primerjalna analiza pisarniŠkih paketov microsoft office ... · univerza v mariboru - fakulteta za...

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijaSmer študija: Informatika v organizaciji in managementu

PRIMERJALNA ANALIZA PISARNIŠKIHPAKETOV MICROSOFT OFFICE IN

OPENOFFICE

Mentor: doc. dr. Igor Bernik Kandidat: Saša Tunič

Kranj, december 2008

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Igorju Berniku za strokovno pomoč in svetovanje priizdelavi diplomske naloge.

Prav tako se zahvaljujem svojim staršem za iskreno podporo pri študiju in vsemostalim, ki so mi pomagali pri pisanju diplomske naloge.

Zahvala gre tudi lektorici Metki Krivic, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

POVZETEK

Diplomsko delo obravnava primerjalno analizo pisarniških paketov Microsoft Officein OpenOffice.org. Na začetku diplomskega dela sta predstavljena oba pisarniškapaketa. Opisana je tudi uporabnost obeh paketov ter kakšni so njuni stroški inkoristi.

Anketna raziskava, opravljena v podjetjih Studio Sever s.p. in Evolucio d.o.o.,predstavlja primerjavo obeh pisarniških paketov. Poleg tega je predstavljenauporaba obeh paketov, se pravi kje, na katerih področjih, katere programe, kolikočasa, v kakšne namene, hkrati pa so podana tudi mnenja anketirancev gledeuporabe Microsoft Office in OpenOffice.org.

Ključne besede: Microsoft Office, OpenOffice.org, Microsoft Word, Microsoft Excel,OpenOffice.org Writer, OpenOffice.org Calc

ABSTRACT

The diploma work debates about the comparative analysis of office packagesMicrosoft Office and OpenOffice.org. At the begining of the diploma work arepresented both office packages.

Survey research, carried out in enterprises Studio Sever s.p. and Evolucio d.o.o.,presents a comparison of the two office packages. In addition, the use of the twopackages are presented, that is where, in which areas, which programs, the amountof time, for what purpose, also are given the views of respondents regarding the useof Microsoft Office and OpenOffice.org.

Keywords: Microsoft Office, OpenOffice.org, Microsoft Word, Microsoft Excel,OpenOffice.org Writer, OpenOffice.org Calc

KAZALO

1 UVOD ......... ............................................................................................. 11.1 Opis problema ................................................................................ 11.2 Cilji diplomske naloge ..................................................................... 21.3 Metode dela .................................................................................... 2

2 OPENOFFICE.ORG ............................................................................... 32.1 Paket OpenOffice.org ...................................................................... 42.2 Programi zbirke OpenOffice.org ...................................................... 42.3 Nastanek ......................................................................................... 92.4 Oblike zapisa datotek in druge izboljšave ........................................ 92.5 Formati datotek in prenos podatkov iz MS Office ............................. 92.6 Slovenizacija ................................................................................... 102.7 Sklep ............................................................................................... 10

3 MICROSOFT OFFICE ............................................................................ 113.1 Paket MS Office .............................................................................. 12

3.1.1 Različice .................................................................................. 123.2 Programi zbirke MS Office .................................................................. 133.3 Novosti v programih MS Office 2007 ............................................... 163.4 Paket popravkov za MS Office ......................................................... 17

4 SWOT ANALIZA MS OFFICE IN OPENOFFICE.ORG ........................... 184.1 MS Office .......................................................................................... 18

4.1.1 Prednosti MS Office................................................................. 184.1.2 Slabosti MS Office ................................................................... 184.1.3 Priložnosti MS Office ............................................................... 194.1.4 Nevarnosti MS Office............................................................... 19

4.2 OpenOffice.org ................................................................................ 194.2.1 Prednosti OpenOffice.org ........................................................ 194.2.2 Slabosti OpenOffice.org........................................................... 204.2.3 Priložnosti OpenOffice.org ....................................................... 204.2.4 Nevarnosti OpenOffice.org ...................................................... 20

4.3 MS Office proti OpenOffice.org ........................................................... 204.3.1 MS Word in OpenOffice.org Writer........................................... 214.3.2 MS Excel in OpenOffice.org Calc............................................. 214.3.3 MS PowerPoint in OpenOffice.org Impress.............................. 21

5 ANALIZA ANKETE ................................................................................. 225.1 Splošni del ...................................................................................... 225.2 Mnenjski del ................................................................................... 28

6 ZAKLJUČEK ............................................................................................ 357 LITERATURA IN VIRI ... ............................................................................ 37

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Saša Tunič: Primerjalna analiza pisarniških paketov Microsoft Office in OpenOffice stran 1

1 UVOD

1.1 OPIS PROBLEMA

Pisarniške zbirke, še posebej Microsoft Office, so in bodo tudi v prihodnje predmetpolemik v najrazličnejših smereh. Najbrž zato, ker so za večino uporabnikov enopoglavitnih, če že ne poglavitno orodje za delo z informacijami. Zanimivo je, da smodo teh orodij pogosto precej kritični. Toda ne zato, ker bi bila slabo napisana,temveč zato, ker jih intenzivno uporabljamo in iz svojega dela črpamo izkušnje inmnenja. Prepričana sem, da za večino drugih programov to ne velja - preprostozato, ker jih premalo uporabljamo in poznamo, da bi imeli opredeljeno mnenje.

Posebno poglavje ima primerjava med paketoma Microsoft Office (MS) inodprtokodnim OpenOffice.org. Prvi je patriarh, med nami že skoraj dvajset let, drugije razmeroma nov posnemovalec. Posnemovalec zato, ker v primerjavi z vzornikomprinaša le redke inovacije in izboljšave. Je pa cenejši oziroma brezplačen, vsaj kogovorimo o ceni same licence. Toda če je pri rabi doma to pogosto poglavitnidejavnik, pri poslovni rabi sama licenca predstavlja le manjši delež celotnih stroškovlastništva. Stroški, povezani s podporo in vzdrževanjem, znatno presegajo cenoprograma, če smo le pošteni in upoštevamo vse stroške. Za podjetja, ki so vpreteklih letih veliko vlagala v poznavanje Microsoftovih izdelkov, je zato prehod nanekaj drugačnega, pa čeprav podobnega, drag korak, zlasti iz tega razloga. Če obtem upoštevamo zaplete, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkljive združljivosti zapisovpisarniških zbirk, je za podjetja neupoštevanje teh dejavnikov lahko zelo velikotveganje.

Poglejmo si naslednji primer. Imamo nekaj tisoč državnih uradnikov, ki za svoje delopotrebujejo računalnik, operacijski sistem in pisarniško programsko opremo. Nakupprvega je preprost, država izpelje javni razpis in kupi računalnike, vendar se zapletepri programski opremi, saj nas je večina vajena uporabljati najbolj razširjenoperacijski sistem in najbolj razširjene programe za urejanje besedil, pošte,preglednic in drugega - vsem znani paket Microsoft Office. A slednje stane, državatrenutno na leto v povprečju za to odšteje dobra dva milijona evrov. Druga možnostje tako imenovano prosto programje, ki je danes na voljo v povsem primerljivihrazličicah in, kar je najpomembneje, zanj ni treba plačati niti evra. Evropska unija sije že v akcijskem načrtu leta 2000 začrtala odprtokodno usmeritev. Sliši se lepo,vendar gre le še za enega od številnih lepo zvenečih, a pomensko slaboopredeljenih političnih bonbonov. Kot poglavitni razlog za tako usmeritev jenavezanost na enega samega izdelovalca programske opreme največja ovira zapreobrazbo v sodobno informacijsko družbo, kot si svojo prihodnost predstavljaunija. Kaj pa Slovenija, njen mali delček?

Leta 2002 je zasebno podjetje IPMIT po naročilu vlade izdelalo študijo, ki naj biocenila smotrnost prehoda s pisarniške zbirke Microsoft Office na brezplačneprograme v letih 2003 – 2005. Za brezplačno možnost so izbrali že uveljavljen paketOpenOffice.org (OO), ki ga mnogi že uporabljajo in je na voljo tudi v slovenskemjeziku in s slovenskim črkovalnikom. Tisti, ki ste ga že kdaj namestili, pa veste, davsaj pri osnovnih pisarniških opravilih ni bistvene razlike. Navaditi se je treba na



nekatere nove ikone, drugačen zunanji videz programa in bližnjice, to pa je tudi vse.Če posplošimo, ikona diskete, s katero dokument shranimo, je v OO drugačna, atudi Microsoft je ob prehodu na novo različico Offica ikone in zunanji videzprogramov že večkrat spremenil. O tem lepo govori izkušnja uradnika spravosodnega ministrstva, ki je za šesterico svojih podrejenih že pred leti dobildovoljenje za namestitev OpenOffica.org. Pri namestitvi je sicer začasno zamenjalikone osnovnih pisarniških programov z Microsoftovimi (to v resnici ni legalno) in nele, da težav ni bilo - delavci prehoda sploh niso opazili.

1.2 CILJI DIPLOMSKE NALOGE

Glavni namen diplomske naloge je primerjava obeh pisarniških paketov, hkrati panjuna podrobna opredelitev.

Cilji: predstavitev pisarniških paketov MS Office in OpenOffice.org primerjava obeh paketov uporaba obeh paketov stroški/koristi

1.3 METODE DELA

Pri izdelavi diplomske naloge je uporabljena deskriptivna metoda s študijem domačein tuje literature. Zbiranje podatkov in informacij je pridobljeno s pomočjo interneta inčlankov, objavljenih v računalniških revijah.

