policija-vs vozelj borut 1977

7/25/2019 Policija-Vs Vozelj Borut 1977

1/47

Diplomsko delo visokoolskega strokovnega tudijaOrganizacija in management delovnih procesov

MANAGERSKI PRISTOP PRI VODENJUSLOVENSKE POLICIJE

Mentor: red. prof. dr. Joe Florjani Kandidat: Borut Vozelj

Kranj, februar 2011


2/47

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, rednemu profesorju dr. Joetu Florjaniu, ki je bilpripravljen prevzeti skrb za izdelavo diplomske naloge in mi s svojimi dolgoletnimiizkunjami nudil potrebno pomo.

Posebna zahvala gre moji druini, eni Alji in sinovoma Davidu in Mihu, ki so mekljub mojemu dolgotrajnemu tudiju podpirali in se mi za potrebe tudija tudiumaknili, da sem v miru odkrival nova znanja.

Prav tako se zahvaljujem tistim, ki so me s svojim neznanjem za opravljanje svojegadela spodbudili k tudiju tako, da bom sedaj poskual svoje pridobljeno znanje spridom uporabiti pri delu. Ti so mi dajali e posebni motiv in voljo do zaklju katudija.

Zahvaljujem se tudi lektorici peli Vozelj, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo invsem ostalim, ki tukaj niso neposredno omenjeni. Hvala vam!


3/47

POVZETEK

V diplomski nalogi se bomo dotaknili ene izmed najvejih organizacij na nivoju

drave. Slovenska policija, ki spada pod okrilje Ministrstva za notranje zadeve (jeorgan v sestavi) deluje samostojno in pri svojem delovanju uporablja in se ravna poZakonu o policiji, Zakonu o javnih uslubencih in Zakonu o delovnih razmerjih. Polegtega pa njeno delovanje ureja e nekaj sprejetih predpisov, navodil in usmeritev.V zaetku bomo predstavili samo zgodovino organizacije, njeno strukturo inpredvsem policijsko organizacijo, ki se je skozi zgodovino mono spreminjala.Slovensko policijo bomo uvrstili v del dravnejavne uprave in predstavili njenoorganiziranost.Nadalje se bomo dotaknili organizacije in managementa, ki ne moreta delovatiloeno ter managerja in managementa, kjer bomo videli, da imamo vije, srednje innije managerje. Prikazali bomo tudi najbolj uporabljene pristope, ki morajo bitipoznani managerjem pri njihovem vodenju organizacije.

Osredotoili se bomo na vodenje v slovenski policiji, njihove vodje, naloge, stratekecilje in ostale cilje, ki morajo biti doseeni za dobro delovanje organizacije. Prikazalibomo stile vodenja, ki se uporabljajo v slovenski policiji in doloili tiste, ki prevladajoter se dotaknili policijskih vodij. Ti morajo biti primerno izobraeni, da lahkokvalitetno vodijo organizacijo. Pokazali bomo kje so pomanjkljivosti pri izobraevanjupolicijskih managerjev in kje vidimo napredek.Na koncu bomo prikazali pravno ureditev zaposlenih in se pri tem lotili veljavnezakonodaje, ki ureja ta podroja delovanja organizacije.

KLJUNE BESEDE

- slovenska policija,- management,- vodenje,- odloanje,- organizacija.

ABSTRACT

In this work we will discuss one of the largest organizations on the level of ourcountry. The Slovenian police are an autonomous body within the Ministry of theInterior (it is an organ in its structure). It operates independently and acts accordingto Slovenian law on the police, Law on civil servants and Labour relations act.

Furthermore it operates based on some other passed regulations, instructions anddirections.First we will present the history, structure and organization of the police, which haschanged a lot during the history. We will place Slovenian police as a part of stateand public institution and present its organization.Then we will discuss organization and management, which cannot operateseparately. We will also discuss manager and management, where it will be shownthat there are three levels managers (high, middle and lower). We will also presentthe most employed accessions which must be known by all managers leading anorganization.Our focus will be on leadership in Slovenian police, on their leaders, tasks, strategicgoals and other goals that must be achieved for the efficiency of the organization.


4/47

We will describe styles of leadership used in Slovenian police, define predominatingones and describe police leaders which must be adequately educated tosuccessfully run the organization. Deficiency in educating police managers and

noticed progress will be shown.In the end we will show legal regulation of the workers and look at the current lawarranging these filed of the organization.

KEYWORDS

- slovenian police- management- leadership- deciding- organization


5/47

KAZALO

1 UVOD ...............................................................................................................1

1.1

PREDSTAVITEV PROBLEMA.................................................................. 1

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA........................................................................11.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................21.4 METODE DELA........................................................................................2

2 OPREDELITEV ORGANIZACIJE......................................................................32.1 OPREDELITEV POJMA ORGANIZACIJE ................................................32.2 VRSTE STRUKTUR ORGANIZIRANOSTI................................................42.3 POLICIJSKA ORGANIZACIJA..................................................................7

3 ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT.................................................................93.1 MANAGER IN MANAGEMENT...............................................................103.2 PRISTOPI K MANAGEMENTU............................................................... 12

4 VODENJE SLOVENSKE POLICIJE IN NJENA UVRSTITEV KOT DELA JAVNE

UPRAVE ................................................................................................................154.1 ORGANIZIRANOST SLOVENSKE POLICIJE.........................................15

4.2 SLOVENSKA POLICIJA KOT DEL JAVNE UPRAVE .............................225 MANAGEMENT V SLOVENSKI POLICIJI.......................................................23

5.1 FUNKCIJA MANAGEMENTA V POLICIJI............................................... 255.1.1 STRATEKO VODENJE .................................................................... 265.1.2 STRATEKO-IZVAJALSKO VODENJE..............................................265.1.3 OPERATIVNO VODENJE...................................................................265.1.4 OPERATIVNO-USMERJEVALNO VODENJE.....................................265.1.5 OPERATIVNO-TAKTINO VODENJE................................................26

5.2 DELOVANJE STRATEKEGA MANAGEMENTA V SLOVENSKI POLICIJI ...27

5.3

DELOVANJE OPERATIVNEGA MANAGEMENTA V SLOVENSKIPOLICIJI.............................................................................................................29

6 POLICIJSKI VODJE........................................................................................326.1 METODE VODENJA V SLOVENSKI POLICIJI....................................... 326.2 ODGOVORNOST VODJI V SLOVENSKI POLICIJI ................................346.3 LASTNOSTI USPENIH VODIJ V SLOVENSKI POLICIJI......................35

7 UREDITEV MANAGEMENTA PO PREDPISIH ...............................................368 ZAKLJUEK ...................................................................................................38

LITERATURA IN VIRI.........................................................................................40PRAVNI VIRI ......................................................................................................41SPLETNI VIRI..................................................................................................... 41KAZALO SLIK.....................................................................................................42POJMOVNIK ......................................................................................................42

KRATICE IN AKRONIMI..................................................................................... 42


6/47

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokoolskega strokovnega tudija

Borut Vozelj: Managerski pristop pri vodenju slovenske policije stran 1

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Glede na dejstvo, da je policija organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve in kottaka opravlja dela in naloge doloene v Zakonu o policiji, drugih zakonih terpodzakonskih predpisih se priakuje, da je kot celota dobro organizirana in vodena.Organiziranost je pomembna za sleherno podjetje oz. institucijo, e le-ta elikakovostno opravljati delo, za katerega je bila ustanovljena. V tem pogledu se nainorganiziranosti in vodenja podjetja, ki posluje na trgu in se ukvarja s profitnodejavnostjo, v veliki meri razlikuje od vodenja organizacije, ki ni neposrednopovezana s pridobitveno dejavnostjo. Sama velikost policije kot organizacije jeizredno velika, zato je potreba po planiranju, organiziranju in vodenju izredno visoka,e elimo zadovoljiti vse potrebe, ki so nujne za dobro vodenje policije (predvsem

prepreevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete, zagotavljanje javne varnostiin zagotavljanje varnosti v cestnem prometu ter nadzor dravne meje). Zaradi tega

je policijski management v policiji temelj same organizacije. Znotraj policije jemanagement razdeljen na strateki in operativni management.V sami diplomski nalogi bomo raziskovali sodoben managerski pristop pri vodenjuslovenske policije, saj je to podroje izredno slabo raziskano. Samo dejstvo, da se jeslovenska policija razvila iz milice, ki je delovala v asu socialistino urejene dravein stopila na samostojno pot delovanja v demokratini dravi v zaetku devetdesetihlet prejnjega stoletja, podpira nao tezo o neraziskanem podroju dela. V asusocializma so bili na vodilna mesta postavljeni politini birokrati, ki so bili blizutakratnemu vladajoemu reimu in niso bili strokovno podkovani in usposobljeni zavodje.

To se je spremenilo z osamosvojitvijo Slovenije od bive skupne drave Jugoslavijesaj so bili na vodilna-vodstvena mesta v policiji imenovani managerji, ki so biliizbrani na podlagi predhodno pridobljenega znanja in izkuenj. S tem se je zaelo vslovenski policiji obdobje managementa, ki je bilo dokaj novo in je prineslo velikosprememb na podroju organizacije ter vodenja. Posebno pozornost bomo nameniliprouevanju ravni procesa managementa v slovenski policiji, funkcije procesamanagementa znotraj posameznih ravni in povezave z managerji kot neposredniminosilci managementa. Slovenska policija bo uspena, e bo vodenje in njenoorganiziranost prevzel in vodil nekdo, ki je za to usposobljen in ima prava znanja -manager. V doloenih primerih tako obstaja potreba po izobraenih ljudeh, ki paniso nujno iz vrst policije.

1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA

Pri izdelavi diplomske naloge bomo strmeli k temu, da dobro raziemo podrojemanagementa, ki je potrebno za sodobno vodenje organizacije kot je slovenskapolicija. Glede na dejstvo, da je bila policija kot organizacija v preteklosti zaprtsistem in tako iri javnosti dokaj neznan, se sedaj pojavlja potreba po sodobnemnainu vodenja in s tem posledino do vejega nadzora zunanjih opazovalcev nasamo delo organizacije. Tukaj elimo predstaviti managerje, njihovo delo inodgovornost pri neposrednem vodenju slovenske policije na vseh ravnehmanagementa. Predvsem bo potrebno poudariti razlike, ki nastanejo primanagementu v profitniin neprofitni organizaciji.


7/47



Managerji imajo v slovenski policiji podobne naloge kot managerji v profitniorganizaciji, vendar ne moremo mimo dejstva, da se prilagajajo druganemu okolju.Glavni cilj pri izdelavi diplomske naloge je spoznati in predstaviti management in

managerje v slovenski policiji ter tako prispevati del k raziskavi podroja, ki je vsodobnih raziskavah velikokrat prezrt.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Ker elimo predstaviti delo in vlogo managerjev v slovenski policiji se bo diplomskanaloga omejila na raziskovanje tega podroja. Glede na dejstvo, da imajo managerjiv slovenski policiji razline poloajne oznake in policijske nazive, bomo le-teprilagodili nazivom v profitnih organizacijah, predvsem zaradi laje primerjave del innalog v obeh organizacijah.

