novosti iz zakonodaje in primeri dobre...

Ü Varnost in zdravje delavcev na zelenih delovnih mestih

Ü Tožba delavca zaradi nezakonite izredne odpovedi

ISSN

233

5-31

71

Varnost in zdravje na delovnem mestu

Novosti iz zakonodaje in primeri dobre praksefebruar 2014

Ü Varnost in zdravje delavcev na zelenih delovnih mestihÜ Skupaj, pa vendar tako zelo različniÜ Tožba delavca zaradi nezakonite izredne odpovedi

2 februar 2014


AkTuAlno

Varnost in zdravje delavcev na zelenih delovnih mestih

V zadnjem času smo priča vse večjemu trendu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, težnjam k povečanju energetske učinkovitosti, spodbujanju uporabe obnovljivih energetskih virov in zmanjševanju količine odpadkov. Zaradi tega nastaja vse več tako imenovanih zelenih delovnih mest. Izraz označuje delovna mesta, ki prispevajo k ohranitvi okolja in njegovo trajnostno rabo. Žal pa za zelena delovna mesta ne moremo reči, da so za delavce neškodljiva oziroma da se na njih ne pojavljajo tveganja. Nasprotno, ker se na tem področju pojavljajo nova delovna mesta, ki s sabo pripeljejo nove nevarnosti, za obrav- navo katerih so potrebne nove kombinacije znanj, so lahko »zelena delovna mesta« tudi bolj tvegana od tistih, ki smo jih poznali do sedaj. Obstaja več podrobnejših definicij zelenih delovnih mest, med drugim jih podrobneje definira United Nations Environment Programme (UNEP) – Program Združenih narodov za okolje. Po definiciji programa so zelena delovna mesta delovna mesta v kmetijstvu, proizvodnji, transportu, distribuciji električne energije, raziskavah in razvoju, na področju nanotehnologije ter v drugih sektorjih, ki pomagajo pri zaščiti ekosistemov in biotske raznolikosti. To lahko dosežemo tako, da zmanjšamo porabo energije, materialov in vode, z uporabo visoko učinkovitih strategij in tehnologij ter z zmanjšanjem izpusta ogljikovega dioksida ter z zmanjševanjem nastanka odpadkov in ostalih oblik onesnaževanja. Za primer vzemimo področje transporta, kjer lahko običajna vozila nadomestimo s tistimi na električni, hibridni ali biogorivni pogon in tako zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida. S pomočjo nanotehnologije pa lahko recimo izboljšamo učinkovitost baterij, goriv, materialov, uporabljenih pri gradnji, itd.

Dragi bralci,

nedavne vremenske razmere v Sloveniji so za sabo pustile mnogo podrtih električnih vodov, zato še vedno obstaja možnost poškodb. Nacionalni inštitut za javno zdravje tako svetuje, da se izogibamo stiku z vodniki in električnimi žicami, saj so poškodbe

z električnim tokom lahko smrtno nevarne. Če pa do kakšne nezgode pride, je potrebno nuditi ustrezno prvo pomoč. Najprej je potrebno prekiniti stik z električnim tokom ter poskrbeti za varnost reševalca in poškodovanca, nato pa je potrebno takoj oživljati poškodovanca.

Želim vam varen in zdrav preostanek meseca,

Kristina Suhadolnikstrokovna urednica

AkTuAlno

➤ Varnost in zdravje delavcev na zelenih delovnih mestih 2

ZDRAVJE PRI DElu

➤ Skupaj, pa vendar tako zelo različni 4

SoDnA PRAkSA

➤ Tožba delavca zaradi nezakonite izredne odpovedi 8

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (OSHA) je razi-skala vprašanja, povezana z varnostjo in zdravjem pri delu, ki so povezana s t. i. zelenimi tehnološkimi področji, denimo manjšimi sistemi za uporabo sončne energije, zelene gradnje in vetrne ener-gije. Na podlagi raziskav je izdala praktične informacije o varnosti in zdravju pri delu na zelenih delovnih mestih.

3februar 2014


Za primer si poglejmo sektor vetrne energije. Za nekatere nevarnosti in tveganja bi lahko rekli, da so očitne in opazne že na prvi pogled. Torej delo na višini in možnost električnega

udara, podobno kot denimo v gradbeništvu. A vendarle vse ni tako preprosto. Vetrnice za pridobivanje električne energije so pogosto postavljene na težavnih, težko dostopnih in izoliranih mestih, kar zelo otežuje ukrepanje v primeru nezgod. Zaradi kombinacije naštetih dejavnikov in pogoste neizkušenosti delavcev z delom na področju vetrnih elektrarn, se večkrat primeri, da tveganja niso pravilno ovrednotena. Posledično tudi ukrepi za odpravo ali zmanjšanje tveganj pogosto niso primerni in zadostni.

Povečanje nezgod v sektorju vetrnih elektrarn

V preteklih letih je bilo v svetu opaziti trend povečanja nezgod v sektorju vetrnih elektrarn, kar lahko pripišemo predvsem dejstvu, da se v svetu povečuje tudi število tovrstnih elektrarn. Točnih in uradnih podatkov o številu nezgod pri delu na področju vetrnih elektrarn žal nimamo, se pa z njihovim zbiranjem trudi organizacija The Caithness Wind Farm Information Forum (CWIF). Po podatkih CWIF je bilo od leta 1970 skupno število nezgod na področju vetrnih elektrarn v svetu 1.370, od katerih pa se je večina pripetila v zadnjih petih letih. V povprečju je bilo med leti 2008 do 2013 na leto 141 nezgod. Od leta 1970 pa do danes se je smrtno poškodovalo 144 delavcev.

CWIF ob tem poudarja, da je njihova baza podatkov sicer najbolj obsežna in natančna od vseh, ki so trenutno razpoložljive, hkrati pa opozarjajo, da naj bi podatki obsegali le okoli 9% vseh dejanskih nezgod. Po njihovih besedah je natančne podatke o nezgodah v sektorju težko pridobiti ali pa ti niso dovolj obširni. Podatki CWIF naj bi bili torej le vrh ledene gore.