Anketna raziskava glede uporabe pisarniških paketov Microsoft Office inOpenOffice.org pa je opravljena na podlagi rešenih anket v podjetjih Studio Severs.p. in Evolucio d.o.o., nekaj pa je bilo razdeljenih med izredne študente Fakulteteza organizacijske vede.



2 OPENOFFICE.ORG

OpenOffice.org je odprtokodni projekt z namenom ustvariti vodilni mednarodnipisarniški paket, ki bo tekel na vseh glavnih platformah in bo zagotavljal dostop dovseh funkcionalnosti in podatkov preko oblike datotek XML in odprtih programskihvmesnikov.

OpenOffice.org je tudi izdelek, ki se razvija v okviru tega projekta. To je pisarniškipaket, prosto dostopen (in brezplačen) vsakomur. Glede na zmožnosti je primerljiv zdobro znanimi, ne – prostimi pisarniškimi paketi. Obsega naslednje programe(module):

Writer – urejevalnik besedil Calc – urejevalnik preglednic Draw – program za risanje vektorskih slik Impress – urejevalnik predstavitev Math – urejevalnik formul Base – modul zbirke podatkov

OpenOffice.org je po zmožnostih alternativa znanim, neprostim pisarniškimpaketom, kot je MS Office. Brez težav lahko odprete dokumente iz MS Office (Word,Excel, Powerpoint), jih urejate in shranite v obliko zapisa Openoffice.org ali v izvirnoobliko. Ena od prednosti OpenOffice.org je, da ga lahko poganjamo na različnihplatformah: GNU/Linux, Microsoft Windows, Solaris in Mac OS X. Zato bi pričakovalivelike razlike v hitrosti delovanja glede na druge pakete, ki ne podpirajo vsehnaštetih platform. Vendar pa je razlika zanemarljiva. Največ kritik je bilo glededolgega časa, ki je potreben, da se program zažene. V različici OpenOffice.org 1.1beta se je ta čas občutno zmanjšal. OpenOffice.org od različice 2.0 naprej uporabljas standardom ISO potrjen zapis OpenDokument.

Različica 2.0 ponuja kar nekaj novosti:

Je prvi pisarniški paket, ki uporablja nov zapis OASIS OpenDocumentmednarodni standard bodočnosti za pisarniške dokumente (ISO/IEC 26300)

Enostavnejša namestitev s povsem novim videzom in občutkom, usklajenim zvašim računalnikom

Bolj intuitivna, enostavna uporaba kot kdaj koli, z mnogimi novimi možnostmiuporabe

Vključuje novo pomembno komponento Base – za uporabo enostaven upraviteljzbirk podatkov z vgrajeno zbirko podatkov

Boljša in obsežnejša združljivost z drugimi pisarniškimi paketi – zdaj razumecelo najbolj mračne in redko uporabljene možnosti največjih tekmecev

Toda licenca ostaja še vedno enaka: paket OpenOffice.org različice 2.0 lahkoprenesete povsem brezplačno, ga uporabite za kateri koli namen – zasebni,izobraževalni, vladni ali javno – upravni, komercialni – in brez omejitev razširjatekopije naprej družinskim članom, prijateljem, študentom, zaposlenim itd.

Novosti različice OpenOffice.org 3.0:



1. OpenOffice.org je končno popolnoma prilagojen Mac OS X okolju tako, da za tone bo več potreboval posebnih X11 knjižnic, pač pa se bo obnašal kot vsakadruga Aqua aplikacija

2. Ena najbolj pričakovanih novosti je podpora dokumentom napisanih v MicrosoftOffice 2007, torej odpiranje dokumentov s končnicami pptx, docx, xlsx

3. Program OpenOffice Calc po novem omogoča deljenje preglednice med večjimiuporabniki. Na ta način bo lahko več uporabnikov naenkrat dodajalo podatke,lastnik preglednice pa bo z nekaj kliki te spremembe tudi potrdil. Calc vključujetudi novo komponento "Solver", ki omogoča reševanje optimizacijskih težav, prikaterih je vrednost določene celice v preglednici preračunana glede na podatkeiz druge celice. Povečana bo tudi omejitev iz 256 na kar 1024 stolpcev napreglednico

4. OpenOffice Writer omogoča prikazovanje več hkrati prikazanih strani. To boomogočalo lažji pregled postavitve strani v celotnem dokumentu. Funkcija jezelo dobrodošla uporabnikom z velikimi zasloni in tistim, ki imajo priključen večkot en zaslon

5. Writer pa je doživel tudi spremembo pri dodajanju sprotnih opomb oziromazapiskov, ki so bili doslej prikazani samo kot majhni rumeni kvadratki, kar pa nibilo najbolj uporabniku prijazno. Nove večje opombe so za večjo čitljivostprikazane skrajno desno. Opombe večjih uporabnikov so, s pripisom datuma inure urejanja, obarvane različno

2.1 PAKET OPENOFFICE.ORG

Kot pove že ime, je OpenOffice.org najbolj open pisarniški paket, kar jih trenutnoobstaja:

1. Brez skrbi o komercialnih licencah ali težav z ustreznostjo programske opreme2. Brez jezikovnih meja3. Na voljo za vse najbolj razširjene računalniške platforme

OpenOffice.org je sinonim za kvaliteto:

1. Korenine OpenOffice.org segajo dvajset let nazaj, kar ustvarja veliko bogastvoizkušenj

2. Sto tisoče uporabnikov je sodelovalo v preizkušanju različice 2.0 beta3. S povsem odprtim procesom razvoja OpenOffice.org nič ne skriva – izdelek

temelji ali propade na svojem slovesu

OpenOffice.org je prijazen:

1. Programska oprema je po videzu in občutku znana in je nemudoma uporabnaza vsakogar, ki je že uporabljal podobne izdelke

2. Prestop na OpenOffice.org je enostaven – paket prebere datoteke vseh ključnihtekmecev

3. OpenOffice.org podpira svetovna skupnost prijaznih prostovoljcev, ki so izjemnoveseli, če lahko ponudijo pomoč začetnikom in naprednim uporabnikom

2.2 PROGRAMI ZBIRKE OPENOFFICE.ORG



WRITER ima vse, kar lahko pričakujemo od sodobnega, popolnoma opremljenegaurejevalnika besedil ali programa za namizno založništvo. Dovolj enostaven je zahitre zapiske in dovolj močan za ustvarjanje celih knjig s kazali vsebin, pojmov,diagrami itd. Čarovniki odstranijo nadležnost iz izdelave običajnih dokumentov, kotso pisma, faksi, dnevni redi, zapiski, kot tudi izvedbe bolj zapletenih opravil, kot jespajanje dokumentov. Seveda imamo vso svobodo ustvarjanja lastnih predlog. Slogiin oblikovanje postavljajo moč slogovnih datotek v roke običajnega uporabnika.Tipkarske napake ujamemo sproti s slovarjem Samopopravkov, ki lahko preverjačrkovanje, medtem ko tipkamo. Napor pri tipkanju zmanjšamo z dopolnjevanjembesed, ki predlaga pogoste besede in fraze, tako da dokonča natipkano.Samooblikovanje poskrbi za oblikovanje že med samim tipkanjem, tako da se lahkov miru posvetimo sporočilnosti svojega pisanja. Okviri z besedilom in povezave namdajejo potrebna orodja, da se spopadete z opravili namiznega založništva za svojebiltene, letake itn., da bodo ti postavljeni natanko tako, kot to želimo sami.

Uporabnost svojih obsežnejših, zapletenejših dokumentov povečamo z ustvarjanjemkazala vsebine ali kazala pojmov, bibliografskimi sklici, ilustracijami, tabelami indrugimi predmeti. Pošiljanje dokumentov po elektronski pošti – WRITER ponujaneposredno povezavo s programom za e-pošto. Svoje dokumente naredimo prostodosegljive z izvozom v obliki HTML na splet, ali jih objavimo v zapisu PortableDocument Format (.pdf), s čimer si zagotovimo, da bo tisto, kar napišemo, tudi to,kar vidi bralec. Dokumente shranimo v zapisu OpenDocument, novemumednarodnemu standardu za pisarniške dokumente. Ta zapis, zasnovan na XML,pomeni, da nismo omejeni zgolj na WRITER. Svoje dokumente lahko uporabljamo zvso programsko opremo, ki podpira standard OpenDocument. WRITER lahkoseveda bere vse stare dokumente v zapisu Microsoft Word, kot tudi shrani našedelo v zapisu Microsoft Word, če jih želimo poslati ljudem, ki so še vedno vpeti vizdelke podjetja Microsoft.

Slika 1: OpenOffice.org Writer – urejevalnik besedila(Vir: Cobiss, 2002)

CALC uporabimo za urejanje vseh vrst podatkov. Ta nadvse uporabna preglednicavsebuje vsa orodja, ki jih potrebujemo za izračun, analizo, povzetek in predstavitev



svojih podatkov v numeričnih poročilih ali poživljajočih grafikonih. Slednje lahkopozneje uporabimo v programu Writer ali Impress. Nenazadnje pa Calc ponujamožnost povezave na kako drugo zbirko podatkov, kot je npr. MySQL, ki prav takokot OpenOffice.org temelji na odprti kodi. Popolnoma vgrajeni sistem pomoči naredivnos kompleksnih formul povsem lahek. Zunanje podatke lahko vključimo z uporaboDataPilota, jih razvrstimo, filtriramo, izdelamo vmesne vsote in statistične analize.Predogled uporabimo za izbor iz trinajstih kategorij grafikonov 2-D in 3-D, vključno sčrtnimi, ploščinskimi, stolpčnimi, tortnimi, XY, borznimi in mrežnimi, vsaka z večrazličicami.

