UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PREDLOG PRENOVE GRAŠČINE GORICA V MLADINSKI HOTEL

Študentka: Nika Kordiš Naslov: Stanetova 6, 3320 Velenje Številka indeksa: 81575936 Redni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: mag. Sonja Sibila Lebe

Velenje, april 2006

2

POSVETILO Ob zaključku pomembnega poglavja v mojem življenju bi se rada zahvalila svoji družini, ki mi je stala ob strani ob vzponih in padcih tekom študija, ter me vzpodbujala pri pisanju diplomske naloge. Posebna zahvala velja gospodoma Tonetu Ravnikarju in Damijanu Kljajiču iz Muzeja Velenje, ki sta bila pripravljena sodelovati z menoj, mi svetovati in pomagati pri izbiri objekta za obravnavo v diplomski nalogi ter zbiranju gradiva.

3

PREDGOVOR Za temo diplomske naloge sem se odločila zaradi udeležbe na raziskovalnem taboru Zoisovih štipendistov v preteklih letih, ki ga vsako leto organizira ERIcO. Ideja za naslov dela se je porodila zaradi sodelovanja v arhitekturni skupini. Ogledali smo si gradove, graščine in dvorce v Šaleški dolini in ugotovili, da jih je veliko. Za nekatere sploh ne vemo, ali se jih ne zavedamo. Najbolj opazna je graščina Gorica, saj sem prebrala knjigo Beli dvor, avtorja Gustava Šiliha, ki opisuje življenje na graščini. Tema se neposredno dotika našega domačega kraja, za katerega sem želela narediti kaj koristnega in lepega. Zasledila sem, da v Velenju že dolgo iščejo ustrezne ideje za uporabno vsebino te stavbe, neka druga skupina ljudi pa se trudi poiskati rešitev, kako v Velenju odpreti mladinski hotel in posledično razvijati mladinski turizem. Oba problema sem združila v eni nalogi in poskusila poiskati čim ustreznejši predlog za prenovo graščine. Potek dela sem si zastavila tako, da sem najprej poiskala obstoječo literaturo, ki opisuje izbrano tematiko. Do literature je bilo nekoliko težje priti, kar so mi potrdili tudi na Uradu za mladino RS, kamor sem se obrnila po pomoč. Izvedla sem anketo, s katero sem skušali ugotoviti, ali mladi sploh čutijo potrebo po mladinskem hotelu in kaj pričakujejo od njegove ponudbe. Prepričana sem, da sem delo zastavila dobro, saj sem ob koncu pisanja prišla do pozitivnih rezultatov, ki potrjujejo mojo trditev, da v Velenju potrebujemo mladinski hotel.

4

KAZALO

1. UVOD ........................................................................................................................... 5 1.1. OPREDELITEV PROBLEMA .................................................................................... 5 1.2. NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE .................................................................... 5 1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE............................................................................... 6 1.4. PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA................................................................. 7

2. MLADINSKI TURIZEM ........................................................................................... 8

2.1. MLADINSKI TURIZEM KOT DEL TURISTIČNE PONUDBE DRŽAVE.......................... 8 2.1.1. Kaj je mladinski turizem?............................................................................. 9 2.1.2. Mladinski hoteli v Sloveniji .......................................................................... 9

2.2. DELOVANJE MLADINSKIH HOTELOV V TUJINI.................................................... 10 2.2.1. Mladinski hoteli v Evropi ........................................................................... 11 2.2.2. Mladinski hoteli po svetu............................................................................ 11

2.3. VPLIV MLADINSKEGA TURIZMA NA RAZVOJ TURISTIČNE DESTINACIJE............ 12

3. PREDSTAVITEV OBJEKTA RAZISKAVE IN NJEGOVE OKOLICE ........... 13 3.1. VELENJE IN ŠALEŠKA DOLINA KOT DESTINACIJA ZA MLADE ............................ 14 3.2. GRAŠČINA GORICA ............................................................................................. 14

4. ANALIZA POTREB MLADIH PO MLADINSKEM HOTELU ......................... 16

5. PRIPOROČILA......................................................................................................... 20 5.1. MLADI V SLOVENIJI ............................................................................................ 21 5.2. MIKRO- IN MAKROOKOLJE MLADINSKEGA HOTELA ......................................... 24

5.2.1. Mikrookolje ................................................................................................. 24 5.2.2. Makrookolje ................................................................................................ 25

5.3. FINANCIRANJE IN INVESTIRANJE ........................................................................ 26 5.4. KAJ MORA NUDITI MLADINSKI HOTEL................................................................ 27 5.5. PREDLOG ZA OPREMO MLADINSKEGA HOTELA ................................................. 28 5.6. POZICIONIRANJE NA TRGU.................................................................................. 31

6. SKLEP ........................................................................................................................ 33

POVZETEK....................................................................................................................... 34

SUMMARY........................................................................................................................ 35

LITERATURA IN VIRI:.................................................................................................. 37

5

1. UVOD 1.1. Opredelitev problema V Šaleški dolini se nahaja 24 gradov, graščin in dvorcev ter nekaj vil. Njihova postavitev v dolini je prikazana v prilogi 1 (vir priloge: Brišnik Danijela in drugi 1999). Večina izmed njih ni dobro ohranjenih. Izjeme, ki krasijo dolino, so Velenjski grad, ostanek Šaleškega gradu, vila Herbestein, dvorec Turn pri Šoštanju, dvorec Gutenbichl in vila Široko. Najbolj žalostno podobo kažejo grad Turn pri Velenju, graščina Gorica in grad Švarcenštajn. Vilo Bianko, ki leži na opaznem mestu ob prometnem križišču pod Velenjskim gradom in je bila zelo zanemarjena, so pred kratkim začeli obnavljati. Obnovljena stavba bo pripomogla k prijaznemu izgledu kraja, zato smo se odločili, da predlagamo za Šaleško dolino razvojni projekt, ki združuje destinacijski management s kulturnim in mladinskim turizmom. Z njim bi eno od naštetih stavb, ki so obsojene na propadanje, ohranili in ji vlili novo življenje ter s tem privabili tudi turiste, predvsem mlade. Upravitelj in lastnik graščine je Mestna občina Velenje, v stavbi pa so trenutno stanovanja. Stavba kljub temu hitro propada, ideje za novo namembnost pa doslej ni bilo. V muzeju na Velenjskem gradu in pri ogledu stavbe smo izvedeli, da je graščina Gorica sicer še v solidnem stanju, torej obnova ne bi bila prezahtevna. Prenoviti bi bilo potrebno zunanjo steno ter zamenjati okna in vrata. V Velenju se med letom veliko dogaja (festival mladih Konigunda, Dnevi mladih in kulture, Športne počitnice za vse, Pikin festival,…). Ogledali smo si notranjost in zunanjost stavbe, ter ocenili, da bi bila prenovljena v mladinski hotel, prijetno bivališče za mlade. V nalogi bomo poskušali predlagati načrt, kako propadajočo zgradbo preurediti v mladinski hotel. Ker je stavba v občinski lasti, je iskanje investitorja za prenovo v njihovi pristojnosti. Prav tako bosta tudi upravljanje in promocija morebitnega hotela stvar ali najemnika, ali pa managementa, ki ga bo izbral lastnik. Sami bomo poskušali v poslovnem načrtu poleg opisa funkcij upravljanja, opredeliti tudi aktivnosti za mlade, ki bi jih naj mladinski hotel nudil. Za zagon bo potrebna tudi zanimiva predstavitev v medijih (revije za mlade, internet in ciljne propagandne akcije v času pred večjimi prireditvami…), ki bo ključ do tega, da graščina spet zaživi in, tako kot nekoč, predstavlja ponos Šaleške doline. 1.2. Namen, cilji in osnovne trditve Namen: Namen diplomske naloge je predlagati preureditev graščine Gorica v mladinski hotel. Ker problema še ni nihče raziskal, pomeni naloga poseben izziv pri soustvarjanju velenjskega

6

turističnega življenja in hkrati ohranjanja kulturne dediščine. Nova pridobitev bi pomenila tudi vir zaslužka za osebe, ki bi našle v njem zaposlitev. Cilji: Cilj diplomske naloge je predstaviti prenovo notranje in zunanje podobe graščine tako, da bi bili prostori čim bolje izkoriščeni in da bi bila zunanjost stavbe za oko prijazna in privlačna. Predlog za prenovo bomo oblikovali na podlagi primerjave ponudbe tovrstnih hotelov v Sloveniji in tujini. Podrobno bomo opisali postavitev prostorov in nalogo opremili tudi z načrti in slikovnim materialom. Osnovna trditev: Sedanja podoba graščine Gorica kaže posledice klavrne skrbi za zgradbo. Trdimo, da je možno zgradbo dobro obnoviti in tržiti v turistične namene. Po končani prenovi graščine Gorica v mladinski hotel pričakujemo dobro zasedenost hotela zaradi dejavnosti, ki se med letom dogajajo v Šaleški dolini, pa tudi zaradi privlačne podobe zgradbe in zanimivega imena, povezanega z zgodovino graščine. Neposredne konkurence hotelu Paka v centru mesta ta hotel ne bo predstavljal, ker bo njegov ciljni segment povsem drugačen, pa tudi hotelu Razgoršek pod Velenjskim gradom ne, saj je le-ta opremljen v srednjeveškem stilu in ponuja nočitve po znatno višjih cenah kot mladinski hotel. 1.3. Predpostavke in omejitve Predpostavke:

- Glede na to, da se v Velenju in okolici vsako leto dogaja vrsta zanimivih prireditev, festivalov, koncertov za mlade, športnih prireditev… predpostavljamo, da se bo v prihodnjih letih ta trend nadaljeval.

- Predpostavljamo, da bo zaradi obiska množice ljudi za občino dobrodošla nova pridobitev prenočišč na gričku ob robu mesta.

- Večina prireditev se odvija poleti, zato predvidevamo, da bodo zaradi vse toplejših in daljših poletij te prireditve pridobile vse več obiskovalcev in da se bo njihovo število še povečevalo.

- Predpostavljamo, da bo mladinski hotel dobro obiskan tudi pozimi, saj se nahaja v bližini graščine tudi manjše smučišče, ki ga mladi radi obiskujejo, tam pa poteka vsako leto tudi šola smučanja. Ker je smučišče vse bolj obiskano, predvidevamo, da bi se mnogi starši odločili nastaniti svoje otroke v hotelu, od koder bi jih lahko do smučišča zapeljal kombi. Približno pol ure vožnje od Velenja pa sta oddaljeni tudi smučišči Golte in Kope.

- Ker si veliko občanov prizadeva najti ustrezno rešitev za ohranitev in zapolnitev graščine predvidevamo, da bo dobrodošla tudi ideja o ustanovitvi mladinskega hotela.

7

Omejitve: - Strokovna omejitev naloge je analiza možnosti za uvedbo mladinskega hotela – gre

za problematiko destinacijskega managementa in mladinskega turizma. - V geografskem smislu se bomo omejili na proučevanje primernosti ustanovitve

mladinskega hotela ne le za Velenje, ampak za celotno Šaleško dolino, saj se aktivnosti dogajajo tudi v okoliških krajih, do koder so iz Velenja ugodne avtobusne povezave, delno pa povezuje kraje med seboj tudi železnica.

- Druga geografska omejitev se nanaša na primerjavo objekta mladinskega hotela v graščini Gorica z istovrstnimi objekti v tujini. V strokovnem smislu velja omejitev na poslovanje mladinskega hotela ter na ponudbo za mlade v hotelu, ki bi naj nastal v prostorih stavbe graščine Gorica. Objekt se nahaja na obrobju Velenja, pa vseeno dovolj blizu centru mesta, da gostje ne potrebujejo prevoznih sredstev do centra, ampak se lahko do tja kar sprehodijo.

