine
sofinancirajo delovanje programa, nujno pa je sodelovanje s centrom za socialno
delo, zdravstvenimi službami, zavodom za zaposlovanje, Karitasom, Rdečim križem,
šolami, vrtci, Zvezo prijateljev mladine in drugimi organizacijami.
Na zadnje vprašanje, kakšni so cilji in pričakovanja njihove varne hiše v prihodnosti,
pa odgovarja, da želijo izvajati program vsaj v tolikšni meri kot do sedaj in da želijo
vzpostaviti program – bivalno enoto s spremljanjem, ki bi ženskam po odhodu iz
varne hiše omogočal lažji prehod v samostojno življenje.
3.2.2.1 Anketni vprašalnik številka 2:
Anketiranka je zaposlena kot vodja varne hiše.
Na prvo vprašanje, v čem vidi največji pomen delovanja njihove varne hiše in varnih
hiš nasploh v Sloveniji, odgovarja, da v zagotavljanju varnega prostora za žrtve
nasilja, ki na druge načine ne morejo zagotoviti svoje varnosti ter v ustvarjanju
pogojev, v katerih lahko s strokovno podporo ženska sama začne z urejanjem svoje
dolgoročne življenjske situacije.
Ob drugem vprašanju, kaj najpogosteje opaža ob vključitvi žensk v varno hišo,
navaja, da je njihova življenjska situacija zelo kompleksna, da se veliko žensk, žrtev
nasilja, zaradi posledic le-tega nahaja na robu revščine in ima močno zmanjšane
možnosti za ohranitev ali pridobitev zaposlitve.
Na tretje vprašanje, ali je javnost dovolj informirana o delovanju varnih hiš,
odgovarja, da ima javnost običajno popačene predstave o varnih hišah: pojavlja se
mnenje o izkoriščanju varnih hiš s strani žensk, po drugi strani pa nasprotno, da je
življenje v njih idealno, ali pa da so ženske tukaj »v zaporu«, da jim poberejo
mobitele, denar, jih omejujejo v gibanju …
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
42
Na vprašanje, ali se na kakšen način povezujejo z lokalnim in širšim okoljem, pove,
da sodelujejo v različnih strokovnih telesih na državnem in lokalnem nivoju ter da so
aktivni pri spreminjanju zakonodaje in strokovne prakse s področja nasilja v družini.
Na zadnje vprašanje o tem, kakšni so cilji in pričakovanja njihove varne hiše v
prihodnosti, pa vodja varne hiše pravi, da je program varne hiše zaradi svojih
omejitev in specifičnosti namenjen majhnemu delu žrtev nasilja, ki potrebujejo umik
na varno in da ga je potrebno nadgrajevati in širiti možnosti za različne skupine
žensk. Navaja, da so program razširili z varnimi namestitvami tistim žrtvam nasilja, ki
zaradi specifičnih potreb ne zmorejo prilagoditve na bivanje znotraj varne hiše.
Nadalje pa povzema, da aktivno sodelujejo s potencialnimi delodajalci za zaposlitev
žensk, žrtev nasilja.
3.2.3 Intervju
Intervju sem izvedla z vodjo Društva življenje brez nasilja. Povzetek intervjuja je
naveden v nadaljevanju, vprašanja pa so v prilogi.
Na prvo vprašanje, kdaj je postala strokovna vodja Društva življenje brez nasilja in
kaj jo je spodbudilo k temu ter koliko je zaposlenih v društvu, odgovarja, da je vodja
od maja 2004. Ker je imela izobrazbo socialne delavke in je želela delati na tem
področju, se je javila na razpis. Tri delavke so redno zaposlene za dejavnost varne
hiše, dve delavki vodita skupino za samopomoč, z društvom pa sodeluje tudi deset
prostovoljcev.
Na drugo vprašanje, s kakšnimi težavami se najpogosteje srečuje in na katerih
področjih, pove, da imajo najpogosteje težave pri pridobivanju finančnih sredstev za
nemoteno delovanje programa (razpisi, poročila, prošnje za donacije), pri
zagovorništvu uporabnic na drugih institucijah (CSD, policija, odvetniki itd).