Slika 2: OpenOffice.org Calc – urejevalnik preglednic(Vir: Cobiss, 2002)

IMPRESS je orodje, namenjeno izdelavi računalniško vodenih predstavitev.Omogoča pa tudi izdelavo papirnatega gradiva, ki je dobrodošlo ob vsaki obširnejšipredstavitvi. V predstavitev je mogoče vključiti slike, grafe in druge predmete, karizboljša prikaz snovi. Predstavitev je sestavljena iz diapozitivov, na katerih so lahkorazlični predmeti, ki vsebujejo besedilo, slike, grafikone, in še mnoge druge vsebine.



Slika 3: OpenOffice.org Impress – urejevalnik predstavitev(Vir: Cobiss, 2002)

DRAW je program za risanje vektorskih slik. Izdela vse od enostavnega diagramado dinamičnih ilustracij 3D in posebnih učinkov. V opisih lahko z dobrimi skicami innačrti bolje predstavimo vsebino, logotip podjetja pripomore k prepoznavnostidopisov in predstavitvenega gradiva, lepa risbica poživi čestitko. Vsekakor pa morabiti risba narejena pravilno. Kockaste povečave slike, ki se je v izvirniku ponašala sčudovitimi prelivi in z mehkimi potezami čopiča, pokvarijo vsako publikacijo,preprosta grafika iz črt in ploskev pa lahko odlično poživi predstavitev. Draw je večkot le risarski program in se uporablja kot gradnik za risanje v celotnem paketuOpenOffice.org, še posebej pa se ujema s programom Impress.

Slika 4: OpenOffice.org Draw – program za risanje vektorskih slik(Vir: Cobiss, 2002)

BASE, novinec v zbirki različice 2, omogoča neposredno in prijazno delo s podatkiiz zbirk podatkov znotraj OpenOffice.org. Z BASE lahko ustvarimo nove tabele zapodatke – in jih tudi spreminjamo, ko je to potrebno, vzdržujemo indekse tabel zahitrejši dostop do podatkov, ogledujemo tabelo v urejevalni mreži in dodajamo,spreminjamo in brišemo zapise, uporabimo Čarovnika za poročila za izdelavoprepričljivih poročil iz svojih podatkov, uporabimo Čarovnika za poročila za izdelavo'takojšnjih' aplikacij zbirke podatkov. Lahko tudi izvajamo enostavna (eno stolpčna)ali napredna (več stolpčna) razvrščanja, ogledujemo podmnožice svojih podatkov zenostavnimi (z enim klikom) ali naprednimi (logično povpraševanje) filtri, ustvarimonapredna povpraševanja za prikaz podatkov na nov način, vključno s povzetki in več– tabelaričnimi pogledi, izdelamo poročila iz široke palete možnih zapisov z uporaboČarovnika za poročila.

Program vključuje polno različico pogona zbirk podatkov HSQL, ki shranjuje podatkev datotekah XML. Za bolj napredne zahteve ima BASE vgrajeno podporo za številnepriljubljene zbirke podatkov (Adabas D, ADO, Microsoft Access, MySQL) ali vsakozbirko podatkov prek standardiziranih gonilnikov ODBC in JDBC. Podpira tudi vsakz LDAP skladen adresar, kot tudi najbolj razširjene zapise, kot so Microsoft Outlook,Microsoft Windows in Mozilla.



Slika 5: OpenOffice.org Base – modul zbirke podatkov(Vir: Cobiss, 2002)

MATH je komponenta OpenOffice.org za matematične enačbe. Najpogosteje jeuporabljena kot urejevalnik enačb za dokumente z besedilom, lahko pa jouporabimo tudi z drugimi vrstami dokumentov ali celo samostojno. Če jouporabljamo v programu WRITER, je enačba obravnavana kot predmet dokumentaz besedilom. Z uporabo MATH lahko formulo vnesemo na tri različne načine:

Vnesemo označbe v urejevalnik enačb Desno – kliknemo urejevalnik enačb in izberemo simbol iz pojavnega menija ali Izberemo simbol iz orodnega polja Izbira

Slika 6: OpenOffice.org Math – urejevalnik formul(Vir: Cobiss, 2002)



2.3 NASTANEK

Podjetje Sun Microsystems je leta 2000 skupnosti odprte kode podarilo izvorno kodopaketa StarOffice, izdelek nemškega podjetja StarDivision, ki ga je leta 1999 kupilSun Microsystems. Tako je nastal projekt z imenom Openoffice. org pod vodstvomposameznikov, ki skrbijo za razvoj kode novih različic programa. Na isti koditemeljijo tudi vse nadaljnje različice programa StarOffice, od različice 6 naprej.StarOffice ima tako enak videz in je enako uporaben, dodane so le nekateresestavine, ki niso last podjetja Sun Microsystems: dodatne pisave (predvsemazijske), galerija slik (Clip Art), zbirka podatkov Adabas in nekateri filtri(WordPerfect). Za StarOffice nudijo tudi pomoč ob uvajanju, izobraževanje intehnično podporo. Ker pa vse to tudi stane, StarOffice od različice 6.0 dalje ni večbrezplačen.

Nasprotno pa bo OpenOffice.org ostal brezplačen, ker mu to zagotavlja že licenca,pod katero se program razširja. Paket uporablja dvojno licenciranje: LGPL (LesserGeneral Public License) in SISSL (Sun Industry Standards Source License), karzagotavlja prosto dostopno kodo programov in hkrati ohranjanje združljivosti. Topomeni, da lahko vsakdo vzame izvorno kodo, jo prouči, spremeni, naredi svojorazličico programa, le pod istim imenom je ne sme razširjati.

Tako vsakdo lahko sodeluje pri razvijanju novih različic, popravljanju napak itd.Paket lahko namestimo v poljubno število računalnikov. Velika prednost odprte kodepa se je pokazala s prevajanjem paketa. Do januarja 2003 je bil program prevedenže v več kot 30 jezikov, med njimi tudi v slovenščino.

2.4 OBLIKA ZAPISA DATOTEK IN DRUGE IZBOLJŠAVE

Ena od zelo pričakovanih lastnosti nove različice OpenOffice.org je tudishranjevanje v obliko PDF, ki je najpogostejši način zapisa na spletnih straneh.Poleg izvoza v obliko PDF je na voljo tudi praktična možnost pošiljanja dokumentapo elektronski pošti kot priponke v obliki PDF. Tako dokumenta ni treba najprejizvoziti v obliko zapisa PDF in pozneje priložiti kot priponko v elektronskemsporočilu, ampak to naredimo v enem koraku. Poleg tega lahko dokumenteshranimo v oblike DocBook, čisti XML (Flat XML), XHTML, Macromedia Flash(SWF), v obliko za prenosne naprave, kot so AportisDoc (Palm), Pocket Word inPocket Excel.

Omogočena je nadgradnja nameščene različice. Do sedaj je bilo treba starorazličico najprej odstraniti in namestiti novo v posebno mapo. Izboljšana je podporapri uvažanju v Wordu narejenih dokumentov, ki vsebujejo obrazce. Nova možnost jesnemanje makrov. V prejšnji različici je bila napaka pri definiciji slovenskega zapisadatuma, ki je upošteval ameriški način zapisa (mm/dd/yyyy), namesto evropskegaoziroma nemškega (dd.mm.yyyy).

2.5 FORMATI DATOTEK IN PRENOS PODATKOV IZ MS OFFICE

Izmenjava podatkov in datotek je z razmahom interneta postala vsakodnevna nuja.OpenOffice.org je za izmenjave podatkov dobro pripravljen, saj shranjuje datoteke v



formatu XML, ki je postal nekakšen standard elektronskega poslovanja. Tozagotavlja, da bodo datoteke OpenOffice.org znali prebrati tudi drugi programi in daso primerne za nadaljnjo obdelavo. Zaradi razširjenosti pisarniškega paketaMicrosoft Office smo nekako privzeli, da so tudi njegovi formati datotek (.doc, .xls ali.ppt) nekakšen standard. Čeprav niso standard, pa OpenOffice.org podpira branje inpisanje v omenjenih formatih. Postopki prenosa sicer niso idealni, a za večinouporabnikov popolnoma transparentni. Vsebina datotek je vedno pravilnoprenesena, možne so manjše napake pri oblikovanju. Nekoliko več težav se pojavipri izvozu, preglavice pa povzročajo na primer objekti OLE, ki jih v OpenOffice.org niveč mogoče urejati, ali pa nekatere posebnosti. Paket podpira tudi kodne tabeleUTF, ki predstavljajo standard prihodnosti in napovedujejo svetlo prihodnost tudinarodom, ki radi pišejo strešice in druge znake nad ali pod svoje črke.

2.6 SLOVENIZACIJA

Uporabniki slovenskih različic Microsoftove programske opreme se bodo počutilidomače, saj so prevodi natančni, pravilni, besednjak je usklajen s slovenskimirazličicami MS Windows ali MS Office. Opazno pa je, da je aktualna verzija še vdelu, saj je opaziti še nekatere nedoslednosti oziroma različne prevode enakihpostopkov. Zelo dobrodošel je slovenski črkovalnik z deliteljem besed, ki je postalobvezna oprema resnih pisarniških paketov.

