5. FRANCIJA

Francija je druga največja evropska država, v svetu zelo prepoznavna zaradi svoje zgodovine in vloge v svetu. To je država naravnih raznolikosti z zelo ugodnimi pogoji za kmetijsko dejavnost, kar močno vpliva na raznolikost in svetovno prepoznavnost francoske kulinarike. Kljub relativnem surovinskem pomanjkanju je s kolonizacijo in po 2. svetovni vojni ameriški pomoči postala industrijska- gospodarska velesila sveta. Dobro razvit prometni sistem avtocestnih povezav, sodobne hitre železnice (TGV), zelo prometna p letališča (še posebej pariška). Francija je prav gotovo država, v kateri govorimo o prvih oblikah individualnega turizma, ko je potovanje s kočijo iz Pariza do Sredozemlja trajalo dva tedna, kot tudi razvoj masovnega turizma na področju Azurne obale s poznejšim uvajanjem železniškega prometa. Sredozemska obala Turizem je pogojevalo predvsem prijetno podnebje z dolgo insolacijo 3 000 ur na leto), slikovita obala, razgibano zaledje in sredozemska vegetacija v pokrajini Provansi v zaledju (tradicija parfumarske industrije) Azurna obala leži med St. Tropezom in mejo z Italijo, vključuje pa Nico, Cannes, St. Tropez, St. Rafael, Antibes, Monte Carlo, Menton:

- prva faza razvoja v 2/2

18 st. do dograditve železniške povezave je znana po predstavnikih visoke družbe (Britanci, Rusi, Nemci, Francozi), ki so prihajali izključno na zimovanje.

- druga faza se začne z razvojem železniškega prometa

in se zaključi s prvo svetovno vojno. Udeleženci so poleg aristokracije tudi bogati meščani, še vedno pa prevladuje zimovanje. Gradijo se številni hoteli in sanatoriji (zdravilišča), predvsem v Mentonu.

- tretja faza med obema vojnama favorizira letovanja

namesto zimovanj. Socialni zakoni z plačanimi dopusti omogočajo delavcem preživljanje poletnih počitnic.

- četrta faza po 2. svetovni vojni povečuje prometno

dostopnost Azurne obale in v novejšem času tudi Korzike. Sredozemsko območje zahodno od Azurne obale pa se razvija šele v zadnjem času zahvaljujoč melioraciji obsežne delte reke Rhone. (Camarge, Arles, Nimes, Pont du Gard, Avignon)

Atlantska obala Naravni pogoji za kopališki turizem so tu nekoliko slabši vendar imajo tudi zelo dolgo tradicijo. Trouville in Deauville so že dolgo obiskovali Parižani, enako tudi klifne stene pri Etretatu. Ob Biskajskem zalivu so z razvojem prometa privabili obiskovalce v Biarritz, Bayonne, St. Pierre de la Luz, ki je hkrati tudi središče Baskovske pokrajine, ki privlači s svojimi etnološkimi značilnostmi. Po 2. sv. vojni sta zelo obiskana Bretanja in Normandija zaradi številnih spominskih obeležij ob izkrcanju ( dan D), a tudi zaradi naravnega fenomena - otoka St. Michel ter ostankov keltske kulture v Carnacu.(dolmeni)