1.4. Predvidene metode raziskovanja Ker je znano, da na temo mladinskih prenočišč v Sloveniji še ni izdelanih študij in napisanih dosti knjig, bomo poskusili uporabiti čimveč tujih in domačih virov in avtorjev, ki opisujejo podobno ali isto tematiko. Poskušali bomo zajeti različne poglede na področje, ki ga raziskujemo, da bi dobili preglednejšo sliko trenutnega stanja. Pri pisanju diplomskega dela bomo uporabili komparacijo, saj bomo primerjali lokalno raven s ponudbo v tujini. Poudarek bo na ureditvi mladinskega hotela, zato bo diplomsko delo poslovna raziskava. Študijo bomo začeli z analizo trenutnega stanja mladinskega turizma oz. ponudbe nočitvenih obratov. Mnenje javnosti bomo zbirali z anketo, ki jo bomo izvedli med naključnimi mimoidočimi. Uporabili bomo deskroptivno in analitično metodo, v uvodnem delu pa tudi kompilacijo. Izdelan predlog za zagon mladinskega hotela bo sad sinteze po izvedeni analizi in kompilaciji.

8

2. MLADINSKI TURIZEM Kaj je hostel? Tujka hostel ima različne sopomenke v slovenskem jeziku ter različne termine v tujih jezikih: mladinsko prenočišče, mladinski hotel, v angleščini »Youth Hostel« in »Backpacker's«, v nemščini »Jugendherberge« ipd. Opredelitev hostla, ki jo mladi popotniki najbolj upoštevajo je, da je hostel namestitveni objekt, ki nudi posteljo, tuš, varnost in čistočo po ugodni ceni. Pomembna sta tudi bližina centru mesta ter železniška in/ali avtobusna postaja ter dodatna ponudba (http://www.souhostel.com/ si/hostel/index.html). Mladinski hotel pomaga in omogoča turistu, da z nizkimi stroški spozna deželo in druge ljudi, ki imajo podobne cilje in želje (Majerič, 2002). V mladinskih hotelih lahko bivajo posamezniki, družine, pari in velike skupine, brez starostnih omejitev, razen če so kapacitete zasedene. Takrat imajo prednost mlajši. Slika 1: Mednarodni simbol oz. oznaka za mladinski hotel (youth hostel)

Vir: http://www.hihostels.com/openHome.do Hoteli zagotavljajo oboje – proizvode in storitve. Vsi, veliki ali majhni, odsevajo namen in funkcionalnost, za katero so bili ustanovljeni. Produkti so storitvene komponente, ki jih gost uporablja, ne da bi stopil v stik z zaposlenimi. Seveda to ni mogoče v vseh hotelih. Povsod pa so pomembne udobne sobe za nočni počitek. Ponudba je različna. V manjših hotelih, kot so mladinski hoteli, ni osebnih storitev za nego in ohranjanje zdravja. Tudi prehrambenih, torej gostinskih storitev, ni povsod. Hotelske storitve niso vedno na istem nivoju. Eden od razlogov je ta, da se storitve izvajajo, ko so stranke prisotne, različne stranke pa pričakujejo različno kakovost storitev in niso vedno vsi enako zadovoljni s tem, kar dobijo. Lažje je ustreči stalnim strankam, ker vemo, kaj od nas pričakujejo. Obisk teh strank pričakujemo predvsem ob določenem času v letu, na primer ob trajanju tradicionalnih festivalov, letnih počitnic… (Eddystone C. Nebel, 1991, 29-39). 2.1. Mladinski turizem kot del turistične ponudbe države Obstajajo predsodki, da je mladinski turizem prej socialna kot turistična kategorija, vendar kažejo gospodarski pokazatelji nasprotno. Ugotovljeno je bilo, da se sredstva, vložena v mladinski turizem povrnejo prej, kot sredstva, vložena v visoki turizem. Ta pojav se zgodi predvsem zaradi nizkih stroškov investicije in večje frekvence (Majerič, 2002, 16). Osnovna vloga občin pri pospeševanju turizma je zagotavljanje ugodnih pogojev za razvoj turizma, zagotavljanje javnega interesa pri razvoju lokalne turistične ponudbe glede na načela trajnostnega razvoja in uresničevanje strateške in letne turistične politike države na lokalni ravni. Temeljni problem občinskih razvojnih oblik na področju turizma danes je njihova relativna razvojna zaprtost v občinske okvire, kar je v nasprotju z zahtevami in pričakovanji turistične ponudbe in povpraševanja. Premajhno sodelovanje in povezovanje

9

struktur, subjektov in politik na širših turističnih območjih je ena izmed temeljnih ovir turističnega razvoja (Ministrstvo za gospodarstvo, 2002, 56-57). 2.1.1. Kaj je mladinski turizem? Mladinski turizem je zvrst, ki se razvija hitreje od drugih delov turizma. Zahteva čedalje večje prilagoditve mladim turistom. Mladi sicer ne porabijo toliko denarja kot starejši turisti, vseeno pa je pomembno, da tudi oni dobijo pozornost in storitve, ki jih potrebujejo. Pri tem morajo občutiti varnost. V sklopu ponudbe, ki jim je na voljo, morajo biti zajete številne različne aktivnosti in možnost zabave. Oblikovali bi lahko tudi posebno turistično ponudbo; večinoma v ponudbi manjkajo izleti, zabave, športne aktivnosti in še kaj bi se našlo. Mlade je potrebno animirati, ne pa le dovoliti, da si destinacijo ogledajo le kot opazovalci. V poročilu Summary report, katerega avtorja sta Greg Richards in Julie Wilson, najdemo podatke o tem, kdo so mladi potniki:

- Večinoma so to študentje, stari manj kot 26 let, s končano srednjo šolo. - Imajo nižje dohodke, so pripravljeni med potovanji tudi delati, da si sproti zaslužijo

denar, ki ga bodo zapravili med potjo. - Več kot polovica se jih predstavlja kot »popotniki«, tretjina kot »bacpackerji«,

približno petina pa kot »turisti«. V istem poročilu najdemo navedene načine, kako mladi potujejo. Kot prevozna sredstva navajajo vse oblike transporta, od avtobusov, vlakov, rent-a-car, pa vse tja do dragih oblik potovanj, kot so letalski prevozi. Iz zgoraj navedenega lahko sklepamo, da bodo mladi vsekakor našli pravo pot do mladinskega hotela. Tudi če se bodo odločili za potovanje z avtomobilom, saj je pred zgradbo dovolj veliko parkirišče. 2.1.2. Mladinski hoteli v Sloveniji Mladinski turizem je nerazviti del slovenske turistične ponudbe, ponuja pa pomemben vzvod za njen prihodnji razvoj. Turistična ponudba za mlade je v Sloveniji razdrobljena in neorganizirana. Z razvojnega vidika je mladinski turizem pomemben, saj se nanaša na pomemben tržni segment in prinaša predvsem dolgoročne učinke za turistični razvoj (Ministrstvo za gospodarstvo, 2002, 52). Isti vir nadalje navaja temeljne cilje slovenskega mladinskega turizma v obdobju 2002 do 2006, ki so:

- oblikovanje turistične organizacije (agencije) za razvoj in trženje mladinskega turizma,

- razvijanje posebnih turističnih centrov v Sloveniji za potrebe mladinskega turizma, - vzpostavitev mreže mladinskih prenočišč (hoteli za mlade, dijaški domovi oz.

centri za obšolske dejavnosti, apartmaji, kampi),

10

- oblikovanje posebnih programov za mlade, kot so popotništvo, izobraževanje, športne aktivnosti, zabava,

- oblikovanje osrednjega informacijskega centra za mlade in druge individualne popotnike (CYTI),

- koordinacija in razvoj trženjskih aktivnosti na področju mladinskega turizma. Mrežo mladinskih prenočišč v Sloveniji, skladno z dolgoročnim programom razvoja mladinskega turizma razvijajo že od leta 1994. V okviru 1. Turističnega foruma mladih, novembra 2003 na Ptuju, je bilo nosilcem razvoja mladinskega turizma predstavljeno delovno besedilo Strategije razvoja mladinskega turizma v Sloveniji. Sprejeta strategija bo pomenila temeljni dokument in osnovo za spodbujanje poslovnih projektov na področju mladinskega turizma. Urad za mladino sodeluje s Turistično zvezo Slovenije v Odboru za koordinacijo programa »Znanje, mladi in turizem« ter s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti (le-ta ima v sklopu objektov za izvajanje programa »šola v naravi« tudi mladinsko prenočišče »KURENT« na Ptuju). Obstoječe institucije in programsko finančne mreže mladih s svojimi projekti, programi in poslovnimi interesi spodbujajo mobilnost mladih in nadaljnji razvoj mladinskega turizma (http://www.uradzamladino.gov.si/ podrocja/mladinskaprenocisca.asp). V Sloveniji je bila dejavnost mladinskih prenočišč v zadnjem času v zatonu, a se je po letu 2000 število le-teh skoraj podvojilo. Na internetni strani (www.youth-hostel.si) so našteti mladinski hoteli v Sloveniji: Bled-Bledec, Koper, Ruše, Ljubljana-Tabor, Ljubljana, Ljubljana Šiška, Ljubljana Park, Maribor, Piran-Val, Šmartno ob Paki, Murska Sobota, Ptuj, Ljubljana Collegium, Maribor-Gaudeamus, Maribor UNI-HOTEL, Gorje-Kuralt, Kranjska Gora Borka, Kranjska Gora Nika, Podčetrtek Na isti internetni strani je mogoče zaslediti podatek, da se v Sloveniji cene nočitev v mladinskih hotelih gibljejo od 3.000 sit do 10.000 sit na noč. 2.2. Delovanje mladinskih hotelov v tujini YOUTH HOSTELS – IBN (INTERNATIONAL BOOKING NETWORK) Veriga več kot 4500-tih mladinskih prenočišč Hostelling International je nastala z namenom pomagati mladim s plitvimi žepi na njihovih potovanjih. Vendar hostle uporabljajo vse starostne skupine ljudi, saj lahko prenočujejo v hostlu ne glede na to, koliko so gostje stari. Kdor si želi zagotoviti posteljo v enem izmed 500 mladinskih hotelov na vseh celinah sveta (41 držav na svetu - od tega 20 držav v Evropi) še pred odhodom, je IBN (International Booking Network) sistem rešitev, ki omogoča, da lahko potnik na enem mestu uredi prenočišča za celotno potovanje, do pol leta vnaprej (http://www.kps-on.net/novica.asp?id=340). INTERNATIONAL YOUTH HOSTEL FEDERATION – IYHF (Mednarodna federacija mladinskih prenočišč) je bila ustanovljena z namenom prispevati k boljši izobraženosti mladih vseh narodov. Federacija združuje mladinska prenočišča in druge možnosti

11

nastanitve, v katerih ni razlikovanj glede na raso, vero, narodnost in politično prepričanje gostov, ter tako razvija razumevanje med ljudmi. Mladinska prenočišča so po vsej Evropski uniji odigrala pomembno vlogo v razvoju inoviranja turistične ponudbe in storitev (Majerič, 2002,15). 2.2.1. Mladinski hoteli v Evropi Evropske države posebno skrb in pozornost posvečajo mladinskim hotelom v mestih. Vsa večja evropska mesta imajo vsaj po en mladinski hotel. Velika mesta, kot so Pariz, London, Dunaj ipd, pa tudi več kot pet. V teh hotelih je na voljo več kot 300 ležišč, ponekod tudi več kot 500. Pariz razpolaga z okoli 11 tisoč ležišči v mladinskih nastanitvenih kapacitetah, več evropskih mest pa v te namene preko poletja postavi tudi posebne kampe. V München-u mestne oblasti vsako poletje postavijo v enem od središčnih mestnih parkov kamp za mlade, da bi povečali hotelske kapacitete in tako zadržali čimveč mladih obiskovalcev v mestu (Majerič, 2002, 36). V Italiji so mladinska prenočišča (albergho per la gioventú, ostello) nočitveni obrati, kjer je na voljo tudi izposoja spalnih vreč, uporaba kuhinje, sicer pa je prehranjevanje možno samo po posebnem dogovoru (Pauko, 1982, 126). Cene nočitev v večjih zahodnoevropskih mestih se gibljejo nekoliko nad slovenskimi. Tako lahko v Londonu prenočimo za 32 $, kar je okoli 5800 sit, v Parizu lahko izbiramo med prenočišči za 20 $ do 130$, torej od 3.500 sit do skoraj 25.000 sit, na Dunaju med 20$ in 80$, kar je približno med 3.500 sit in 15.000 sit, v Rimu pa lahko mladi potnik prespi za 28 $ do 103$, oziroma od 5.000 sit do 20.000 sit. 2.2.2. Mladinski hoteli po svetu Za primerjavo rasti cen v zadnjih petnajstih letih smo poiskali podatke v brošuri Internation youth hostels iz leta 1990, kjer so zbrane informacije o veliko mladinskih hotelov po svetu. Takrat so bili najcenejši hoteli v Argentini, kjer so potniki za prenočišče odšteli od 2$ do 5$, kar je danes manj kot 1.000 sit. Cene so bile podobne tudi v Braziliji, Čilu in Kolumniji, kjer ste za zajtrk morali doplačati dodaten dolar. Nekoliko višje cene prenočišč so bile v Kanadi, ZDA in Avstraliji. Gibale so se od 3 do 16 $. Tukaj je bilo potrebno za zajtrk doplačati 2,5$, za večerjo pa 6$. Povsod so bili hostel-i odprti večinoma non-stop, ali vsaj od 6.00 do 24.00 ure. Na internetni strani (http://reservations.bookhostels.com/allensguide.com/findabed.php ?PHPSESSID=3c5j211tntrepjol7jij46d1u83hna5b) lahko zasledimo novejše podatke o cenah nočitev. Tako v Argentini odštejete za noč med 4$ in 11$ kar je približno 800 do 2.000 sit. Najde se tudi boljši hotel, kjer nudijo nočitve po višji ceni, kot na primer 17$, 20$ ali celo 35$ na noč, kar znese tudi do 6.300 sit. V Braziliji se cene začnejo nekoliko višje in sicer pri 11$, ter dosežejo ceno 35$ (od 2.000 do 6300sit), kar je podobno kot v Argentini. V Čilu lahko potnik izbira med prenočišči s cenami od 7$ do 35$, zasledimo pa tudi izjemo za 50$, kar je približno 9.000 sit. V Kanadi se cene nočitev v mladinskem hotelu začnejo pri 13$ (cca 2.300 sit) in se dvignejo do 80$, kar nanese skoraj 15.000 sit,