Na tretje vprašanje, kakšna je prednost in morda pomanjkljivost njihovega društva,
pa navaja kot pomanjkljivost, da zaradi specifike dela uporabniki društva niso njihovi
člani društva, zato je članov malo, kar predstavlja težavo pri financiranju preko
razpisov občin, kjer denar delijo na podlagi števila članov v društvu. Nadalje navaja,
da nimajo finančnih sredstev za dodatno zaposlitev kakšne osebe, ki bi vodila
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
43
organizacijske zadeve, predsednica društva pa je zaposlena pogodbeno. Nadalje
navaja, da je ovira tudi ta, da morajo kljub majhnemu številu zaposlenih poslovati
enako, kot če bi jih bilo zaposlenih veliko več.
Kot prednost pa vodja vidi stalnost njihovih članov, kontinuiteto programa (izvaja se
že 15. leto), v strokovni rasti njihovih zaposlenih (strokovni delavci se redno
izobražujejo, imajo dolgoletne izkušnje in znanje, potrebno za celostno izvajanje
pomoči žrtvam nasilja v družini). Nadalje navaja kot prednost dejstvo, da ima društvo
status humanitarne organizacije in se lahko prijavlja na razpis FIHO (Fundacija za
financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij), medtem ko se javni zavodi na ta
razpis ne morejo prijaviti.
Na četrto vprašanje, kakšen je pomen njihovega društva, kako je javnost informirana
o njegovi dostopnosti in delovanju ter kako društvo vpliva na življenje v tej skupnosti,
pa pravi, da se njihovo društvo bori predvsem za pravice žensk in otrok, žrtev nasilja
v družini. Nadalje navaja, da v okviru programa izvajajo tudi skupnostne akcije s
področja seznanjanja in ozaveščanja javnosti o problematiki nasilja (posveti,
izobraževanje, stojnice, zloženke, prispevki v medijih, izvajanje psihosocialne pomoči
in podpore žrtvam, ki se odločijo za življenje brez nasilja), veliko energije vlagajo v
informiranje strokovni delavcev (v vrtcih, šolah, centrih za socialno delo, na policiji,
sodiščih ...), kjer se srečujejo z nasiljem.
Na peto vprašanje, ali meni, da je z leti v Sloveniji več nasilja v družinah ali ne ter
kako njihovo društvo vodi postopek ob prijavi nasilja, kako se sploh žrtev nasilja
lahko obrne k njim po pomoč, sogovornica odgovarja, da nasilja ni več kakor včasih,
le da je fizičnega nasilja manj in je v porastu psihično in ekonomsko nasilje, ker so
storilci bolj ozaveščeni in vedo, da je psihično nasilje težje dokazljivo. Nadalje vodja
varne hiše meni, da se o nasilju več govori – tudi država je leta 2008 sprejela Zakon
o preprečevanju nasilja v družini (ZPND; Ur. l. št. 16, 2008) in dodala v Kazenski
zakonik 191. člen, kjer je zagrožena kazen za nasilje v družini do pet let in se
preganja po uradni dolžnosti.
Na podvprašanje, kako društvo vodi postopek ob prijavi nasilja, odgovarja, da podajo
informacijo na podlagi ZPND (isti, 2008) na CSD in na policijo. Če je ženska
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
44
vključena v njihov program, ji pomagajo pri vseh postopkih za zaščito njene varnosti
(podaja prijave z zapisnikom na policiji, spremljanje na CSD, sodiščih, policiji,
pridobitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za pridobitev odvetnika za sestavo tožbe
za prepoved približevanja, dodelitev otroka ...). Opis postopkov v varni hiši je v
prilogi.
Na šesto vprašanje, kakšni so postopki, ko je žrtev sprejeta v varno hišo in kakšna
pričakovanja imajo uporabnice, vodja varne hiše navaja, da imajo uporabnice
velikokrat napačna pričakovanja, kajti mislijo, da jim bodo v varni hiši spremenili
njihove partnerje, da ne bodo več nasilni, da jim bodo poiskali službo in stanovanje.
V okviru postopkov v varni hiši informirajo o možnih oblikah pomoči, jim pomagajo pri
predelavi travm zaradi doživetega nasilja. Žrtve morajo delati na sebi, sprejeti
dejstvo, da je storilec nasilja odgovoren za svoje početje in da se lahko spremeni le,
če se bo sam odločil za vključitev v terapevtski proces. V procesu osamosvajanja
morajo žrtve velikokrat spremeniti svoje vedenjske vzorce in se vključiti v
psihoterapijo, ker se izkaže, da je do zlorab nad njimi prihajalo že v njihovih matičnih
družinah, kjer so odraščale. Žal pa je težava v tem, navaja sogovornica, ker naše
zdravstvo ne omogoča brezplačne psihoterapije, na območju, kjer je njihova varna
hiša, ni niti kliničnih psihologov za otroke, ki bi jim lahko redno nudili pomoč.