Alpe Visokogorje najbolj popularizira gibanje nazaj k naravi v 18. st. Od srede 19. st so najpogostejši obiskovalci Angleži, ki organizirajo prva alpinistična društva. Istočasno se velika pozornost namenja ureditvi toplic in gorskih zdravilišč – Evian, Aix – les - Bains. Interes za zimske športe je spodbudil razvoj nekaterih izhodiščnih centrov, kjer so bile pozneje organizirane tudi zimske OI - Chamonixu, Grenoblu in Albertvillu. Pireneji Po izgledu in razvoju smučarskega turizma so zelo podobni Alpam (6 mesecev sneg). Na francoski strani je 27 zdravilišč, med katerimi izstopajo Luchon (68 izvirov), Aix – les - Termes (61 izvirov). Posebnost so tudi številne utrdbe v obliki križa, ki naj bi preprečile prehod Arabcev. Največji obisk beleži Lurd, takoj za Vatikanom drugo najpomembnejše katoliško središče. Centralni masiv Vulkanska pokrajina s 70 ugaslih vulkanov, vulkanskih jezer in termalnih izvirov, z najvišjim vrhom Mt Dore, zaradi bližine Pariza dobro razvit smučarski turizem. Najbolj znana kraja sta Clermond Ferrand, ki je zgrajen iz črnega vulkanskega tufa in najznamenitejše francoske toplice Vichy. Pariški bazen Zajema ¼ Francije v porečju Seine in srednje Loire na križišču pomembnih poti, kjer se je iz malega mesteca Lutetia Parisierum razvil 10 mil Pariz. Pariz je svetovno središče znanosti, kulture in umetnosti (kraljevi dvorec Louvre je že 1793 spremenjen v največji svetovni muzej. Mesto je usklajena arhitektonska celota (baron Haussman) s neprecenljivimi stavbami iz obdobja gotike, renesanse in baroka, katerimi se pridružujejo drzne, moderne arhitektonske oblike (La Defense, Beauburg ) Gotski cerkvi Sainte Chapelle in Notre Dame sta obvezen cilj turistov, ki obiščejo Pariz. Veliko vrednost Pariškemu bazenu daje tudi bližina doline Loire, znana po renesančnih dvorcih, kot tudi severno od mesta gotske katedrale v Reimsu in Rouenu.

6. ŠVICA – Konfederacija Helvetia Švica je prva država, v kateri se je mednarodni turizem začel razvijati v taki obliki kot ga poznamo danes. Gorata država je svoje slabosti zgodaj obrnila sebi v prid. Kljub Alpam kot naravni oviri so gorski prelazi kmalu postali prednost. Prvo cesto čez St Gothard so speljali v 13 st. Habsburžane so kmalu izgnali svobodni kmetje (legenda o Vilhelmu Tellu), ki so želeli zaslužek od prelaznin obdržati zase. Trem prakantonom: Uri, Schwytz in Unterwalden se sčasoma pridružijo tudi ostali kantoni iz česar se oblikuje današnja konfederacija. Švicarska brezpotja popularizirajo sinovi bogatih Angležev v 18. in 19. st. Na začetku so prenočišča ponujali ob prometnicah, sčasoma pa so se za turistično dejavnost (gorska zdravilišča) specializirali nekateri kraji, ki še danes sodijo v sam vrh turistične ponudbe - Arosa, Davos. Dostopnost pa postopoma še povečuje graditev železniških povezav (zobata železnica). Tranzitni promet je zaradi onesnaževanja okolja začel ogrožati turizem, zato so omejili tovorni promet, oz ga preusmerili na oprtni promet (železnica), v alpskih središčih pa prepovedali uporabo avtomobilov (Wengen, Saas Fe,…) Velik pomen za turizem ima izgled kulturne alpske pokrajine zato želijo ohraniti gorsko kmetijsko dejavnost, čemur namenjajo velike državne subvencije.

Alpe 21 (Monte Rosa, Matterhorn, Weishorn …) vrhov nad 4000 m n. v. v Bernskih, Glarnskih, Peninskih, Lepontskih in Retijskih Alpah. Kot staro alpinistično središče slovi Zermatt z znamenitim pokopališčem alpinistov. Bernske Alpe so postale dostopnejše z zobato železnico na Jungfraujoch (3407 m) do najvišje ležečega planinskega hotela v Evropi. Druga najbolj obiskana točka je največji alpski ledenik Aletsch. Nekdanji poletni zdraviliški kraji v kantonu Graubϋnden so postali pomembna mondena zimska turistična središča (St. Moritz, Davos in Arosa). Tu je tudi edini švicarski NP Engadin (1914).