Slovenski prevod OpenOffice.org je delo Društva LUGOS in družbe Agenda OpenSystems, kjer lahko najdete tudi vedno sveže slovenske različice in nekateredodatke in nasvete za uporabo. Na spletnih straneh družbe Agenda Open Systemsboste našli tudi nekaj primerov uporabe v poslovnih okoljih in ponudbo uporabniškepodpore, ki je vsaj za poslovne uporabnike precej pomembna.

2.7 SKLEP

OpenOffice.org je popoln pisarniški paket, ki je po obsegu funkcij in moči popolnomaenakovreden komercialnemu tekmecu Microsoft Office. Dobro združljiv z njegovimidatotečnimi formati ga na nekaterih področjih celo prekaša. Writer, Calc, Draw inImpress so druščina, ki lahko zadovolji vse potrebe, tudi zahtevnega uporabnika. Čeupoštevamo še dejstvo, da so programi na voljo v slovenskem jeziku, je ponudba šetoliko bolj zanimiva. Ena največjih prednosti OpenOffice.org pa je cena, program jenamreč zastonj in ga lahko neomejeno uporabljamo. Posebej zanimiv je formatzapisa podatkov, ki sicer uporablja svoje končnice datotek za vsak program, vendargre za stisnjene (ZIP) datoteke v formatu XML. Razpakiramo jih lahko z vsakimprogramom za stiskanje, kar omogoča enostavno nadaljnjo uporabo, tudi vavtomatskih obdelavah.



3 MICROSOFT OFFICE

Microsoft Office je zbirka pisarniških programov, s katerimi lahko napišete pismoposlovnemu partnerju, pripravite navodila za uporabo izdelka, izračunate dobiček poposameznih oddelkih, narišete grafikon, na katerem prikažete rast prodaje, izdelateučinkovito predstavitev z diapozitivi, urejate osebne in poslovne informacije,pošiljate in prejemate elektronska sporočila in še marsikaj.

Vsak program iz zbirke Office je namenjen določeni skupini opravil. To pomeni, damorate za posamezno opravilo izbrati ustrezen program, seveda pa je vsako delosestavljeno iz številnih opravil, zato za uspešno in učinkovito delo običajnopotrebujemo različne programe. Če na primer pripravljate poročilo, potrebujeteWord, s katerim pripravite besedilo, in Excel, s katerim izdelate grafikone. Sprogramom PowerPoint lahko izdelate predstavitev poročila za svoje nadrejene. ZOutlookom pa lahko poročilo po elektronski pošti pošljete sodelavcem. Paketobsega kar nekaj programov, omenjeni bodo samo najpomembnejši:

Microsoft Word Microsoft Excel Microsoft PowerPoint Microsoft Access Microsoft Outlook

Programi zbirke Office so si med seboj zelo podobni. Vsi vsebujejo podobne menijes podobnim razporedom ukazov, podobna ali celo popolnoma enaka so tudipogovorna okna, orodne vrstice in drugi elementi. Prav tako so si podobna tudiposamezna opravila. Tako dokument shranite v vseh programih na enak način. Kospoznate en program in se naučite delati z njim, lahko brez težav delate tudi z vsemidrugimi. Pridobljeno znanje lahko uporabite tudi pri delu z mnogimi drugimiprogrami, narejenimi za okolje Windows.

Omeniti je treba tudi veliko prilagodljivost vseh programov. Medtem ko delate, sedelovno okolje prilagaja samodejno. Tako so v menijih prikazani samo najpogostejeuporabljeni ukazi, vse ukaze pa lahko vidite le, če to želite. Poleg tega lahko vseprograme iz zbirke prilagodite svojemu okusu.

Prednosti:

Preprosto iskanje in uporaba želenih funkcij Iskanje in upravljanje e – pošte ter dodeljevanje pomembnosti e – pošti Učinkovitejše upravljanje časa in opravil Zmogljivost programov Povezava z okoljem SharePoint Ustvarjanje strokovnih trženjskih gradiv in kampanj v podjetju Shranjevanje in pošiljanje datoteke v obliki zapisa PDF Enostaven uporabniški vmesnik Ustvarjanje dokumentov in predstavitev strokovnejšega videza v krajšem času Analiziranje podatkov za sprejemanje boljših odločitev



Prvo različico pisarniške zbirke Office, ki je vsebovala urejevalnik Word, program zadelo s preglednicami Excel in predstavitveni program PowerPoint, je Microsoft izdalže davnega leta 1989. Najprej za računalnike Macintosh, leto dni zatem pa tudi zalasten operacijski sistem Windows. Na začetku je šlo za popolnoma ločene izdelke,ki so jih združili le marketinško in pospešili njihovo prodajo. Z leti so se programimed seboj bolje povezali, sama zbirka je narasla, pojavil se je osebni informacijskipriročnik, najprej Schedule, pozneje Outlook, pojavile pa so se tudi njene različice,recimo Pro, ki je vsebovala tudi zbirko podatkov Access. Mimogrede, dolgoletnirazvoj zadnje izdaje zbirke je Microsoft opravičeval s povezovanjem programov innjihovim združevanjem v en sam paket. To mu je deloma uspelo, zanesljivo pa je zmnožico različic ustvaril veliko zmedo med uporabniki. Office 2007 je namreč navoljo kar v osmih različicah, ki vsebujejo različne programe in ponujajo različnestrežniške storitve. Od najmanj do najbolj zmogljive so to: Basic, Home and Student,Standard, Small Business, Professional, Professional Plus, Enterprise in Ultimate.

3.1 PAKET MICROSOFT OFFICE

Prenatrpana namizja, večkratna opravila in sporne zahteve otežujejo učinkovitejšedelo. Sistem Microsoft Office 2007 ponuja izboljšane delovne prostore in vrstoinovativnih funkcij, ki pomagajo izboljšati osebno produktivnost. V teh funkcijah jevključeno naslednje:

Izboljšan uporabniški vmesnik pospeši opravila s funkcijami, npr. ukazni zavihki,organizirani glede na določena dogajanja ali predmete, orodna vrstica za hiterdostop, s katero lahko z enim klikom dostopamo do ukazov iz katerega kolimesta v sistemu Office 2007, in nova funkcija za predogled v živo, s katero silahko ogledate videz spremembe v oblikovanju ali urejanju, še preden jodejansko uporabite

Z bogato zbirko grafike in ustvarjalnih učinkov v programu SmartArt Graphicslahko hitreje in lažje ustvarite zmogljive in profesionalne dokumente. Nadzornikdokumentov vam v programih Microsoft Office Word 2007, Office Excel 2007 inOffice PowerPoint 2007 pomaga najti in odstraniti neželene komentarje, osebnoprepoznavne informacije, skrito besedilo ali druge informacije v dokumentu

V Office Outlooku 2007 boste učinkoviteje razvrščali čas in opravila glede naprioriteto. V novi vrstici z zadolžitvami se ustvari pogled vsakodnevnih prednosti,vključno z e-poštnimi sporočili, ki so označena za nadaljnje delo, prihajajočimisestanki, opravili iz programov Office OneNote 2007, Office Project 2007 inspletnih mest Windows SharePoint Services

Hitro najdete informacije z neposrednim iskanjem, s katerim lahko iščete poključnih besedah v programu Outlook 2007, vključno s prilogami. Poizvedujetelahko tudi za merili, kot so datum, od, barvne zvrsti, pomembnost pošte in drugo.Optično prepoznavanje znakov v programu OneNote 2007 vam omogočaiskanje po ročno napisanih zapiskih, besedilu v slikah ali po govorjenih besedahv zvočnih in videoposnetkih

3.1.1 RAZLIČICE

Pod Windows 3.0/3.1 spadata:1993 - Microsoft Office 4.01994 - Microsoft Office 4.2



Pod Windows na 32-bitni platformi spadajo:1995 - Microsoft Office 951997 - Microsoft Office 971999 - Microsoft Office 20002002 - Microsoft Office XP (2002)2003 - Microsoft Office 20032007 - Microsoft Office 2007

3.2 PROGRAMI ZBIRKE MS OFFICE

WORD je urejevalnik besedil. Z njim hitro in preprosto naredite najrazličnejše pisneizdelke, od enostavnih, kot so pisma, zapiski, faksi ipd., do najzahtevnejših, kot soknjige, brošure in časopisi. Pisanje in urejanje besedila sta v Wordu preprostiopravili, ki jih uporabniku olajšajo številna priročna orodja in bližnjice. Omenimo lesamodejno popravljanje najpogostejših napak pri pisanju, preverjanje pravopisa invgrajen slovar sopomenk. Pri oblikovanju besedila se Word izkaže s številnimiučinki, ki jih običajno najdemo v programih za namizno založništvo. Besedilo lahkopopestrimo s sličicami, grafikoni ali enačbami. Dokument lahko shranimo tudi kotspletno stran in ga objavimo v internetu ali intranetu.

Slika 7: Microsoft Office Word – urejevalnik besedila(Vir: EnaA.com, 2008)

EXCEL je program za delo z elektronskimi preglednicami. Namenjen je urejanjunajrazličnejših poslovnih podatkov, na primer o prodaji, inventarju, naročilih inpodobno. Podatke vnašate in urejate na delovnih listih, ki so razdeljeni na vrstice instolpce. Vnesene podatke lahko obdelujete oziroma preračunavate na najrazličnejšenačine. Če jih želite samo sešteti, zadošča nekaj klikov z miško, če pa želiteizračunati kaj zahtevnejšega, je na voljo več sto funkcij, med katerimi najdemomatematične, statistične, finančne in številne druge. Seveda ne smemo pozabiti naprikaz podatkov z grafikoni, v čemer je Excel izvrsten. Izbirate lahko med številnimivrstami grafikonov, poleg tega pa lahko vsakega povsem prilagodite lastnim željam,saj lahko oblikujete prav vse elemente grafikona.