Prav tako ne moremo mimo dejstva, da zaradi Zakona o varovanju podatkov, kiprepoveduje objavo tajnih podatkov v diplomski nalogi, ne bomo objavili doloenihkonkretnih podatkov, ki bodo izpueni oziroma prirejeni.

1.4 METODE DELA

Sama izvedba diplomske naloge bo temeljila na deskriptivnem pristopuraziskovanja, kjer bomo prouevali splono literaturo vodenja in procesamanagementa, ki ga bomo nato s pomojo literature o slovenski policiji vgradili vsamo delovanje slovenske policije.

Pridobivanje literature bo osredotoeno na slovenske knjinice (predvsem na

literaturo, ki vsebuje spoznanja o novejem modernejem obravnavanjumanagementa in slovenske policije). Prav tako bomo preko spleta pridobili razlinelanke na obravnavano temo . Morebitno strokovno literaturo bomo pridobili nasedeu organizacije policije.


8/47



2 OPREDELITEV ORGANIZACIJE

2.1 OPREDELITEV POJMA ORGANIZACIJE

Kot je navedeno (Lipinik, 1999, stran 2), je beseda organizacija grkega izvora(izhaja iz besede organon, ki pomeni naprava, orodje, priprava). V latinini paista beseda zaznamuje spojitev posameznih delov v celoto, zgradbo inorganiziranje.

V vsakdanjem ivljenju se v teoriji in praksi velikokrat sreujemo z razlinimi pojmi spodroja organizacije kot sestavnega dela razvojnega procesa drube. Najpogostejese uporabljajo izrazi organizacija dela, organizacijska struktura in organiziranje.Pomembnost pri prouevanju organizacije izhaja iz dveh dejstev (Lipovec, 1987,stran 36,37):

ele pri organizaciji podjetja je jasno vidno, da je organizacija kot skupina alizdruba ljudi, saj organizacija iz velikega tevila ljudi zdrubo ele izoblikujein jo s tem loi od drugih enot.

Samo v organizaciji podjetja so temeljna razmerja med ljudmi doloenadrubeno-ekonomsko.

Glavne razloge zakaj prihaja do razlinih pojmovanj organizacije lahko iemo vnaslednjih dejavnikih:

zgodovinski dejavnik (tukaj nas zanima v katerem obdobju so avtorjiprouevali organizacijo),

vedimenzionalnost pojma, saj je organizacija vedimenzionalen pojav, ki jeprouevan iz vezornih kotov in podroje delovanja samega avtorja.

Pomen organizacije je v sodobni drubi zelo velik, saj sodobni lovek v organizacijineposredno preivi velik del svojega ivljenja in s tem veji del svojih potrebzadovoljuje preko njih. Zaposlen je v podjetju, zavodu, skupnosti, drutvu, politiniorganizaciji ali v drugih organizacijah (Anelj, 2001, stran 29).Sama organizacija ljudem omogoa obvladovanje zahtevnejih nalog, ki soposledica tehninega napredka, gospodarskega razvoja in drugih sprememb. S temorganiziranje poveuje movsakega posameznika. Pomembnost organizacije pa seodraa tudi z lajim doseganjem ekonomske uinkovitosti in izboljanju ivljenjskega

standarda.

Organizacija je nain, s pomojo katerega smo ljudje in naloge, ki jih izvrujemo,sistematino povezane tako, da lahko doseemo cilje, ki smo jih zastavili.Organizacija vkljuuje delitev dela med posameznikom in skupino ter povezovanjevseh delov v zaokroeno celoto. Organizacija je nain s katerim so deli neke celotemedsebojno tako urejeni, da delujejo kot eno oziroma kot celota (Kova, 2005, stran3).

Pri opredelitvi organizacije je potrebno poudariti, da pri tem izhajamo iz spoznanja,da organizacija ustanove (podjetja, dravna - javna uprava, drutva,) ni isto kotustanova sama, temveje tisto, kar izoblikuje ustanovo, kar skupino ljudi povee v


9/47



ustanovo, ji daje svoj cilj in ji omogoi delovanje, ki je usmerjeno v uresnievanjetega cilja. e te loitve pojmov ne naredimo, pomeni da organizacijo ustanoveprouujemo kot ustanovo v celoti, torej z vsem njenim poslovanjem in z

ekonomskega, tehninega, sociolokega, organizacijskega ter pravnega vidika(Lipovec, 1987, stran 33).

Organizacija ima dva pomena: Institucionalni pomen (podjetje je organizacija), Instrumentalni pomen (podjetje ima organizacijo; organizacija je orodje

managerja za izdelavo in dosego ciljev).

Instrumentalni pomen nadalje delimo na tri dele: Strukturno: doloi se glavni organizator, vodja, ki je tudi odgovoren za

nekaj; razporedimo podroje dela, Proces: program za izvajanje oziroma usklajevanje med seboj,

Kultura: ustanovitev drutva.

Funkcionalni pomen (oblikovanje organizacij): manager je odgovoren, on moraodloati o tem kakno obliko organizacije bomo imeli.

Pri pojmovanju organizacije je potrebno definirati tudi pojem organizacije, ki pomeniaktivno sodelovanje pri uresnievanju kakega cilja in se uporablja za oznaevanjepripadnosti kakni organizaciji, za stopnjo priblievanja realnega potekauresnievanja kakega cilja idealnemu poteku ali za oznaevanje trdnosti kakeorganizacije.

2.2 VRSTE STRUKTUR ORGANIZIRANOSTISama organizacijska struktura predstavlja sistem notranjih povezav in odnosov vorganizaciji. Beseda STRUKTURA v latinini pomeni Structura od struere, kipomeni sestavljati, ima vepomenov (zgradba, sestava, sklop).S samega vidika podrobne lenitve skupne naloge kake organizacije in oblikovanjaorganizacijskih osnov, po Ivanku (2006, stran 22) razloujemo naslednje vrstestruktur:

1. Makro organizacijska struktura, ki je temeljna organizacijska zgradbaorganizacijskih enot, ki prikazuje grobo razlenitev skupnega poslovanja.

2. Mezo organizacijska struktura je smotrna zgradba organizacijskih enot na

ravni oddelkov ali skupin delovnih mest; pri tem gre za logino razporeditevnalog in razmejitev pristojnosti ter odgovornosti.3. Mikro organizacijska struktura je logina razporeditev delovnih nalog po

delovnih mestih znotraj organizacijskih enot, vkljuno z odnosi med nosilcinalog znotraj ali med organizacijskimi enotami.

Jurina (1999, stran 27) pravi, da ima organizacijska struktura poleg svoje vizualnekomponente e tri temeljne dimenzijske komponente za oblikovanje organizacije:

Kompleksnost: predstavlja razvitost organizacije v viino ali irino(vertikalna ali horizontalna diferenciacija). Pomeni definiranje oddelkov,


10/47



slub, funkcij in delitev dela. Sama oblika organizacije pa temelji nadoloenih kriterijih.

Formalizacija: predpisanost in standardizacija neke naloge ali doloenegadela. Je definiranje organizacijskih politik, procedur in pravil. Izvajamo jo s

pomojo organizacijskih predpisov in navodil. S formalizacijo se doloajopravila delovnih postopkov, procedure kot vrstni red medsebojno povezanihpostopkov, ki morajo biti izvreni, da bi se delo opravilo.

Centralizacija: pojmujemo kot stopnjo koncentracije pravic za sprejemanjeodloitev na vrhu organizacije. Odloanje je lahko osredotoeno na enoosebo oziroma na vrh vodstva organizacije. Pod pojmom centralizacijarazumemo stopnjo centraliziranosti oziroma decentraliziranosti organizacijeglede na planiranje in odloanje. V kolikor je pristojnost odloanja doloenana niji ravni vodenja, potem govorimo o decentralizaciji, kar je posledino

povezano z vzpostavljanjem avtoritete in odgovornostjo. V veliki veiniorganizacij se centralizacija in decentralizacija medsebojno dopolnjujeta(kombinirata).

V skladu z Ivankom (Ivanko, 2006, stran 31) z vidika centralizacije indecentralizacije nalog v organizaciji oziroma odnosa med delom in celoto, loimonaslednje vrste struktur organiziranosti:

- Linijska (piramidna) organizacijska struktura: je najstareja med vsemiorganizacijskimi strukturami. Znanstveno osnovo za takno strukturo je podalH. Fayol s svojimi estimi poslovnimi funkcijami. Navodila oziroma ukazipotujejo z vrha navzdol preko vseh hierarhinih stopenj. V tej organizacijski

strukturi je vodja oddelka polno odgovoren za pravilno delovanje celotnegaoddelka. S tem nainom doseemo enotno ukazovanje, ki je naelo klasineorganizacije. Prednost te strukture je v tem, da je pot navodil in poroil tersama vrstost strukture jasna. Ima pa tudi doloene slabosti, in sicer je potnavodil zelo dolga in okorna ter izredno nefleksibilna struktura.

- tabno - linijska organizacijska struktura:teoretino zasnovo za obliko tejorganizacijski strukturi je razvil ameriki organizacijski teoretik H. Emerson,ki je posameznim vodilnim mestom linijske organizacijske strukture dodaltabna mesta (posebne slube), v katerih strokovnjaki delujejo le kotsvetovalci, pripravljavci nartov in metod dela in analitiki. Linijsko tabnaorganizacijska struktura je postala ob njenem razvoju pravi hit in je e danesprisotna v marsikateri organizaciji.

- Funkcijsko - organizacijska struktura:razvil jo je F.W.Taylor leta 1919 inse danes le redko uporablja. Zanjo je znailno, da je delo vodijspecializirano, razdeljeno od najvije do najnije ravni. Vsak vodja naj bi bilspecializiran in naj bi vodil samo eno glavno funkcijo. Po tem sistemu vsakdelavec vsakodnevno prejema pomoin navodila neposredno od toliknegatevila vodij, kolikor funkcij opravlja organizacija. Prednost te oblikeorganizacijske strukture je v tem, da imajo vodje neposredni vpliv naizvajalce nalog na delovnih mestih. Nadrejeni so strokovno usposobljeni zaopravljanje majhnega tevila opravil v kratkem asu. Kot slabosti pa tejemo


11/47



dejstvo, da prihaja do prekrivanja navodil oziroma do vrzeli v navodilih,enolinosti dela vseh udeleencev zaradi specializacije in manja uporabaznanj ter izkuenj managerskih in strokovnih kadrov.

- Divizijska organizacijska struktura: predstavlja decentralizirano oblikoorganizacijske strukture, kjer je ena organizacija razdeljena na vemanjih.Prednost takne oblike je v veliki fleksibilnosti strukture. Slabost se pa kae vpreveliki osamosvojitvi in konkurenci posameznih programov.Razlogi za takno obliko organizacijske strukture:

podjetje je postalo preveliko in ga je teko upravljati, delitev glede na izdelke, delitev glede na kupce, geografska ureditev.