Švicarsko višavje Površje je ledeniško preoblikovano z obilico morenskega materiala, ki je povzročilo nastanek številnih jezer (Neuchatelsko, Vierwaldstattsko, Zϋriško, Bodensko…), na obalah katerih so se razvila istoimenska mesta, ki slovijo po dobro ohranjenih starih mestnih središčih – Luzern, Bern …, mesto La Thêne pa po ostankih latenske kulture.

Jezerska pokrajina je značilna tudi za južno Švico, ki jo zaradi prijetnega sredozemskega vpliva imenujejo tudi švicarska riviera (jezeri Maggiore in Lugano). Švicarska Jura 1/10 površja države, ki ne presega 1600 m n. v. leži ob francoski meji in kot apneničasta pokrajina slovi po kraških oblikah in številnih toplicah.

7. AVSTRIJA – zvezna država (8)

Avstrija je vodilna alpska turistična država, čeprav se je turizem začel razvijati šele po velikem finančnem vlaganju iz Marshallovega plana po 2. svetovni vojni; gradijo se novi hoteli, planinski domovi, urejajo smučišča in smučarska infrastruktura, z vlaganjem v razvoj kmečkega turizma pa se zavira deagrarizacija in odseljevanje z gorskih območij. Tudi v Avstriji se je turizem razvijal v enakem zaporedju kot v ostalem alpskem svetu; najprej zdravilišča, potem gorništvo in alpinizem in na kraju zimski turizem. Začetki segajo konec 18 st in sredino 19 st, ko je bila najprej zgrajena cesta in pozneje tudi železniška povezava čez prelaz Brenner, ki je spodbudila razvoj Brennerskih toplic. Enako je železniška povezava čez Visoke Ture spodbudila razvoj Badgasteina in južna železnica razvoj Semmeringa, priljubljene izletniške točke Dunajčanov. Avstrijske Vzhodne Alpe so nekoliko nižje in zato nekoliko daljšim sončnim obsevanjem kot Zahodne Alpe, drugačna pa je tudi njihova kameninska zgradba. Tu prevladujejo kristalinske kamenine, ki oblikujejo bolj zglajene, zaobljene reliefne oblike, ki so bolj primerne za postavitev smučarskih prog. Centralne Alpe Najpomembnejši turistični center je Innsbruck (baročno mesto), ki je nastal v ledeniški dolini reke Inn, prizorišče dveh zimskih olimpijskih iger. Kitzbuhel, drugo najpomembnejše turistično središče, je po mondenosti podobno švicarskim središčem. Visoke Ture – Gross Glockner (3797) – znana planinska cesta (2500) in ledenik Pasterze Badgastein se je začel razvijati kot zdraviliški kraj, danes slovi kot pomemben zimsko športni center. Severne apneniške Alpe Salzburg, eno od kulturnih in verskih središč Avstrije – Mozartovo rojstno mesto, v preteklosti gospodarsko vezano na rudnike soli. Salzkamergut je pokrajina, posejana s številnimi ledeniškimi oblikami, predvsem pa ledeniškimi jezeri; slovita predvsem Mondsee in Wolfgangsee. V bližini so tudi znane toplice Bad Ischl. Južne apneniške Alpe Ledeniško preoblikovana dolina Drave – »Avstrijska riviera« Vrbsko jezero, Osojsko jezero… Dunaj in okolica Dunaj ima pomemben geografski položaj, katerega vrednost so izkoristili že Rimljani - Vindobona, dolgo je bil politični in kulturni center srednje Evrope (Shonbrunn, Belvedere) in izvor izjemnih arhitekturnih stilov. Okolica omogoča beg v naravo predvsem Dunajčanom, ni pa neznana širokemu krogu turistov – Nežidersko jezero, Dunajski gozd, samostan Melk, Mathausen