Na sedmo vprašanje, na kakšen način izbirajo prostovoljce, odgovarja, da sklenejo
dogovor z njimi na podlagi predhodnega življenjepisa in njihovih izkušenj. Pred
pričetkom dela preverijo njihovo toleranco do nasilja, ki mora biti ničelna. Z njimi
opravijo poseben razgovor – predstavijo jim način in pogoje dela v programu.
Sogovornica navaja, da do sedaj niso imeli slabih izkušenj s prostovoljci; imajo svojo
mentorico, s katero sklenejo načrt dela, le-ta pa jih redno spremlja in usmerja pri
izvajanju vsebin v programu.
Na zadnje, osmo vprašanje, kakšni so njeni cilji in pričakovanja za prihodnje, pa
vodja varne hiše navaja, da si želijo, da bi v društvu zbrali finančna sredstva za
lastno varno hišo (sedaj v najemu). Nadalje navaja, da razvijajo nove preventivne
programe za preprečevanje nasilja (delavnice za otroke in strokovne delavce po
šolah) in programe za delo s storilci nasilja v družini. Kot zaključek pa navaja, da si
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
45
želijo stalnost financiranja s strani države in znižanje tolerance do nasilja s strani
vseh v družbi.
3.3 PREVERJANJE HIPOTEZ
Da bi lahko odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja, sem v uvodu
diplomske naloge postavila štiri hipoteze, ki jih bom v nadaljevanju na osnovi
dobljenih rezultatov raziskave potrdila ali zavrnila. Zaradi majhnega vzorca pa
rezultatov ne moremo posploševati.
3.3.1 Preverjanje 1. hipoteze: »Društvo pozitivno vpliva na življenje v skupnosti.«
To hipotezo sem preverjala s 3. anketnim vprašanjem. Štiri anketirane uporabnice
varne hiše (22,22 %) menijo, da delovanje varne hiše pozitivno vpliva na življenje v
samem kraju in okolici. Po tri (16,67 %) anketirane uporabnice menijo, da delovanje
varne hiše nima vpliva na kraj, medtem ko ostale tri (16,67 %) menijo, da negativno
vpliva na sam kraj. Osem (44,44 %) anketirank se ne more opredeliti oziroma o tem
nima mnenja.
Na podlagi anketnega vprašalnika oziroma raziskave, ki sem jo opravila v prej
omenjenem društvu, lahko to hipotezo le delno sprejmem.
3.3.2 Preverjanje 2. hipoteze: »Ženske so zadovoljne z življenjem v varni hiši.«
To hipotezo sem preverjala s 6. vprašanjem v anketnem vprašalniku za uporabnice,
katere rezultati jo povsem potrjujejo, saj se večina žensk v varni hiši zelo dobro
počuti (12 ali 66,67 %), ostalih šest (33,33 %) pa včasih zelo dobro. Nadalje so
večinoma dobre volje (šest anketirank ali 33,33 %), občasno je dobre volje 12
uporabnic (66,67 %), večinoma je sproščenih pet uporabnic (27,78 %), včasih pa
ostalih 13 (72,22 %). Da se zelo rade pogovarjajo in družijo večino časa navaja
večina uporabnic (12 ali 66,67 %), skoraj vse se v varni hiši počutijo varne, le dve
anketiranki (ali 11,11 %) sta žalostni večino časa, ostale pa niso (16 ali 88,88 %),
večina jih je zaskrbljenih le včasih (deset ali 55,56 %), večinoma pa osem (44,44 %).
Zato lahko 2. hipotezo v celoti sprejmem.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
46
3.3.3 Preverjanje 3. hipoteze: »Širša javnost je dovolj seznanjena z delovanjem
varnih hiš in jih podpirajo.«
3. hipotezo sem preverjala z 2. anketnim vprašanjem o tem, kako dobro so v naši
družbi razširjene informacije o delovanju varnih hiš. Le štiri (22,22 %) anketirane
uporabnice menijo, da so v naši družbi informacije o delovanju varnih hiš zelo dobro
razširjene, 11 (61,11 %) anketiranih uporabnic meni, da so informacije premalo
razširjene in tri (16,67 %) menijo, da se ne morejo opredeliti.
