Poslovanje in organizacija

dr. Viktor Vračar 3. predavanje

Osnove konkurenčne prednosti

• Viri (fizični, finančni, človeški in organizacijski (npr. povezave)

• Sposobnosti (organizacijske, ustvarjalnost in inovativnost, učinkovite proizvodnje, pogajalske, itd.)

• Znanje (razvojno, aplikativno izvedbeno)

Poslovne in druge funkcije

Seznam nalog podjetja po sorodnosti združujemo v posamezne sklope t.i. funkcije.

Funkcija je tisti del strokovno sorodnih opravkov (dejavnosti), s katerih izvajanjem pomagamo uresničiti naloge združbe (= skupina strokovno sorodnih opravkov)

Povezanost temeljnih funkcij

Stabilnost je odvisna

od

vseh

podpornih stebrov.

Nabavna funkcija

Nabavna funkcija = nakup ustreznih prvin poslovnega procesa = priskrba in varstvo delovnih predmetov ter priskrba storitev. = naročanje in prevzemanje delovnih predmetov oziroma storitev = skladiščenje delovnih predmetov, ki vstopajo v poslovni proces

združbe. In seveda tudi … = proučevanje nabavnega trga delovnih predmetov in storitev, = načrtovanje nabave, = odločitve glede (prednostnih, razvojnih) dobaviteljev = odločitve o oblikah in načinih nabavnega poslovanja ter nabavnih

poteh, stikih z dobavitelji = beleženje (razvid) in analiziranje nabave.

Politika nabave Določa pravila, kako mora nabavna funkcija

delovati in določa tudi dovoljeni obseg tveganj.

S politiko nabave je običajno natančno določen postopek pri reklamacijah neustreznih prejetih predmetov dela.

Z njo je okvirno opredeljena tudi prostost oddelkov pri nabavljanju; ta je lahko majhna ali velika. Tu gre za reševanje problema učinkovitosti osrednjega ali porazdeljenega nadzora.

Naloge nabavne funkcije Temeljna vprašanja:

• kaj kupiti,

• po kakšni ceni kupiti,

• koliko kupiti,

• kje kupiti,

• kdaj kupiti,

• po kakšnih pogojih kupiti,

• kako in kdaj plačati

Vsebina nabavne funkcije Nabavna funkcija obsega: • raziskave nabavnega trga, • izbira dobaviteljev, • izdelava načrta nabave, • pripravljalna dela: iskanje ponudb, analiziranje ponudb ipd., • poslovno dogovarjanje in sklepanje pogodb za nabavo delovnih predmetov

in storitev, • naročanje (delnih) količin oziroma števila teh dveh prvin poslovnega

procesa, • prevzem delovnih predmetov in vključevanje storitev v poslovni proces, • kontrola ob prevzemu dobavljenih delovnih predmetov ali uporabi storitev

in ugovarjanje (pritoževanje zaradi neizpolnitve obljubljenega) ali reklamiranje,

• izdajanje nalogov za plačilo dobavitelju, • skladiščenje delovnih predmetov, • razvid opravljene nabave, • kontroliranje in analiziranje nabavnega poslovanja v celoti.

Izbira dobaviteljev

Pri strategiji izbire konkretnih dobaviteljev za posamezno vrsto predmetov dela skušamo določiti pot, kako najbolj učinkovito in gospodarno najti ustrezne dobavitelje.

Upoštevati: • pretočni čas pri dobaviteljih v primerjavi s pretočnim časom

v naši funkciji ustvarjanja poslovnih učinkov, • možnost elektronske izmenjave podatkov, • sledljivost (angl. tracebility) prvin v izdelkih glede na izvor.

Merila izbire dobaviteljev • Tehnični kriterij [zmogljivost, opremljenost, zagotavljanja

razpoložljivosti (npr. sedežev v letalu) ipd.], • Komercialni kriterij (cena, stroški skladiščenja, prevoz ipd.), • kriterij kakovosti (presoja dobaviteljevega sistema

kakovosti, preizkušanje vzorcev ipd.), • Splošne sposobnosti in zmogljivosti dobaviteljev, npr. za

kreditiranje odloženega plačila dobavljenih predmetov dela oziroma storitev,

• Kriterij zaupanja (dobavitelj mora biti verodostojen pri izvajanju pogodbenih obveznosti; ne sme biti nevarnosti, da bi dobavitelj izdal skupne skrivnosti ipd.).