- Projektna organizacijska struktura: predstavlja enkratno celovitost

medsebojno povezanih aktivnosti. Njihov namen je skupen in ima omejenotrajanje. V organizaciji se formira posebna projektna skupina, katere nalogaje dokonanje projekta v roku z doloeno kvaliteto in stroki, ki so doloeni spogodbo. Projektna organizacija prevzame nase mnoge funkcije v celoti. Vtej strukturi ljudje iz razlinih oddelkov dobijo posamezne naloge, ki sopotrebne za reitev projekta. Ko je projekt konan, so ljudje, ki so v njemsodelovali, razreeni nalog in se vrnejo v matine oddelke oziroma sorazporejeni na drug projekt.

- Matrina organizacijska struktura: je primerna za podjetja, kjer se hkratiizvaja veliko tevilo manjih projektov, kjer se zahteva uresnievanje ciljevteh projektov v relativno kratkem asu ter hitro premeanje lanov podjetja

z enega projekta v drugega. Nastala je v 70. letih in se poasi uveljavlja.Matrina organizacijska struktura pomeni timsko delovanje organizacije, kjerso sodelavci enakopravni. Kot prednosti take oblike strukture tejemo velikofleksibilnost, enakopravnost sodelavcev in monost hitrega premeanjadelavcev. Slabosti pa se kaejo v premalo opredeljeni odgovornosti zaradiskupnega odloanja in zaradi bojazni neuspelega timskega dela.

- AD HOC adhokracija: je skupina ekip, timov, ki so fleksibilni in kreativniob izpostavljeni linijski in funkcijski organizaciji. Razline oblike so se razvilena podlagi enostavne logike in iznajdljivosti, pod pritiskom reitve, kar je tudiasovno omejeno.


12/47



Slika 1: Pregled organizacijskih struktur (Vir: Moina in drugi, 2002, stran 417)

2.3 POLICIJSKA ORGANIZACIJAKot smo e ugotovili, je bila policijska organizacija pri nas po drugi svetovni vojniinstrument politinega reima, ki jo je izkorial za diskriminacijo, odvzemanjepravice do enakosti pred zakonom zaradi razlinih neetinih dejavnikov. V tem asuje bila policijska organizacija birokratsko in centralistino organizirana, saj je bil le topogoj za njeno uspeno in uinkovito delovanje, ki je zadovoljilo potrebe vodilnemupolitinemu reimu. Samo vodstvo policijskih organizacij (tako vije kot nije ravni)je bilo v tistem asu odkrit simpatizer vodilnemu politinemu reimu, saj so bilinartno izbrani s strani le-teh. Zaradi takne oblike organiziranosti je policijskaorganizacija veino asa porabila za odpravljanje lastnih teav, ki so vodile vnotranjo prerazporeditev, namesto da bi se ukvarjala s problemi v okolju.Dejstvo je, da se je policijska organizacija kot vse ostale organizacije skozizgodovino ves as spreminjala in razvijala.

Policijo, ki je delovala na obmoju Republike Slovenije so spremembe v okolju(Slovenija se je odcepila od skupne drave Jugoslavije) prisilile v reorganiziranjesame organizacije. Po osamosvojitvi leta 1990, ko je bila sprejeta nova ustava intevilni novi zakoni, ki segajo na podroje dravne uprave, predvsem pa na podrojevarstva lovekovih pravic. Takrat je Slovenija postala samostojna demokratinadrava z demokratino policijsko organizacijo.Kot navaja Kolenc (2002, stran 31), se je takrat spremenila organizacijska zgradbain ime. Iz milice se je leta 1992 preimenovala v policijo.


13/47



Slovenska policija je elela postati sodobna, po evropskih merilih oblikovanainstitucija. Organizacija, ki se je kot storitveni servis prebivalcev sposobna prilagoditivse hitrejim spremembam v drubi in uinkovito odgovoriti na globalne in lokalne

izzive sodobnega ivljenja. Njen cilj je bila prona policijska organizacija,neobremenjena z zgodovino in politiko. Zato je bilo treba izvesti racionalizacijo insprejeti nove pravne akte. Do leta 1998 je veljal osemnajst let star Zakon o notranjihzadevah, katerega deli so bili pogosto preiveti in neuporabni za novo nastalodemokratino dravo (Kolenc, 2002, stran 31).Sedaj dela politine organizacije temeljijo na usmerjenosti navzven, profesionalizmuin na organizacijskem razvoju.Kljub temu se v policijski organizaciji e sedaj uti birokratska struktura in delnocentralistini sistem, ki pa je nujen za ustvarjanje profesionalne organizacije. Z letibo postopoma prilo do popolne decentralizacije policijske organizacije zaradimenjave vodilnega kadra. Takrat bodo na vodilna mesta postavljeni policijskimanagerji, katerih izobraevanje je usmerjeno v decentralistini sistem in v timsko

delo. Novo postavljeni managerji ne bodo nastopali v vlogi poveljnika, ampak v vlogimotivatorja, vodje s kontrolo in pripadnostjo. Sama reorganizacija policijskeorganizacija je dolgotrajen proces, saj mora biti vodena s strani monega vodstva, kiima jasno vizijo in je podprt s skrbno izbranimi sistematinimi spremembami.


14/47



3 ORGANIZACIJA IN MANAGEMENT

Dejstvo je, da managerje in managementa ne moremo obravnavati loeno od

organizacije v kateri le-ti opravljajo svojo managersko funkcijo. Zaradi tega jepotrebno pogledati vse okoliine v katerih management deluje in s tem posledinotudi samo organizacijo.

Kot navaja Tavar (2006, stran 21) smo ljudje gospodarji ivljenja na tem svetu, sajsmo ga zgradili in ga tudi obvladujemo. Naa slabost pa je skromen kratkoronispomin, ki nam onemogoa, da bi se posveali dvema, trem ali vedejavnostimnaenkrat. Prav zato ljudje delamo v skupinah, kjer slono primemo za delo ali skupajsnujemo nova znanja. Ideja posameznika teje malo, pa eprav je e tako imenitna.Idejo je potrebno obdelati v skupini, tako da jo osvoji cela skupina, ki ima dovoljmoi in vpliva, da idejo tudi uveljavi in tako ne gre v pozabo. e to primerjamo zraunalnikom, ima lovek zelo skromen bioloki raunalnik, zato potrebuje povezavo

in usklajevanje s podobnimi raunalniki drugih ljudi za obvladovanje okolja.

V preteklosti pa lovek ni bil odvisen od organizacij ampak od samega sebe, saj jemoral sam poskrbeti, da je lahko preivel. Odvisen je bil od narave in naravnihpojavov (sonce, voda, veter,), katerim je bil praktino prepuen na milost innemilost. Za loveka je bil velikanski napredek izum parnega stroja in kasneje emotorja, saj se je s tem zaelo obdobje industrije in s tem posledino industrijskaorganizacija. Z razvojem same industrije pa je iz leta v leto postajalo pomembnejevodenje organizacij. Tako vidimo, da lovek kot posameznik ne bi zmogel toliko, ene bi bil vpet v samo organizacijo (Anelj, 2001, stran 11).

Dejstvo pa je, da se sodobni lovek razloveuje (dehumanizira), kar je ena izmednajvejih nevarnosti, ki mu pretijo. lovek je v bistvu ustvaril organizacijo znamenom, da mu slui, dejansko pa ga ta ogroa in posledino spreminja v svojprivesek. Organizacija misli namesto njega in mu jemlje svobodo delovanja inmiljenja. Kljub temu pa se ljudje zdruujejo v organizacije, da doseejo cilje, ki jihkot posamezniki ne bi mogli dosei. Organizacija daje potrebno moposamezniku inje kot taka sredstvo za doseganje ciljev. Takno lastnost organizacije lahkoopredelimo kot bistveno znailnost organizacije, saj e sama latinska izpeljankabesede organizacija pomeni organon, ki pomeni sredstvo, orodje (Anelj, 2001,stran 12).

Kralj (2005, stran 35) navaja, da je organizacija interesni in dejavnostni sistem ljudi,

sredstev in virov, ki mu ljudje na podlagi svojih koristi doloajo cilje in s temusmerjajo njeno delovanje.

Tavar (2006, stran 22) navaja, da je organizacija iv organizem, saj gre v njej zainterese vseh udeleencev in ima svojo strukturo v kateri potekajo procesidejavnosti. Sama organizacija je sestavljena iz notranjih(management, strokovnjaki,) in zunanjih sodelavcev (dobavitelji, odjemalci,).Organizacija se v dananjem asu deli na dva dela, in sicer na profitno (njihovaprimarna naloga je zasluek) in na neprofitno (primarna dejavnost je zadovoljevanjepotreb in pri tem zasluek ni merilo). Imajo pa obe obliki organizacije skupno toko,in sicer so ustanovljene z ljudmi in v obeh so na poloaju posamezniki, ki vodijo teljudi (Benowitz, 2001, stran 3).


15/47



Management je proces, ki posega v samega loveka in njegovo ivljenje. V trenutkuko si lovek zamisli kaj in kako bo doloeno stvar izpeljal, imamo opravka z

managementom. Po Kajzerju (1993, stran 136-156) in Belaku (1998, stran 46) jemanagement proces, institucija ter tudi instrumentalni sistem. Management kotinstitucijo sestavljajo vodstvo in upravljavci organizacije, management kotinstrumentalni sistem pa pojmujemo kot celoto upravljalno-vodstvenih nael in stilov,tehnik in metod vodenja. Management mora spodbujati rezultate in uspenostorganizacije. Prva naloga managementa je opredeliti, kaj pomenijo za doloenoorganizacijo rezultati in uspenost. Zato lahko management opredelimo kot procesplaniranja, organiziranja, vodenja, spremljanja in kontrolo ljudi ter vseh razpololjivihresursov z namenom doseganja postavljenih ciljev (Vila in Kova, 1997).Razlini avtorji imajo razline poglede na sam pojem managementa, sami smozaradi lajega nadaljnjega prouevanja opredelili splono definicijo, kjer jemanagement zavestno in ciljno usmerjen proces nartovanja oziroma planiranja,

organiziranja in vodenja delovnega procesa oziroma doloene skupine ljudi, ki jeusmerjen k doseganju ciljev organizacije.

3.1 MANAGER IN MANAGEMENT

Managerja bi lahko v grobem opredelili kot osebo, ki opravlja dela na podrojumanagementa. Tudi pri definiciji managerja vidimo, da so si avtorji dokaj neenotni.Skozi razlina asovna obdobja se je definicija managerja spreminjala indopolnjevala v smeri razvoja managementa, kajti s spremembami v managementuse je spreminjala sama vloga in naloge managerjev.