Na vprašanje, ali je javnost po njihovem mnenju dovolj informirana o delovanju varnih
hiš tudi strokovna delavka številka 1 meni, da je javnost le deloma informirana in da
so vsakršne dodatne informacije vedno dobrodošle.
Strokovna delavka številka 2 pa navaja, da ima javnost običajno popačene predstave
o varnih hišah: da jih ženske izkoriščajo ali da je življenje v njih idealno ipd. Glede
podpiranja delovanja varnih hiš pa sem ugotovila, da jih javnost podpira in da so zelo
potrebne. Število varnih hiš v Sloveniji sem preverjala tudi v teoretičnem delu in
ugotovila, da jih je v državi veliko, a najbrž še premalo. Zato lahko 3. hipotezo delno
sprejmem.
3.3.4 Preverjanje 4. hipoteze: »Društvo želi podporo lokalne skupnosti.«
To hipotezo sem preverjala v anketnem vprašanju strokovnim delavcem/vodjem
varnih hiš in v intervjuju z vodjo. Strokovni delavci in vodje poudarjajo, da brez
sodelovanja z lokalno skupnostjo izvedba programa varne hiše ne bi bila možna.
Strokovni delavki menita, da se njihova varna hiša povezuje z lokalnim in širšim
okoljem in da brez tega ne bi mogli delovati. Občine sofinancirajo delovanje
programa, nujno pa je sodelovanje s centrom za socialno delo, zdravstvenimi
službami, zavodom za zaposlovanje, Karitasom, Rdečim križem, šolami, vrtci, Zvezo
prijateljev mladine in drugimi organizacijami.
4. hipotezo lahko sprejmem.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
47
4 ZAKLJUČEK
V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila, kaj pomeni nasilje v današnji
družbi. Osredotočila sem se na nasilje nad ženskami in otroki ter opredelila pristope
in ukrepe ob odkritju nasilja. Predstavila sem tudi institucije za pomoč ženskam,
žrtvam nasilja in sicer varne hiše v Sloveniji, s poudarkom na Varni hiši Novo mesto.
Opisala sem prostovoljstvo v Društvu življenje brez nasilja.
Osredotočila sem se na delovanje varnih hiš in njihovo spoprijemanje s problematiko.
V uvodu sem si zadala raziskovalna vprašanja. Na vprašanje, ali Društvo življenje
brez nasilja pozitivno vpliva na življenje v lokalni skupnosti, sem dobila odgovor, da
imajo uporabnice in strokovni delavci različne poglede na to. Uporabnice so ali
neodločne, ali pa celo menijo, da ne vpliva pozitivno, kar pa morda lahko povežemo
s tem, da se bojijo, da bi jih okolica prepoznala.
V empiričnem delu diplomske naloge sem izvedla raziskavo v varnih hišah in sicer
sem razdelila anonimni anketni vprašalnik med 18 uporabnic različnih varnih hiš,
anketni vprašalnik med strokovne delavce/vodje varnih hiš ter naredila intervju z
vodjo varne hiše. V ta namen sem v uvodu postavila raziskovalna vprašanja in
hipoteze.
Pri prvem raziskovalnem vprašanju, ali Društvo življenje brez nasilja pozitivno vpliva
na življenje v lokalni skupnosti, sem ugotovila, da so uporabnice odgovorile
neodločno, nekaj jih celo meni, da ne vpliva pozitivno.
Na drugo raziskovalno vprašanje, kaj menijo ženske o varni hiši in kakšna so njihova
pričakovanja, sem ugotovila njihovo izjemno zadovoljstvo in varnost v varnih hišah.
Na tretje raziskovalno vprašanje, kaj meni širša javnost o delovanju varnih hiš in
kakšna so njihova pričakovanja, pa sem ugotovila, da javnost podpira delovanje
varnih hiš, a hkrati premalo pozna njihovo dejavnost.
S četrtim raziskovalnim vprašanjem, kakšni so cilji društva v prihodnosti, sem
ugotovila, da si vodje prizadevajo za razvoj varnih hiš in za pridobivanje dodatnih
sredstev za njihovo delovanje.