12

najde se celo hotel za 115$, torej več kot 20.000sit za noč. V ZDA se cene nočitev v mladinskih hotelih gibljejo med 19$ in 50$ (od 3.500 do 9.000 sit) v manjših mestih. V večjih mestih, kot so Boston, NY, Chicago, Washington popotnik odšteje od 25$ (cca 4.500 sit) pa kar do 180$ (cca 32.500 sit) ali celo 222$, kar je več kot 40.000 sit. Nekoliko nižje cene lahko najdemo v Avstraliji, kjer je potrebno za bivanje v mladinskem hotelu odšteti 18$ do 40$ ponekod tudi do 65$, torej manj kot 12.000 slovenskih tolarjev. 2.3. Vpliv mladinskega turizma na razvoj turistične destinacije Pod pozitivne vplive lahko štejemo tri temeljne kvalitativne strateške cilje, navedene v Strategiji slovenskega turizma 2002-2006, ki so:

- Povečati kakovost naravnih vrednot in kulturne dediščine, ki postaja pomemben sestavni del slovenske turistične ponudbe.

- Izboljšati ponudbo posteljnih kapacitet v planinskih kočah, mladinskih domovih in kampih.

- Izpeljati investicijski cikel, ki bo temeljil na kakovostni obnovi obstoječih in izgradnji novih turističnih kapacitet.

Pri razvijanju mladinskega ali katerega koli drugega turizma se v določeni turistični destinaciji vedno pojavijo tako pozitivni kot negativni vplivi in posledice. Ti so vidni takoj ali pa šele čez leta. Najbolj je potrebno paziti na čistočo okolice, kjer se odvija mladinski turizem. Pri tem so najbolj občutljivo področje odpadki, ki jih ljudje puščajo za seboj. V konkretnem primeru predloga prenove graščine Gorica v mladinski hotel, je prva pričakovana pozitivna posledica oz. vpliv na okolje ta, da bi stavbo ustrezno uredili in prenovili, da bi bila ponovno ponos doline, kot je bila nekoč. Nadalje se bodo pozitivni vplivi poznali na področju zabave. V Velenju namreč sedaj ni kluba, kamor bi mladi masovno hodili na zabavo, kot v Celju ali katerem drugem večjem kraju. V Velenju sicer obstaja Max klub in Mladinski center, kjer se dogaja veliko aktivnost, a so obiskovalci žal večinoma le domačini. Možnost večerne in nočne zabave se odpira v novem centru Nova, v centru mesta, kjer sta našla svoj prostor kavarna Nova in klub Shake, ki sta zelo dobro obiskana in priljubljena. Še kakšen dodaten konkurenčni lokal bi bil prav dobrodošel vpliv na mestno okolje. Pozitivni vpliv morebitnega mladinskega hotela bi se posredno lahko poznal tudi na obisku bodočega vodnega parka in Pikinega mesta, ki sta v načrtu za izgradnjo na območju Velenjskega jezera v prihodnjih letih. Verjetno bi bila tudi zasedenost avtobusov bolje izkoriščena Ti sedaj na tej relaciji vozijo večinoma prazni (razen v času, ko ljudje odhajajo v službo ali prihajajo iz nje). Kot največji negativni vpliv na okolico lahko pričakujemo morebiten hrup okoli hotela oz. na poti proti hotelu, saj se npr. avtobusi ne ustavljajo direktno pred njim, ampak se je na griček potrebno povzpeti peš, ob poti pa se nahaja Lipa – to je naselje enodružinskih hiš. Pričakujemo, da bodo znali mladi pospraviti za seboj, če bo dovolj dobro poskrbljeno za komunalno urejenost (dovolj nameščenih košev za smeti, opozorilne table v bližini hotela, brošure, ipd.) tako da nas pretirano onesnaževanje mesta ne skrbi kot negativni vpliv. Ostalih negativnih posledic in vplivov na destinacijo zaenkrat ne pričakujemo.

13

3. PREDSTAVITEV OBJEKTA RAZISKAVE IN NJEGOVE OKOLICE Kot pišejo avtorji Razprave o zgodovini mesta in okolice (1999), nosi Šaleška dolina ime po gradu in naselju Šalek. V več poglavjih knjige je razloženo, da je imela dolina sedanjo podobo že v ledeni dobi, a ni bila nikoli pod plastjo ledu. Ledenodobni ljudje so tu živeli na prostem in se večkrat zatekali tudi v tukajšnje in okoliške jame. V dolini so najdišča iz obdobja starejše kamene dobe, mlajše kamene in bakrene dobe, bronaste dobe, ter začetkov novega obdobja – najdbe iz železne dobe. Tu najdemo tudi sledi rimskega osvajanja ozemlja ter sledove antičnega časa in tako dalje, dokler skozi obdobja ne pridemo do današnjih dni. V isti knjigi je zapisano, da se v Šaleški dolini začnejo kralji pojavljati v pisnih virih sorazmerno pozno glede na bogato zgodovino doline, in sicer šele v drugi polovici 12. stoletja, ko zasledimo Šaleškega graščaka. Pridobitna dejavnost v Šaleški dolini se je opazneje začela razvijati po letu 1885, ko postane lastnik velenjskega premogovnika Daniel von Lapp. V Velenju pa je čas velikih družbenih sprememb, zemljiške odveze in zametkov industrializacije nastopil v 19.stoletju. V prvi polovici 19. stoletja je bilo v Velenju nekaj obrti (mlini, žage in stolpi, ki so jih poganjali potoki). V drugi polovici stoletja je število teh obratov močno naraslo, odprle pa so se tudi žage, delovati je začela vrsta obrtnikov, trgovcev, gostilničarjev… V letih po koncu druge svetovne vojne je prišlo do oživitve in nato hitrega industrijskega razvoja Šaleške doline. Iz prvotnega Starega trga oz. Starega Velenja se je začelo razvijati Novo Velenje. Po letu 1959 se je pojavil trend velikega priseljevanja ljudi. Leta 1948 je bilo v občini 7.674 prebivalcev (od tega v Velenju 1.121), leta 1971 pa je v Velenju živelo že 29.024 oseb. Gospodarski potencial občine predstavlja 380 poslovno delujočih gospodarskih družb. Velika podjetja v občini predstavljajo 3 % delež, srednja 4 % delež, ostalo pa so majhne družbe. Osnovne dejavnosti gospodarstva so predelovalna industrija, z večinsko proizvodnjo strojev in naprav, rudarstvo in energetika, trgovina, gradbeništvo in storitvene dejavnosti. Skozi celo leto sta v Velenju dejavna dva muzeja. V Muzeju Velenje, ki se nahaja v prostorih Velenjskega gradu je mogoče videti zbirke, ki gosta zanimivo vodijo skozi zgodovino doline. Med drugim je na ogled tudi okostje mastodonta, ki so ga našli na področju današnjega jezera. Drugi, zelo zanimiv muzej, je Muzej premogovništva Slovenije, kjer se obiskovalec spusti v rove globoko pod zemljo in spoznava težko delo rudarjev v velenjskem premogovniku od začetkov izkopavanja rude, do danes. Ogledi obeh muzejev bi zanimivo popestrili ponudbo hotela, hkrati pa bi bil večji obisk vsekakor dobrodošel tudi za oba omenjena muzeja. Danes se lahko Mestna občina Velenje (v nadaljevanju MOV) predstavi z naslednjimi podatki, ki so predstavljeni na internetni strani MOV in Šolskega centra Velenje: Površina: 83, 5 km2

Št. prebivalcev MOV: 33.642 (31. 12. 2004)Št. prebivalcev mesta Velenje: 26.742

14

Število brezposelnih: 2.225 (december 2004) Število prireditev v letu 2005: 1.500 Srednje šole: Splošna in strokovna gimnazija, Poklicna in tehniška rudarska šola, Poklicna in tehniška strojna šola, Poklicna in tehniška elektro in računalniška šola, Poklicna in tehniška šola za storitvene dejavnosti, Višja strokovna šola. (skupaj 6) 3.1. Velenje in Šaleška dolina kot destinacija za mlade Ob hitrem preletu situacije se nam zdi, da se v Velenju ne dogaja nič posebnega, kar bi privabilo mlade. Če pa si vzamemo nekaj časa za temeljitejši pregled stanja, ugotovimo, da se tekom leta odvija vrsta zanimivih in privlačnih dogodkov. Skozi vse leto so v mestu organizirani tečaji tujih jezikov, tečaj plezanja, koncerti v Rdeči dvorani, Beli dvorani, Mladinskem centru, klubu Max in na prostem. Kogar zanimajo tuji kraji, se lahko tukaj udeleži večdnevnih potopisnih predavanj z diapozitivi. Za tiste, ki svoj prosti čas radi oblikujejo sami, je na voljo vrsta športnih aktivnosti na TRC Jezero, ter v Termah Topolšica, na trim stezi. Za ljubitelje športa je organizirana vrsta športnih prireditev in tekmovanj s področja rokometa, nogometa, atletike, konjeništva… Na jezeru se dva tedna v letu odvija tekmovanje Naviga (hitrostne dirke z daljinsko vodenimi maketami čolnov), zelo odmeven je tudi 2-dnevni Avto Rally. Veliko ljudi si pride pogledat medijsko dobro podprto prireditev na Velenjski skakalnici. V 2-dnevni reviji skokov se smučarji skakalci iz Evrope in vsega sveta potegujejo za Rudarsko svetilko in Pokal Gorenja. Tisti, ki imajo raje kulturo, lahko obiščejo Muzej Velenje in Muzej premogovništva Slovenije. Za umetniško in glasbeno nadarjene je organizirana 4-dnevna mednarodna orgelska šola, 10-dnevna mednarodna violinska šola, kitarijada, likovne delavnice in še kaj. Zelo priljubljene prireditve se dogajajo spomladi in poleti. Kar 2 tedna traja prireditev Dnevi mladih in kulture, odvija se tudi 3-dnevni pozdrav pomladi in 7-dnevni festival mladih kultur Kunigunda. Med poletnimi počitnicami tečejo kulturne in družabne prireditve (2-dnevna Noč ob jezeru, Kravje dirke, Starovelenjski dnevi, Starotrški dan v Šaleku, Sejmi, Skok čez kožo…). Jeseni je najbolj (tudi mednarodno) priznana prireditev Pikin festival, kjer v ustvarjalnih delavnicah dela ogromno mladih, ki premorejo nekaj kreativne domišljije in imajo radi delo z otroki. Ko zapade sneg, se veliko ljudi odpravi na smučanje na bližnje Golte. Skozi celotni december pa teče tudi Praznični december z dogodki, prireditvami, ter sejmi. 3.2. Graščina Gorica Graščina Gorica stoji na jugovzhodnem robu Velenja. Na gričku je nekoliko dvignjena nad ostale hiše. Njena preteklost jo povezuje z gradom Ekenštajn v njeni neposredni bližini, od katerega pa so do danes ostale le ruševine. Prvotno je bila gospodarsko poslopje gradu Ekenštajn. Ime ter upodobitev na Vischerjevem zemljevidu l. 1678 pričata, da je bila stavba eno od gospodarskih središč razsežnega vinogradniškega območja, ki je segalo po