Po Tavarju (2003, stran 23) je manager tisti, ki je dolo

en s strani ustanovitelja alinadrejenega, da obvladuje organizacijo ali del organizacije, zaradi uinkovitega in

uspenega doseganja zastavljenih ciljev. V veji organizaciji je ve managerjev,zato govorimo o managementu. Ista beseda pomeni tudi obvladovanje organizacije.Obe besedi sta tujki, ki se uporabljata in veljata povsod po svetu.

Delo managerja se razlikuje od dela ostalih zaposlenih v organizaciji, kajti uspenostmanagerja se ocenjuje z vidika, kako uspeno opravljalo delo drugi. Managerji sotisti, ki v organizaciji doloajo nartne dejavnosti, s katerimi bi najbolj uinkovito inuspeno dosegli cilje organizacije. Manager v dananjem asu ni samo vodja, kivodi doloeno organizacijo, ampak je njihova naloga tudi reevanje teav in bitiskupinski vodja. Glede na nivo iz katerega prihaja manager se loijo njihove naloge

in zadolitve.

Managerje bomo razdelili v tri skupine:

- Viji managerji: odgovorni so za splono usmerjanje dejavnosti vorganizaciji. Tipini nazivi zanje so predsednik, direktor, Viji managerjiopredeljujejo vizijo, poslanstvo, cilje in strategijo za celotno organizacijo.Cilje nato posredujejo po hierarhiji navzdol tako, da doseejo vsakegazaposlenega. Najvekrat viji managerji zastopajo organizacijo v javnosti, vposlovnih in upravnih razmerah. Posebno pozornost namenjajokomuniciranju z drugimi sodelavci na isti ali niji ravni z namenompridobivanja informacij o sami organizaciji.


16/47



- Srednji managerji: s svojimi pooblastili usklajujejo delo nijih managerjev,da se doseejo taktine zamisli organizacije. Od vijih managerjev dobivajo

dokaj iroka pooblastila glede politike in strategije dela, na podlagi katerih sepotem odloijo o uresnievanju strategij organizacije. Te naine srednjimanagerji v obliki ciljev in planov posredujejo naprej nijim managerjem, dajih lahko le-ti izvrujejo na niji ravni upravljanja.

- Niji managerji: imajo neposredno odgovornost pri proizvajanju izdelkov vproizvodnih podjetjih oziroma izvajanje storitev v profitnih in neprofitnihorganizacijah. V neprofitni organizaciji imajo niji managerji specifinenazive, ki so znailni za organizacijo, v kateri opravljajo svoje delo (vslovenski policiji so to lahko komandirji, policijski inpektorji,), doim vprofitni organizaciji niji managerji opravljajo dela kot so vodja prodaje,oddelkovodje,

V nadaljevanju bomo ugotovili, da je manager oseba, ki usmerja loveke inmaterialne vire, vodi delo organizacije. To je oseba, ki v organizaciji opravlja tirinajpomembneje naloge in ustvarjalno reuje probleme. To je proces spoznavanjain analize problemov, ugotavljanje vzrokov, opredeljevanje in izbira alternativ,ustrezne reitve, nartovanje izvedbe, spremljanje ter ugotavljanje dosekov. Edenizmed najbolj pomembnih delov tega procesa je odloanje, kako izbrati najboljpomembno odloitev, velikokrat takno, ki do tedaj e ni poznana. Pri tem kljunenaloge managerjev razdelimo na:

1. Nartovanje (s tujko Planing): pomeni proces doloanja ciljev in naina kakobi jih v prihodnosti dosegli. Ko se naredi nart, se lahko zane uresnievati

nart za dosego cilja. V bolj obirnem smislu zajema nartovanje celotnoorganizacijo, njeno vizijo razvoja, strateke in taktine cilje ter predvidenerezultate.

2. Organiziranje (s tujko Organizing): pomeni organiziranje skupin po nartu indoloanje nalog in pooblastil. V okviru tega procesa se doloi naloge,pripomoke, material, as in zaporedje na individualni in ustrezniorganizacijski enoti. Opredeli se odgovornost za delo in pristojnostposameznika.

3. Vodenje (s tujko Leading): pomeni motiviranje, komuniciranje, usmerjanje inspodbujanje. Namen vodenja je oblikovati vedenje, obnaanje posameznikaali skupine pri doseganju organizacijskih ciljev. V ta okvir spada tudisvetovanje, informiranje, ocenjevanje in razvoj sodelavcev.

4. Kontroliranje (s tujko Controlling): to je proces v katerem se ugotavlja, kakoso bili cilji doseeni. V primeru da niso bili, se ugotavlja kakne korektive jepotrebno izvesti. Doloiti je potrebno standarde, kar pomeni natannejedefinirati cilje, dobiti potrebne podatke oziroma informacije o dosekih in jihmedsebojno primerjati ter po potrebi popraviti. Ta proces je stalen in se neprekinja.


17/47



Slika 2: Proces managementa; (Vir: Marcic, 2001)

Po Florjaniu (1996) pa vidimo, da je temu modelu vodenja dodan e peti element,in sicer kadrovsko zagotavljanje - funkcija pridobivanja kadrov:

- Pridobivanje kadrov je oblikovanje skupine kandidatov, iz katere poiemonajprimernejega za neko delovno mesto. Je proces iskanja novega osebja,izbire in vkljuevanja v organizacijo (Florjani, Ferjan, Bernik, 1999).

- Management je profesija, kar pomeni, da je nujno z izobraevalnimsistemom zagotoviti ekspertni naraaj za funkcijo managerja in organiziratikontinuirano izobraevanje za kadre v managementu (Florjani, 1996).

S treningi pred tekmo je potrebno poskrbeti za nenehno izboljevanje in prav takoza vzgajanje lastnega kadra, pred tekmo pa izberemo izmed igralcev ekipo, ki bonastopila in nato e doloimo igralna mesta, ki najbolje ustrezajo posameznikom.

3.2 PRISTOPI K MANAGEMENTU

V nadaljevanju bomo predstavili le najbolj pomembne pristope in teorije, ki morajobiti znane managerjem v vseh organizacijah. Sam razvoj managementa se deli nanaslednja obdobja:

- Klasini in znanstveni pristop k upravljanju organizacijV industrijski revoluciji so stroji zamenjali loveko delovno silo. Posledica tega jebila vpeljava veje specializacije in delitve dela. Znailna je akumulacija virov in rastpodjetij zaradi vse vejih dobikov. To je znanstveni management Fredericka W.Taylorja. Management se osredotoi na uinkovitost in ne vena rast. Taylor razvijetiri naela, ki so danes znana kot znanstveni management. Managerji naj bi seznanstveno lotili tudije dela v podjetju, da bi spoznali edino in najboljo pot zauinkovito dokonanje vsakega posla. tudija gibanja Franka in Lillian Gilbhert.


18/47



Doloitev tonega asovnega obdobja za vse komponente nekega postopka. S temse odpravijo doloene pomanjkljivosti naela managementa Henrija Fayola.Birokratska organizacija Maxa Webra. Potreba po formalnih postopkih v velikih

podjetjih je vzpodbudila kreacijo idealne oblike organizacije oziroma birokracije.Pomanjkljivost znanstvenega managementa je, da je zanemaril delavce in njihovepotrebe. Tak pristop vodi k nezadovoljstvu in k nizki stopnji produktivnosti (primerenje za delavce, ki opravljalo delo z nizko stopnjo izobrazbe) (Lobnikar, 2007, stran177).

Prav tako je znan klasien pristop Maxa Webra, ki je opisal birokratsko organizacijo.Znotraj te organizacije so poudarjeni formalni pristopi, red in avtoriteta kot naindoseganja uinkovitisti. To je racionalno delovanje, pri emer ima birokracija jasnodoloen cilj in natanno oceno sredstev za dosego cilja. Tukaj gre za tonodoloeno hierarhijo. Zagovarja naslednja naela: vsak uslubenec ima tono

doloeno podroje za katerega je odgovoren, doloena je pot poveljevanja inodgovornosti svojemu neposredno nadrejenemu. Predpisi doloajo postopke nalog,strogo disciplino in nadzor, sama dejanja so racionalna zaradi strogega ravnanja popredpisih. Uslubenci so izbrani na podlagi strokovnega znanja in kvalifikacije.Pomanjkljivost tega pristopa se odraa v strogem nadzoru uslubencev, medtem koti izvajajo svoje naloge. Lahko govorimo o omejevanju svobode, oviranjuspontanosti in usmerjenosti v red za vsako ceno (Lobnikar, 2007, stran 177).

- Administrativna ola managementaV ta nain managementa uvramo Henrija Fayola, ki je pri svojem pristopupoudarjal pomen komuniciranja in enotnost principov odloanja. Poudarjal je, da imavsak od zaposlenih enega efa za nadzor in ukazovanje. Najbolj znan je po njegovih

petih temeljnih principih managementa: planiranje, organiziranje, odloanje,koordiniranje in nadziranje. Ti temeljni principi so e danes osnovne funkcije, ki jihpripisujejo managerjem (Lobnikar, 2007, stran 177).

- Pristop upravljanja medlovekih odnosovTukaj govorimo o novejem pristopu za doseganje uinkovitosti, igar predstavnikiso Abraham Maslow, Douglas McGregor in Elton Mayo.

Maslow je v svoji motivacijski teoriji poudarjal, da bodo managerji, ki zaposlenimpomagajo z delom zadovoljevati potrebe, s tem zagotovili vejo produktivnost. Tukajlahko govorimo o piramidi potreb (bioloke potrebe, potreba po varnosti, potreba popripadnosti, potreba po spotovanju in samorealizaciji).Douglas McGregor je razvil teorijo X in teorijo Y. S teorijo Y je oznail managerje, kiverjamejo, da so zaposleni pripravljeni sprejemati odgovornost, s teorijo X pa jeoznail tiste managerje, ki imajo negativno percepcijo o motivih in priakovanjihzaposlenih. Poudaril je, da manager ustvarja takne delovne pogoje, v katerih senjegove predpostavke pokaejo za resnine in nato le-te uporabi kot dokaz opravilnosti svojih predpostavk.Elton Mayo je razvil pristop dobrih medlovekih odnosov, ki je temeljil nazadovoljstvu potreb posameznika in je zanemaril tehnino plat delovnega procesa.Zatrjeval je, da se storilnost posameznika povea na raun dobrega ravnanja zdelavci in ne na raun tehninih sprememb na delovnem mestu. Priporoil je, da najmanagerji upotevajo osebnost delavcev in naj ne uporabljajo avtoritarne oblike

vodenja (Lobnikar, 2007, stran 178).


19/47



Tako v nadaljevanju vidimo, da sodobni pristopi k managementu zagovarjajo venainov upravljanja, ki so primerni za vodenje veine organizacij. Eden izmed

najvidnejih sodobnih avtorjev managementa je HenryMintzberg, ki je z empirinimopazovanjem in opazovanjem vedenja manegerjev identificiral deset vedenjskih

stilov, ki so znailni za managerje. Vseh deset je razdelil v tri skupine:- medosebne vloge (vodja, povezovalec, posrednik),- informacijske vloge (nadzorovalec, razdeljevalec nalog, oseba za stike z

javnostmi),- odloitvene vloge (podjetnik, krizni upravljalec, razdeljevalec virov,

pogajalec).