Drugo aktualno zeleno energetsko področje so sistemi za uporabo sončne energije. Tveganja za varnost in zdravje pri delu zaposlenih se pojavijo že pri proizvodnji solarnih panelov. Delavci so pri tem namreč lahko izpostavljeni nevarnim snovem in materialom, ki so lahko korozivni, vnetljivi ali celo eksplozivni.

Tveganja, ki se pojavijo kasneje pri montaži solarnih panelov, so precej očitna že na prvi pogled. Glede na to, da pri tem delavci pogosto opravljajo delo na višini, se torej pojavljajo

možnosti padcev in zdrsov, povečana nevarnost obstaja tudi zaradi morebiti krhkih konstrukcij streh, na katere se solarni paneli montirajo, tako se te lahko vdrejo pod težo delavcev ali panelov. Poleg tega so paneli navadno precej težki, kar pomeni dodatna tveganja in obremenitve za skeletno-mišični sistem delavcev.

Nadalje se tveganja pojavljajo zaradi neugodnih vremenskih pojavov, ki so lahko prisotni ob montaži ter zaradi možnosti električnega udara v primeru montaže solarnih panelov za pridobivanje električne energije. Možnost električnega udara je pomemben faktor, ki ga je treba upoštevati tudi ob morebitnem požaru in gašenju objektov ali konstrukcij, kjer so nameščeni solarni paneli za pridobivanje električne energije. Pri gašenju požarov tovrstnih konstrukcij, je treba biti pozoren še na možnost sproščanja strupenih dimnih plinov.

Zaradi pričakovane hitre rasti zelenega gospodarstva in pričakovanim povečanjem števila zaposlenih v tem sektorju, je pomembno, da morebitna nova in nastajajoča tveganja, ki se pojavljajo na teh delovnih mestih, predvidimo še pred njihovim nastankom. Mnoga delovna mesta, ki se bodo pojavila na tem področju, bodo namreč nova ter specifična in z njimi še nimamo dovolj izkušenj. Zaradi tega je OSHA pripravila podrobno študijo z naslovom »Green jobs and occupational safety and health: Foresight on new and emerging risks associated with new technologies by 2020«. V tej študiji je preučila prihodnji razvoj zelenih delovnih mest do leta 2020 in izzive, ki jih ta prinaša na področju varnosti in zdravja pri delu. Cilj študije je opozoriti na morebitna tveganja in zagotoviti orodja, ki bodo pomagala oblikovati delovna mesta prihodnosti ter ohraniti zdravje delavcev.

Torej, če povzamemo celotno sliko okoli zelenih delovnih mest, lahko vidimo, da nas na tem področju čaka še precej dela, predvsem pa moramo pridobiti še veliko izkušenj. Nikakor ne

Glede na to, da si je EU postavila za cilj zmanjšanje emisije toplo-grednih plinov, povečanje deleža obnovljivih energetskih virov in povečanje energetske učinkovitosti, bo to povzročilo tudi rast zelenega gospodarstva. V primerjavi z letom 1990 naj bi v EU do leta 2020 zaradi povečanja obnovljivih virov energije nastalo več kot milijon novih delovnih mest, kar pa s sabo seveda prinaša tudi nova tveganja s področja varnosti in zdravstva pri delu in pove-čanje števila nezgod na tem področju. Dejavnosti, kjer se opaža največja rast, so sončna in vetrna energija, izkoriščanje biomase in recikliranje odpadkov.

4 februar 2014


smemo pustiti, da nas zavede beseda »zelena« v izrazu »zelena delovna mesta«. V kolikor je nekaj »zeleno« in dobro za okolje, namreč še ne pomeni, da je avtomatično dobro in nenevarno tudi za delavce.

Primož Obolnar, dip. var. inž.

ZDRAVJE PRI DElu

Skupaj, pa vendar tako zelo različni

Izhodišča

V 19. stoletju, natančneje leta 1851, je nastala teorija o kopiče-nju presežnih delavcev. Ta teorija naj bi pojasnila neravnotežja na trgu dela. To je takrat, kadar se pojavi v svetu dela bistveno več prišlekov, kot jih je bilo pred tem. Če teorijo prevedemo na današnji čas, naj bi bila neravnotežja posledica izrazitih tren-dov o podaljševanju dela v starosti, saj na trgu dela ostajajo bi-stveno dlje starejši delavci, ki tako ne sproščajo delovnih mest.

Teorija o kopičenju temelji na predpostavki, da je na razpolago vedno neko določeno število delovnih mest – del. Če se pojavi bistveno povečano število iskalcev, naj bi to pomenilo neravnotežje in padec zaslužka v svetu dela. Vendar teorija v realnih razmerah ni vzdržala kritike. Pojavila se je vedno znova takrat, kadar so na trg dela vstopile nove skupine delavcev. To je bilo takrat, ko so množično na trg dela vstopile ženske in so se povečali deleži zaposlenih žensk ali ko se je povečal delež imigrantov v razvitem svetu. Kljub temu, da je veliko žensk vstopilo v svet dela, pa zaradi tega moški niso izgubili dela. Zgodila se je le prerazporeditev zaposlitev in so tudi v prej tradicionalno moške poklice vstopile ženske. Običajno to prestrukturiranje ne pomeni nižjih plač, vsaj ne dolgoročno, pa tudi obseg dela se ne zmanjša in pomeni le nov zagon in nove možnosti gospodarskega razvoja.