15

Šentjanškem podolju proti Dobrni. Originalna oprema prostorov, parkovna ureditev okolice, obsežni sadovnjaki ter gospodarske stavbe posestva v okolici, so po II. svet. vojni izginili. Za stavbo, v kateri so stanovanja, v Velenju že dolgo iščejo primernejšo vsebino. (Povzeto po http://qube.erico.si/tabor2000/skupine/arhitektura.htm in http://mov.av-studio. net/default.asp?pid=151&k=print). V Turističnem vodniku (1996, 44) je zapisano, da je nastala v 16.stoletju kot grajska pristava, pozidana kot enonadstropna stavba na pravokotni talni ploskvi. V 17. stoletju je postala sedež gospostva in imela tipično renesančno obliko. Ko so jo v 19. stoletju prezidali, je dobila značaj primestne vile, vendar je v pritličju še ohranila renesančne grebenaste oboke. Kot piše v Zborniku raziskovalnega tabora 1999/2000, se leta 1542 prvič omenja »mayerhoff«1 Gorica. Ime stavbe Gorica izhaja iz vinograda. Avtor knjige Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji na več straneh knjige piše, da je bila Gorica sedež gospoščine Ekenštajn. Tako Gorica kot Ekenštajn, sta skozi čas menjavala lastnike. Zdaj je graščina v občinski lasti. Kot je razvidno iz zgornjih odstavkov, več avtorjev opisuje stavbo na podoben način. Iz tega lahko sklepamo, da ima graščina zgodovino, ki temelji na resničnih podatkih. V preteklosti je bila graščina beljena s sijočim beležem. Glavni vhod je bil pod balkonom na kamnitih stebrih. V pritličju so bile kuhinje ter shrambe. Iz veže so vodile (in še vedno vodijo) lesene stopnice v obokano klet, ki pa sedaj propada. V niši ob stopnišču je bil precej velik Marijin kip. Ob vogalih stopnišča so visele petrolejke s krožniki. Elektriko so že delno vpeljali v graščino. V povojni prenovi so na novo elektrificirali celotno stavbo. V prvem nadstropju je bila urejena grajska kapela, nad njenim temenom je še danes razvidna vklesana letnica 1678. Prav v tem nadstropju so bile tudi štiri velike sobe, čisto na vrhu pa štiri večje in dve manjši. Balkona sta bila iz debelega lesa, kasneje so ju pozidali (povzeto po Zborniku raziskovalnega tabora 1999/2000). Zunanja podoba stavbe in prostorski načrt sta prikazana v prilogah 2 in 3.

1 mayerhoff = pristava

16

4. ANALIZA POTREB MLADIH PO MLADINSKEM HOTELU Pomemben del diplomske naloge je sestavljalo anketiranje in obdelava rezultatov ankete, s čimer smo pridobili mnenja in mišljenja ljudi o potrebi po mladinskem hotelu v Velenju. Rezultati ankete so bili osnova, na podlagi katere smo oblikovali predlog prenove graščine. Anketa je predstavljena v prilogi 4. Glavni cilj ankete je bil pridobiti informacijo, ali ljudje čutijo potrebo po ustanovitvi tovrstnega objekta v domači okolici, pa tudi, kaj o tem mislijo tisti, ki niso iz Velenja. Anketo smo izvajali na ulicah Velenja med 1. februarjem 2005 in 31. marcem 2005 ter v študentskem domu v Mariboru, 3. in 4. marca 2005. Vzorec je predstavljalo 50 naključnih mimoidočih, ki so bili pripravljeni odgovoriti na kratko anketo. Med anketiranci ni bilo turistov iz tujine, saj nas je zanimalo predvsem mnenje o morebitnem mladinskem hotelu in potrebah po njem, nismo pa iskali potencialnih možnosti za zapolnitev kapacitet le-tega. Prvo vprašanje v anketi se je nanašalo na starost anketirancev. Po končani analizi smo ugotovili, da je bilo med naključnimi anketiranimi 24% (12 anketiranih) starih manj kot 20 let, 44% (22 anketiranih) med 21 in 25 let, prav tako 24% (12 anketiranih) starih med 26 in 30 let, ter 8% (4 anketirani) anketirancev starejših od 30 let.

Graf 1: Prikaz starosti anketirancev

Starost anketirancev

do 20 21-25 26-30 31 in več

17

Na drugo vprašanje, v katerem smo spraševali, ali mislijo, da Velenje potrebuje prepoznaven mladinski hotel, kjer bi lahko mladi našli prenočitev po nizkih cenah, je 18% (9 anketiranih) odgovorilo negativno, 82% (41 anketiranih) pa pritrdilno. Iz teh odgovorov sklepamo, da prevladuje mnenje, da Velenje potrebuje tak hotel, saj je takšnega mnenja tudi večina anketiranih. Če se bodo oblasti odločile za vlaganje v takšen objekt, ni pričakovati večjega nasprotovanja, v kolikor bo lokacija mladinskega hotela ustrezna.

Graf 2: Mnenje o potrebi po prepoznavnem mladinskem hotelu v Velenju

Potrebe po prepoznavnem mladinskem hotelu v Velenju

da ne

Pri tretjem vprašanju, kjer so imeli anketiranci možnost poleg obkroževanja dopisati tudi svoj odgovor, jih je nekaj to možnost tudi izkoristilo, a ne vsi. Na vprašanje, kaj bi naj mladinski hotel nudil, jih je 20% (10 anketiranih) odgovorilo, da je to samo nočitev. 52% (26 anketiranih) jih je bilo mnenja, da bi bilo potrebno poleg nočitve gostom nuditi tudi zajtrk. Ostalih odgovorov je bilo 28% (14 anketiranih).

Graf 3: Predvidena ponudba mladinskega hotela

Ponudba mladinskega hotela

nočitev z zajtrkom samo nočitev dodatne storitve

18

Med 28% ostalih odgovorov, ki so jih anketirani napisali sami, je bilo največ, 50% (7 anketiranih) od teh 28% odgovorov (ali 14% vseh), da je potrebno nuditi tudi dostop do interneta, 20,4% (3 anketirani ali 6% vseh) bi si rado ogledalo kraj pod vodstvom vodiča, 14,8% (po 2 anketirana ali 4% vseh) predlogov pa sta predstavljala odgovora telefon in restavracija.

Graf 4: Prikaz strukture dodatne ponudbe

Dodatne storitve

internet ogled kraja z vodičem telefon restavracija

Četrto vprašanje je nudilo tri odgovore, vendar tretje možnosti ni označil nihče. Zanimalo nas je, koliko so ljudje pripravljeni odšteti za nočitev v mladinskem hotelu. Največ, kar 86% (43 anketiranih) jih je odgovorilo, da je to do 5.000 sit, ostalih 14% (7 anketiranih) pa bi bilo pripravljeno odšteto od 5.000 do 10.000 sit.

Graf 5: Sprejemljive cene nočitev v mladinskem hotelu

Sprejemljive cene nočitev v mladinskem hotelu

do 5.000 sit od 5.000 do 10.000 sit več kot 10.000 sit

19

Na peto vprašanje so anketiranci lahko odgovorili tako, da so obkrožili ponujen odgovor, ali pa so na črto napisali svoje mnenje. Zanimalo nas je, kateri dejavnik najpomembneje vpliva na njihovo odločitev glede nastanitve. Kar 60% (30anketiranih) jih je odgovorilo, da je to cena. 18% (9 anketiranih) se jih odloča glede na lokacijo nočitvenega obrata. Druženje z ostalimi gosti, domačini ali pa med seboj, je dejavnik, ki prepriča 14% (7 anketiranih) anketiranih. Le štirje anketirani so sami napisali odgovor. Dva (ali 4%) sta pozorna na urejenost sob, dva (prav tako 4%) pa na vljudnost zaposlenih, torej prvi stik, prvi vtis ob prihodu v hotel.

Graf 6: Vplivi gostov na odločitev glede nastanitve v mladinskem hotelu

Vplivi na odločitev glede nastanitve

lokacija druženje urejenost sob vljudnost cena

Nazadnje smo preverili še, kje bi moral biti lociran mladinski hotel, da bi ga gostje obiskovali. Kar 60% (30 anketiranih) anketiranih pravi, da je hotel od centra mesta lahko oddaljen 500 do 1500 metrov. Še vedno dokaj visok odstotek, 28% (14 anketiranih) je mnenja, da bi hotel obiskali, tudi če bi bil 1,5 do 3 km oddaljen iz centra. 10% anketiranih (5 oseb) je izbralo odgovor, ki ponuja hotel v samem centru. Le 2% (to je en anketirani) pravi, da je lahko oddaljen tudi več kot 3 km iz centra, in to ni ovira za obisk hotela.

Graf 7: Sprejemljiva oddaljenost mladinskega hotela od centra mesta

Sprejemljiva oddaljenost od centra mesta

v centru 500 m - 1,5 km 1,5 km - 3 km več kot 3 km

20

5. PRIPOROČILA Lokacijsko bi se mladinski hotel nahajal 1,5 km izven centra mesta, na gričku ob cesti Velenje - Bevče. Po velikosti bi spadal med majhne hotele, saj bi imel manj kot 25 sob. Gostom bi nudil neprekinjen dostop do interneta, nočitve, uporabo kopalnic, zajtrk ob doplačilu, uporabo telefona na recepciji, možnost rezervacije ob pričakovanih večjih turističnih konicah, plačilo s karticami, parkirišče pred zgradbo. V bližini stavbe se nahajata dve večji trgovini, kjer bi si gostje lahko kupovali hrano. Oprijemljivost ponudbe v hotelirstvu in gostinstvu se kaže z več dejavniki. Najprej je pomembno poenotenje ponudnika s ponudbo: ustrezno urejena okolica, enotne uniforme zaposlenih (večje kot je udobje, višje kot so cene, bolj kvalitetne in lepe so tudi uniforme…), bolj je hotel prestižen, več je tudi promocijskega materiala (brisače, šamponi, copati, v manjšem ali mladinskem hotelu morda samo mila)… Zelo pomembno je poskrbeti za urejen videz: prvi vtis gost dobi že pred hotelom (poskrbeti moramo za urejen dostop, pometena tla pred vhodom, cvetje…), drugi vtis pa sledi v notranjosti (prostorna recepcija s prijaznim osebjem, izpraznjeni koši za smeti, pomita tla, čisti toaletni prostori…). Poskrbeti moramo torej, da je naš nastanitveni obrat najprej prijeten za oko, nato se začnemo truditi tudi za prijetno počutje gostov. V novem mladinskem hotelu bi zaposlenim naredili uniforme po meri. Le-te bi bile enostavne, ne glamurozne, a prijetne za oko ter udobne za nošenje. Pred vhod bi namestili lončnice. Za negovanje rastlin bi se dogovorili s katero od mestnih cvetličarn. Pri prenavljanju stavbe v mladinski hotel je potrebno razmisliti, ali obstaja potreba po takšnem hotelu, ali le-ta stoji na dobri lokaciji, kako naj izgleda in kje bomo dobili potreben denar za dela. Če ugotovimo potrebo, moramo razviti realen načrt, ki naj vsebuje tako zunanjo kot notranjo podobo hotela, organizacijsko strukturo ter predvidimo morebitno donosnost hotela. Glede na lokacijo graščine Gorica ugotovimo naslednje:

- na podlagi ankete je razvidno, da mladi čutijo potrebo po tovrstni zgradbi v Velenju;

- v Velenju se skozi vse leto dogajajo aktivnosti, prireditve in druge zanimivosti, ki v kraj pritegnejo mlade;

- lokacija lahko postane popularna na podlagi naštetega v prejšnji alineji in glede na to, da je iz centra mesta oddaljena 1500 metrov;

- mladinski hotel v mestu nima neposredne konkurence – aktivna sta dva hotela z višjimi cenami kot bi jih imel mladinski hotel in pa dijaški dom, ki se z atraktivnostjo ne kosa z morebitnim novim mladinskim hotelom;

- lokacija je lahko dostopna bodočim gostom. Za tiste radovedne goste, ki so po duši tudi knjižni molji, bi bilo na voljo nekaj izvodov knjige Beli dvor, avtorja Gustava Šiliha. Knjigo bi si lahko gostje sposodili za čas bivanja v hotelu in se tako spoznali z njegovo zgodovino. Pauko (1982, 55-57) med metodami proučevanja gostinskega tržišča navaja kazalce v nočitvenem gostinstvu, ki jih lahko povežemo tudi s konkretnim primerom predloga prenove graščine Gorica v mladinski hotel. Kazalci so naslednji:

21

- Povprečna doba bivanja, kjer opazujemo dolžino bivanja in razlikujemo med tranzitnimi in počitniškimi gosti. Tranzitni gosti ostanejo v določenem nočitvenem obratu le eno noč, medtem ko se počitniški gosti zadržujejo tukaj nekoliko dlje. V Velenju ciljamo na obe vrsti gostov. Počitniški bi tukaj bivali v času festivalov, koncertov in prireditev, prehodni gosti pa bi se v novem hostel-u ustavili na svoji poti, saj kraj leži na prometni povezavi iz Avstrije (v kolikor gost potuje preko Slovenj Gradca proti jugu) proti Savinjski dolini ali proti Celju in dalje proti južnem delu Slovenije, ali pa proti Ljubljani in Primorski.