20/47



4 VODENJE SLOVENSKE POLICIJE IN NJENAUVRSTITEV KOT DELA JAVNE UPRAVE

4.1 ORGANIZIRANOST SLOVENSKE POLICIJE

Slovenska policija deluje kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve (vnadaljevanju MNZ) od 18. julija 1998, ko je priel veljati Zakon o policiji (vnadaljevanju ZPol). Sami modeli organiziranosti pa se v drugih dravah medsebojnorazlikujejo. Tako nekje velja naelo centraliziranosti, drugod naelodecentraliziranosti, pri tem pa moramo poudariti dejstvo, da je policija tesnopovezana z lokalnimi oblastmi. Pri naelu centraliziranosti policije vidimo prednost vtem, da slube uinkujejo usklajeno, skladno in uinkovito. Prav tako lahko prinaelu decentraliziranosti govorimo o doloenih prednostih, predvsem v boljem inhitrejem prilagajanju krajevnim razmeram ter tesnejem sodelovanju z lokalnim

prebivalstvom.Slovenska policija je ena izmed nosilk nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji, kinjihovim prebivalcem zagotavlja visoko stopnjo notranje varnosti tako, da itiustavno ureditev, demokratini politini sistem, lovekove pravice in temeljnesvoboine ter druge ustavnopravne vrednosti. Delovanje slovenske policije temeljina uveljavljanju in spotovanju pravnega reda, evropskih konvencij in priporoil,etinosti in strokovnosti, ob doslednem spotovanju lovekovih pravic in temeljnihsvoboin.

Temeljne naloge slovenske policije doloa ZPol, (ZPol, 2009, stran 7) v svojemtretjem lenu:

varovanje ivljenja, osebne varnosti in premoenja ljudi; prepreevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrkov,

odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrkov, drugih iskanihoseb ter njihovo izroanje pristojnim organom in zbiranje dokazov terraziskovanje okoliin, ki so pomembne za ugotovitev premoenjske koristi,ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrkov;

vzdrevanje javnega reda; nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki

so dane v uporabo za javni promet; varovanje dravne meje in opravljanje mejne kontrole; opravljanje nalog, doloenih v predpisih o tujcih; varovanje doloenih oseb, organov, objektov in okoliev; varovanje doloenih delovnih mest in tajnosti podatkov dravnih organov, e

z zakonom ni drugae doloeno; izvajanje nalog, doloenih v tem in drugih zakonih in podzakonskih predpisih.

Lahko povemo, da je slovenska policija organizirana na treh nivojih:

- generalna policijska uprava delovanje na dravnem nivoju,- policijske uprave delovanje na regionalnem nivoju,- policijske postaje delovanje na lokalnem nivoju.


21/47



Generalna policijska upravaVodi jo generalni direktor policije, ki predstavlja policijo kot celoto in je takopredstojnik generalne policijske uprave. Imenovan je za dobo petih let in ga na

poloaj imenuje minister, pristojen za notranje zadeve, kakor ga lahko tudi brezkakrnih koli pojasnil s tega mesta odpoklie. Tako lahko reemo, da generalnidirektor policije vodi in predstavlja policijo, koordinira, usmerja in nadzoruje deloorganizacijskih enot policije in notranjih organizacijskih enot generalne policijskeuprave, zagotavlja zakonito opravljanje nalog, izdaja akte za katere je pooblaen,odreja ukrepe in odloa v skladu z zakonom ali predpisi, izdanimi na podlagizakonov. Generalna policijska uprava lahko neposredno prevzame posameznonalogo ali vrsto nalog iz pristojnosti policijske uprave, kadar oceni, da je to potrebno,kar je doloeno v estem lenu ZPol (ZPol, 2009, stran 12 in13).

Generalna policijska uprava opravlja svoje delo in naloge v notranjih organizacijskihenotah, ki so naslednje.

Sluba generalnega direktorja policije opravlja strokovne, svetovalne,organizacijske in koordinativne naloge, povezane s poloajem generalnegadirektorja policije, na podroju organizacije, kadrov, analitike in nartovanja,policijskih pooblastil, poklicne etike in integritete, preventive, nadzora, notranjevarnosti, mednarodnih policijskih operacij, protokolarnih zadev, obveanja javnostiter dostopa do informacij javnega znaaja. Vodi in koordinira sodelovanje policije zMinistrstvom za notranje zadeve, drugimi dravnimi organi in zunanjo javnostjo.Na dravni ravni za usklajeno, strokovno, uinkovito in zakonito delo uniformiranepolicije skrbi Uprava uniformirane policije, ki jo vodi direktor uprave in je za svojedelo odgovoren generalnemu direktorju policije.

Uprava uniformirane policije: nartuje, organizira, strokovno usmerja in nadzoruje delo notranjih

organizacijskih enot, neposredno usklajuje in vodi zahtevne naloge uniformirane policije, sodeluje pri pripravi predpisov z delovnega podroja policije, skrbi za izvajanje predpisov z delovnega podroja uniformirane policije in

obveznosti iz mednarodnih predpisov, na delovnem podroju uniformirane policije sodeluje s tujimi organi in

organizacijami, skrbi za strokovnost in ustreznost informacij z delovnega podroja

uniformirane policije, ki jih generalna policijska uprava ali ministrstvo zanotranje zadeve posreduje dravnim organom in javnosti,

opravlja naloge prekrkovnega organa v skladu s predpisi, opravlja druge naloge, ki jih doloajo zakoni ali drugi predpisi.

Vir: http://www.policija.si/index.php/generalna-policijska-uprava/170(9.1.2011).

Kriminalistina policija je specializirana sluba za boj proti kriminalu. Na vrhu jeuprava kriminalistine policije, ki s pomojo svojih sektorjev vodi, koordinira,spremlja, analizira in ocenjuje stanje na podroju kaznivih dejanj. S sodnimi indrugimi dravnimi organi ter pristojnimi organi v tujini skrbi za uinkovito in zakonitoopravljanje nalog na razlinih podrojih kriminalitete.


22/47



Uprava kriminalistine policije poleg tistih nalog, ki jih opravljajo notranjeorganizacijske enote, opravlja e sledee skupne naloge:

koordinira preventivno dejavnost, nartuje in predlaga organizacijske spremembe, razvoj in uresnievanjerazvojnih projektov,

koordinira potrebe in programe za kriminalistino usposabljanje in kadre, nartuje in predlaga kriminalistino materialno-tehnino opremo in finance, sodeluje pri usposabljanjih za izvajanje policijskih pooblastil pri preiskovanju

kriminalitete, druge naloge, ki ne pomenijo neposrednega preiskovanja kriminalitete.


Nacionalni forenzini laboratorij (NFL) je samostojna organizacijska enota

Generalne policijske uprave. Ustanovljen je bil z namenom, da opravlja preiskavematerialnih sledi, nastalih pri kaznivih dejanjih ali prekrkih, in podaja interpretacijerezultatov preiskav za policijo in pravosodne organe. Trenutno je edini laboratorij vSloveniji, ki izvaja forenzine preiskave po akreditiranih postopkih.

Vir: http://www.policija.si/index.php/component/content/article/174-splono/9021-nacionalni-forenzini-laboratorij(9.1.2011).

Uprava za policijske specialnostiopravlja naloge na podroju varovanja doloenihoseb in objektov, protiteroristinega delovanja in protibombne zaite, operativno-komunikacijske dejavnosti in zagotavljanja helikopterskih prevozov za potrebepolicije in drugih uporabnikov.

Vir: http://www.policija.si/index.php/generalna-policijska-uprava/8993-uprava-za-policijske-specialnosti(9.1.2011).

Policijska akademijaoblikuje in izvaja programe za pridobitev poklica policist, vijipolicist, izvaja programe izpopolnjevanja, usposabljanja za policijo in za zunanjeuporabnike, je nosilec raziskovalne dejavnosti v policiji, izvaja zaloniko inknjinino dejavnost, skrbi za razvojno dejavnost na podroju izobraevanja,izpopolnjevanja in usposabljanja.


Urad za informatiko in telekomunikacije:

upravlja z informacijskim in telekomunikacijskim sistemom policije, pripravlja, izdeluje in nadzira izvajanje srednjeronih in letnih nartov razvoja

ter nabave programske in strojne opreme informacijskega intelekomunikacijskega sistema policije ter elektronske opreme in sistemovtehninega varovanja,

sodeluje z ministrstvom za notranje zadeve ter drugimi dravnimi organi pripovezovanju v informacijske in telekomunikacijske sisteme dravne upraveRepublike Slovenije ter pri sprejemanju standardov, na katerih temeljiinformacijski in telekomunikacijski sistem policije,


23/47



nadzira sodelovanje z zunanjimi strokovnimi in znanstvenimi ustanovami,organizacijami in zdruenji v zvezi z razvojem informacijskega intelekomunikacijskega sistema policije.


Slika 3: Organigram organiziranosti generalne policijske uprave (vir:http://www.policija.si/index.php/generalna-policijska-uprava, dne 20.1.2011).


24/47



Policijske upravePolicijske uprave so obmone organizacijske enote policije, ustanovljene nadoloenem obmoju drave. Policijske uprave, njihovo obmoje in sede doloi

vlada. Vodijo jih direktorji policijskih uprav, ki jih na predlog generalnega direktorjapolicije imenuje in razreuje minister za notranje zadeve. Za svoje delo je odgovorenizkljuno generalnemu direktorju policije.Policijske uprave razpolagajo z naslednjimi organizacijskimi enotami.

Policijska uprava usklajuje in usmerja delo policijskih postaj, jim daje strokovnanavodila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomo. Vkolikor policijska uprava ugotovi nepravilnosti pri izvajanju nalog na policijski postaji,na to opozori komandirja policijske postaje, ki je dolan te nepravilnosti odpraviti.Policijska uprava lahko sama prevzame posamezno nalogo, ki je sicer v pristojnostipolicijske postaje, kadar oceni, da je to potrebno. Najvekrat se to zgodi privarovanju vejih prireditev pri katerih je veliko varnostno tveganje (Zpol, 2009, stran

13 in 14).

Direktor policijske uprave le-to predstavlja na vseh ravneh in podrojih dela. Pravtako odloa o najpomembnejih operativnih nalogah, organizira, nartuje, usmerja innadzira opravljanje dela v notranjih organizacijskih enotah uprave in na policijskihpostajah in jim daje strokovna navodila. Pri vodenju policijske uprave zagotavljazakonito in uinkovito opravljanje nalog, odreja ukrepe v skladu z zakonom inpooblastili generalnega direktorja policije. Generalnemu direktorju policije predlagaimenovanje komandirjev policijskih postaj. Direktor policijske uprave je za svojedelo, razmere in delo celotne enote odgovoren generalnemu direktorju policije.