Postavila sem štiri hipoteze, ki sem jih potrdila ali zavrnila. 1. hipotezo, da društvo
pozitivno vpliva na življenje v skupnosti, sem le delno potrdila. 2. hipotezo, da so
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
48
ženske zadovoljne z življenjem v varni hiši, sem sprejela. 3. hipotezo, da je širša
javnost dovolj seznanjena z delovanjem varnih hiš in da jih podpirajo, sem delno
sprejela. Presenečena sem bila nad to ugotovitvijo. 4. hipotezo, da društvo želi
podporo lokalne skupnosti, pa sem sprejela.
Sama problematika nasilja v družini izvira iz dejstva, da je nasilje v družini težko
prepoznavno, saj se dogaja za štirimi stenami.
Problem nasilja nad ženskami in otroki, ki sem ga opisala v diplomski nalogi, je
razmeroma občutljiva tema, ki se redko pojavlja v javnosti. Ne morem trditi, da prej
nasilja ni bilo, gotovo pa smo danes v družbi bolj občutljivi in ozaveščeni o nasilju,
več vemo o tem in ga posledično bolj problemsko izpostavljamo. Veliko več je govora
o otrokovih in ženskih pravicah, več govora je o odgovornosti odraslih.
Nasilje je vsekakor družbeni problem in zelo pomembno je, da se vsakršno nasilje
nad komer koli prijavi uradnim institucijam. Dolžnost prijave je dolžnost vsakega, ki
za nasilje v družini ve ali pa je sam priča tovrstnemu nasilju.
Nujno potrebno je namenjati vse več pozornosti vsem oblikam nasilja.
Za zaključek bi dodala, da sem s tem, ko sem se ukvarjala s tematiko diplomske
naloge in z raziskovanjem, spremenila pogled na nasilje nad otroki in ženskami;
postala sem veliko bolj občutljiva za različne pojavne oblike nasilja nad otroki.
4.2 VLOGA ORGANIZATORJA SOCIALNE MREŽE V VARNIH HIŠAH
Glede na to, da uporabnice že koristijo taka srečanja in posledično zapuščajo hišo, bi
jim zaradi dodatne varnosti kot organizator socialne mreže omogočila v varni hiši
dodaten prostor, kjer bi izvajala razna skupinska in posamična srečanja, kjer bi se
pogovarjali o težavah, tegobah in strahovih uporabnic.
Da bi bilo vzdušje bolj prijetno, bi si omislila tudi večerna srečanja v krogu, kjer bi se
pogovarjali, kaj smo počeli čez dan in kako bomo preživeli naslednji dan.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
49
Ker v hišo pride veliko uporabnic z zelo nizkim samospoštovanjem in imajo težave z
medsebojno komunikacijo in zaupanjem, bi jim kot organizator socialne mreže
pripravila delavnico na temo o medsebojni komunikaciji in kako zgraditi ponovno
zaupanje v ljudi.
V diplomski nalogi sem ugotovila, da so ljudje premalo ozaveščeni o delovanju varnih
hiš. Kot organizator socialne mreže bi se trudila še z večjim ozaveščanjem javnosti,
pripravila bi več plakatov in raznovrstnih obiskov po osnovnih in srednjih šolah ter
zdravstvenih domovih, kjer bi imeli delavnice na temo »nasilje«.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
50
5 VIRI IN LITERATURA
1. Ančič, K., et al., 2002. Nasilje-Nenasilje: priročnik za učiteljice, učitelje,
svetovalne službe in vodstva šol. Ljubljana, i2.
2. Dobnikar, M., 2001. Priročnik za usposabljanje prostovoljk (interna publikacija).
Ljubljana, Društvo SOS.
3. Društvo za nenasilno komunikacijo, 1999. Kaj je varna hiša. Elektronski vir,
http://www.drustvodnk.si/dejavnosti/osebe-z-izkunjo-nasilja/varna-hia/15.html,
[dostop 28.1.2014].
4. Društvo življenje brez nasilja, 2014. Elektronski vir,
http://www.varnahisanovomesto.si/, [dostop 1.2.2014].
5. Filipčič, K., 2002. Nasilje v družini. Ljubljana, Bonex.
6. Gradivo izobraževalnega seminarja Praktikum, 2011. Nasilje v družini in spolni
napad na otroka. Ljubljana, Center Evropa.