- Vrsta ležišč kaže na dokaj neprimeren kriterij, saj deli nočitvene zmogljivosti na stalna in pomožna ležišča. Praviloma so vsa ležišča v hotelu, motelu ali drugem nočitvenem objektu stalna, ne pa občasno vgrajena v posameznih spalnicah. Tudi v konkretnem primeru hotela ne bomo postavljali začasnih ležišč.

- Izkoriščenost nočitvenih zmogljivosti prikazuje izkoriščenost glede na število ležišč, v mednarodni praksi pa je največkrat upoštevano število sob kot nočitvenih enot. Iz marketinškega vidika je bolj umestno prikazovanje izkoriščenosti sob ali spalnic, saj je soba prodana (ali v uporabi), če jo zaseda en sam gost, četudi so v isti spalnici recimo tri ležišča. V mladinskih hotelih to načeloma ne drži, saj lahko v sobo damo tudi več oseb, ki niso prišle skupaj, a lahko spijo z drugimi v isti sobi. Kar nekaj hotelov ima namreč sobe, kjer je prostora tudi za veliko oseb (tudi osem-posteljne spalnice) in bi bilo bivanje ene same osebe v tako veliki sobi nesmiselno in iz ekonomskega vidika predvsem nedonosno. Sobe v stavbi so majhne in ne dovoljujejo prostora za veliko postelj. Glede na velikost obstoječih prostorov načrtujemo največ tri-posteljne sobe.

- Sezonska nihanja nočitvenega prometa se pri mladinskem hotelu nanašajo predvsem na čas počitnic pa tudi večjih prireditev po krajih.

Na splošno govorimo, da je nočitvena funkcija namenjena gostom – prehodnim ali tranzitnim turistom, ki jih po statistiki opredeljujemo z nočitvijo ene do dveh noči. Nočitveno gostinstvo razvijamo prvenstveno tam, kjer pričakujemo povpraševanje počitniških ali stacionarnih gostov (Pauko, 1982, 20). V Šaleški dolini je tekom leta vrsta prireditev, ki pritegnejo goste iz različnih krajev. Te prireditve so: festival Kunigunda, Dnevi mladih in kulture, Naviga, Pikin festival, dvodnevni rally, Pozdrav pomladi, Mednarodna orgelska šola, športne prireditve… V neposredni bližini je smučišče Šalek, primerno predvsem za otroke, pol ure vožnje oddaljeno pa je tudi smučišče Golte. Približno 10 minut hoje od graščine stoji mestno kopališče. V Velenju teče projekt izgradnje vodnega parka, ki bo predvidoma končan v letu 2006 in bo prav tako pritegnil veliko število gostov. 5.1. Mladi v Sloveniji Po opredelitvi Urada RS za mladino štejemo v Sloveniji med mlade tiste osebe, ki so stare od 15 do 29 let, torej v življenjskem obdobju, ko se največ izobražujemo. V evropskih državah uporabljajo tudi druga starostna obdobja, praviloma je zgornja starostna meja 30 let (http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=666).

22

Ule in Rener (1998) navajata podatke o stanju mladih, njihovem razmišljanju in razvojne težnje. Njune ugotovitve in grafe bomo prikazali v naslednjem poglavju. Ti izsledki bi nam lahko v primerjavi s sedanjimi podatki, ki smo jih našli na spletni strani statističnega urada RS (http://www.stat.si), pomagali ugotoviti, kakšna je prihodnost mladih v Sloveniji in kakšno je njihovo materialno in duševno stanje, ki ima močan vpliv na njihovo gibanje. Med relevantne sodijo zagotovo podati o mnenju mladih, kje nameravajo živeti med svojim 25. in 30. letom starosti, in kje verjetno bodo. Največ, kar več kot 69% bi jih rado živelo v skupnem stanovanju s svojim partnerjem, 32,5% pa jih je predvidevalo, da tam tudi bodo. Skoraj 20% jih je bilo mnenja, da bodo živeli pri starših, medtem ko si je to želelo le 2% takrat anketiranih.

Graf 8: Plan bivanja mladih med 25. in 30. letom

17,110,1

2

19,4

2,5

11,7

0,57,8

69,1

32,5

4,73,8 4,2

14,6

0

10

20

30

40

50

60

70

v svoj

em sta

novanju

pri star

ših

s partn

erjem pri m

ojih sta

rših

s partn

erjem pri n

jegovih sta

rših

s partn

erjem v s

kupnem sta

novanju

drugje

ne vem

Kje nameravate živeti med svojim 25. in 30. letom starosti?

bi rad

verjetnobom

Več kot tri četrtine mladih danes živi v družinski skupnosti s starši. Tretjina mladih, ki si je že ustvarila lastno družino, živi v zunajzakonski skupnosti. Eden od vzrokov za majhno število mladih družin je tudi nerešeno stanovanjsko vprašanje, saj le petina mladih v starosti 25–29 let, ki živi skupaj z zakoncem oz. zunajzakonskim partnerjem, prebiva v lastnem stanovanju. To je poleg prelaganja rojstva prvega otroka v višjo starost (tudi zaradi daljšega izobraževanja) eden od osnovnih razlogov, da je med mladimi družinami (oba zakonca oz. zunajzakonska partnerja sta mlajša od 30 let) kar četrtina parov (še) brez otrok. Med mladimi je tudi relativno največ enostarševskih družin. Starost mladih pri poroki se je tekom let zviševala in še vedno se. Leta 1990 je bila povprečna starost neveste 25,4 let, ženina pa 28,7 let. Ta meja se je do leta 1995 dvignila na 26,9 pri nevestah in 30,1 let pri ženinih, leta 2004 pa na 27,8 pri nevestah in 30,3 pri ženinih (http://www.stat.si/letopis/2005/04_05/04-24-05.xls).

23

Graf 9: Starost mladih ob poroki

25,4

28,7

25,6

28,6

26,1

29,3

26,7

30

26,9

30,2

26,9

30,1

27,8

30,3

22232425262728293031starost

1990 1991 1992 1993 1994 1995 2004leto

Starost pri poroki

nevestaženin

V devetdesetih letih je bilo v povprečju letno sklenjenih približno 8 200 zakonskih zvez, v letu 2004 pa je zakonsko zvezo sklenilo 6 558 parov. Med temi se je prvič poročilo 5 922 nevest in 5 897 ženinov. Ženin je bil ob prvi poroki v povprečju star 30,3 leta, nevesta 27,8 leta. Tako, kot se dviguje starostna meja pri porokah, se hitro dviga tudi starost mater ob rojstvu prvega otroka. Le-ta je bila leta 1990 23,9 let, leta 1995 pa že 25 let, leta 2004 pa 27,5 let (http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/03_05155_nar_gib/01_05544_rojeni/01_05544_rojeni.asp).

Graf 10: Starost mater ob rojstvu prvega otroka

23,9 24,1 24,224,6 24,8 25

27,5

22

23

24

25

26

27

28starost

1990 1991 1992 1993 1994 1995 2004 leto

Starost mater ob rojstvu prvega otroka

V letu 2002 je do 29. leta starosti rodila komaj vsaka peta ženska. Med tistimi, ki so rodile, sta dve tretjini rodili samo enega otroka. Med mladimi do dopolnjenih 21 let je rodnost v Sloveniji zanemarljiva, pri 29 letih pa v povprečju stopnja rodnosti prvič preseže 1 otroka na žensko, vendar pa tretjina žensk te starosti sploh še ni rodila. Število anketiranih, ki so bili v šol.letu 1995/1996 vpisani v katerokoli stopnjo šolanja, nam je pokazalo koliko mladih bilo vpisanih v šole. V starostni skupini 15-19 let je bilo največ vpisanih v srednješolsko izobraževanje, 20-24 let večina na visokošolski ali

24

univerzitetni študij, prav tako med 25. in 29. letom, a je tukaj tudi veliko tistih, ki so se odločili za podiplomski študij.

Graf 11: Mladi med 15. in 29. letom, vpisani v šole

2830

105303

132869600

198

9667

7598

22044

206

85

2531

1554

3013

1055

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

15-19 let 20-24 let 25-29 let

Mladi med 15 in 29 letom, vpisani v šole, v šol.letu 1995/1996

osnovna šola srednja šola višja šola višješolski in univerzitetni program podiplomski študij

Ob popisu prebivalstva leta 2002 so bili rezultati naslednji: med sedemnajstletniki se šola kar 95 % generacije, med 20- in 21-letniki se za pridobitev višje ali visoke izobrazbe izobražuje skoraj polovica generacije, še v starosti 29 let se izobražuje vsak peti prebivalec Slovenije. V srednjih šolah so razlike med vključenostjo deklet in fantov v izobraževanje največje v splošnih srednjih šolah, kjer je deklet skoraj za polovico več kot fantov. Te razlike se nadaljujejo tudi pri rednem študiju na višješolskih oz. visokošolskih programih, kjer je deklet tretjina več kot fantov. Po pregledu zgoraj navedenih podatkov lahko opazimo, da mladi vedno dlje na neki način »ostajajo mladi«. Tako jih veliko živi pri starših, starost ob poroki se viša, prav tako starost žensk ob rojstvu prvega otroka. Odločajo se za vedno daljše šolanje. Vse to nas privede do ugotovitev, da si svoj denar verjetno služijo s priložnostnimi deli preko študentskih servisov. To pomeni, da nimajo denarja za velika in draga potovanja, ampak se odpravljajo na dopust s spalnimi vrečami v avtokampe ali pa iščejo poceni prenočišča v mladinskih hotelih in domovih, najcenejša prevozna sredstva pa so vlak, avtoštop… Predvidevamo, da je trend življenjskega stila mladih v Sloveniji naklonjen izgradnji mladinskih hotelov, posebej v krajih, kot je Velenje, ki te ponudbe nima, hkrati pa je kulturno in rekreacijsko zelo zanimivo mesto za mlade. 5.2. Mikro- in makrookolje mladinskega hotela 5.2.1. Mikrookolje Mikrookolje je hotel sam. V mladinskem hotelu sem prištevamo in povezujemo osebje, oddelke (recepcija, čistilna služba, varnostna služba,…), lastnike, goste, dobavitelje in

25

sosede. Tukaj se pokažejo delovni pogoji, razdelitev oddelkov in služb ter politika vodenja in upravljanja. V mikrookolje mladinskega hotela sodijo še dobavitelji (npr. hrane in pijače, če nudi hotel tudi zajtrk; promocijskega materiala, cvetja za urejanje okolice…) in njihovo razmerje s ceno (da osnovna storitev ostaja vsaj na istem nivoju, da so dobavitelji isti ali kvečjemu kvalitetnejši…). K mirookolju prištevamo tudi posrednike, ki so prisotni pri nemotenem poslovanju obrata. To so predvsem marketinški in finančni posredniki (banke, zavarovalnice), pa tudi storitveni posredniki, ki pripomorejo, da turist lahko pride do nastanitvenega obrata – potniški prevozniki (v našem primeru predvsem avtobus, vlak, taksi) (Lebe, zapiski predavanj 2003). 5.2.2. Makrookolje Makrookolje je bolj razčlenjeno kot mikrookolje in zajema naslednje sestavine: - Demografsko okolje (demos = ljudstvo)

- Staranje prebivalstva. Potrebno je segmentirati, da vemo, kakšno ponudbo imeti. To velja predvsem za turistične hotele na raznih destinacijah. Za mladinski hotel vemo, kakšen bo tržni segment. Pričakujemo predvsem mlade med 18. in 30. letom.