Policijske uprave imajo naslednje notranje organizacijske enote: sluba direktorja, sektor uniformirane policije, sektor kriminalistine policije, operativno komunikacijski center, sluba za operativno podporo.


25/47



Slika 4: Slovenija je razdeljena na 11 policijskih uprav (Vir:http://www.policija.si/index.php/policijske-uprave9.1.2011).

Policijska postajaKot je doloeno v desetem lenu Zpol je policijska postaja obmona organizacijskaenota policije, ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na doloenemobmoju ali za doloeno podroje dela policijske uprave (Zpol, 2009, stran 14).Obmoje delovanja in sede policijske postaje doloi minister na notranje zadeve.Policijske postaje so obmone organizacijske enote policije, ki so ustanovljene nadoloenem obmoju ali za doloeno podroje dela. Temeljne naloge policijskihpostaj so dejansko temeljne naloge policije. Tako na naloge, ki jih policijske postajeopravljajo le-te delimo na:

obmone policijske postaje, ki so ustanovljene za neposredno opravljanjenalog policije na doloenem obmoju ali za doloeno podroje dela,

podrone policijske postaje, ki so specializirane za opravljanje ozkoopredeljenih nalog in policijske postaje s kombiniranim delovnim podrojem, ki se ukvarjajo s

kombinacijo splonim in mejnih nalog in so nastale kot rezultat reorganizacijepolicije po letu 1995.

Policijsko postajo vodi komandir. Komandir policijske postaje vodi policijsko postajo,nartuje, organizira, usmerja in nadzoruje opravljanje dela iz pristojnosti policijskepostaje, zagotavlja zakonito, uinkovito in pravoasno opravljanje nalog, odrejaukrepe in odloa v skladu z zakoni in pooblastili, ki jih nanj prenese direktorpolicijske uprave. Komandir policijske postaje je za svoje delo, stanje na policijskipostaji in delo policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave.


26/47



Posebna metoda policijskega dela so policijske pisarne. Gre za delovni prostor,namenjen policijskemu delu. Poudarek pri tej metodi dela je na svetovanju,

sprejemanju obvestil, zbiranju informacij in na drugih opravilih, ki niso vezana nainterventno ukrepanje policije. Tipien primer lokacije policijske pisarne je smuie.

Policija izvaja svojo dejavnost na obmoju ene ali ve obin, razdeljenem napolicijske okolie. Vodje policijskih okoliev zagotavljajo razne oblike pomoi,opravljajo preventivno dejavnost, sodelujejo z dravljani, organi lokalne oblasti,podjetji in drugimi subjekti.

Vir: http://www.policija.si/index.php/policijske-postaje/6369-policijska-postaja(9.1.2011)

Komandir policijske postaje ima na voljo enega ali vepomonikov, kar je odvisno

od tevila zaposlenih na posamezni policijski postaji. Ti pa nato skupaj vodijo inusmerjajo policiste, ki operativno izvajajo z zakonom doloene naloge na doloenemobmoju. Policisti med drugim opravljajo naloge prometne varnosti, skrbijo za javnired in mir, preiskujejo kazniva dejanja, opravljajo mejno kontrolo, iejo pobegle indruge iskane osebe, opravljajo nadzor in naloge v zvezi s prijavo prenoia inprebivalia ter nadzorujejo spotovanje predpisov, ki urejajo gibanje in zadrevanjetujcev. Policisti na lokalnem nivoju zagotavljajo varovanje okolja in nudijo pomotistim, ki imajo javna pooblastila za opravljanje nekaterih funkcij uprave, v kolikor le-ti pri opravljanju svojih nalog naletijo na upiranje ali pa lahko to upravienopriakujejo. Sodelujejo z lokalno skupnostjo, organizacijami, obinami in s tembistveno pripomorejo k izboljanju varnosti prebivalcev.

Policijske postaje za neposredno opravljanje nalog policije na doloenem obmojuali za doloeno podroje dela policijske uprave so:

policijska postaja postaja prometne policije postaja mejne policije postaja pomorske policije postaja letalike policije postaja eleznike policije(ukinjena 14. 10. 2007) postaja konjenike policije postaja vodnikov slubenih psov policijska postaja za izravnalne ukrepe.

Znotraj policijskih postaj sta organizirani tudi skupini (skupina za mejno kontrolo inskupina za varovanje dravne meje), ki nista organizacijski enoti, temve "oblikidela", ki izhajata iz Schengenskega akcijskega narta in njegovih sprememb indopolnitev ter podpisanih protokolov.

Na postaji letalike policije Brnik pa sta organizirani skupina za varnostne naloge inskupina za operativne naloge, ki prav tako nista organizacijski enoti, temve"oblikidela", ki izhajata iz Schengenskega akcijskega narta in njegovih sprememb indopolnitev ter podpisanih protokolov.

Vir: http://www.policija.si/index.php/policijske-postaje/6369-policijska-postaja

(9.1.2011).


27/47



4.2 SLOVENSKA POLICIJA KOT DEL JAVNE UPRAVE:

Ustavna ureditev Republike Slovenije temelji na parlamentarni obliki dravne oblasti,kar pomeni, da se vsi zakoni in drugi podzakonski akti sprejemajo na nivojudravnega zbora parlamenta. Parlamentarna oblika dravne oblasti izhaja izdelitve oblasti na tri nivoje: zakonodajno, izvrilno in sodno. V okviru ustave inzakona v zvezi delitve oblasti obstaja predvsem medsebojno sodelovanje in nadzor.Glede na to vidimo, da naa ustava ni podala definicije niti vlade niti uprave in neureja organizacije javne uprave niti njenih funkcij, ampak to v celoti prepuazakonu, kar je razvidno in 120. lena ustave Republike Slovenije.

V izvrilni oblasti se izvrujejo najpomembneje funkcije sodobne drave. Najvijiorgan dravne uprave je vlada, ki je hkrati tudi del izvrilne oblasti. Vlado vodipredsednik vlade in ministri, zadoleni vsak za svoj resor in skupaj usmerjajo delo

dravne uprave. Sama vlada pa opravlja dvojno nalogo in sicer politino izvrilno(predlaga v sprejem zakone in druge podzakonske akte, skrbi za njihovouresnievanje) in izvrilno upravno funkcijo (deluje kot vrh dravne uprave).Kot navajajo Trpin in drugi (2001) naloge uprave opravljajo neposredno ministrstva,ki jih vodijo ministri. Ministre imenuje in razrei dravni zbor na predlog vlade.Skupno so odgovorni za delo vlade, posamino pa za vsak svoj resor, ki ga vodi.Minister tako v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo. Minister jefunkcionar.

Za potrebe izvritve doloenih nalog ministrstva na posameznih podrojih se lahkoznotraj le-tega ustanovi organ v sestavi ministrstva, ki ga vodi predstojnik. Imenovanje na podlagi javnega nateaja in je uradnik. Tako je policija organ v sestaviMinistrstva za notranje zadeve.Sama organizacija in vloga policije v sami ustavi RS (sistem dravne ureditve) niposebej doloena, ampak se jo omenja v 40. lenu, kateri doloa, da poklicnipripadniki obrambnih sil in policije ne morejo biti lani politinih strank. Sama naravadela, ki jo imata tako vojska kot policija to ne dopua in to bi bilo v nasprotju spristranskostjo (Klemeniin drugi, 2002, stran 35).Delovanje policije in njene naloge ureja ZPol, sprejet v letu 1998. Funkcijsko delujepolicija kot organ drubenega nadzorstva v okviru dravne uprave.Kot organ izvrilne veje oblasti je policija podrejena sodnemu nadzoru, vladi, MNZ,javnosti in drugim. Notranja organizacija policije je doloena z aktom o notranjiorganizaciji, sistematizaciji delovnih mestih in nazivih v policiji, ki ga je na podlagi

Zakona o dravni upravi in uredbi o notranji organizaciji, sistematizaciji, delovnihmestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih na predloggeneralnega direktorja policije izdal minister za notranje zadeve.


28/47



5 MANAGEMENT V SLOVENSKI POLICIJI

O managementu v slovenski policiji lahko prinemo govoriti ele po letu 1995, ko je

prilo do reorganizacije policijskih organizacij in do delne decentralizacije upravljanjain vodenja v policijskih organizacijah. Zaradi poznega zaetka uvajanjamanagementa v slovensko policijo lahko z gotovostjo trdimo, da le-ta v primerjavi zgospodarstvom zaostaja in bo potrebno veasa, da se nivo managementa dvigne.e elimo iz klasinega procesa vodenja in ukazovanja, ki je bil znailen zapolicijske organizacije v preteklosti, moramo za popolno uvedbo managementa vpolicijske organizacije izvesti ve sprememb, kar zajema sam sistem vodenjapolicijskih organizacij, sistem policijskih organizacij in samo okolje, kjer delujejo. Tozahteva vrsto sprememb in reorganizacij s formalnega stalia, kot tudi vizobraevanju in policijski etiki.Sama vsebina managementa v slovenski policiji je v doloenih primerih identinatisti v managementu gospodarskih organizacij. V veliki veini pa se management v

slovenski policiji mono razlikuje od managementa v gospodarski organizaciji. Morein Wegener (1992, stran 45) navajata, da je vsebina managementa v policijskiorganizaciji sledea:

definiranje in uvajanje strategije, odnos managerjev v policijskih organizacijah in odnos managerjev do

skupnosti, razumevanje organizacijskega obnaanja, razvijanje timskega dela in oblik komuniciranja, razvijanje znanja in sposobnosti reevanja problemov in sprejemanja

odloitev, razvijanje znanja in sposobnosti pri uvajanju mikroorganizacijskih sprememb

in tehnik rasti organizacije in dela delavcev.

Policijski management je posebna oblika managementa, ki zahteva najracionalnejenaine vodenja regulacijskih procesov v vseh vrstah organizacije, usmerjene kciljem, ki so kvalificirani in njihova naloga je uspenost in uinkovitost organizacije.Znotraj organizacije poteka koordinacija drugih ljudi, organizacija pa ima moorganiziranja, pooblastila za sprejemanje odloitev, koordiniranje, povezovanje inkomuniciranje (Anelj, 2001, stran 9).