S podaljševanjem življenjske dobe in relativno visokimi stro-ški za ohranjanje zdravja starejše populacije, postaja vse po-membnejše tudi zavedanje, da je interes in potreba starejših oseb ostati čim dlje v svetu dela. Zaradi izjemno visokih stro-škov zdravljenja in zagotavljanja socialne varnosti starejše po-

pulacije pa je to tudi interes države. Obsežnejše populacijske raziskave ne potrjujejo predpostavke, da bi z umikom starejših delavcev mlajši delavci dobili možnost zaposlitve. Že po Marxo-vem razumevanju kapitala in dela, je delo edino, ki ustvarja pre-sežno vrednost in je torej nujno za blagostanje in rast. Hkrati je delo tudi interes kapitala, ker omogoča kopičenje presežkov in dobičkov. V splošnem vse obsežnejše ekonomske razlage kažejo, da pomeni večja zaposlenost nižjo brezposelnost, višje plače, višjo porabo in gospodarsko rast. Seveda pa to velja za gospodarstva v celoti. Vedno pomeni povečevanje zaposlitve-nih možnosti tudi prestrukturiranje in iskanje novih, drugač-nih vrst dela. Kljub temu pa je zelo pogosto mogoče zaslediti, predvsem med mlajšimi generacijami delavcev, da so starejši nelojalna konkurenca, ki jim onemogoča samostojno življenje in vstop na trg dela.

Delo in zdravje

Po analizi Nacionalne akademije starajoče se družbe v ZDA, je za starejše delavce, ki delajo tudi v času, ko se nekateri že upokojujejo in zapuščajo trg dela, značilno zelo dobro zdravstveno stanje. V starostni skupini od 51 do 59 let je bilo od tistih, ki delajo in ostajajo aktivni v svetu dela, kar 60% takšnih, ki so ocenili svoje zdravstveno stanje kot odlično in 28% takšnih, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot dobro.

V skupini neaktivnih, že upokojenih ali ljudi, ki so zapustili svet dela, pa je bilo takšnih, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro, v starosti do 59 let 32% in v starosti nad 60 let le 26%. Za vse tiste, ki so zaradi različnih razlogov zapustili svet dela, je bilo značilno slabše zdravstveno stanje, kot je bilo v skupini tistih, ki so vztrajali v svetu dela. To pa hkrati pomeni tudi višje stroške za zdravstvene in socialne storitve. Posledično to pomeni, da so imeli tisti, ki so ostali aktivni, boljše finančno stanje. Za starejše delavce v svetu pa je tudi značilno, da je bistveno večji delež časovno omejenih zaposlitev, torej zaposlitev s krajšim delovnim časom. Prav tako pa je tudi značilno, da starejši delavci ostajajo predvsem na fizično manj obremenjujočih delovnih mestih. To so predvsem storitvene dejavnosti, strokovna in vodstvena dela, trgovina in različna uradniška dela.

V skupini delavcev starejših od 60 let je bilo 48% takšnih, ki so ocenili svoje zdravstveno stanje kot dobro oziroma odlično in 36% takšnih, ki so ga ocenili kot dobro.

5februar 2014


Mladi in stari delavci – dve strani istega kovanca

V današnjem svetu dela se moramo zavedati, da se v delovnih okoljih srečujemo z obema skupinama. Tudi za prihodnost je nesporno, da bosta v svetu dela ostali obe skupini. Obe skupini potrebujeta delo, za samorealizacijo, rast in preživetje.

Jose Manuel Selazar Sirinach, izvršni direktor za zaposlovanje na Mednarodni organizaciji dela je na ministrski konferenci posvečeni staranju v letu 2012 opozoril na nekatera pomemb-na izhodišča, na katera je treba računati. Po sedanjih demo-grafskih projekcijah naj bi leta 2050 na zemlji živelo že 9,2 mi-lijardi ljudi. Večina teh novih prebivalcev zemlje bo rojena v svetu v razvoju. Na drugi strani pa se bo razviti svet še vedno srečeval s staranjem svoje populacije in celo upadom prebival-stva. Zavedati se je treba, da svet potrebuje za svoje preživetje dovolj aktivne populacije.

Zaradi spremenjenih ekonomskih, zdravstvenih in socialnih razmer se podaljšuje življenjska doba. Populacija starejša od 60 let raste bistveno hitreje kot vse druge populacijske skupine. To je tista populacija, ki bo predstavljala vse večji delež v celotni populaciji, v vseh deželah. Med državami so sicer zelo velike razlike. Tako so za nekatere kavkaške države značilni izrazito visoki deleži stare populacije in ti deleži pa naj bi po napovedih še naraščali. Za skandinavske dežele, kot sta Švedska in Norveška, je značilen izjemno visok delež populacije med 55 in 64 leti, trenutno pa relativno majhen, okrog 10% delež starejših oseb na 65 let. Demografski podatki opozarjajo, da bodo morale države s starajočo populacijo nedvomno poskrbeti za zadostno število aktivnih prebivalcev. Zato naj bi bile usmerjene aktivnosti predvsem v ohranjanje aktivnosti starejših delavcev. V nekaterih državah so sprejeli ukrepe, ki naj bi omogočili ohranjanje delazmožnosti in aktivnosti starejših delavcev. Najpogosteje so bile to vzporedne zaposlitve ali skrajševanje delovnih časov v dnevu. Vendar se je izkazalo, da ti ukrepi niso vedno pozitivno sprejeti pri vseh delavcih, zato sta Belgija in Nizozemska preusmerili svoje aktivnosti v ukrepe, ki naj bi omogočili prilagojen način dela in tudi razbremenitve vsem skupinam delavcem. Ne želijo poglabljati predsodkov in izpostavljati posameznih skupin delavcev. Vsem želijo omogočiti fleksibilnost.