- Rastoča stopnja izobrazbe. Vse več je visoko izobraženih ljudi. Pričakujemo, da ti na svojih predvsem poslovnih potovanjih ne bivajo v mladinskih hotelih.

- Naraščajoča starost ob prvem starševstvu pomeni, da se tudi starost potencialnih gostov mladinskih hotelov viša. V spremstvu otrok na potovanjih ne bivajo v mladinskih hotelih, če pa potujejo sami in še nimajo otrok, pa se bodo lažje odločili za ta način bivanja.

- Pogostejše počitnice. Včasih so na počitnice odhajali največ 2x letno. Zdaj se na počitnice, dopust, potovanja predvsem študentje lahko odpravijo tudi večkrat na leto. Kadar kam gredo za krajši čas (le nekaj dni), se večkrat odločajo za mladinska prenočišča. V Velenje bi mladi prihajali skozi vse leto, saj se udeležujejo prireditev, ki jih v mestu prirejajo različni organizatorji.

- Konkurenca

- Konkurenca produkta - podobne storitve ponujene kupcem po podobnih cenah. Tukaj predvideni mladinski hotel nima močne konkurence. Predstavlja mu jo dijaški dom v Velenju, a predvidevamo, da zaradi slabe razpoznavnosti novemu mladinskemu hotelu ni neposredno in močno nevaren, je pa tovrstna konkurenca vsekakor dobrodošla.

- Konkurenca iste usmeritve – vsi prenočitveni obrati, ki nudijo bivanje po dostopnih cenah. V tej vrsti konkurence se prav tako ustavimo le pri dijaškem domu v Velenju.

- Konkurenca iste stroke – vsi, ki nudijo nočitvene kapacitete. Pri tem področju se pojavita še dva ponudnika. To sta hotel Paka v centru mesta in hotel Razgoršek pod Velenjskim gradom, ki pa nudita storitve po višjih cenah in ciljata predvsem na poslovneže, športnike, ipd.

- Ekonomsko okolje

- Spremembe v prihodkih. Različni prihodki oseb, družin, držav nakazujejo tudi gibanje turistov. Višji kot so dohodki, bolj ljudje potujejo. V mladinskem hotelu v

26

Velenju ne pričakujemo posebnih nihanj zaradi manjših sprememb v dohodkih, saj ne gre za turistično drago destinacijo in pričakujemo predvsem goste, ki sem ne prihajajo na počitnice ampak na različne festivale, ter športne in druge prireditve.

- Spremenjeni vzorci trošenja so pojav, ki ga lahko v tem primeru razložimo podobno kot prejšnji kazalec, saj za obisk mladinskega hotela ni potrebno npr. najemati kreditov, pričakovati visokih stroškov bivanja, predhodno varčevati,…

- Naravno okolje

- Skrb za naravne vire – problematika vode. S pitno vodo se masovno tuširajo stotine turistov, z detergenti perejo ogromne količine perila in brisač, cvetje okoli hotelov dnevno zalivajo s to vodo… V Velenju zaenkrat še ni težav s pitno vodo. Njeno onesnaženost/čistočo redno preverjajo v Inštitutu za ekološke raziskave ERICo v Velenju.

- Trdi odpadki – reciklaža, ločeno zbiranje, izbor dobaviteljev brez plastike. Odpadke bi bilo potrebno zbirati ločeno, v za to namenjenih kontejnerjih. V Velenju le-ti sicer so, vendar so nameščeni samo na nekaterih delih mesta. Pred hotel bi bilo potrebno namestiti vsaj dve vrsti zabojnikov – za organske odpadke in za ostale odpadke.

- Tehnološko okolje

- Hiter razvoj – od prvega TV, kalkulatorja, preko PCja do reaktivnih letal, hotelskih in gostinskih verig,… Novi hotel sicer naj ne bi bil del verige, a bi se vsekakor lahko po njih zgledoval (oprema, ponudba…).

- Informacijsko-rezervacijski sistemi so sestavni del opreme poslovnih hotelov. Večina mladinskih hotelov ponuja svojim gostom dostop do interneta.

- Politično okolje

- Zakoni in uredbe, vladna politika, vladne agencije in zavodi. Potrebno je upoštevat zakone in se po njih ravnat. Posebno pozornost je potrebno namenit tudi varovanju gostov, požarni varnosti, higienskemu minimumu, ter zagotavljanju (minimalnim) tehničnim standardom.

- Kulturno okolje

- Institucije in druge silnice, ki vplivajo na osnovne osebne vrednosti, zaznavanja, vedenje in na vrednote kot celote. Pri dojemanju vrednot gostov pričakujemo, da so le-te dovolj razvite, da se bodo znali v našem hotelu primerno obnašat in ne bo prihajalo do neželenih neprijetnosti (Lebe, zapiski predavanja 2003).

5.3. Financiranje in investiranje Državni temeljni ekonomski interes je ustvariti čim večje prihodke za lastni proračun. Kadar država namenja denar iz proračuna pričakuje, da se ji bo investiranje povrnilo. Pri vlaganju v mladinsko turistično infrastrukturo bi bilo to pričakovati le v primeru povečane turistične porabe oz. z večjimi prihodki. Interes lokalne uprave je enak, saj ima neposredno finančno korist od vlaganja lastnih resursov.

27

Pri mladinskem turizmu je pogosto prisoten predsodek, da je ta v osnovi socialni in ne komercialni turizem, ekonomska veriga mladinskega turizma pa kaže drugače. Njegovi učinki namreč popolnoma opravičujejo vlaganja in kot je znano, brezhibno deluje v vseh deželah tržnega gospodarstva (Majerič K., 2002, 25). Glede na to, da je zgradba v lasti Mestne občine predvidevamo, da bi bil glavni investitor projekta občina, ki bi si prizadevala tudi pri iskanju in izbira najugodnejšega in čim kvalitetnejšega izvajalca gradbenih del. 5.4. Kaj mora nuditi mladinski hotel Mladinski hotel predstavlja prenočitveni obrat, ki nudi mladim po vsem svetu možnost prenočevanja po nizkih cenah, druženje, sklepanje novih prijateljstev, pridobivanje znanja in spoznanj o drugih narodnostih, o drugačnih ljudeh od nas, možnost za sprostitev in počitek na potovanjih… Mladinski hotel mora biti poživljajoč, a ne luksuzen. Cena mora biti dosegljiva vsakomur. Nudi naj udobno prenočišče, zabavo in sprostitev. Pri snovanju in kasneje pri vodenju mladinskega hotela je potrebno zagotoviti nekaj osnovnih elementov za dobro počutje gostov. Ti elementi so dobrodošlica, čistoča, varnost, zasebnost in udobje (Majerič, 2002, 29). Dobrodošlica je zelo pomemben element, saj daje gostom dober vtis in prijeten občutek že ob prvem stiku s hotelom. Enakovredno je potrebno poskrbeti za vse goste – tiste s člansko izkaznico in brez nje. Potrebno je odgovarjati na telefonske klice, faksirana sporočila, ter navadno in elektronsko pošto. Posebno se je potrebno potruditi pri sporazumevanju v drugih jezikih. Potrebna je tudi sodobno in prijetno opremljena recepcija, ki gostom nudi uporabo telefona. Recepcija mora omogočati prijavo in odjavo od 7.00 do 24.00. Čistoča je potrebna povsod, na celotni površini mladinskega hotela. Posebno pozornost namenjamo čistoči toaletnih prostorov in kopalnic, redno menjamo rjuhe in posteljnino, skrbimo tudi za čistočo tal, opreme… Osebje mora biti urejeno, v službenih oblekah. Varnost je potrebno zagotoviti v vseh nastanitvenih obratih, tudi v mladinskih hotelih. Vodstvo ima pravico zadržati osebno ali člansko izkaznico v primeru kršitve zakona ali surovega in neprimernega vedenja. Poročilo o kršitvi mora posredovati združenju mladinskih hotelov, skupaj z izkaznico, ob večjih kršitvah se o tem obvesti tudi policijo. K varnosti seveda štejemo tudi redno zaklepanje vhodnih vrat v nočnem času in zapisovanje oseb, ki prihajajo v hotel na obisk h gostom. Zasebnost v manjših hotelih je manjša kot v večjih, a jo je potrebno vseeno spoštovati. Predvsem v kopalnicah, pri tuših in v toaletah. V sobah naj bi bilo maksimalno 6 postelj, idealno število pa je 4 ali manj. Hotel naj bi ponujal toaletne in umivalne prostore z vsaj enim tušem na 10 gostov in 1 stranišče na 8 gostov. Udobje je v manjših mladinskih hotelih manjša, a morajo prostori kljub temu izpolnjevati vsaj minimalne standarde in zagotavljati udobna ležišča. Včasih se lahko v mladinskih hotelih zgodi, da posteljnine ni na razpolago. Sicer pa imajo spalnice povečano udobje, če

28

v ponudbo vključujejo omare, mize in stole, rjuhe in spalne vreče, izboljšano dekoracijo, nočne svetilke, ogledalo, koš za smeti. Ponekod je na voljo celo sušilec za lase. Predvidena oprema sobe je prikazana v naslednjem poglavju. Dodatne storitve, ki jih ponujajo mladinski hoteli in jih načrtujemo tudi za mladinski hotel v Velenju so naslednje:

- televizija - parkirna mesta in prostor za shranjevanje koles - dostop do interneta - samopostrežni zajtrk

5.5. Predlog za opremo mladinskega hotela Pri opremljanju objekta, kot je mladinski hotel, je potrebno upoštevati, da bodo v njem prebivali predvsem prehodni gostje, oz. da se ljudje v njegovih prostorih ne bodo zadrževali dlje kot 2-3 dni. Prostore je potrebno opremiti funkcionalno in privlačno. Zgradba nosi ime Beli dvor, kar nas posledično logično privede do zaključka, da zunanjost prebarvamo z belo barvo. Dobrodošli so dodatki kakšne druge barve. Na primer modre ali rumene obrobe okoli oken in vrat, ki belo prijetno popestrijo in osvežijo. Ob prihodu skozi vhodna vrata bodo gostje stopili na rjave ploščice z dekorjem, stene v avli bodo krem barve.

Slika 2: Postavitev ploščic v avli

Slika 3: Svetila v avli

Vir: http://www.e-svetila.com/prva.htmVir: http://users.volja.net/lovsedam/umetnost/html/hodnik.htm Tik za vhodom levo so vrata. Tam bo prostor, kjer bodo imeli zaposleni garderobo. Na desno od vhoda bo za goste vhod v jedilnico, kjer bodo postavljene 4 mize s stoli. Stene bodo bele barve, ker nam daje občutek čistoče, ki je v jedilnih prostorih zelo potrebna. Iz jedilnice bodo vrata vodila v kuhinjo, a tja gostje nimajo vstopa.