V Sloveniji je veliko knjig in druge literature, ki se nanaajo na management vgospodarstvu, manj oziroma praktino nipa je napisanega o managementu v javni

upravi ali konkretno o managementu v slovenski policiji. Po Anelju (2001, stran 13)je managemetn v javni upravi pojem katerega predhodnik je administracija v javniupravi. Razlika je le v tem, da je v prvi poslovne v drugi pa birokrat.Za uspeno izvajanje managementa v policijskih organizacijah je potrebno v samoizobraevanje bodoih managerjev uvesti poseben specializacijski program, ki bovsebinsko zajel management v policijskih organizacijah ali omogoiti dodatnoizobraevanje mladim managerjem, ki so konali izobraevanje na ekonomskihfakultetah in imajo eljo za delo v policijskih organizacijah. Le-ti imajo splonoznanje na podroju ekonomije in z dodatnim znanjem s podroja policije bi lahkopostali uspeni managerji v policijskih organizacijah.Ta dilema, kdo izmed managerjev je primeren za managerja v policijski organizaciji,je v sodobnem prouevanju najveja. Najvekrat prihaja do razhajanj, kdo izmed


29/47



managerjev je bolj primeren za vodenje. Ali je to manager z izkunjami v policijskiorganizaciji, ki je s svojim delom na razlinih mestih znotraj organizacije tekom letnapredoval in se poasi vzpenjal po lestvici ali je to nekdo zunanji, ki nima

nikakrnih izkuenj z delom v policijski organizaciji.Za doseganje uspenosti v slovenski policiji bodo morali biti policijski managerjipozorni na spremembe na treh nivojih in sicer na spremembe na osebni ravni, naorganizacijske spremembe in spremembe na ravni zaposlenih. Verjetno najtejasprememba s katero se bodo morali sooiti policijski vodje je sprememba njihovefilozofije, vrednot znanja in predvsem vedenja. Vodje morajo svoje energijo odupravljanja na mikro nivoju usmeriti k viziji in poslanstvu organizacije. Svojousmerjenost k ukazovanju, nadzorovanju in discipliniranju pa preusmeriti namotiviranje, usmerjanje, koordiniranje, usposabljanje in predstavljanje policijskeorganizacije v skupnosti, kjer opravljajo svoje delo (Lobnikar, 2007, stran 182).

V javnem sektorju se po Anelju (2001, stran 51) sreujemo z vodenjem kotmanagementom in vodenjem kot leadership. Razlika je v tem, da vodenje kotmanagement poskua dosei cilje organizacije, medtem ko vodenje kotleadership pomeni eljo vodje vplivati na vedenje posameznika ali skupine znamenom doseganja ciljev, ki pa niso nujno cilji same organizacije.

Vodje v javnem sektorju opravljajo vse funkcije vodenja kot management in sicer: nartovanje (zavestno odloanje delovanja na podlagi predvidevanja

prihodnosti), pripravljanje izvajanja (povezava med narti in njihovo izvedbo), nadziranje (presojati pravilnost delovanja in odpravljati nepravilnosti), organiziranje (usmerjanje odnosov proti cilju, organiziranje povezav med deli

v organizaciji in organiziranje povezav z okoljem), koordiniranje (je vodstvena dejavnost, ki omogoa dejavnost med veimi

ljudmi, enotami ali organizacijami), motiviranje (spodbujanje delavcev), odgovornost (vodja mora prevzeti odgovornost za izvedbo naloge).

Tako lahko z gotovostjo trdimo, da lahko policijski management z zagotavljanjempravilnega delovnega okolja, primernim vodenjem in samo organizacijo delapreprei ali omili veliko konfliktnih situacij, ki so prav tako neposredno povezane ssamo uspenostjo organizacije kot celote. Da doseemo tako stanje, morajopolicijski managerji dnevno, rutinirano in z veliko rahloutnosti voditi drubo ljudi, kiopravljajo nevarno, zahtevno in nepredvidljivo slubo.

Rakovec-Felser (2001) meni, da si morajo policijski managerji pri organizaciji delazastaviti in slediti naslednjim ciljem:

im manj nesmiselnih in odvenih opravil, im vejasnih in nedvoumnih napotkov za delo, zadolitve, obveznosti in odgovornosti naj bodo im bolj prepoznavne, informacije, ki so pomembne za opravljanje dela morajo biti im bolj tone in

direktne, da ni nesporazumov, opozorila morajo biti izreena na tiri oi, potrebno se je izogibati javnemu

opozarjanju, e je potrebna kritika je potrebno, da le-to prevlada pohvala,


30/47



zaposleni morajo imeti monost za strokovno in osebno rast ter za razlineoblike druenja,

sami lani skupine (tima) naj imajo monost izraanja svojega mnenja in

predlogov, ki lahko doprinesejo k skupnemu cilju.5.1 FUNKCIJA MANAGEMENTA V POLICIJI

e povzamemo predhodne teze lahko ugotovimo, da so policijski managerji v bistvudirektorji policijskih organizacij. Tako lahko managerje v slovenski policiji z vidikaupravljano-vodstvenih ravni dela razdelimo na strateke managerje in operativnemanagerje. Za obe ravni je znailno, da opravljajo temeljne naloge samega procesamanagementa: planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje.Da pa bi zagotovili dolgorono uspenost policije kot organizacije in s tem dosegliuspenost izvedbe policijskih nalog, pa moramo nenehno stremeti k dodatnemuusposabljanju, nadgrajevanju in poglabljanju znanj, ki so potrebna za dobro

izvajanje nalog. Samo delo policijskih managerjev je tako sestavljeno iz kombinacijevlog, ki jih ti imajo, izvrujejo in opravljajo. Lahko jih razdelimo v tri skupine:

medosebne vloge vsebujejo odnose med ljudmi, informacijske vloge sestavljene so iz mree stikov za pridobivanje

potrebnih informacij, vloge odloanja policijski managerji z njimi pripravijo organizacijo za nove

cilje in akcije.

Tukaj se lahko ponovno naveemo na dilemo, kdo je primerneji kandidat zazasedbo mesta policijskega managerja. Ali je to tisti, ki je s svojim delom v samipolicijski organizaciji sasoma priel do mesta policijskega managerja, reemo jimtudi karierni policisti ali tisti, ki pridejo v samo policijsko organizacijo od zunaj - takoimenovani poklicni managerji. Pri obojih lahko najdemo prednosti in slabosti.Tako lahko kot prednost kariernih policistov, ki so postali policijski managerjinavedemo strokovno znanje, ki so si ga pridobili tekom slubovanja, poznavanjesamega dela, poznavanje policijskega kadra in nenazadnje sama motiviranost zadelo. Pomanjkljivosti pa se odraajo v premajhnem managerskem znanju in vizkunjah na upravljalsko-vodstvenem podroju.

Poklicni managerji imajo izobrazbo, usposobljenost vodenja, izkunje namanagerskih poloajih in dobro ekonomsko znanje. Pomanjkljivost poklicnihmanagerjev pa je predvsem nepoznavanje znailnosti policijskega dela in sameorganizacije, ki ima specifino podroje delovanja.

Perko (2006, stran 418) ugotavlja, da je vodenje v slovenski policiji specifino in serazlikuje od vodenja v katerem koli drugem okolju. Ta razlika je predvsem zaradirigidne hierarhine strukture s poudarjenim avtokratskim nainom vodenja, samozaprtostjo organizacije in specifinimi, vnaprej predpisanimi oblikami medsebojnegakomuniciranja in delovanja policijske organizacije.

Vodenje organizacije se smatra za uspenega ali neuspenega, kar se presoja podoseenih ciljih organizacije. Ti cilji so v gospodarstvu ekonomski in v slovenskipoliciji operativna uspenost. Kot uspenost smatramo tudi ohranitev in razvoj sameorganizacije, zadovoljevanje drubenih in potreb posameznika (Anelj, 2001, stran52).


31/47



Samo vodenje v slovenski policiji poteka na petih nivojih, ki ga opravljajo vodje, ki sozaposleni glede na kadrovsko sistematizacijo in kadrovsko politiko. Tako potekavodenje po Anelju (2001, stran 305) na nivoju:

generalna policijska uprava strateko vodenje, uprave v generalni policijski upravi strateko-izvajalsko vodenje, policijske uprave operativno- usklajevalno vodenje, notranje organizacijske enote policijskih uprav operativno-usmerjevalno

vodenje in policijske postaje operativno-taktino vodenje.

5.1.1 STRATEKO VODENJE

Zajema izvajanje varnostne politike, sprejemanje varnostne strategije, strategijerazvoja in organizacijskih, finannih ter drugih ukrepov za uresnievanje varnostnepolitike, doloanja programov dela kot usmerjanje kadrovske politike. Kot

pomembneje zadolitve stratekega vodenja smatramo e politiko nabave sredstevin opreme, politika zidave objektov, pripravljanje pravilnikov in navodil ter strategijastikov z javnostjo. Strateko vodenje je na nivoju generalnega direktorja policije innjegovih namestnikov.

5.1.2 STRATEKO-IZVAJALSKO VODENJE

To vodenje poteka na drugi ravni in se tako nanaa na vodenje posameznih slub,ki so organizirane v notranje organizacijske enote generalne policijske uprave.Samo vodenje v teh enotah poteka na podlagi strategije prve ravni vodenja kot tudina podlagi lastne strategije dela in usmeritev delovanja. S temi procesi vodenjanotranjih organizacijskih enot se zagotovi izvajanje sprejetih dokumentov, sklepov,

dogovorov, programov, projektov in stali s prve ravni vodenja. Te enote polegizvajanja sklepov prvega nivoja opravljajo tudi svoje naloge, in sicer so ene izmednjih varnostne naloge, razporejanje dela, interno izpopolnjevanje in usposabljanje,nartovanje, organiziranje operativnega in notranjega dela,

5.1.3 OPERATIVNO VODENJE

Vodenje se izvaja na tretjem nivoju in zajema vodenje policijskih uprav z notranjimiorganizacijskimi enotami. Vodenje uprave je zaradi velikega tevila organizacijskihenot usklajevalne narave na ravni upravljanja in vodenja.

5.1.4 OPERATIVNO-USMERJEVALNO VODENJE

S tem nainom vodenja se ukvarjajo notranje organizacijske enote policijske uprave.Tukaj gre za vodenje oddelkov in skupin znotraj policijske uprave ter njihovopripravo organizacijskih, strokovnih in tehninih ukrepov usmerjevalne narave zapolicijske postaje na njihovih obmojih.

5.1.5 OPERATIVNO-TAKTINO VODENJE

Dogaja se preteno na policijskih postajah. To je peti nivo vodenja na katerem sevodstvo policijskih postaj spopada s konkretnimi varnostnimi problemi in nalogami.


32/47



5.2 DELOVANJE STRATEKEGA MANAGEMENTA VSLOVENSKI POLICIJI

V slovenski policiji se stremi k visoki ravni javne varnosti, javnega reda in miru stem, da je ivljenje ljudi na prvem mestu. Stanje javne varnosti zagotavlja policija invpliva na obutek strahu zaradi same ogroenosti s kriminaliteto. Sam strah jeprisoten zaradi neuspenosti slovenske policije, da bi taka dejanja v celoti prepreilaoziroma da bi kasneje, ko so bila ta dejanja e storjena, odkrila in obvladalapovzroitelje kot tudi zaradi odmevnosti teh dejanj. Obutek varnosti je izrednopomemben dejavnik pri spotovanju drubene pogodbe med dravljani in dravo. Vkolikor se pojavi obutek dravljanov, da so prepueni sami sebi, nastanenezaupanje v policijo kot tudi v druge dravne organe. e nastane taka situacija, sepovezava med policijo in dravljani ohladi se stanja. Policija zaradi tega ne smeakati na negativne - nevarne posledice, ampak mora ukrepati tako, da taka dejanjapreprei, da do njih ne pride (Keanovi, 2006, stran 173).