Zavedati pa se je treba, da ustvarjanje ustreznega ravnotežja v delovnem okolju in svetu dela zahteva aktivno sodelovanje obeh skupin. Če je že Marx postavil tezo, da edino delo ustvarja presežek in vrednost, potem je treba omogočiti tako mladim, da vstopijo v svet dela, kot tudi starejšim, da ohranijo svojo aktivnost. Kajti zavedati se je treba, da je nezaposlenost katerekoli skupine draga. Perspektivno napoveduje propad zaradi upada potrošnje in ne rast gospodarstva. V delovnem okolju bi bilo zato treba omogočiti aktivno sožitje vseh generacij, predvsem pa tudi generacije mladih in starih. Tako mladi kot tudi starejši, vsi se lahko od druge skupine marsičesa naučijo, skupaj pa so bistveno učinkovitejši.

Kaj lahko starejši naučijo mlade?

Starejši delavci imajo nekatere lastnosti, ki so jim omogočile preživetje tudi v težjih časih in so pogosto v svetu cenjene lastnosti. Koristno bi bilo, da te svoje izkušnje posredujejo mladim:

➤ Preživeti je moč težke čase

V 70. letih je bila v ZDA velika gospodarska depresija. Preži- vetje te depresije, izgube delovnih mest, boj za obstanek, so izkušnja, ki jo je koristno posredovati tudi mladim. Predvsem je pomembno posredovanje izkušnje o pomenu zavedanja ciklov v razvoju gospodarstva. Slovenci imamo zato prego- vor o »sedmih letih debelih in sedmih letih suhih krav«. Zavedati se je treba in to vedenje tudi prenesti, da nobeno obdobje ne traja večno. Gospodarski razvoj se odvija v valovih in vedno dobremu obdobju sledi slabše in slabemu dobro obdobje. Samo vztrajati je treba in ne odreagirati s pasivnostjo in apatijo.

➤ Lojalnost

Večina delodajalcev, ki so uspešni s svojimi podjetji na global-nem trgu že daljše obdobje, zelo ceni lojalnost zaposlenih. Za starejše delavce je značilna visoka stopnja lojalnosti. Pogosto se zavedajo, da so nekatere prednosti in skrb za zaposlene

Po drugi strani pa strahovito narašča delež mladih nezapo-slenih delavcev. Večina mladih delavcev zasluži zelo malo.

Večina ima le začasne zaposlitve. Med mladimi prevladuje pogodbeno ali projektno delo, kar naj bi bilo izrazito značilno za mlade izobražence. Hkrati pa izkušnje iz sveta dela kažejo, da ni povsem enostavno nadomestiti starejšega, izkušenega delavca z mladim izobraženim prišlekom v svet dela.

6 februar 2014


vrednota, ki jo je treba in jo je vredno ceniti. Zavedajo se, da pogoste menjave in odločitve v trenutku ne prinesejo vedno želenih rezultatov, prepogosto prinesejo tudi razočaranja. Ob tem pa je pomembno zavedanje, da je lojalnost vrednota, ki mora biti dvosmerna – tako od delavca k delodajalcu kot tudi od delodajalca k delavcu.

➤ Izkušnje

Starejši delavci imajo veliko tako imenovanih življenjskih izkušenj. Poznajo razmere, odnose, pasti in more delovnega okolja, v katerem so že dlje časa. O vsem tem morajo in lahko podučijo tudi mlajše.

➤ Socialne veščine

Starejših delavci imajo veliko izkušenj v medsebojnih odnosih. Starejši so nekakšne socialne ostaline, ki so preživele različne čase. Naučili so se sobivanja, sodelovanja z zelo različnimi ljudmi. To pa je pogosto veščina, ki manjka mlajšim.

➤ Vrednost obžalovanja

Starejši delavci ob pogledu na svojo kariero, na svoje aktivno življenje, zelo dobro prepoznajo, kaj je vredno obžalovanja, kaj so naredili narobe. Koristno je, da te izkušnje, ta svoja spoznanja, ki jih obžalujejo, prenesejo na mlade. Zakaj bi se še mladi učili ponovno na svojih napakah. Povsem dovolj je, da verjamejo starejšim in ne ponovijo istih napak.

➤ Neodvisnost

Starejši delavci imajo že izkušnje, morajo skrbeti zase. Ta svoja znanja, te svoje veščine naj prenesejo na mlade, da se tudi mladi naučijo neodvisnosti in službi zase.

Kaj lahko mladi delavci naučijo starejše?

➤ Uporaba novih tehnologij

Za mlade generacije je značilno, da so odraščali v času sko-kovitega razvoja novih tehnologij, predvsem informacijske tehnologije. Veščine, ki so se jih naučili spotoma, lahko učin-kovito prenesejo tudi na svoje starejše sodelavce. Mladi so pri učenju novih veščin tudi hitrejši. Starejšim lahko poma-

gajo pri osvajanju teh veščin, ker ti potrebujejo bistveno več časa.

➤ Različnosti

Mlajši delavci prihajajo iz različnih okolij, imajo zelo različne izkušnje in sprejemajo tudi različnost in medkulturno odprtost. O tem morajo naučiti tudi starejše, da se tudi oni naučijo živeti v tem svetu sprememb.

➤ Upati si

Za mlade delavce je značilno, da si upajo zamenjati delo in odločijo se za zelo nove izzive. To svojo drznost naj prenesejo tudi na starejše.

➤ Prevzemanje tveganj

Mlajši delavci so zaradi svoje variabilnosti pogosto bolj ustvar-jalni in izvirni pri reševanju problemov. Ne ozirajo se nujno na hierarhične odnose v okolju, ampak so pripravljeni za svoje ide-je preskočiti marsikatero oviro. Tega je treba učiti tudi starejše.

➤ Reševanje ravnotežja med delom in družino

Za mlajše delavce je značilno, da posvečajo dokaj veliko pozornost vzdrževanju ravnotežja med privatnim življenjem in delom. Delo ni več najpomembnejša stvar v življenju, ampak je le ena izmed pomembnih stvari.

➤ Sledenje sanjam

Mladi imajo na začetku svoje poti v svet dela še veliko neizsanjanih sanj. Starejši pa imajo zaradi že izpolnjenih življenjskih obveznosti čas, da ponovno obudijo svoje sanje in jih poskušajo realizirati.