Slika 8: Microsoft Office Excel – urejevalnik preglednic(Vir: MS Office 2007, Katherine Murray, 2006)

POWERPOINT je program za izdelavo elektronskih predstavitev, ki jih predvajatebodisi na računalniškem zaslonu ali projektorju, lahko pa si naredite prosojnice alidiapozitive. Omogoča izdelavo predstavitve novega izdelka ali storitve, noveposlovne strategije, zamisli, projekta, seminarske naloge oziroma vsega, kar moratepredstaviti drugim. Izbirate lahko med številnimi že oblikovanimi predstavitvami,primernimi za različne priložnosti, oblikovanje lahko prepustite čarovniku ali pa se znjim od začetka do konca pozabavate sami. S PowerPointom lahko izdelate vse, karje potrebno za učinkovito poslovno ali katerokoli drugo predstavitev, torej diapozitiveali prosojnice ter predloge za govornika in občinstvo.

Slika 9: Microsoft Office PowerPoint – urejevalnik predstavitev(Vir: MS Office 2007)



ACCESS je program za upravljanje relacijskih zbirk podatkov. Preproste in manjšezbirke podatkov lahko urejate tudi v Excelu, Access pa je namenjen shranjevanju inupravljanju zelo velikih količin poslovnih informacij. Accessova zbirka lahko vsebujevse vrste podatkov, na primer o izdelkih, inventarju, naročilih ali poslovnih partnerjih.Program ima posebna orodja s katerimi vnašate podatke, iščete zapise, oblikujete intiskate poročila in grafikone ter počnete vse, kar se z zbirkami podatkov da početi.Access podpira večino najbolj priljubljenih zapisov za zbirke podatkov, na primerParadox, dBase, Oracle in SQL Server.

Slika 10: Microsoft Office Access – urejevalnik zbirk podatkov(Vir: MS Office Online, 2008)

OUTLOOK je program za upravljanje osebnih informacij in delo z elektronsko pošto.Omogoča pošiljanje in prejemanje elektronskih sporočil, rabo koledarja zarazporejanje časa in načrtovanje srečanj s sodelavci, sledenje osebnim in poslovnimstikom, urejanje osebnega in poslovnega seznama opravil ter vodenje osebnegadnevnika, kamor shranjujete različne informacije. Uporabnik ima na voljo tudibeležko za kratke opombe in zamisli ter še nekaj podobnih orodij za različnavsakdanja opravila. Outlook podpira delo v omrežju, kar olajša načrtovanje srečanj ssodelavci, saj lahko preprosto poiščete termin, ki ustreza vsem povabljenim.



Slika 11: Microsoft Office Outlook – prejemnik e-pošte(Vir: MS Office Online, 2008)

3.3 NOVOSTI V PROGRAMIH MS OFFICE 2007

Microsoft Office 2007 je nov pisarniški paket podjetja Microsoft. Zbirka je preprostaza uporabo in ima vključena nova orodja, s katerimi boste prihranili čas, ostaliorganizirani in strankam zagotovili boljše storitve. Z zbirko lahko na enem mestuupravljate podatke o vseh strankah in možnih kupcih ter hitro ustvarite dinamičnedokumente, preglednice in predstavitve. Prav tako lahko z njo preprosto ustvaritestrokovna tržna gradiva za tiskanje, pošiljanje po e-pošti in objavljanje v spletu ter vpodjetju sestavite učinkovite tržne kampanje. Učinkoviteje lahko upravljate koledar,opravila in e-pošto ter s filtrom odstranite neželena e-poštna sporočila, da zaščititein zavarujete računalnik. Prav tako pa boste porabili manj časa za učenje uporabenovih funkcij z izboljšanimi meniji, ki samodejno prikažejo prava orodja.

Nova orodja omogočajo hitrejše delo in ustvarjanje bolj strokovnih dokumentov,preglednic in predstavitev. Z zbirko Office 2007 lahko hitro dokončate vsakdanjaopravila. Novi meniji in orodne vrstice, ki temeljijo na opravilih, samodejno prikažejoukaze in možnosti, ki jih lahko uporabite, in tako olajšajo in pospešijo iskanje želenihfunkcij programov. Z novo funkcijo »Predogled v živo« si lahko preprosto ogledatespremembe, še preden jih dejansko uporabite.



Tabela 1: Splošne izboljšave MS Office 2007(Vir: Peter Kobe, Kompas XNet, 2008)

3.4 PAKET POPRAVKOV ZA MS OFFICE

Microsoft je objavil, da bodo v začetku leta 2009, med februarjem in aprilom, objavilidrugi komplet popravkov za svoje glavne uporabniške programe - Office 2007 inWindows Visto. Že pred časom so objavili, da bodo v Office vgradili podporo zapisaOpen Document Format (ODF), XML Paper Specification (XPS) in PortableDocument Format (PDF). Novost pa je objava informacij o izboljšavah na področjuzanesljivosti delovanja koledarjev v Outlooku, hitrosti delovanja Outlooka, načinuuporabe grafikonov v PowerPointu, Excelu in Wordu. Izboljšali naj bi tudi podporo zarazlične algoritme šifriranja dokumentov, ki so podprti v operacijskem sistemu.Prenovo načrtujejo tudi za strežniške izdelke SharePoint in Project Server, dodali panaj bi tudi nekaj novih funkcionalnosti.

Glede novosti v drugem servisnem paketu za operacijski sistem Windows Vista jedorečeno, da bodo vključeni vsi popravki, ki so nastali od objave paketa ServicePack 1. Neuradno se omenja podporo za nosilce Blu-ray, vmesnik Bluetooth 2.1,vključili pa bodo tudi nov iskalnik Windows Search 4.0. Poenostavljen bomehanizem za priključitev na omrežja Wi-Fi, prenovili bodo orodje WindowsConnect Now. V načrtih je tudi boljši mehanizem za sinhronizacijo podatkov, ko sosistemi v različnih časovnih conah.

Program Izboljšava

WordBoljša primerjava med dokumenti in osnova za ponovno uporaboobstoječih informacij v različne namene, profesionalni zgled

ExcelNovo pogojno oblikovanje, lažja uporaba vrtilnih tabel in nova orodjaza grafikone

PowerPoint Nov način risanja diagramov, nove grafike

Outlook Upravljanje z opravili, integracija opravil in koledarja

AccessNov izgled, načrtovanje poročil – uporabniški vmesnik omogoča, dauporabnik med delom vidi, kakšen bo končni dokument, aplikacijskaorodja



4 SWOT ANALIZA MS OFFICE IN OPENOFFICE.ORG

Tako pri uporabi MS Office, kot tudi pri OpenOffice.org se pojavljajo prednosti inslabosti. Le te so obrazložene s SWOT analizo, kjer so prednosti (Strenghts),slabosti (Weaknesses), priložnosti (Oportunities) in nevarnosti (Threats) MS Officein OpenOffice.org predstavljene v spodnjih tabelah.

4.1 MS OFFICE

PREDNOSTI SLABOSTI

- poznan med uporabniki- enostaven in prenovljen uporabniškivmesnik- povezava z okoljem SharePoint- obsežna pisarniška zbirka

- stroški podpore in vzdrževanja- visoka cena

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

- prenovljen uporabniški vmesnik- izdaja paketa MS Office 2007

- vse večja priljubljenost paketaOpenOffice.org- ni prekopa na 'klasični' uporabniškivmesnik

Tabela 2: SWOT analiza za MS Office

4.1.1 PREDNOSTI MS OFFICE

Ena izmed poglavitnih prednosti je ta, da je MS Office že vrsto let prisoten na trgu inverjetno ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat slišal za Microsoft. To je dokaj velik dejavnik,ki posameznika pritegne k nakupu pisarniškega paketa, saj mu je že beseda samanekoliko bolj znana, kot pa OpenOffice.org, katere ime se nekako še uveljavlja. MSOffice se je že doslej tesno povezoval s portalskim okoljem (SharePoint), različica2007 pa ga dviga na povsem novo raven. Končno so izpolnjeni pogoji, da sodokumenti v podjetju gradniki, povezani v orodje za pomoč pri avtomatizaciji celotnihposlovnih procesov. Uporabniški vmesnik je vse do različice MS Office 2007 zeloenostaven in preprost za uporabo. Sistem menijev je pregleden, le dostop doposameznih funkcij je nekoliko skrit v menijih programa. Z novo različico MS Officeprinaša kar nekaj sprememb, vendar so kljub popolnoma novemu izgledu in zauporabnike, navajene na star izgled, več kot dobrodošle. Microsoft je uvedel sistemtrakov (ribbon), nekakšno zbirko orodjarn, ki so na zgornjem delu zaslona inomogočajo hitro in enostavno spreminjanje lastnosti trenutno dejavnega elementa.Word, Excel in PowerPoint so najbolj uporabljeni programi Microsoftove zbirke.Odvisno od njene različice pa v paketu dobimo še cel kup dodatnih programov, takona uporabniški kot na strežniški strani.

4.1.2 SLABOSTI MS OFFICE

Stroški, povezani s podporo in vzdrževanjem, znatno presegajo ceno programa, česmo le pošteni in upoštevamo vse stroške. Za podjetja, ki so v preteklih letih velikovlagala v poznavanje Microsoftovih izdelkov, je zato prehod na nekaj drugačnega,



drag korak, zlasti iz tega razloga. Če ob tem upoštevamo zaplete, ki lahko nastanejozaradi pomanjkljive združljivosti zapisov pisarniških zbirk, je za podjetjaneupoštevanje teh dejavnikov lahko zelo veliko tveganje. Visoka cenaposameznega paketa je sigurno ena od slabost MS Office, še posebej zato, ker jenjegova konkurenca popolnoma brezplačna.