7. Hauptman, G. 2011. Spodbujanje prostovoljskega dela v lokalnem okolju:
učbenik za 1. letnik. Elektronski vir,
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/vs/Gradiva_E
SS/Impletum/IMPLETUM_279ORGANIZATOR_Spodbujanje_Hauptman.pdf,
[dostop 1.2.2014].
8. Horvat, D., et al., 2004. Psihosocialna pomoč ženskam in otrokom, ki preživljajo
nasilje. Ljubljana, Društvo SOS telefon.
9. Kanduč, Z., 2000. Družina in nasilje: nasilje družine in nasilje v družini. Revija za
kriminalistiko in kriminologijo, št. 52, str. 11–20.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
51
10. Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, 2012. Varne
hiše, zavetišča, zatočišča in materinski domovi ter drugi programi za
preprečevanje nasilja. Elektronski vir,
http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/programi_socialnega_varst
va/varne_hise/, [dostop 2.2.2014].
11. Munc, M., 2011. Nemoč nasilja. Maribor, De Vesta.
12. Obolnar, S., 2013. Revija ONA, ženski magazin Dela in Slovenskih novic, št. 5.
13. Pečar, J., 1984. Viktimologija družine. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št.
35 (2), 135-150.
14. Peršak, B., 1997. Varna hiša Maribor. Evropski koncept varne hiše. V:
Materinski domovi in sorodne institucije, Socialni izziv (8), 30-34. Ljubljana,
Socialna zbornica.
15. Popovič,T., 2013. Prihodnost Slovenije. Elektronski vir,
http://www.prihodnostslovenije.si/novice/tijana-popovic--%C2%BBkako-je-biti-
otrok-v-danasnji-druzbi%C2%AB/, [dostop 1.2.2014].
16. Pušnik, M. 1999. Vrstniško nasilje v šolah. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo.
17. Revija Viva, 2010. Nasilje v družini. Elektronski vir, http://www.viva.si/Psihologija-
in-odnosi/355/Nasilje-v-dru%C5%BEini?index=5, [dostop 1.2.2014].
18. Satler, J. A., 1996. Namesto koga roža cveti: Trpinčen otrok, kako prepoznati in
preprečevati fizično in duševno trpinčenje otrok. Ljubljana, Meridiana.
19. Slovar Slovenskega knjižnega jezika, 2005. Ljubljana, DZS.
20. Šelih, A., 1988. Temeljni problemi pojava trpinčenega otroka. Ljubljana, inštitut
za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
52
21. Zakon o preprečevanju nasilja v družini, 2008. Uradni list Republike Slovenije, št.
16.
22. Zaviršek, D., 1994. Ženske in duševno zdravje. Ljubljana, Visoka šola za
socialno delo.
23. Zavod Emma, center za pomoč žrtvam nasilja. Nasilje nad ženskami, 2014.
Elektronski vir, http://zavod-emma.si/o-nasilju/nasilje-nad-zenskami/, [dostop
1.2.2014].
24. Ženska svetovalnica, 2014a. Kaj je nasilje. Elektronski vir, http://www.drustvo-
zenska-svetovalnica.si/nasilje-nad-zenskami/kaj-je-nasilje, [dostop 1.2.2014].
25. Ženska svetovalnica, 2014b. Kaj storiti v primeru nasilja. Elektronski vir,
http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/nasilje-nad-zenskami/kaj-storiti-v-
primeru-nasilja, [dostop 1.2.2014].
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
53
6 PRILOGE
Priloga 1: Anketa
Priloga 2: Postopki v varni hiši
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
1
PRILOGA 1
Anketni vprašalnik med ženskami v varnih hišah
Pozdravljeni,
sem Tina Mežan, absolventka višješolskega študija Organizator socialne mreže in
pripravljam diplomsko nalogo z naslovom »Nasilje v družinah in varne hiše v
Sloveniji«, v kateri bi želela pridobiti mnenje žensk, ki so nastanjene v varnih hišah, o
pomenu le-teh ter o delovanju društev in varnih hiš v Sloveniji. Vljudno Vas prosim,
če lahko izpolnite anketni vprašalnik, ki je povsem anonimen. Vaši odgovori mi bodo
pomagali oblikovati mojo diplomsko nalogo, za kar se Vam že vnaprej zahvaljujem.