Stališče do varnosti v različnih generacijah delavcev

Zagotavljanje varnosti in odnos do zagotavljanja varnosti je temelj varnega in učinkovitega vedenja vseh zaposlenih ter osnova funkcioniranja delavnega okolja. Različne raziskave kažejo, da se stališča do varnosti povezujejo z nekaterimi osebnostnimi lastnostmi delavca, ki so vezane tudi na starost.

7februar 2014


Za starejše delavce pa je pogosto značilno, da z leti upadajo sposobnosti zaznavanja, reagiranja in predvsem odločanja. Slabše sposobnosti zaznavanja in odreagiranja, kljub temu, da so upadi relativno majhni, pomenijo daljše čase za odreagiranje. Bistveno večja razlika med mladimi in starimi delavci pa je v hitrosti kognitivne obdelave, procesiranja in odločanja. Starejši delavci pogosto porabijo za sprejemanje odločitev bistveno več časa. Daljši čas pa ni posledica počasnejšega procesiranja, temveč je predvsem posledica nižje stopnje pripravljenosti tvegati. Nižja stopnja pripravljenosti tveganja je posledica pridobljenih izkušenj iz preteklega dela. Starejši delavci imajo že izkušnjo, da pogosto impulzivna, nepremišljena odločitev lahko povzroči nezgodo ali ogrozi varnost. Zato pri sklepanju in odločanju porabijo bistveno dlje časa za sprejetje odločitve. Posledično je proces odločanja daljši.

Prav tako se pogosto dogaja, da imajo mlajši delavci še zelo pomanjkljive izkušnje o vplivih obremenitev in realnih ocenah obremenjenosti. Ne tako redko pa se lahko tudi pri starejših delavcih zgodi, da svoje trenutne ravni psihofizične kondicije ne ocenjujejo realno in še vedno menijo, da so njihove zmožnosti in kondicija na ravni iz srednjih let ali celo na ravni, ko je bila njihova kondicija najboljša. Nerealno ocenjevanje svojih zmogljivosti in kompetenc, ki se lahko pojavi tako v skupini mlajših kot tudi starejših delavcev lahko bistveno ogrozi varnost. Zagotavljanje višje ravni varnosti temelji torej na nujno potrebnem usposabljanju, ki mora opozoriti na pomanjkljivosti in pogosto zgrešena stališča posameznih generacij.

Posebnost pa je tudi usposabljanje za varno in zdravo delo. Če je za učinkovito opravljanje dela koristno prilagojeno usposabljanje glede na starost pa je za zagotavljanje varno-sti in preprečitev poškodb, nezgod ali bolezni nujno uspo-sabljanje celotnih skupin, ki delajo skupaj. Zato je potrebno usposabljanje v mešanih skupinah. Na osnovi analize vede-nja v posamezni situaciji, ki bi lahko predstavljala grožnjo ali predstavlja tveganje za varnost zaposlenih, okolja ali uporab-nikov, je mogoče identificirati neustrezne vedenjske oblike, ki so povzročile pojav neželenega dogodka.

Kritičnost, ki je tako značilna v odnosu med generacijami, se kaže tudi v zelo pozornem ocenjevanju vedenja druge generacije. To je lahko koristna spodbuda za zagotavljanje bolj učinkovitega in varnega vedenja. Napake, ki jih pripadniki iste generacije ne vidijo v svoji generaciji, zelo hitro in kritično opazijo v drugi generaciji.

Zato je izjemno koristno izkoristiti prednosti in značilnosti posameznih generacij ter v postopku usposabljanja opozarjati na napake in posledice. V postopku usposabljanja pa je treba ta opozarjanja izkoristiti za učenje ustreznih vedenjskih oblik.

V poznavanju škodljivih vplivov novih snovi, novih tehnologij ali novih stresorjev, s katerimi starejše generacije še niso imele izkušenj, je koristno izkoristiti znanja in vedenja mladih.

V postopku usposabljanja je treba zagotoviti usposabljanje po pravilih in dosledno spoštovanje navodil in postopkov. To je pogosto lažje dosegljiv cilj pri mlajših delavcih, predvsem pri tistih, ki so šele vstopili v delovno okolje. Trši oreh pa je pri starejših delavcih predvsem, če drugačni novi postopki zahtevajo bistveno spremembo že utečenih vedenjskih vzorcev.

Generaciji staršev in otrok skupaj v delovnem okolju

Za današnji svet dela v Sloveniji in v razvitem svetu je značilno, da se v istem okolju srečata generaciji staršev in otrok. To sta dve posebni generaciji: generacija garačev – to je generacija staršev in generacija sanjačev – to je generacija njihovih otrok.

Za mlajše osebe je značilno, da so veliko bolj impulzivne, hitrejše v odločitvah in pogosto manj kritične. Nižja stopnja kritičnosti je povezana tudi z manj številnimi izkuš- njami iz ogrožanja varnosti. Zato se pogosto dogaja, da se pojavijo precenjevanja svojih sposobnosti ali podcenjevanja tveganj.

Pri zagotavljanju varnega in zdravega delovnega okolja je pomembno upoštevati tudi nova tveganja.

Za zagotavljanje višje ravni varnosti in varovanje zdravja, je treba spodbuditi in izkoristiti prednosti posamezne generacije in ne spodbujati nasprotovanj med generacijami.

Obe generaciji se srečata v istem okolju. Njun interes mora biti, da delata skupaj, da se povežeta v celoto, ki bo učinkovito delovala.

8 februar 2014


V realnih delovnih okoljih se pogosto srečamo s pritožbami starejših nad vedenjem mladih. Očitajo jim nespoštljivo komu- nikacijo, nepripravljenost priskočiti na pomoč, površnost, osredotočenost le na svoj interes.