8. VELIKA BRITANIJA

Velika Britanija je bolj emitivna turistična država kot receptivna (negativna turistična bilanca), čeprav tudi sama sodi med 10 najbolj obiskanih turističnih držav sveta. Britanci imajo najdaljšo tradicijo potovanj; tako znotraj države (industrijska revolucija, železniške povezave, prve turistične agencije) kot tudi izven nje (Švica, Francija, Italija,…) Še vedno ena od gospodarskih in političnih velesil sveta; nekoč močna kolonialna velesila (skupnost Commonwealth), kar se odraža v izraziti multikulturnosti; to velja predvsem za London. Zelo pomembno prometno vozlišče: stik med Evropo in ZDA. Za obiskovalce iz ZDA je to najpomebnejša turistična destinacija v Evropi (jezik, bližina, korenine…) Prometno dostopnost je povečala tunelska povezava pod Rokavskim prelivom in s tem povečala dotok turistov iz Francije Bogato zgodovinsko ozadje: prazgodovinska poselitev, obdobje rimske zasedbe, vdori severnjakov, vpliv Francije, … Številni gradovi, katerih gospodarji so se zaradi pomanjkanja sredstev za vzdrževanje usmerili v turizem. Britanci so največji evropski tradicionalisti: ohranjanje naravne in kulturne dediščine Anglija Je gospodarsko najuspešnejša v VB, zavzema področje od »Črne dežele« do Rokavskega preliva, kjer so znani klifi in letoviški kraji: Brighton, Eastbourne, Dover, otok White (domači turisti). Tu je tudi najbolj obiskana turistična zanimivost v VB – Stonehenge, ki ga obišče 1 mil. turistov na leto. Pomembno turistično središče je Canterbury, kjer je sedež anglikanske cerkve kot tudi stare univerze Oxford in Cambridge z lepo ohranjenimi poslopji in specifičnim študentskim življenjem. Veliko ljubiteljev književnosti pa se ne more upreti obisku mesteca Stratford upon Avon, rojstnega mesta Shakespeara. London in okolica London je eden najbogatejših kulturno zgoovinskih središč sveta.: Tower in Tower Bridge, Buckinnghamska palača, Parlament, Westminster Abbey, Katedrala Sv Pavla, National Galery, so samo del mestnih zanimivosti. V širšem mestnem okrožju je Greenwich, skozi katerega teče ničelni poldnevnik, Windsor in Eton, Wimbledon, Hampton Court … Škotska Še posebej slovi Edinburg (znameniti gledališki festival) kot sedež škotskih kraljev, zaradi bogastva stare arhitekture ga imenujejo tudi »Severne Atene«. V bližini poteka tudi dobro ohranjen Hadrijanov zid.. Zanimive so dejavnosti, ki izhajajo iz naravnih razmer: destilerije wiskyja, tkalnice volne (tweed, škotski kilti). New Lanark je lepo ohranjen prikaz utopične industrijske družbe Roberta Owna. Marsikdo se navdušuje nad ledeniškimi jezeri – lochi (Loch Ness), drugi imajo raje odmaknjene otoke (Skye, Hebridi, Shetland)

9. SEVERNA IRSKA IN IRSKA Politično problematičen prostor (IRA, Sinn Fein),kise zelo hitro gospodarsko razvija – Keltski tiger. Privlačen otok zaradi izrednih naravnih lepot, ohranjene tradicionalne značilnosti. K veliki rasti turističnega obiska je pripomogel nizko cenovni letalski prevoznik Ryanair, ki ima v Dublinu svoj sedež. Ta je omogočil razvoj tudi druge turistične ponudbe – hoteli, B&B, najemi avtomobilov, … Zanimiva mesta – Dublin, Cork, Derry, Belfast, se prepletajo s tradicionalnim podeželjem posejanim s simboli zgodnjega krščanstva (keltski križi) in prazgodovinskimi nahajališči (Newgrange) Irska obala je zelo razgibana, nekateri deli so zelo obiskane turistične točke (ureditev s pomočjo sofinanciranja EU): Moherski klifi, Giants Causeway, Ring of Cary.