Načrtovanje nabave

Namen načrtovanja nabave:

• doseči gospodarnejše poslovanje nabavne funkcije

Cilji:

• dobava ob "pravem" času in v ustreznem obsegu.

• vzdrževanje “optimalnih” zalog

• doseči uskladitev (obsega in sestave naročil) nabavne funkcije predvsem s funkcijo ustvarjanja poslovnih učinkov.

• učinkovito reševanje reklamacij

Funkcije skladišča

• prevzem delovnih predmetov,

• namestitev in uskladiščenje,

• varstvo delovnih predmetov,

• izdajanje delovnih predmetov (v funkcijo ustvarjanja poslovnih učinkov),

• zagotavljanje razvida o skladiščnem poslovanju.

Gospodarnost skladišča

• načelo smotrne izrabe skladiščnega prostora in opreme,

• načelo hitrega "obračanja" zalog delovnih predmetov,

• načelo vzdrževanja najprimernejše zaloge po posameznih vrstah delovnih predmetov,

• načelo skrajšanja transportnih poti pri pretoku delovnih predmetov na najmanjši možen obseg.

Model EOQ (economic order quantity)

Model EOQ (economic order quantity)

Model EOQ (economic order quantity)

Nabavna veriga povrnjene dobave

Pri konceptu nabavne verige povrnjene dobave (angl. reverse supply chain) gre za niz dejavnosti, potrebnih za pridobitev uporabljenega proizvoda (npr. tonerja za laserske tiskalnike) nazaj od uporabnika, in sicer bodisi z namenom razgraditve ali ponovne uporabe.

Za vse hitreje naraščajoče število proizvajalcev v industrijskih panogah od izdelovanja preprog do izdelave računalnikov postaja ta pristop bistveni del poslovanja.

Cilji nabavne funkcije

Dve skupini ciljev:

zmanjševanje stroškov nabavljanja in skladiščenja delovnih predmetov,

zagotavljanje nemotenega delovanja drugih funkcij (zlasti funkcije proizvodnje oziroma opravljanja storitev).

Povezanost temeljnih funkcij

Proizvodna funkcija

Proizvodni sistem

Proizvodni sistem je najbolj določno opredeljen s:

• proizvodnim programom in

• pogoji razmestitve.

Proizvodni program in asortiment

Proizvodni program: seznam različnih izdelkov, ki jih podjetje proizvaja.

Asortiment: različni deleži količin posameznih izdelkov znotraj določenega proizvodnega programa.

Sprememba asortimenta količinska (ali kvantitativna), sprememba proizvodnega programa pa kakovostna (ali kvalitativna).

Življenjski cikel proizvoda

Spremljajoči denarni tok !

Značilnosti proizvodov in storitev

• Tehnične lastnosti - zadovoljujejo določene človeške potrebe.

• Estetske lastnosti - opredeljujejo tudi prodajno ceno

• Ekološke lastnosti - povezane tako s posledicami ustvarjanja blaga kot s porabo in tudi odstranjevanjem tega blaga v okolju.

• Gospodarske lastnosti - povezane z višino proizvodnih in prodajnih stroškov ter prodajne cene blaga.

• Splošna označba - cena, kakovost in rok dobave.

Razmestitev proizvodnih prostorov

• gospodarsko-geografski vidik • tehnološko-topološki vidik Dve skupini dejavnikov: a) gospodarski (bližina vira surovin, bližina vira

energije, bližina trga poslovnih učinkov, razpoložljivost ponudnikov ustrezne delovne sile, kakovost prevoznih poti itn) in

b) negospodarski (politični, strateški, varnostni ter zdravstveni).

Proizvodnja

= proces povezovanja in/ali kombiniranja prvin proizvodnega procesa, ki daje kot učinek proizvode v določeni kakovosti, količinah, po določeni stroškovni ceni in v določeni časovni dinamiki

Proizvodni sistem in proces

Proizvodnja Poleg proizvodne funkcije v ožjem smislu zajema še: • projektiranje tehnoloških procesov, • raziskovanje novih možnosti in razvoj izdelkov, • vzdrževanje delovnih sredstev, • energetiko in okoljske vidike delovanja proizvodnih obratov, • tehnološko pripravo proizvodnje, • operativno ali izvedbeno pripravo proizvodnje, • pripravo materiala, orodjarno s skladiščem orodja, • povezovanje s podizvajalci, • kontrolo opravljanja proizvodnih delovnih nalog, • notranji transport, • kontrolo ali celo zagotavljanje kakovosti izdelkov in • stroškovno računovodstvo.