Mlajši delavci pa očitajo svojim starejšim kolegom počasnost in »dinozavrsko« vedenje, nepriznavanje sposobnosti in izobrazbe mladih, odžiranje boljših delovnih pozicij, nezaupanje in precenjevanje izkušenj.

Reorganizacija

Zavedati se je treba, da ima vsak izmed teh očitkov, tako mlajših kot tudi starejših delavcev, v sebi nekaj zrn ali celo veliko resnice. To kar so očitki, so lahko tudi prednosti, saj gre za značilnosti posamezne generacije. V svetu dela je nujno, da se posamezne prednosti izkoristi in ne postanejo predmet zamer, očitkov ter ustvarjanja prepada med obema generacijama.

Za premostitev vseh teh konfliktov bi bilo nujno reorganizirati delovne procese. Koristno bi bilo, celo nujno, da bi se prerazporedile posamezne naloge tako, da bi bila tista opravila, ki zahtevajo fleksibilnost, domena mlajših. Tista opravila, ki potrebujejo več izkušenj in potrpežljivosti, pa domena starejših. Če neko delo potrebuje hitro zaznavanje in reagiranje, bo pri tem delu nedvomno uspešnejši mlajši delavec. Če pa delo potrebuje izkušnje in potrpežljivost, bo uspešnejši starejši.

Usposabljanje

Nujno je prilagojeno usposabljanje. Osvajanje novih znanj in novih postopkov naj bo ločeno po generacijah, za vsako skupino naj bo dinamika različna. Ob uvajanju v delovna okolja pa naj obe skupini sodelujeta in tako ustvarita celoto.

Prerazporejanja delovnega časa

Glede na družinske obveznosti bi bilo koristno pomisliti na prerazporejanje delovnega časa. Mlajši delavci imajo pogosto zaradi družinskih obveznosti težave v deljenem delovnem času. Ravno deljen delovni čas pa je lahko za starejšega delavca dobrodošel humanizacijski ukrep, ker mu omogoča med delom počitek.

Medgeneracijski konflikt

Zaostrovanje gospodarskih razmer, predvsem čas gospodarske neaktivnosti ali celo upada, je tisti čas, v katerem se porajajo nestrpnosti. Pojavljajo se želje po izločitvi tistega, ki je šibkejši, tistega, ki naj bi odžiral tistega, ki ogroža. Takšno razumevanje pa predstavlja pomemben konflikt, ki ne prinaša dolgoročno ustrezne učinkovitosti in ustvarjanja novih gospodarskih možnosti. V času gospodarske rasti smo bili prepričani, da je nujno, da se vsaka generacija čim hitreje osamosvoji in se ne prilagaja na življenje pod isto streho, kljub temu, da je bilo za Slovenijo značilno, da je posejana z velikimi hišami za dve ali celo tri družine. Življenje pod isto streho pa je lahko tudi učenje sožitja med generacijami, ki je nujno v delovnem okolju. Težko bomo razvijali dobro medgeneracijsko sodelovanje in povezavo, če ne zmoremo tega sožitja niti med otroci in starši, starimi starši in vnuki.

Realnost današnjega dne in naše prihodnosti pa je, da bomo morali ustvarjati skupaj. Delo je vrednota, ki ne samo, da nas izpopolnjuje, ampak nam zagotavlja tudi preživetje. Preživetje pa nam bo zagotavljalo ob podaljšanju življenjske dobe, ob vse večjih stroških tega preživetja, le z ustvarjanjem nove dodatne vrednosti na izkušnjah starejših in z energijo mlajših.

doc. dr. Marija Molan, univ. dipl. psih., višja zdravstvena svetnicaKlinični center Ljubljana,

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in š[email protected]

SoDnA PRAkSA

Tožba delavca zaradi nezakonite izredne odpovedi

Sodba VDSS- Pdp 684/2013 z dne 10. 10. 2013

Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zah-teval ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in zahteval, da ga tožena

stranka od 9. 7. 2012 do dneva vročitve sodbe sodišča prve stop-

9februar 2014


nje prijavi v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, mu za isto dobo obračuna bruto zneske plač, upoštevaje bruto plačo, ki bi bila to-žniku izplačana, če bi v istem obdobju delal pri toženi stranki, od tako obračunanih zneskov mesečnih nadomestil plače plača dav-ke in prispevke na ustrezne račune DURS ter tožniku izplača neto mesečne zneske nadomestil plač, skupaj z zakonskimi zamudni-mi obrestmi ter mu izplača denarno odškodnino v višini 9.762,48 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen za nedoločen čas na delovnem mestu “slikopleskar, monter, fasader”. Tožena stranka je s tožnikom 4. 7. 2012 opravila zagovor, na katerem je tožnik pisni zagovor podal po svojem pooblaščencu in mu v nadaljevanju dne 6. 7. 2012 podala izredno odpoved iz razloga po 2., 3. in 8. alinei 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih,1 ki jo je tožnik prejel dne 6. 7. 2012.

Kršitve, ki jih je tožena stranka očitala tožniku so:

➣ da je dne 11. 6. 2012 na sestanku v pisarni na sedežu delodajalca glede na skrajno nezaupljive in skrhane odnose med delavcem in delodajalcem pogojeval prenehanje delovnega razmerja tako, da je zahteval, da mu direktorica odpove delovno razmerje iz poslovnega razloga. Ker ni ugodila njegovim zahtevam, jo je slednji verbalno napadel v prisotnosti nadrejenega E. E.,(moža tožene stranke) in jo obtoževal, da ga je spolno zlorabljala in silila, da ima z njo spolne odnose ter da jo bo prijavil pristojnim organom. Žalil jo je, da je slaba mati in bi ji morale pristojne službe oba otroka odvzeti, jo obtoževal, da je lažnivka, ki laže svojemu možu, ter da jo bo zaradi domnevnih kršitev zakonodaje pri opravljanju dela prijavil različnim inšpekcijskim službam;