8. NEMČIJA Nemčija je pomembna emitivna turistična država (takoj za ZDA), veliko število prebivalcev, gosta poselitev, visoka stopnja urbanizacije v tradicionalnih industrijskih regijah. Po 2. sv vojni je doživela najhitrejši gospodarski razvoj v Evropi, še danes država z visokim življenjskim standardom. (Združevanje z Vzhodno Nemčijo. 90% prebivalstva potuje izven meja države vsaj enkrat na leto, potovanja znotraj države pa je nemška tradicija, ki jo omogoča izredno dobro dodelan prometni sistem (eden najstarejših avtocestnih sistemov na svetu dopolnjuje železniški, vodni i letalski promet – Lufthansa – Frankfurt je eno najpomembnejših letalskih vozliščna svetu). Nemčija pa tudi sama ubira velik zaslužek od turizma, saj ima zelo ugoden središčni položaj v Evropi. Najpogostejši obiskovalci so prebivalci okoliških (razvitih) držav. Kljub temu je skupaj z Japonsko država z največjo negativno turistično bilanco. Država pokriva zelo pestro pokrajino od Alp do Baltiškega morja, a hkrati je področje z zelo razgibanim zgodovinskim dogajanjem, razvojem meščanstva in izredno zanimivih lepo ohranjenih mest. (Nekatera so bila ponovno zgrajena.) Bavarska Pokrajina se z južnim delom naslanja na alpske pokrajine, ki so bile ledeniško preoblikovane – ledeniška jezera Königsee, Chiemsee – in nekaj lepih razglednih vrhov – Zϋgspitze (2963m). Nekateri kraji imajo že dolgo tradicijo zimskega turizma – mondeni Garmish - Partenkirchen (OI 1936), Oberstdorf in Berchtesgaden. Mϋnchen je gospodarsko središče najmočnejše nemške zvezne države, nekoč sedež bavarskih kraljev (Neuschwanstein), bogate umetniške zbirke – Pinakoteka, športni objekti - OI 1972, tradicija pivovarstva – oktoberfest. Na Bavarskem po turističnem obisku izstopajo Augsburg, Nϋrnberg, Regensburg, Beyreuth – glasbeni festivali v čast Richardu Wagnerju. Baden-Wϋrtenberg Pokrajina slovi po gozdnih pokrajinah Jure in Schwarzwalda. Tu je veliko termalnih zdravilišč, med katerimi najbolj slovi Baden –Baden, a tudi nekaj starih mest kot je staro univerzitetno središče Heidelberg. Na jugozahodu pokrajina meji na reko Ren in Bodensko jezero s številnimi urejenimi kopališči. Nemško sredogorje - Mittelgebirge Na robu industrijskih pokrajin je najbolj ohranjen avtentični prostor gozdnih pokrajin (bratje Grimm). Predvsem slovi kot zdraviliško rekreacijsko območje, ki ga obiskuje domače prebivalstvo. Tu je cela vrsta modernih (Frankfurt, Köln) a tudi slikovitih starih mest – Osnabrϋck, Fulda.

Severna Nemčija Presenetljivo dobro razvit turizem na obalnih področjih - Frizijski otoki – Sylt, ob obali Severnega morja, enako slovijo tudi kraji obrnjeni na Baltiško morje. Turistično privlačnost pa še dopolnjujejo arhitektonsko bogata stara hanzeatska mesta Kiel, Lϋbeck, Hamburg, Bremen,… Ledeniško oblikovane pokrajine severnonemško poljskega nižavja pa slovijo po mokrotnih, jezerskih pokrajinah s specifično vegetacijo – najbolj znane Lϋnenburške resave.

Vzhodni del Nemčije Jezerska pokrajina je v vzhodni Nemčiji bolj izrazita – severnejša so v pokrajini Mecklenburg, južnejša v okolici Berlina,v pokrajini Brandenburg pa so pomembno rekreacijsko področje. Obala Baltika je peščena, najbolj znana kopališča na otoku Rugen, zelo obiskano je staro hanzeatsko mesto Röstock. Na jugu Sredogorje, gozdne pokrajine med katerimi še posebej slovi saksonska Švica v bližini Dresdna, znana po nenavadnih oblikah v peščenjaku. Berlin, nekoč razdvojeno mesto, ponovno glavno mesto države …