Slika 4: Miza in stoli (potrebni bi bili štirje), primerni za mladinski hotel

Vir: http://www.tmp-trgovina.si/pohistvo/jedilnica/27.jpg

29

Če pa se bodo gostje od vhoda napotili naravnost, jih bo v kotu pričakal recepcijski pult. Pult bo zidan. Plošča bo iz bukovega lesa, rahlo zaokrožena. Na steni za pultom bodo predalčki za ključe in dokumente. Skozi vrata, ki bodo za pultom levo, bodo zaposleni prišli v prostor, kjer bodo imeli tehnično opremo, ki jo potrebujejo za nemoteno poslovanje – fotokopirni stroj, faks, tiskalnik, povezan od računalnika na pultu, ter arhiv fasciklov. V avli bo nameščena tudi mizica z računalnikom, kjer bodo imeli gostje možen neomejen dostop do interneta. V kolikor se bi v prvih mesecih poslovanja hotela pokazalo zelo veliko zanimanje za uporabo interneta, bi namestili računalnike v vsako nadstropje, ali celo po sobah. Avlo bodo krasile stenske lučke, ki dajejo rahlo motno svetlobo. Pod pultom na recepciji, kjer morajo receptorji pisati in brati, pa bo nameščena močnejša lučka. Vrata, ki vodijo v nekdanjo klet, bodo zazidali, prostor nad kletjo pa uredili tako, da bo tam že omenjena kuhinja.

Slika 5: Predlog za ureditev recepcije

Vir: http://med.over.net/zza_korosec/images/recepcija_4.jpg Ko se bo gost povzpel po kamnitih stopnicah v višja nadstropja, ga bodo spremljale stenske lučke z motnim steklom, ki dajejo dovolj svetlobe za varno gibanje po stopnicah.

Slika 6: Svetila na stopnišču in v avli

Vir: http://www.e-svetila.com/prva.htm

V zgornjih dveh nadstropjih bodo sobe. V vsakem nadstropju bodo tri sobe, velikosti približno 4x3 metre, torej okoli 12 m2 (to je prostor za 3 osebe), ter ena malo manjša, za dve osebi. V vsaki veliki sobi bodo tri postelje (ena samostojna in en pograd) in prav toliko omar.

Slika 7: V sobah bi namestili po dve omari.

Slika 8: Primer postelje za mladinski hotel

Vir: http://www.ikea.com Vir: http://www.senpo.si/omare/lesnina_3dv_omara.jpeg

30

Ob vsaki postelji bo nameščena tudi nočna lučka, za primer, če želi gost npr.ponoči brati; tako ne prižiga glavne luči in moti spanca drugih. V manjših sobah bodo francoske postelje, ter po dve omari. Tudi tu bodo nameščene nočne lučke. V vsaki od sob moramo namestiti tudi po eno pisalno mizo s stolom. Stene bodo v sobah različnih barv. V eni bodo zelene, v drugi modre, v tretji rumene, itd. Temu primerne bodo tudi zavese ter dodatki v sobah (barva koša za smeti in lučk…).

Slika 9: Primer mize in stoli v sobah

Slika 10: stenska in stropna lučka

Vir: http://www.e-svetila.com/prva.htm Vir: http://www.mizarstvo-montaza.si/galerija/otroska_soba_pol_2.jpg Gostje bodo uporabljali skupne kopalnice in stranišča. V vsakem nadstropju bosta dve prhi, dva umivalnika in dve stranišči. Potrebno je poskrbeti za čistočo v toaletnih prostorih, za kar bo v vsakem nadstropju skrbela po ena snažilka. Ploščice bodo tukaj turkizno zelene ali modre barve. Kabine za prhanje, umivalniki in stranišča bodo iz bele keramike.

Slika 11: Kabina za prhanje

Slika 12: Ploščice v kopalnicah

Slika 13: Preprosti umivalniki

Vir: http://nakup.merkur.si Vir: http://www.san21.si/ Vir: http://www.san21.si/ sanitarna_ keramika_tus_kabine_cosmos.htm puntoviseci.htm

31

5.6. Pozicioniranje na trgu Strategije pozicioniranja pomenijo ustvarjanje prepoznavnosti na tržišču. Potrebno je poudariti posebne lastnosti naših storitev. Sem spada prednostno tudi dostopna cena. Poudarimo potrebe, ki jih zadovoljujemo (prenočišče za nizko ceno) in prednosti, ki jih prinašajo naše storitve (za zmerno ceno se gostje lahko naspijo na udobnih posteljah in za doplačilo si lahko zjutraj postrežejo tudi z zajtrkom). Nato je na vrsti izbor in uporaba strategije pozicioniranja. Definirati je potrebno možne komparativne (primerjalne) prednosti, na njih zgraditi pozicijo in uspešno komunicirati z okolico. Primerjamo se s konkurenco in poskusimo ugotoviti, kaj imamo takega, česar oni nimajo. Nazadnje moramo še komunicirati z okolico, predvsem s potencialnimi gosti ter sporočati izbrano pozicijo. Promovirati moramo same sebe, kar pomeni, da v svojih sporočilih ne smemo uporabljati tujih imen. Poskrbeti je potrebno, da naša ponudba pride do pravih potencialnih kupcev storitve. Oglase o novem mladinskem hotelu je potrebno predstaviti v revijah in časopisih za mlade, v turističnih vodnikih ter ob oglasih za prireditve, ki se dogajajo v mestu. Hotel je potrebno predstaviti tudi na internetnih straneh s tovrstno vsebino. Kot pišeta Vellas in Becherel (1999), je leta 2000 samo v Ameriki uporabljalo internet okoli 200 milijonov ljudi. Nadalje navajata podatek, da 30% uporabnikov interneta išče na spletu informacije o hotelih in potovalnih aranžmajih, kot zanimivost pa dodajata še, da je v trenutku, ko beremo ta odstavek, 8% uporabnikov tik pred tem, da dejansko kupijo storitev preko interneta. Ker se v zadnjih letih tehnika izjemno hitro razvija in ljudje vedno bolj uporabljajo in zaupajo spletnim ponudnikom menimo, da se je število uporabnikov le-teh zelo povečalo. Hotel je torej potrebno predstaviti na čimbolj privlačni in zanimivi strani na spletu. Po odločitvi o promoviranju podobe, se lahko delo nadaljuje z oblikovanjem podobe. Da bi bila podoba učinkovita, je Kotler zapisal, da mora vsebovati naslednje kriterije (Page, 1995, 226), ki jih bomo poskušali umestiti v konkretni primer:

- Biti mora veljavna in ne temeljiti na domišljiji. V promocijski material o novem mladinskem hotelu bi vnesli slike in fotografije stavbe, ter jih dopolnili s podatki o ponudbi.Ne smemo pozabiti na ime hotela. Beli dvor je ime, ki ga je graščini dal Gustav Šilih v svoji knjigi z istim naslovom, že leta 1938.

- Biti mora realistična (resnična). V promocijskem materialu in oglasih ne bomo navajali podatkov, ki ne držijo, ali so le delno resnični. Potencialnih gostov ne smemo zavajati s podatki, ki bi jih privabili, a ne držijo. Tako bi več strank izgubili, kot pridobili.

- Biti mora verjetna. Samo ponudbo hotela je potrebno zasnovati tako, da kvalitetno ponujamo storitve, ki jih gostje pričakujejo, ne pa tudi storitev, ki za tovrstno ponudbo niso običajne. Ob takšnih oglasih bi si gledalci mislili, da niso resnični.

- Biti mora enostavna. Propagandna akcija oglasov, prospektov in ostalega materiala mora biti zasnovana tako, da si jo je enostavno zapomniti in hkrati tako, da je vizualno (ali verbalno) zanimiva in privlačna.

- Biti mora privlačna. V promoviranje je potrebno vložiti veliko časa, znanja in truda. Oglas ali reklama mora vsebovati sestavine, ki si jih gledalci lahko in radi zapomnijo. Zato vnašamo zanimive slike in izvirna besedila.

32

- Biti mora izrazito značilna za razlikovanje mesta od ostalih destinacij. V tej točki uporabimo že prej naštete metode prikazovanja ponudbe. Potrebno pa je poudariti značilnosti, za katere mislimo, da so dobre, morda celo boljše od konkurence (Page, 1995, 226).

Mladinski hotel bi spadal v skupino malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP). V evropskem turizmu predstavljajo MSP podjetja 90% vsega deleža, več kot 94% teh je mikro podjetij, torej z manj kot 10 zaposlenimi. V Evropi je okoli 2,7 milijonov MSP, ki zaposlujejo okoli 17 milijonov ljudi. To lahko primerjamo s samo nekaj sto velikimi organizacijami, ki zaposlujejo vsaka po več kot 1000 ljudi (Vellas, Becherel, 1999, 23). Majhna podjetja so tudi manj ogrožena ob gospodarskih krizah, ki v velikih organizacijah lahko za seboj pustijo pravo razdejanje.

33

6. SKLEP Po zaključku dela smo ugotavljamo, da smo delo pravilno zastavili. To se je pokazalo že v drugem poglavju, ko smo iskali pozitivne in negativne vplive objekta na okolico in našli več pozitivnih kot negativnih strani. Spoznanje se je dodatno potrdilo že kar v naslednjem poglavju, kjer smo ugotavljali, kako privlačna destinacija za mlade je Šaleška dolina. Ugotovili smo, da dolina ponuja pravo zakladnico aktivnosti in prireditev, a se je zanje potrebno malo pozanimati. Graščina Gorica je primeren objekt za razvoj mladinskega turizma. Sicer ne leži v središču mesta, ni pa pretirano oddaljena. Mladi so v anketi na vprašanja odgovarjali tako, da smo po opravljeni analizi jasno videli, da obstajajo potrebe po mladinskem hotelu ter kakšno ponudbo pričakujejo. Naš cilj je bil predstaviti prenovljeno notranjo in zunanjo podobo graščine Gorica. Predlog za zunanjo preureditev smo lahko podali samo teoretično, brez prilaganja fotografij. Pri drugi nalogi, notranji ureditvi, smo svoje predloge lahko podkrepili s fotografijami, na katerih so prikazani predmeti, ki bi jih lahko uporabili pri prenavljanju in opremljanju. Notranje ureditve prostorov ni bilo mogoče spreminjati, samo predvideti, saj je to delo arhitektov. Predvidevali smo, da bi kakšno steno podrli, ter tako dobili velikosti in število sob, ki smo si jih zamislili. Osnovno trditev, ki govori o tem, da bi bilo zgradbo mogoče lepo obnoviti ter jo tržiti v turistične namene, smo potrdili. Graščina je v stanju, ko še ne razpada, potrebna pa je temeljite prenove. Tako bi jo bilo mogoče zaščititi pred propadanjem, ji vdihniti novo življenje in pri tem tudi zaslužiti. Prav tako smo bili že na začetku mnenja, da se v Šaleški dolini dogaja dovolj zanimivih stvari, ki privabljajo mlade. Ugotovili smo, da je med letom na sporedu nekaj glasbenih, kulturnih, ter športnih prireditev, razni tečaji, festivali in sejmi. Če bi gostje kupovali tudi dodatne storitve, izposoje knjige o graščini, bi se morda vračali v hotel tudi zato, da bi obiskali opisane okoliške kraje ter se z njimi še dodatno spoznali. Želimo si, da bi bil vsaj kanček naših idej koristno uporabljen v dobro doline, saj smo ugotovili, da bi mladinski hotel in z njim razvoj mladinskega turizma prinesla dobrodošle novosti za mlade in razgibala življenje v Velenju in celotni Šaleški dolini.