4.1.3 PRILOŽNOSTI MS OFFICE

S prihodom zbirke MS Office 2007, ki prinaša kar precej novosti, je Microsoftpostregel tudi s spremenjenim uporabniškim vmesnikom. Opustil je sistem menijevin uvedel trak. Delo s trakom je dokaj enostavno in se ga bodo hitro naučilipredvsem začetniki. Dolgoletnim uporabnikom Microsoftovih programov bo novostvsaj na začetku povzročalo obilo preglavic in bo najbrž poglavitni razlog protiprehodu na novejše različice.

4.1.4 NEVARNOSTI MS OFFICE

OpenOffice.org zadnja leta počasi, a vztrajno odžira kruh Microsoftu. Študijauporabe pisarniških programov, pa tudi dolgoletne izkušnje z razvojem in podporo,vse to je Microsoftu omogočilo napad na polju, kjer odprtokodna komuna (še) nimočna. Kljub temu, da je Microsoft močno prevetril tehnologijo delovanja zbirke inuvedel številne novosti, pa je uporabniški vmesnik tisti, ki bo odločil, ali je MS Officezmagovalec ali poraženec.

4.2 OPENOFFICE.ORG

PREDNOSTI SLABOSTI

- cena – brezplačen- spreminjanje izvorne kode- uporaba standardnega (ISO) zapisadokumentov- enakovredno delovanje na različnihplatformah

- neprepoznavnost med uporabniki- posnemanje MS Offica- hitrost delovanja- povezava z makro – ji

PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI

- odlična združljivost z drugimi paketi- podpora skupnosti prostovoljcev

- varnost ni 100%- strah uporabnikov pred nečim novim

Tabela 3: SWOT analiza za OpenOffice.org

4.2.1 PREDNOSTI OPENOFFICE.ORG

Cena je sigurno eden od poglavitnih faktorjev, da OpenOffice.org postaja vse boljpriljubljen pisarniški paket. Ena od prednosti OpenOffice.org je, da ga lahkopoganjamo na različnih platformah: GNU/Linux, Microsoft Windows, Solaris in MacOS X. Zato bi pričakovali velike razlike v hitrosti delovanja glede na druge pakete, kine podpirajo vseh naštetih platform. Vendar pa je razlika zanemarljiva.OpenOffice.org od različice 2.0 naprej uporablja s standardom ISO potrjen zapisOpenDokument. Paket uporablja dvojno licenciranje: LGPL in SISSL, kar zagotavljaprosto dostopno kodo programov in hkrati ohranjanje združljivosti. To pomeni, da



lahko vsakdo vzame izvorno kodo, jo prouči, spremeni, naredi svojo različicoprograma, le pod istim imenom je ne sme razširjati.

4.2.2 SLABOSTI OPENOFFICE.ORG

OpenOffice.org je neke vrste posnemovalec, saj v primerjavi z vzornikom prinaša leredke inovacije in izboljšave. Zaradi izredno podobnega izgleda je OpenOffice.org,predvsem za laike, povsem neprepoznaven. Ikone in izgled menijev so zelopodobne izgledu paketa MS Office. Po eni strani je to prednost, saj se lahkouporabnik veliko hitreje privadi na nov pisarniški paket, po drugi pa predstavljaslabost, kajti veliko uporabnikov niti ne ve, kateri pisarniški paket uporablja. Ena odslabosti pisarniškega paketa je tudi hitrost delovanja – na računalnik naj bi delovalpočasneje kot MS Office. Najbolj nevšečna in dokaj moteča je slabost, povezana zmakro – ji. Vendar samo v primeru, kadar v OpenOffice.org uporabljamo datoteke, kiso bile ustvarjene v MS Office in vsebujejo makro – je.

4.2.3 PRILOŽNOSTI OPENOFFICE.ORG

Nova različica OpenOffice.org prinaša boljšo in obsežnejšo združljivost z drugimipisarniškimi paketi – zdaj razume celo najbolj mračne in redko uporabljene možnostinajvečjih tekmecev. OpenOffice.org podpira svetovna skupnost prijaznihprostovoljcev, ki so izjemno veseli, če lahko ponudijo pomoč začetnikom innaprednim uporabnikom.

4.2.4 NEVARNOSTI OPENOFFICE.ORG

Nihče ne more jamčiti, da avtorji lepega dne ne bodo preprosto izpuhteli skupaj spodatki. Previdnost ni nikoli odveč, toda tudi storitve, ki jih moramo plačati, niso vresnici nič varnejše. Enron je šel v stečaj in za kaj ga lahko držijo tisoči vlagateljev,ki so izgubili življenjske prihranke in pokojnine? Enako velja za podatke, shranjenena tujih diskih. Prepričana sem, da je arhiv e – pošte varnejši na diskihbrezplačnega Yahoo-ja, kot pa v domačem računalniku, saj se le ta prav tako lahkopokvari. Druga stvar pa je strah uporabnikov (če se lahko tako izrazim) pred nečimnovim. Večina uporabnikov ima, ko se nečesa nauči in navadi, odpor do novosti,nadgradenj in predvsem do sprememb, četudi so te spremembe zelo majhne. Neželijo ponovno izgubljati časa z učenjem novih funkcij ali programov, temveč senajraje držijo ustaljenih, znanih programov, ki jim predstavljajo neko varnost oziromazavetje.

4.3 MS OFFICE PROTI OPENOFFICE.ORG

OpenOffice.org uporablja in razvija odprtokodno programsko opremo s pomočjoprostovoljcev, kar pomeni, da lahko vsakdo vzame izvorno kodo, jo prouči, spremeniin naredi svojo različico programa, medtem ko Microsoft uporablja veliko bolj strogonadzorovan licenčni model. Za razvoj in prodajo programske opreme plačujeprofesionalne programerje in vodje projektov, ki programe testirajo, upravljajo, tržijoin prodajajo. Ena glavnih razlik med paketoma je ta, da je OpenOffice.orgbrezplačen, prav tako je brezplačna nadgradnja paketa, medtem ko je treba za MSOffice odšteti kar precej denarja, četudi za samo osnovno (Basic) različico. Microsoftje odvisen od prodaje paketa MS Office, zato mu je v interesu, da ima MS Office



lastnosti, podporo in vmesnik, ki bo koristen za uporabnike. K uspehu Microsofta jenajveč prispeval MS Office z velikim številom uporabnikov, Microsoft pa jepripomogel s svojo finančno močjo zgraditi 'globok bazen' nadarjenih razvijalcev,močno platformo in izpopolnjen uporabniški vmesnik, medtem ko imaOpenOffice.org samo formalne odnose s Sun Microsystems in kjer aplikacijo odprtekode razvija skupina nadobudnih programerjev. Ker je odprta koda na voljovsakomur, ki bi jo želel izboljšati, še ne pomeni, da je OpenOffice.org odvisen odsedanjih razvijalcev kode in tudi sama koda ne bo kar izginila, če se organizacija, kije ustvarila OpenOffice.org, obotavlja. Na splošno velja, da dobra odprta koda ne boizginila.

4.3.1 MS WORD IN OPENOFFICE.ORG WRITER

Čeprav se širijo govorice, da je v Wordu pri funkciji Preverjanje slovnice kar nekajnapak, se zdi, da bi veliko pogosteje našli naše napake, kot pa mi njihove. Writer tefunkcije zaenkrat še nima, kljub temu, da je plug – in jezikovno orodje na voljo.Navdušenci nad avtomatizacijo lahko ustvarijo obsežno aplikacijo makrov za Word.Nekateri uporabniki so odvisni od makrov, saj s pomočjo le teh delajo boljučinkovito, medtem ko drugi niso še nikoli slišali zanje. Writer ne podpira makrov zaWord. Prav tako lahko v Wordu ustvarimo animiran tekst, Writer te funkcije nima.Writer ima vgrajeno podporo za izvoz dokumentov v PDF formatu, medtem ko jeMicrosoft to uvedel šele ob izdaji MS Office 2007, ki pa ga velika večinauporabnikov še lep čas ne bo imela na svojem računalniku. Za tiste, ki mislijo, da jeWord preveč zapleten, Writer ponuja osnovne in srednje različice funkcij v okolju, kije zelo podobno Wordu, vendar poenostavljeno. Writer ima svoje makre inznačilnosti skripte, ki uredi vaše makre v tabelo z drevesno strukturo. Writer nasplošno ustvarja, glede na velikost, manjše datoteke, kot pa Word.

4.3.2 MS EXCEL IN OPENOFFICE.ORG CALC

Veliko uporabnikov Excela uporablja makre in vrtljive tabele. Calc ne podpiraExcelovih makrov, prav tako ne podpira Excelovih vrtljivih tabel. Calc ponuja svojevrtljive tabele s funkcijo Pilotni podatki, kakor tudi svojo lastno makro funkcijo. Calcima težave pri prevajanju nekaterih generiranih Excelovih tabelah in grafih. Calcima, tako kot Writer, vgrajeno podporo za izvoz dokumentov v PDF formatu.