➣ da je tožnik dne 15. 6. 2012, ko je ob 6:57 uri po telefonu poklical direktorico in ji javil, da ga ne bo na delo, ta pa se z njegovo odsotnostjo ni strinjala, saj se predhodno o tej odsotnosti ni dogovoril, po telefonu zagrozil: „Pazi, pazi, da se ti ne bo kaj zgodilo“ in je na njeno vprašanje, če ji grozi, ponovno odgovoril: „Pazi.“ Po tem so ponovno sledile tožnikove zgoraj omenjene obtožbe o spolni zlorabi ter žalitve;

1 ZDR; Ur. l. RS, št. 42/02, s spremembami

➣ da je v času bolniške odsotnosti dne 22. 6. 2012 brez odobritve pristojnega osebnega zdravnika odpotoval iz kraja bivanja v Republiki Sloveniji v Republiko Bosno;

➣ da več kot pet dni zaporedoma ni prišel na delo iz neupravičenega razloga oziroma je delodajalca obvestil o lažnih razlogih za odsotnost. Na podlagi vseh navedenih razlogov naj bi bilo po mnenju tožene stranke njuno medsebojno razmerje porušeno, tako da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu sodbe ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni storilo ter da je dejansko stanje popolno ter pravilno ugotovilo in je ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo (razen pri presoji tožniku očitane kršitve v izredni odpovedi, s katero se je tožena stranka seznanila šele na tožnikovem zagovoru dne 4. 7. 2012).

V predmetnem individualnem delovnem sporu se je presojala predvsem zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 6. 7. 2012. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno dejansko in pravno zaključilo, da so obstajali utemeljeni razlogi za izredno odpoved pogodbe pogodbe o zaposlitvi in je tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navajanji dodaja, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogod-bo o zaposlitvi tudi iz razloga, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz de-lovnega razmerja,2 če najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o svojih razlogih pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti,3 če v času odsotnosti z dela zaradi bo-lezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno dejavnost ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svo-jega bivanja.4 Delodajalec mora dokazati utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ter dejstvo, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbe-nih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.5

2 2. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR3 3. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR4 8. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR5 1. odstavek 110. člena ZDR v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZDR

10 februar 2014


Neutemeljene so pritožbene navedbe o nezakonitosti vročitve izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da je tožena stranka tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročala na pravilen naslov, to je na naslov začasnega prebivališča, na katerem je tožnik v času podaje izredne odpovedi začasno prebival. Res je, da je tožnik imel v sklenjeni pogodbi o zaposlitvi z dne 27. 7. 2010 navedeno začasno prebivališče na naslovu A, vendar je kasneje prebivališče spremenil in je prebival na naslovu F, o čemer je bila tožena stranka tudi obveščena, kot je to razvidno iz zapisnika o zagovoru delavca in uradnega zaznamka Inšpektorata za delo.

Tožnik je v zvezi s kršitvama z dne 11. 6. 2012 in 15. 6. 2012 sicer zanikal, da bi direktorici tožene stranke G. G. na sestanku, ki je potekal ob prisotnosti E. E., dne 11. 6. 2012 in v telefonskem pogovoru z njo dne 15. 6. 2012, grozil, vendar pa je sodišče utemeljeno sledilo izpovedi priče G. G., saj je njena izpoved o dogodku z dne 11. 6. 2012 skladna s pričanjem direktorja tožene stranke E. E.

Četudi gre v tem primeru za moža priče G. G., njegovemu pričanju ni mogoče odreči verodostojnosti.

Priča G. G. je izpovedala, da je tožnik dne 11. 6. 2012 skupaj z E. E. prišel v pisarno, kjer je od nje zahteval, da ga odpusti iz poslovnih razlogov, sicer jo bo kazensko ovadil zaradi spolne-ga nadlegovanja. Prav tako jo je ozmerjal z najslabšo šefico in mamo na svetu ter da bo uredil, da ji bodo odvzeli otroke. Vse navedeno je na zaslišanju potrdil tudi ob dogodku prisotni E. E. Glede dogodka z dne 15. 6. 2012 pa je G. G. izpovedala, da jo je zjutraj tožnik poklical po telefonu in ji sporočil, da ga tega dne ne bo na delo. Ker mu prostega dne ni odobrila, pa tudi sicer je bila sama v bolniškem staležu in o tem ni mogla odločati, je tožnik vse žalitve in grožnje zopet ponovil. Na prvi stopnji je bil izveden obsežen dokazni postopek z zaslišanjem prič, pred-vsem delavcev, zaposlenih pri toženi stranki, ki sicer v zvezi z okoliščinami obeh dogodkov niso vedeli nič povedati, so pa

izpovedovali o tožnikovem odnosu do direktorice G. G. v zvezi z opravljanjem njegovega dela, tako da je sodišče zaključilo, da je bil tudi sicer tožnikov odnos do direktorice pred ostalimi de-lavci neprimeren. Tožnik je bil tudi v drugih primerih opozorjen na svoje neprimerno obnašanje do nadrejene direktorice G. G., kar izhaja tudi iz dveh obvestil tožene stranke tožniku. Glede na vse navedbe se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik z ravnanjem dne 11. 6. 2012 in dne 15. 6. 2012 huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delov-nega razmerja, in sicer določilo 35. člena ZDR, po katerem se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moral-no škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. S tem pa je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Tudi dejstvo, da sta imela tožnik in priča G.G. ne-kaj časa celo intimno razmerje, tožnikovega obnašanja do G.G. kot do svoje nadrejene, ne more opravičiti, saj vsak delodajalec od svojih zaposlenih utemeljeno pričakuje in zahteva spoštljiv odnos tako do sodelavcev kot tudi do nadrejenih. Tudi v zvezi s tožniku očitano kršitvijo z dne 22. 6. 2012 je sodišče sprejelo pravilen zaključek, da tožnik za odhod v Bosno, v času, ko je bil v bolniškem staležu, ni imel dovoljenja osebnega zdravni-ka. Iz zdravniškega potrdila z dne 29. 6. 2012 namreč izhaja, da je bil tožnik v bolniškem staležu od 18. 6. 2012 do 22. 6. 2012, tožnik v postopku niti ni zanikal, da je spornega dne odšel v Bosno, je pa zatrjeval, da je imel za odhod dovoljenje osebnega zdravnika, saj je dne 21. 6. 2012 v ordinacijo poklicalo njegovo tedanje dekle D. D., ki je za odhod pridobilo dovoljenje osebne-ga zdravnika. Prvostopenjsko sodišče tej izpovedbi, kljub temu, da jo je potrdila D. D., utemeljeno ni verjelo. To, da dovoljenja za odhod v Bosno tožnik ni imel, izhaja iz zaslišanja osebnega zdravnika C. C., ki je na zaslišanju pojasnil, da je tožniku bolniški stalež odprl z dnem 18. 6. 2012 in ga naročil na kontrolo dne 22. 6. 2012 ter mu naročil, da mora biti v času bolniškega stale-ža na naslovu, kjer prebiva. Za dovoljenje potovanja v Bosno ga ni prosil ne tožnik ne kdo drug v njegovem imenu.