34

POVZETEK V prvem delu naloge smo se omejili na opredelitev problema, predvidevanje poteka dela, na zastavljanje ciljev in omejitev. Odločili smo se za izvajanje ankete, da bi ugotovili, če je ideja o novem mladinskem hotelu v Velenju sploh smiselna. V drugem poglavju smo se ustavili pri mladinskem turizmu. Najprej nas je zanimalo, kaj pomeni tujka hostel, kaj naj bi mladinski hotel turistu omogočal in kako se mladinski turizem uveljavlja kot del turistične ponudbe. Nato smo poiskali obstoječe mladinske hotele v Sloveniji, ter se pozanimali, kako delujejo tovrstni hoteli po Evropi in svetu. Razmišljali smo tudi o tem, kakšne pozitivne in negativne vplive in posledice bi imel nov objekt na okolje. Da bi vedeli, kam sploh želimo postaviti mladinski hotel, smo pobrskali po različni literaturi in poiskali nekaj podatkov o zgodovini in razvoju tako graščine Gorica, kot tudi Šaleške doline. Pozanimali smo se, kaj dolina nudi mladim za razvedrilo, rekreacijo in izobraževanje. Nato smo analizirali anketni vprašalnik, ki je zajemal pet vprašanj, na katera je odgovorilo petdeset naključnih mimoidočih v Velenju in Mariboru. Z odgovori ankete smo bili zadovoljni, saj so mladi izrazili potrebo po mladinskem hotelu v kraju. Nakazali so tudi, kaj od ponudbe pričakujejo in koliko so pripravljeni odšteti za nočitev v tovrstnem objektu ter kaj vpliva na njihovo odločitev o nastanitvi in kako daleč od centra mesta naj bi bil hotel lociran. V priporočilih, ki so nanizana v petem poglavju, smo potegnili nekaj vzporednic med teoretično znanimi dejstvi različnih avtorjev in predlogi za prenovo graščine Gorica. Opredelili smo tudi vrsto gostov, ki jih na tem mestu lahko pričakujemo. Analizirali smo mikrookolje in makrookolje podjetij in navajali primere za konkreten problem. Nato smo se ustavili pri mladih v Sloveniji. Pregledali smo ugotovitve avtoric knjige o mladih in jih dopolnili z novejšimi podatki, pridobljenimi na straneh Statističnega urada RS. Seveda ne smemo pozabiti na vprašanje, kaj mora nuditi mladinski hotel in odgovore nanj. Pred koncem razpredanja tega poglavja smo podali konkretne predloge za notranjo opremo hotela. Kot zaključek, smo navedli še teoretična dejstva pozicioniranja na trgu. Skupna ugotovitev celotnega dela bi torej bila, da mladi čutijo potrebo po tovrstnem objektu v Šaleški dolini. Pristojni bi v bodoče lahko resneje začeli razmišljati o dejanski rešitvi načetega vprašanja. V nalogi nam je uspelo najti odgovore na postavljena vprašanja in zadane naloge. Ugotovili smo, kaj mladi pričakujejo od mladinskega hotela, kakšna naj bi bila njegova ponudba, hkrati pa smo podali ideje in predloge za notranjo in zunanjo ureditev obstoječega objekta. Pregledali smo tudi mikrookoje in makrookolje hotela, ter ga uspešno vnesli v vsa našteta področja. Kot zaključek lahko povzamemo, da ima mladinski hotel v Velenju svetlo prihodnost in bi bilo o njegovi dejanski uvedbi pametno razmisliti. KLJUČNE BESEDE Mladi, mladinski hotel, mladinski turizem, destinacija, graščina Gorica, Velenje, Šaleška dolina, prireditve, oprema, prenova, gost, nočitev

35

SUMMARY The first part of the thesis deals with definition of the problem, prevision of the course of work, setting of targets and limitations. We decided to conduct a survey among coincidental passer-bys to find out if the idea about new youth hostel at Velenje is reasonable at all. The second chapter deals with youth tourism. First of all we wanted to find out what does the expression “hostel” mean, what should a youth hostel offer to the tourist and how does youth tourism enforce its role as a part of tourist offer. Then we looked for the existing youth hostels in Slovenia and made an inquiry how such hostels in Europe and world wide function. We were also considering the positive and negative effects and consequences which a new facility might have on the environment. In order to know where to locate a youth hostel at all, we looked up in literature and found out some data on history and development of manor-house Gorica and Šaleška valley as well. We also gathered some information about what the valley offers to the young people for their entertainment, recreation and education. Then we analysed the questionnaire which included five questions to which fifty coincidental passer-bys at Velenje and Maribor replied. We were satisfied with the answers of the inquiry: namely, young people expressed the need to have a youth hostel in town. They also told us what they expect from the offer, how much they would be willing to pay for staying in such hostel, what influences their decision to choose the hostel and how distant from the town centre should the hostel be located. In recommendations stated in the fifth chapter, we drew some parallel lines while comparing theoretically known facts of different authors and proposals for renovation of manor-house Gorica. We also defined the type of guests whom we may expect there. We analysed the micro and macro environment of the companies and quoted examples for the concrete problem. Then we dedicated some time to young people in Slovenia. We reviewed the findings of the women-writers of the book on young people and completed them with newer data obtained from the pages of Statistical office of the RS. Of course, we must not forget to the question (and to the answer): what shall a youth hostel offer. Before the conclusion of this chapter we indicated some concrete proposals for furniture and interior equipment of youth hostel and as a conclusion we stated some theoretical facts concerning the positioning in the market. So, the resume of the complete thesis is the following: young people feel the need to have such facility in Šaleška valley. In the future, the competent persons should deal more seriously with this matter and should think about actual solution of the open issue. The thesis helped us find the answers to the set questions and tasks. We found out what do young people expect from youth hostel and what should its offer be; at the same time we stated some ideas and suggestions for interior and exterior arrangement of the existing building. We also analysed the micro and macro environment of the hostel and successfully entered it into all above mentioned fields. As a conclusion we can say that a youth hostel at Velenje really has a promising future and its actual introduction would be worth thinking about.

36

KEY WORDS young people, youth hostel, youth tourism, destination, manor house Gorica, Velenje, Šaleška valley, performances, equipment, renovation, guest, staying over night

37

LITERATURA IN VIRI:

1. Brišnik. D., M. Brodar, J. Hudales, D. Kljajič, M. Kmecl, D. Kramberger, R. Poles, T. Ravnikar, M.Šalej, V. Verbič, M. Ževart. 1999. Velenje-Razprave o zgodovini mesta in okolice. Velenje: MO Velenje

2. International youth hostels. 1990. International YH federation. Elanders (Sweden) 3. Lebe, Sonja Sibila. 2003.Integralni turistični marketing in management, zapiski s

predavanj 4. Majerič, Karmen. 2002. Ugotavljanje potrebe po izgradnji mladinskega hotela v

Mariboru, diplomska naloga, Portorož: Turistica visoka šola za turizem 5. Ministrstvo za gospodarstvo; Vlada republike Slovenije. 2002. Strategija

slovenskega turizma 2002-2006. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo 6. Nebel, Eddystone C. 1991. Managing hotels effectively. Van Nostrand Reinhold. 7. Pauko, Franc. 1982. Gostinski marketing. Visoka ekonomsko-komercialna šola

Maribor 8. Page, Stephen. 1995. Urban turism. London & NY Routledge. 9. Richards, Greg in Julie Wilson. 2003. New horizons in independent youth and

student travel.Summary report 10. Stopar, Janez. 1993. Grajske stavbe v zahodni Sloveniji (četrta knjiga; med

solčavskim in kobanskim). Ljubljana: Viharnik 11. Šilih, Gustav. 1938 (prvi natis), 1996 (drugi natis). Beli dvor. Velenje: založništvo

Pozoj 12. Turistični vodnik. 1996. Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki- turistični vodnik.

Velenje: Založništvo Pozoj in Studio Rebernik Velenje 13. Ule M., Rener T., Švab A., Mencin Čeplak M., Geržina G., Miheljak V., Tivadar

B., Lobnikar B., Vaupotič M. 1998. Youth in Slovenia: New Perspectives from the Nineties. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za mladino, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.

14. Vellas, Francois in Lionel Becherel. 1999. The international marketing of travel and turism. Anthony Rowe Ltd.

15. Zbornik. 2001. Zbornik raziskovalnega tabora v letih 1999 in 2000. Velenje: Erico Velenje, Inštitut za ekološke raziskave.

16. http://mov.av-studio.net/default.asp?pid=151&k=print 17. http://www.souhostel.com/si/hostel/index.html 18. http://www.youth-hostel.si 19. http://www.uradzamladino.gov.si/podrocja/mladinskaprenocisca.asp 20. http://www.kps-on.net/novica.asp?id=340 21. http://qube.erico.si/tabor2000/skupine/arhitektura.htm 22. http://www.velenje.si/default.asp?id=148 23. http://reservations.bookhostels.com/allensguide.com/findabed.php?PHPSESSID=3

c5j211tntrepjol7jij46d1u83hna5b 24. http://www.stat.si 25. http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=666 26. http://www.hihostels.com/openHome.do 27. http://www.e-svetila.com/prva.htm 28. http://users.volja.net/lovsedam/umetnost/html/hodnik.htm 29. http://www.tmp-trgovina.si/pohistvo/jedilnica/27.jpg 30. http://med.over.net/zza_korosec/images/recepcija_4.jpg

38

31. http://www.senpo.si/omare/lesnina_3dv_omara.jpeg 32. http://www.ikea.com 33. http://www.mizarstvo-montaza.si/galerija/otroska_soba_pol_2.jpg 34. http://nakup.merkur.si 35. http://www.san21.si/tus_kabine_cosmos.htm 36. http://www.san21.si/sanitarna_ keramika_ puntoviseci.htm

39

KAZALO GRAFOV Graf 1: Prikaz starosti anketirancev..................................................................................... 16 Graf 2: Mnenje o potrebi po prepoznavnem mladinskem hotelu v Velenju ...................... 17 Graf 3: Predvidena ponudba mladinskega hotela ................................................................ 17 Graf 4: Prikaz strukture dodatne ponudbe........................................................................... 18 Graf 5: Sprejemljive cene nočitev v mladinskem hotelu.................................................... 18 Graf 6: Vplivi gostov na odločitev glede nastanitve v mladinskem hotelu......................... 19 Graf 7: Sprejemljiva oddaljenost mladinskega hotela od centra mesta............................... 19 Graf 8: Plan bivanja mladih med 25. in 30. letom............................................................... 22 Graf 9: Starost mladih ob poroki ......................................................................................... 23 Graf 10: Starost mater ob rojstvu prvega otroka ................................................................. 23 Graf 11: Mladi med 15. in 29. letom, vpisani v šole ........................................................... 24 KAZALO SLIK Slika 1: Mednarodni simbol oz. oznaka za mladinski hotel (youth hostel)........................... 8 Slika 2: Postavitev ploščic v avli......................................................................................... 28 Slika 3: Svetila v avli........................................................................................................... 28 Slika 4: Miza in stoli (potrebni bi bili štirje), primerni za mladinski hotel ......................... 28 Slika 5: Predlog za ureditev recepcije ................................................................................. 29 Slika 6: Svetila na stopnišču in v avli.................................................................................. 29 Slika 7: V sobah bi namestili po dve omari......................................................................... 29 Slika 8: Primer postelje za mladinski hotel ......................................................................... 29 Slika 9: Primer mize in stoli v sobah................................................................................... 30 Slika 10: stenska in stropna lučka ....................................................................................... 30 Slika 11: Kabina za prhanje................................................................................................. 30 Slika 12: Ploščice v kopalnicah........................................................................................... 30 Slika 13: Preprosti umivalniki ............................................................................................. 30

40

PRILOGA 1: Gradovi, graščine in dvorci v Šaleški dolini

41

PRILOGA 2: Zunanja podoba graščine Gorica

42

Vir: Zbornik raziskovalnega tabora v letih 1999 in 2000

43

PRILOGA 4:

ANKETA

Sem Nika Kordiš, absolventka Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru in pišem diplomo na smeri za turizem. S pomočjo ankete bom poskušala ugotoviti mnenja mladih o potrebi po mladinskem hotelu v Velenju.Vljudno prosim, da mi pri tem pomagate in odgovorite na naslednja vprašanja. 1. Starost: do 20 let

21 – 25 let 26 – 30 let 30 let in več

2. Mislite, da potrebujemo v Velenju mladinski hotel, kjer bi lahko mladi našli cenovno ugodno prenočišče prenočišče? ne da 3. Kaj naj bi po vašem mnenju ponujal mladinski hotel (možnih več odgovorov)? samo nočitev nočitev z zajtrkom

dodatne storitve (katere?) ______________________________________ 4. Koliko ste pripravljeni odšteti za nočitev v mladinskem hotelu? do 5.000 sit 5.000 do 10.000 sit več kot 10.000 sit 5. Kateri dejavnik najpomembneje vpliva na vašo odločitev glede nastanitve? cena lokacija druženje drugo (prosim, navedite) _________________________________________ 6. Kako daleč od centra mesta bi v Velenju po vašem mnenju lahko stal mladinski hotel? moral bi biti v centru

500 metrov – 1,5 km 1,5 km – 3 km obiskal bi ga, tudi če bi bil bolj oddaljen

Za vaše odgovore se vam najlepše zahvaljujem. Nika Kordiš