4.3.3 MS POWERPOINT IN OPENOFFICE.ORG IMPRESS

Tako kot pri Wordu in Excelu, uporabniki tudi pri PowerPointu uporabljajo makre, kipa jih Impress ne podpira. Prednost PowerPointa je v tem, da se na novem(praznem) listu izpiše – kot neke vrste pomoč – kam napisati naslov, kam ostalobesedilo, vse skupaj pa je pogojeno s tem, kakšne vrste list na začetku uporabeprograma izberemo. Impress ima prav tako vgrajeno podporo za izvoz dokumentovv PDF formatu. V splošnem pa sta si oba programa zelo podobna, dejanske razlikeso samo v obliki posameznega programa – kako so postavljeni gumbi in vsak meniima svoje funkcije nekoliko drugače razdeljene. Večjih razlik ni opaziti.



5 ANALIZA ANKETE

Anketa je bila izvedena v dveh podjetjih, in sicer v Studio Sever s.p. in Evoluciod.o.o. Nekaj anketnih vprašalnikov je bilo razdeljenih tudi med izredne študenteFakultete za organizacijske vede. Razposlanih je bilo 60 vprašalnikov, od tega jebilo rešenih 32.

Anketa je sestavljena iz dveh delov. Prvi del obsega splošni del, kjer so podatki oanketirancih, kot so spol, starost, zaposlitev in podobno. Drugi del pa zajemamnenjski del, kjer so anketiranci podali mnenja na dane trditve na način, da soobkrožili številko od 1 do 3, pri čemer so upoštevali, da 1 pomeni podpiramMicrosoft Office, 2 pomeni neopredeljen in 3 pomeni podpiram OpenOffice.org.

5.1 SPLOŠNI DEL

Spolna struktura

Izmed 32 anketirancev je anketo izpolnilo 14 žensk, kar predstavlja 44% in 18moških, kar predstavlja 56% anketirancev.

Starostna struktura

50%41%

9%0%

0%

pod 21 let

21 - 30 let

31 - 40 let

41 - 50 let

nad 50 let

Slika 12: Starostna struktura

Slika 12 prikazuje starostno strukturo anketirancev. Polovica anketirancev, to je50%, je starih od 21 do 30 let, 41% je starih med 31 in 40 let, 9% pa je starih med41 in 50 let. Nobeden od anketirancev ni mlajši kot 21 let in starejši kot 50 let.



Področje dela

16%

0%

3%

3%

28%31%

10%3% 6%

izobraževanje

državna uprava

gospodarstvo

lastnik gospodarskedružbejavna uprava

storitvena dejavnost

samozaposlitev

drugo

nezaposlen

Slika 13: Področje dela

Na sliki 13 je razvidno, da je 94% anketirancev zaposlenih in 6% nezaposlenih. 16%zaposlenih anketirancev dela v izobraževanju, 3% v gospodarstvu, 3% so lastnikigospodarske družbe, 28% je v javni upravi, 31% se ukvarja s storitveno dejavnostjo,10% je samozaposlenih in 3% dela nekaj drugega.

Velikost podjetja

50%44%

3% 3%

Mikro

Malo

Srednje

Veliko

Slika 14: Velikost podjetja zaposlenih

Slika 14 prikazuje, da je 50% anketirancev zaposlenih v mikro podjetju, kar pomeni,da je v podjetju manj kot 5 zaposlenih, 44% dela v malem podjetju, kjer jezaposlenih od 6 do 50 ljudi, 3% so v srednje velikem podjetju, kjer je od 51 do 250zaposlenih in 3% v velikem podjetju, kjer je število zaposlenih večje od 250.



Uporaba vrste pisarniškega paketa

81%

19%

Microsoft Office

OpenOffice.org

Slika 15: Uporaba vrste pisarniškega paketa

Slika 15 prikazuje, da kar 81% anketirancev uporablja Microsoft Office, samo 19%pa jih uporablja OpenOffice.org. Ker je OpenOffice.org še precej nov paket – vprimerjavi z MS Office – je dokaj nepoznan med uporabniki in je verjetno tudi zatotako velika razlika v uporabi paketov. Nihče od anketirancev ne uporablja obehpisarniških paketov.

Kraj uporabe paketov

0%

10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

Microsoft Office OpenOffice.org

Doma in v službi

V službi

Doma

Slika 16: Kraj uporabe paketov

Slika 16 prikazuje kraj uporabe MS Office in OpenOffice.org, hkrati pa primerja krajuporabe med obema paketoma. Iz prvega stolpca je razvidno, da kar 56%anketirancev uporablja MS Office doma in na delovnem mestu, 19% ga uporabljasamo doma in 25% samo v službi. Drugi stolpec pa prikazuje, da 46% anketirancevuporablja OpenOffice.org tako doma kot v službi, 18% ga uporablja samo doma in36% samo v službi.



Uporaba Microsoft Office in OpenOffice.org na različnih področjih dela

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%


Izobraževanje

Državna uprava

Gospodarstvo

Lastnik gospodarskedružbeJavna uprava

Storitvena dejavnost

Samozaposlitev

Drugo

Slika 17: Uporaba Microsoft Office in OpenOffice.org na različnih področjih dela

Slika 17 prikazuje, na katerih področjih dela se uporabljata MS Office inOpenOffice.org. Razvidno je, da ju kar 31% anketirancev uporablja v storitvenihdejavnostih, 16% v izobraževanju, 3% v gospodarstvu, 3% ju uporabljajo lastnikigospodarskih družb, 28% ju uporabljajo v javni upravi, 16% v različnih dejavnostihsamozaposlenih in 3% drugje.

Uporaba Microsoft Office in OpenOffice.org glede na velikost podjetja

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%


Mikro

Malo

Srednje

Veliko

Slika 18: Uporaba Microsoft Office in OpenOffice.org glede na velikost podjetja

Slika 18 nam prikazuje kje se uporabljata MS Office in OpenOffice.org glede navelikost podjetja. Prvi stolpec prikazuje, da MS Office uporabljajo 42% v mikropodjetjih, kjer je zaposlenih manj kot 5 ljudi, kar 50% v malih podjetjih, kjer je številozaposlenih od 6 do 50, 4% ga uporabljajo v srednje velikih podjetjih, kjer dela od 51do 250 ljudi in 4% ga uporabljajo v velikih podjetjih z več kot 250 zaposlenimi. Drugistolpec pa prikazuje uporabo OpenOffice.org, kjer je razvidno, da ga 83%



uporabljajo mikro podjetja in 17% mala podjetja. Srednje velika in velika podjetjaOpenOffice.org ne uporabljajo.

Uporaba pisarniškega paketa Microsoft Office (v %)

60%21%

12%7%

Word

Excel

PowerPoint

Access

Slika 19: Uporaba pisarniškega paketa Microsoft Office (v %)

Slika 19 nam prikazuje uporabo MS Office v %. Anketiranci v povprečju uporabljajo60% Word – urejevalnik besedil, 21% Excel – urejevalnik preglednic, 12%PowerPoint – urejevalnik prosojnic in 7% Access – urejevalnik zbirk podatkov.

Uporaba pisarniškega paketa OpenOffice.org (v %)

63%

24%

13% 0%

Writer

Calc

Impress

Draw

Slika 20: Uporaba pisarniškega paketa OpenOffice.org (v %)

Slika 20 nam prikazuje uporabo OpenOffice.org v %. Anketiranci v povprečjuuporabljajo 63% Writer – urejevalnik besedil, 24% Calc – urejevalnih preglednic in13% Impress – urejevalnik prosojnic. Programa Draw ne uporablja nobeden odanketirancev.



Uporaba pisarniškega paketa Microsoft Office (v letih)

10

8

6

4

Word

Excel

PowerPoint

Access

Slika 21: Uporaba pisarniškega paketa Microsoft Office (v letih)

Slika 21 prikazuje uporabo MS Office v letih. Anketiranci v povprečju uporabljajo 10let Word – urejevalnik besedil, 8 let Excel – urejevalnih preglednic, 6 let PowerPoint– urejevalnik prosojnic in 4 leta Access – urejevalnik zbirk podatkov.

Uporaba pisarniškega paketa OpenOffice.org (v letih)

2

2

2

0

Writer

Calc

Impress

Draw

Slika 22: Uporaba pisarniškega paketa OpenOffice.org (v letih)

Slika 22 prikazuje uporabo OpenOffice.org v letih. Anketiranci v povprečjuuporabljajo 2 leti Writer – urejevalnik besedil, 2 leti Calc – urejevalnih preglednic inprav tako 2 leti Impress – urejevalnik prosojnic.



Uporaba Microsoft Office glede na namen

20%

68%

4% 8%

Izobraževanje

Operativna opravila

Testiranje

Drugo

Slika 23: Namen uporabe Microsoft Office

Slika 23 prikazuje v kakšne namene se uporablja MS Office. 20% ga uporabljajo vnamen izobraževanja, 68% za operativna opravila, 4% za testiranje programov in8% v druge namene.

Uporaba OpenOffice.org glede na namen

33%

50%

17% 0%

Izobraževanje

Operativna opravila

Testiranje

Drugo

Slika 24: Namen uporabe OpenOffice.org

Slika 24 prikazuje v kakšne namene se uporablja OpenOffice.org. 33% gauporabljajo v namen izobraževanja, 50% za operativna opravila in 17% za testiranjeprogramov.

5.2 MNENJSKI DEL

Drugi del ankete zajema mnenjski del, kjer so anketiranci odgovarjali na desetvprašanj ter podali svoje mnenje na dane trditve. Na vprašanja so odgovarjali tako,



da so obkrožili tisto številko, ki je bila njihovemu stališču najbližja. Številka 1 pomenipodpiram MS Office, 2 pomeni neopredeljen in 3 pomeni podpiram OpenOffice.org.