Vrste proizvodnje Členitev po različnih kriterijih na: • značilnosti proizvodnega procesa, kjer gre na eni strani

za časovni vidik pogostosti ustvarjanja določene vrste proizvodov, na drugi strani pa za obliko proizvoda, npr. izdelka,

• število izdelkov, ki je posledica sprejetih odločitev glede enot poslovnega učinka v okviru določenega delovnega naloga v operativni ali izvedbeni pripravi proizvodnje,

• to, ali proizvajamo na zalogo ali po naročilu, • organizacijske značilnosti (število organizacijskih ravni,

nadzorni razpon najnižje ravnateljske ravni v proizvodni funkciji),

• razčlenjenost tehnične delitve dela, • zaporedje ter značilnosti stopenj pri ustvarjanju

proizvoda, • prostorsko razporeditev strojev in naprav.

Vrste proizvodnje

Na osnovi časovnega vidika proizvodnega procesa ločimo tri vrste proizvodnje:

• enkratno (ali občasno) proizvodnjo,

• ponavljajočo ali repetitivno proizvodnjo v presledkih ali fazno proizvodnjo, in

• neprekinjeno (ali kontinuirano) proizvodnjo.

Vrste proizvodnje

Po številu izdelkov, ki slede konkretnim odločitvam o številu enot v izvedbeni pripravi proizvodnje, torej izvedbenemu načrtu, ločimo:

• posamično proizvodnjo,

• serijsko proizvodnjo, in

• množinsko proizvodnjo.

Proizvodnja po naročilu ali na zalogo Proizvodnja po naročilu Proizvodnja na zalogo

Značilnosti izdelka določen kupec, širok razpon, drag

določen proizvajalec, ozek razpon,poceni

Proizvodne zmogljivosti za splošne namene za čisto posebne namene

Ključni dejavniki izložkov

1) čas dobave 2) pogoji dobave 3) kakovost izdelka 4) stroški izdelka 5) izraba zmogljivosti

1) stroški izdelka 2) kakovost izdelka 3) izraba zmogljivosti 4) podporne storitve ali

servisiranje kupca

Poglavitna problemska izvedbena področja

nadzor operacij po njihovem začetku odnos do nadzora

načrtovanje proizvodnje predvidevanje odzivnosti (povpraševanja)

Proizvodni proces

• tehnološki proces (preoblikovanje),

• skladiščenje,

• notranji transport,

• kontrola kakovosti.

Tehnološki postopek

Tehnološki proces preoblikovanja oziroma ustvarjanja izdelka dalje členimo na tehnološke postopke.

Postopek je skupek operacij v okviru tehnološkega

procesa, ki je povezan z: • ustvarjanjem ali nastajanjem (sestavne) prvine izdelka, • neposrednim ustvarjanjem ali nastajanjem izdelka

samega, • sestavljanjem ali montažo izdelka.

Spremembe tehnološkega procesa

Nov način uporabe proizvodnega sistema ali nov proizvodni sistem projektiramo v naslednjih primerih:

• pri racionalizaciji obstoječe proizvodnje, • pri širjenju obsega proizvodnje, • pri vključevanju novih izdelkov v proizvodnjo

na obstoječih delovnih sredstvih ter • pri postavljanju nove proizvodnje.

Tehnološka priprava proizvodnje

• dejavnosti konstrukcijske (projektne, laboratorijske, kreacijske) priprave in določitve značilnosti izdelka ter

• dejavnosti tehnološke priprave same proizvodnje. Tehnološka priprava proizvodnje ustvarja izložke konstrukcijske

priprave, ki se povezuje s tehnološkim in komercialnim razvojem izdelka, ter razčlenjuje dani tehnološki proces po določenih vidikih s ciljem zagotovitve priprave ustreznih tehnoloških pogojev, informacij in ukrepov za operativno pripravo proizvodnje ter samo proizvodnjo.