Pojasnil je še, da se tožnik na kontrolo ni zglasil dne 22. 6. 2012, temveč dan prej, 21. 6. 2012. Tega dne naj bi mu izmeril tlak in se z njim pogovarjal, posebne vsebinske zabeležke, razen datuma, pa ni naredil. Tožnika je celo ponovno naročil na kontrolni pregled 26. 6. 2012, vendar mu je glede na to, da je ugotovil, da je tožnik brez njegovega dovoljenja odpotoval v Bosno ter mu tudi navedel neresnične podatke o njegovem zdravstvenem stanju, bolniški stalež zaključil z dnem 22. 6. 2012. Zdravnik se

Ne nazadnje je tožnik izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na navedenem naslovu dne 9. 7. 2012 tudi prejel in dejstva, da na tem naslovu ne bi živel, ni niti sam zanikal. Vsekakor tudi okoliščina, da je tožena stranka ob pravilni vročitvi tožniku, izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi vročala tudi njegovemu pooblaščencu, ne predstavlja kršitve pravil postopka.

11februar 2014


prav tako ni spomnil, da bi ga D. D. klicala v ordinacijo in ga vprašala za dovoljenje za tožnikov odhod v Bosno. Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno o verodostojnosti zaslišanja zdravnika, saj je bila ta jasno in prepričljivo pojasnjena s strani sodišča prve stopnje. Priča se je ob kakem odgovoru na vprašanje res ozirala na stranke, vendar je sodišče ocenilo, da gre za starejšo osebo, nevajeno udeležbe v postopku in ni izkazan noben razlog za njegovo pristranskost. Pritožbeno sodišče se strinja tudi z dokazno oceno pričanja priče D. D., saj je glede na ugotovitev, da je tožnik na kontrolni pregled prišel dan pred odhodom v Bosno, logičen zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožnik tega dne lahko tudi sam zaprosil za dovoljenje za odhod v Bosno naslednjega dne. Dokazni postopek namreč ni potrdil, da bi tožnik imel kakršnekoli težave pri izražanju zaradi pomanjkljivega znanja slovenskega jezika, katerega je kot razlog za klic priče D. D. izpostavila pritožba.

Pri presoji tožniku očitane kršitve v izredni odpovedi, da več kot pet dni zaporedoma ni prišel na delo iz neopravičenega razloga, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj iz njegovih ugotovitev izhaja, da se je tožena stranka z očitano kršitvijo seznanila šele s pisnim zagovorom tožnika, nato pa mu je tudi iz tega razloga v nadaljevanju podala izredno odpoved. V sodni praksi prevladuje stališče, da mora biti delavcu pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi podana pisna obdolžitev in omogočen zagovor. V kolikor delavcu to ni omogočeno, je takšna izredna odpoved

pogodbe o zaposlitvi nezakonita.6 Pritožbeno sodišče kljub temu ugotavlja, da navedeno ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o utemeljenosti podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena iz razloga po 1., 2. in 8. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da glede na vse ugotovljene okoliščine in interese pogodbenih strank nadaljevanje dela tožnika do izteka odpovednega roka ni mogoče, pri čemer je svojo odločitev tudi ustrezno pojasnilo. Okoliščine dogodkov, ko je tožnik z neprimernim obnašanjem do nadrejene kršil delovne obveznosti ter je brez dovoljenja osebnega zdravnika odpotoval iz kraja bivanja, izkazujejo, da je bilo s takšnim ravnanjem porušeno medsebojno zaupanje strank in da nadaljevanje delovnega razmerja ni več možno, s čimer pa je izpolnjen tudi pogoj po 1. odstavku 110. člena ZDR.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Neti Rakovac, univ. dip. prav.

6 (sodba in sklep opr. št. VIII Ips 84/2007 z dne 11. 3. 2008).

VARNOST IN ZDRAVJE NA DELOVNEM MESTU – Novosti iz zakonodaje in primeri dobre prakseIzdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. Tel. št.: 01/434 55 90, faks. št.: 01/434 55 94, e-mail: [email protected]/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2014 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Strokovna urednica: Kristina Suhadolnik/ Oblikovanje: Grafika Kodre s.p./ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena: 120 EUR predplačilo letna naročnina + DDV, manipulacijski stroški/ Predplačilo za on-line vestnik velja za obdobje 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na on-line vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ On-line vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ On-line vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija on-line vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo najkasneje v štirih tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah on-line vestnika./ ISSN 2335-3171

12 februar 2014


VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o.Dunajska cesta 21, 1000 LjubljanaTel.: 01 / 43 45 590Faks: 01 / 43 45 594e-mail: [email protected]

novosti iz zakonodaje in primeri dobre...

Documents