Tako vidimo, da vsaka izmed organizacij tei k temu, da bi imela im boljimanagement, kar pomeni predvsem politino neodvisnost, demokratinost,nekoruptivnost in predvsem im boljo usposobljenost. Tukaj tudi policija ni izjema.im bolji strateki management pomeni za policijo bolje argumentiranje,zagovarjanje in zadovoljevanje kljunih policijskih potreb. Vse to pomeni kakovostnekadrovske, organizacijske, materialne in logistine pogoje za delo. Stratekimanagement v slovenski policiji se mora biti pripravljen izpostaviti razlinimtveganjem in posledino prevzeti odgovornost pri svojem delu. Policijski managerji stem posledino vloijo v proces vetruda, znanja, razmiljanja in kreativnosti, za karje potrebno dobro delovanje stratekega managementa. Priprava strategijeslovenske policije temelji na viziji razvoja same organizacije policije, vse to sevedaob danih gospodarskih, socialnih in varnostnih pogojih razvoja drave kar pomeni,da je sama strategija policije v povezavi z drugimi strategijami v dravi.

Glavni cilji slovenske policije v demokratini dravi so po Evropskem kodeksupolicijske etike sledei:

zagotavljanje miru in javnega reda v drubi, varstvo in spotovanje posameznikovih temeljnih pravic in svoboin, prepreevanje kriminala in boj proti njemu, odkrivanje kaznivih dejanj, zagotavljanje pomoi in storitve javnosti.

e elimo uspeno pripravo, izvedbo, vodenje in kontroliranje policijske strategije,

moramo v timu policijskega stratekega managementa imeti kakovostno razvojnoenoto, logistino podporo sodobne analitske enote in sodoben informacijski sistem.To je podlaga za uspeno reorganizacijo slovenske policije. Vidimo, da je predasom policijska organizacija temeljila na klasinem ukazovalnem sistemu, tukaj pateimo k temu, da bi zasnovali hierarhijo koordinacije in resnine avtoriteteposameznika in slub (temeljili bi na znanju, stroki, izkunjah, ustvarjalnem indelovnem vzduju). Strateki management v policiji pripravlja strategijo za obdobjetirih let.

V nadaljevanju se bomo dotaknili e nosilcev stratekega managementa v slovenskipoliciji, ki opravljajo temeljne naloge managementa na dravni in regionalni ravni.Samo opredeljevanje nosilcev stratekega managementa je specifino za


33/47



organizacijo policije. Na regionalni ravni tako vidimo, da nosilci stratekegamanagementa opravljajo naloge vodenja in kontroliranja, medtem ko na dravniravni opravljajo preteno naloge planiranja in organiziranja. Tukaj se lahko pojavi

tudi zunanja organizacija (MNZ), ki upravlja z razvojnimi, organizacijskimi inkadrovskimi usmeritvami za delo organizacije policije.Strateki management na dravnem nivoju se odraa predvsem v naslednjih enotahgeneralne policijske uprave: sluba generalnega direktorja policije, del upraveuniformirane policije, urad za organizacijo in kadre ter urad za logistiko.

Glavni nosilec stratekega managementa na lokalnem nivoju je direktor policijskeuprave skupaj s slubo direktorja policijske uprave.Znotraj samega stratekega managementa v slovenski policiji obstaja upravljalsko-vodstvena hierarhija, saj je strateki management policijske uprave odgovorenstratekemu managementu generalne policijske uprave. Dejstvo je, da morajo zadobro delovanje in izvajanje nalog managementa vsi nosilci posedovati doloena

znanja, kot so znanja s podroja policije in policijskega dela, znanja na podrojuvodenja lovekih virov, konceptualna znanja kot tudi administrativna znanja.Izredno pomemben vidik na nivoju stratekega managementa v slovenski policiji jeproces planiranja, ki ga izvajata MNZ in generalna policijska uprava v sodelovanju zdirektorji policijskih uprav. Glavni namen planiranja na nivoju stratekegamanagementa je planiranje strategije policije, s katerim se zagotovi razvoj policijeter uspeno in uinkovito delovanje. Sam proces se zane z izdelavo planskihizhodi, ki so:

poslanstvo policije: iz srednjeronega narta razvoja in dela policije izhaja,da je poslanstvo policije pomo ljudem, skrb za njihovo varnost in varnostpremoenja,

vizija policije: iz srednjeronega narta razvoja in dela policije izhaja, da je

vizija slovenske policije takna, da z razvojem kadrov, organizacije in strokekot tudi z vzpostavljanjem partnerskega odnosa s posamezniki inskupnostmi, zagotavlja varno ivljenje ljudi,

temeljni cilji policije: razbrati je mogoe, da so poleg stratekih ciljev, katerihje zelo veliko, temeljni cilji slovenske policije zagotavljanje notranje varnosti vRepubliki Sloveniji ter prevzemanje svojega dela odgovornosti za globalnovarnost.

Proces organiziranja na nivoju stratekega managementa v slovenski policiji jedoloen z Zakonom o policiji, ki doloa organizacijsko strukturo policije,sistematizacijo delovnih mest v policiji in temeljne naloge policije. Ugotovili smo, daje organizacijska struktura slovenske policije funkcijska (centraliziranostorganizacije). V sami organizacijski strukturi so doloene organizacijske enotepolicije, same ravni managementa in linije avtoritete znotraj policije. Na nivojustratekega managementa vodenja lahko opredelimo kot spodbujanje in usmerjanjesodelavcev, da se doseejo strateki cilji policije. V primeru, da pride do napanegastila in metod stratekega managementa, lahko govorimo o slabenju notranjeintegritete policije, ki je posledica lastne dezorganizacije. Prave metode in nainevodenja pa lahko izvajajo le policijski managerji, ki imajo ustrezno izobrazbo indojamejo profesionalnost delovanja in vodenja slovenske policije.Glede kontrole na nivoju stratekega managementa v slovenski policiji ugotavljamo,da se izvaja v obliki stratekega kontrolnega procesa, katerega temeljni namen jeneprestano preverjanje stratekih planov in posledino njihovo uresnievanje v

izvajanju neposrednih in posrednih policijskih nalogah.


34/47



Zastavljen je tako, da omogoa odkrivanje in sporoanje nenartovanih sprememb,ki nastanejo v okolju. Na podlagi informacij se izvedejo akcijski ukrepi, s katerimi se

prilagodi strategija slovenske policije.5.3 DELOVANJE OPERATIVNEGA MANAGEMENTA VSLOVENSKI POLICIJI

Ko govorimo o operativnem managementu v slovenski policiji, mislimo o izvajanjuneposrednih policijskih nalog, s katerimi se poskua dosei rezultate, ki so skladni sstratekimi cilji. Ker pa je operativni management v slovenski policijski organizacijiproces, ki je dokaj nov in na zaetku svojega razvoja, se pri samem opredeljevanjusooamo z velikimi dilemami. Pri tem mislimo predvsem na pomislek, e jeslovenska policija na taki toki organizacijskega razvoja, kjer je proces vodenja inukazovanja preel v proces operativnega managementa, ali je stopnja

decentralizacije takna, da dovoljuje uspeno delovanje operativnegamanagementa. Prav tako obstaja dilema, e so vodje na operativni ravniusposobljeni za izvajanje procesa operativnega managementa in posledinoprilagajanjem spremembam v okolju ter e so sodelavci, ki izvajajo izvedbenenaloge policije sposobni sprejeti sodobno vodenje, ki je znailno za operativnimanagement. Ti problemi so odraz, da se na doloeni ravni (predvsem lokalni) navodilnih mestih e vedno nahaja kader, ki izvira e iz asov bive drave inorganizacijo vodi na nain ukazovanja in poveljevanja.

Sama vsebina operativnega managementa je razdeljena na tiri vidike: vrednostni vidik, koliinski vidik, kakovostni vidik, asovni vidik.

Istoasno pa lahko zatrdimo, da je za uspeno delovanje operativnegamanagementa potreben doloen spekter znanj vodstvenih delavcev v slovenskipoliciji. Razdelimo jih na znanja s podroja policije in policijskega dela, znanja napodroju vodenja lovekih virov, konceptualna znanja in administrativna znanja.Tako mora vsak izmed delavcev v slovenski policiji posedovati doloeno znanje spodroja poznavanja dela v policiji, poznavanja krovnega zakona o policiji kot tudidrugih aktualnih zakonov, poznavanje ciljev policije kot organizacije. im vije jezahtevano znanje, tem bolje organizacija funkcionira. Poseben pomen pri vodjih na

ravni operativnega managementa je potrebno posvetiti motiviranju in nagrajevanjusodelavcev, izobraevanju, reevanju konfliktov, tenji k boljemu opravljanju dela inkomuniciranju, sodelovanju s stratekim managementom policije.Kot nosilce operativnega managementa v policiji lahko definiramo organizacijskeenote v policiji, ki planirajo, organizirajo, vodijo in kontrolirajo neposredne policijskenaloge. Je pa ta delitev izredno teka, saj so meje med stratekim in operativnimmanagementom v policiji zelo teko dololjive.

Z vidika podroja delovanja lahko nosilce operativnega managementa razdelimo na:1. Operativni management na dravni ravni: pojavlja se v manji obliki,

predvsem tam kjer je zahtevana celovita organiziranost policije, pri hujihoblikah kriminala in pri zadevah, ki so pomembne za dravno varnost. Sam


35/47



proces operativnega managementa pa se izvaja v naslednjih organizacijskihenotah:

uprava kriminalistine policije,

del uprave uniformirane policije, nacionalni forenzini laboratorij, uprava za policijske specialnosti, operativno komunikacijski center, specialna enota policije in urad za informatiko in telekomunikacije.

2. Operativni mangement na regionalni ravni: pojavi se v vseh organizacijskihenotah v slovenski policiji, ki delujejo na doloenem podroju drave.Pojavlja se v vodstvu policijskih uprav in policijskih postaj.

Planiranje na ravni operativnega managementa na regionalni ravni je dejavnost

policijskega managerja v smislu postavitve ciljev doloene policijske enote, pripravadnevnih, tedenskih, mesenih in drugih posebnih planov policijske enote. Ko soplani konani, jih policijski manager predstavi svojim nadrejenim, pri tem doloiprioritete za dosego ciljev, prav tako ne sme zanemariti idej delavcev kako doseizastavljene cilje. Poseben pomen dajo merila delovne uspenosti posameznikov ta merila naj bodo znana vnaprej.

Nosilci planiranja na ravni operativnega managementa so: vodstva policijskih postaj, vodstva slub policijskih uprav, vodstva nekaterih slub GPU:

- uprava kriminalistine policije,

- uprava za policijske specialnosti,- operativno komunik

policija-vs vozelj borut 1977

Documents