Uvodoma Vas prosim za nekaj osnovnih podatkov:
o STAROST (prosim, če s križcem označite, v katero starostno skupino spadate)
do 18 let 19–29 let 30–39 let 40–49 let 50–59 let nad 60 let
o IZOBRAZBA (s križcem v desnem stolpcu označite vašo zaključeno izobrazbo)
Osnovna šola
Nižje poklicno izobraževanje (2-letna srednja šola)
Srednje poklicno izobraževanje (3-letna srednja šola)
Srednje splošno, strokovno, tehnično izobraževanje (4-letna
srednja šola)
Višje strokovno izobraževanje
Visoko strokovno izobraževanje
Univerzitetno dodiplomsko izobraževanje
Univerzitetno podiplomsko izobraževanje (magisterij)
Doktorat znanosti
VPRAŠANJA
1. vprašanje: Kje ste dobili informacije o delovanju varnih hiš?Prosim, če lahko
obkrožite črko pred ustreznim odgovorom ali pa napišete na črto – možnih je več
odgovorov.
a) Pri prijateljih, znancih
b) Na televiziji
c) Na internetu
d) V knjigah in revijah
e) V šoli, vrtcu
f) Pri študiju
g) V službi
h) Drugo (vpišite prosim):_________________
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
2
2. vprašanje: Kako dobro so v naši družbi razširjene informacije o delovanju varnih
hiš?Prosim, če dani odgovor označite s križcem.
ODGOVORI
a) informacije so zelo dobro razširjene
b) informacije so premalo razširjene
c) ne vem
3. vprašanje:Kako po Vašem mnenju vpliva delovanje varne hiše na življenje v
samem kraju in okolici?Prosim, če izbrani odgovor označite s križcem.
ODGOVORI
a) pozitivno vpliva
b) nima vpliva na kraj
c) negativno vpliva
č) ne vem d) drugo (vpišite)
4. vprašanje: Kateri so bili razlogi, da ste poiskali pomoč v varni hiši?Prosim, če
lahko pri vsakem odgovoru označite s križcem eno izmed možnosti: pogosto, redko, nikoli, ne vem/nisem prepričan-a.
TRDITEV ODGOVORI
Razlogi za iskanje pomoči v varni hiši: POGOSTO
REDKO
NIKOLI NE VEM
Fizično nasilje partnerja nad vami (pretepanje …)
Fizično nasilje partnerja nad otroki (pretepanje …)
Psihično nasilje partnerja (žaljenje, ljubosumje, zmerjanje, omejevanje, izsiljevanje …)
Spolno nasilje partnerja
Alkohol, droge partnerja
Revščina v družini
Bolezen partnerja (predvsem psihična)
Brezposelnost v družini
Drugo (vpišite svoj razlog)
5. vprašanje: Koliko časa ste trpeli nasilje, preden ste se odločili, da poiščete
zavetje v varni hiši? Obkrožite prosim ustrezno črko pred odgovorom ali vpišite
koliko let.
a) 1 leto ali manj
b) 2-4 leta
c) 5-7 let
č) 7-10 let
d) Več kot 10 let – vpišite koliko:__________
Diplomsko delo: Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji
3
6. vprašanje: Kako se počutite v okviru varne hiše, kamor ste vključeni?Prosim, če vsako trditev označite s križcem in izberete eno izmed možnosti: večinoma, včasih, nikoli, ne vem/nisem prepričan-a.
TRDITEV ODGOVORI
Vaše počutje v Varni hiši: VEČINOMA
VČASIH
NIKOLI NE VEM
Sem zelo dobro počutim
Sem dobre volje
Sem sproščena
Se rada pogovarjam in družim
Se počutim varno
Sem žalostna
Sem zaskrbljena
Drugo (vpišite, če želite):
7.vprašanje: Kaj Vam je v varni hiši najbolj všeč in kaj bi morda spremenili? Svoj odgovor prosim zapišite: __________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________
__________________________________________________________________________
Najlepša hvala za Vaše odgovore!
IZJAVA O AVTORSTVU IN SOGLASJE K OBJAVI DIPLOMSKEGA
DELA
Študent/ka ______Tina Mežan____________________ izjavljam, da sem avtor/ica
diplomskega dela z naslovom ____Nasilje v družinah in varne hiše v Sloveniji _, ki
sem ga napisala pod mentorstvom _____mag. Gabrijele Hauptman______________
in dovolim objavo diplomskega dela v Knjižnici Litija in na internetni strani šole.
V Litiji, 10.3.2014 Ime in priimek
Tina Mežan