Objektivne zahteve v proizvodnem procesu

• sorazmernost (proporcionalnost),

• vzporednost (paralelnost),

• proizvodni ritem in

• povezanost (kontinuiteto).

Operativna priprava proizvodnje • načrtovanje dejanskega poteka proizvodnega procesa, ki zahteva

usklajevanje ukrepov na podlagi vseh potrebnih informacij za smotrno povezavo vseh prvin procesa in časovno (ali terminsko) uskladitev le-teh, to pa narekuje tudi (kolikostno) zagotovitev vseh potrebnih zmogljivosti,

• načrtovanje potreb po materialih s ponavljajočo se uskladitvijo vseh ukrepov na podlagi informacij o potrebah in možnostih, pripravo vseh potrebnih stvarnih prvin procesa ter zagotovitev prostorsko in časovno določene oskrbe posameznih delovnih mest ter celotnega procesa s spremenljivimi prvinami, tudi zaposlenci,

• izdelava in sprožanje listin za izvedbo, • dostavljanje listin za izvedbo na ustrezna delovna mesta, spremljanje

in kontrola dostavljanja listin in nato tudi • kontrola procesa, morebitno spreminjanje poteka procesa in

posredovanje (zaključenih) listin na podlagi opravljenega računovodski službi.

Vodenje in zagotavljanje kakovosti

• Kakovost izdelka lahko opredelimo kot merilo njegove ustreznosti zahtevam.

• Zahteve praviloma izhajajo od kupcev.

• Lahko so opredeljene kot standardi in se lahko nanašajo na pričakovani čas obratovanja, materiale, zanesljivost, pojavno obliko oziroma na katerokoli drugo opredeljivo značilnost učinka.

Vodenje in zagotavljanje kakovosti

Kakovost izdelka v njegovem življenjskem obdobju skušamo doseči v treh stopnjah:

• pri razvoju in konstruiranju,

• pri proizvodnji,

• s storitvami pri uporabi (odpravljanje težav pri delovanju in napak).

Stroški neustrezne kakovosti

• preprečevanje (usposabljanje, izobraževanje, načrtovanje)

• kontroliranje (vstopna kontrola, potrjevanje, končna kontrola, analiziranje izložkov)

• odpravljanje napak (izmet, popravila, odprava vnosov napačnih podatkov v bankah, ponovno delo, jamstva).

Celovito obvladovanje kakovosti - TQM

TQM je sistem managementa, katerega nosilci si prizadevajo za vedno večje zadovoljstvo strank pri čedalje nižjih stvarnih stroških.

TQM je celovit sistemski prijem, ki je vodoravno navzoč v vseh funkcijah in organizacijskih enotah, in sega nazaj v verigo dobaviteljev ter naprej v verigo odjemalcev oz. uporabnikov. Celovita kakovost poudarja izobraževanje in usposabljanje za nenehno spreminjanje kot ključ za uspeh združbe.

Sistemski pristop

Poslovni pristop Celovito obvladovanje kakovosti

Cilji - dobiček - donos na vložena sredstva - hiter zaslužek

- strankino zadovoljstvo - nenehno izboljševanje - dolgoročna rast

Kakovost

- opredeljena kot izpolnitev zahtev v standardih in tehničnih listinah - izid preizkusov, pregledov, izmeta ali popravil

- opredeljena kot izpolnitev strankinih pričakovanj in potreb - vgrajena v proces

Vloga managementa - načrtovanje, organiziranje, prenašanje nalog in nadzor

- komuniciranje, vodenje, svetovanje, usmerjanje

Reševanje problemov

- neurejeno - posamično - funkcijsko

- urejeno - skupinsko - multidisciplinarno

Podatki - zbiranje podatkov za odkrivanje odstopanj in ugotavljanje vzrokov napak

- analiziranje podatkov za pridobivanje informacij in izboljšave procesov

Izboljševanje poslovnih učinkov

- dopustna odstopanja, posebni ukrepi za izboljšanje kakovosti

- nenehen process izboljševanja, vključno z odpravo odstopanj od vzornega poslovnega učinka

Razmerje s stranko

- temelji na opredeljenih spiskih, načelih vedenja in v okviru poslovnih stikov

- temelji na družabništvu

Intelektualna lastnina