1. Oceni kateri pisarniški paket je uporabniku bolj prijazen

44%

43%

13%

Microsoft Office

Neopredeljen

OpenOffice.org

Slika 25: Ocena paketa uporabniku prijaznega za uporabo

Vsak pisarniški paket naj bi bil za lažjo uporabo prijazen do uporabnika. Slika 25prikazuje, da je 44% anketirancev odgovorilo, da se nagiba k MS Office, 43% jeneopredeljenih in 13% je OpenOffice.org bolj prijazen program za uporabo.

2. Oceni kateri pisarniški paket je kakovostnejši

53%38%

9%

Microsoft Office

Neopredeljen

OpenOffice.org

Slika 26: Kakovost pisarniškega paketa

Kakovost je ena izmed prednosti pri izbiri pisarniškega paketa. Slika 26 prikazuje,da je kar 53% anketirancev na strani MS Office, 38% je neopredeljenih in 9%podpira OpenOffice.org.



3. Oceni kateri pisarniški paket je boljši glede na zmožnosti

41%

46%

13%

Microsoft Office

Neopredeljen

OpenOffice.org

Slika 27: Zmožnost uporabe pisarniškega paketa

Slika 27 prikazuje, da je 41% anketirancev podprlo MS Office, 46% jeneopredeljenih in 13% je za OpenOffice.org.

4. Kateri paket je lažji za razumevanje (se ga je lažje naučiti)

50%

37%

13%

Microsoft Office

Neopredeljen

OpenOffice.org

Slika 28: Lažje razumevanje pisarniškega paketa

Večina uporabnikov se pogosto nagiba k programski opremi, ki jo je lažje razumetioziroma se je naučiti. Slika 28 prikazuje, da je 50% anketirancev podprlo MS Office,37% je neopredeljenih in samo 13% je na strani OpenOffice.org.



5. Kateri pisarniški paket je bolj učinkovit za uporabo

25%

66%

9%

Microsoft Office

Neopredeljen

OpenOffice.org

Slika 29: Učinkovitost uporabe pisarniškega paketa

Slika 29 kaže, da je 25% anketirancev podprlo MS Office, 65% je ostaloneopredeljenih in 9 % je podprlo OpenOffice.org. Visok odstotek neopredeljenih jeverjetno zato, ker večina anketirancev ni razumela vprašanja.

6. Oceni kateri pisarniški paket je bolj preprost za uporabo

53%

22%

25%

Microsoft Office

Neopredeljen

OpenOffice.org

Slika 30: Preprosta uporaba pisarniškega paketa

Ena od prednosti pri izbiri pisarniškega paketa je njena preprosta uporaba. Slika 30prikazuje, da je 53% anketirancev na strani MS Office, 22% je neopredeljenih in25% je OpenOffice.org bolj preprost za uporabo.



7. Oceni kateri pisarniški paket je varnejši

44%

47%

9%

Microsoft Office

Neopredeljen

OpenOffice.org

Slika 31: Varnost uporabe pisarniškega paketa

Iz slike 31 je razvidno, da je skoraj polovica, 47%, anketirancev glede varnostineopredeljenih, 44% se jih nagiba k Microsoft Office, 9% pa k OpenOffice.org.

8. Oceni kateri pisarniški paket je bolj stabilen

41%

53%

6%

Microsoft Office

Neopredeljen

OpenOffice.org

Slika 32: Stabilnost pisarniškega paketa

Slika 32 prikazuje, da je kar 53% anketirancev neopredeljenih, 41% je podprloMicrosoft Office, 6% pa OpenOffice.org.



9. Oceni razširjenost uporabe pisarniškega paketa

78%

22%0%

Microsoft Office

Neopredeljen

OpenOffice.org

Slika 33: Razširjenost uporabe pisarniškega paketa

Slika 33 kaže, da kar 78% anketirancev meni, da je Microsoft Office najbolj razširjenpisarniški paket, 22% je neopredeljenih in nobeden od njih ni mnenja, da jeOpenOffice.org najbolj razširjen pisarniški paket.

10. Kateri pisarniški paket je glede na izgled bolj privlačen

34%

47%

19%

Microsoft Office

Neopredeljen

OpenOffice.org

Slika 34: Privlačnost pisarniškega paketa

Slika 34 prikazuje, da je 34% anketirancev odgovorilo, da je Microsoft Officeprivlačnejši glede na izgled, 47% jih je ostalo neopredeljenih in 19% je podprloOpenOffice.org.



Primerjava mnenj anketirancev Microsoft Office in OpenOffice.org

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

OpenOffice.org

Neopredeljen

Microsoft Office

Slika 35: Mnenja vseh anketirancev

Slika 35 prikazuje primerjavo med mnenji vseh anketirancev. Iz slike je razvidno, daodgovori niso enakomerno porazdeljeni. Velik del anketirancev se je nagibalo kMicrosoft Office, kar nekaj odgovorov pa je bilo tudi neopredeljenih. Glede narezultate lahko sklepamo, da večina anketirancev OpenOffice.org ne pozna oziromaga pozna samo bežno. Iz rešenih anket je razvidno, da samo 6 anketirancevdejansko pozna in uporablja OpenOffice.org.



6 ZAKLJUČEK

Odprtokodni programski izdelki so se že večkrat izkazali za uspešne, predvsem paso znani kot pobudniki razvoja in uveljavitve novih tehnologij. Odprti, predvsem pastandardni zapisi datotek, zmogljivost programskih modulov, izpiljene in premišljeneoperacije ter odlična povezava programov so lastnosti OpenOffice.org, ki je vzadnjih letih počasi, a vztrajno odžiral kruh Microsoftovemu izdelku. Microsoft se neglede na velikost razvojnega oddelka in količino za razvoj odmerjenega denarja letežko kosa z moštvom tehnoloških navdušencev. Njegova prednost pa je zmožnostizvajanja celostne analize delovanja programske opreme in povezovanjestrokovnjakov različnih profilov. Študija uporabe pisarniških programov, pa tudidolgoletne izkušnje z razvojem in podporo, vse to je Microsoftu omogočilo napad napolju, na katerem odprtokodna združba (še) ni močna. Pri uporabniškem vmesniku.Kljub temu, da je Microsoft močno prevetril tehnologijo delovanja zbirke in uvedelštevilne novosti, je najpomembnejša močno spremenjen uporabniški vmesnik. Ta botisti, ki bo odločil, ali je Office 2007 zmagovalec ali poraženec.

Brezplačni OpenOffice.org, Linux in drugi prosti programi, pa tudi Google ali recimoWikipedija, so najboljši dokaz, da je dobra in zanesljiva programska opremadejansko lahko brezplačna. Vsaj dokler govorimo o programih, ki jih uporabljamodoma ali v pisarni. Omrežja bančnih avtomatov ali vodenja telekomunikacijskihsatelitov verjetno ne bi zaupali brezplačnemu programu, pri čemer tisto, kar moramov tem primeru plačevati, pravzaprav ni program sam, temveč njegovo vzdrževanje.Vendar tudi to ni zagotovilo, da ne bomo imeli težav. Samo spomnimo se kakšnetežave so imeli v naši največji banki s Sigmo.

Razvoj brezplačnih programov je na neki način podoben razpršenemu obdelovanjupodatkov v prostem času milijonov računalniških procesorjev. Na svetu je vednodovolj programerjev, ki so iz takega ali drugačnega vzroka pripravljeni brezplačnoprispevati del svojega znanja in časa, internet pa omogoča, da vse to seštejemo indobimo OpenOffice.org, Wikipedijo in na stotine brezplačnih programov, ki pokakovosti prav nič ne zaostajajo za tržnimi. In ko avtor tega ali onega programadoktorira, se zaposli in ugotovi, da nima več časa razvijati programa, se bo vednonašel kdo, ki bo nadaljeval razvoj. Prav zasnova prostih programov je v resniciboljše zagotovilo, da razvoj in podpora programu ne bosta zastala, kakor pa njegovacena ali ugledno ime izdelovalca.

Kljub vsemu pa na podlagi ugotovitev v diplomski nalogi menim, da je MicrosoftOffice še vedno daleč najbolj priljubljen pisarniški paket. Zaradi svoje razširjenostipo celem svetu, ki je, roko na srce, posledica odmevnega oglaševanja, bo verjetnoše dolgo kraljeval v računalniških sistemih, tako za poslovno, kot tudi za domačorabo.

Tudi sami rezultati pri analizi podatkov so me pripeljali do zaključka, da velika večinauporabnikov niti ne ve točno, kako izgleda pisarniški paket OpenOffice.org, kakšneso njegove ikone itd., kar pomeni, da bo moralo podjetje oziroma skupinanadobudnih razvijalcev vložiti še precej truda v svojo prepoznavnost na trgu.



Kljub temu, da je OpenOffice.org brezplačen, pa to še ne pomeni, da s tem, ko ganaložimo na svoj ali službeni računalnik, nimamo z njim nobenih stroškov. Zaosebnega uporabnika je največji strošek njegov čas, saj se mora navaditi na karnekaj novosti, ki jih OpenOffice.org ponuja. Za poslovne uporabnike oziroma zapodjetja, ki se odločijo za prehod iz Microsofit Office na OpenOffice.org, pa sodejanski stroški precej večji od tistih, ki jih ima osebni uporabnik. Uvedba novegapaketa s seboj prinese kar nekaj slabosti, saj je treba zaposlene izobraziti onovostih, ki jih paket prinaša. Ker smo ljudje narejeni tako, da ko se določene stvarinaučimo, nekako ne znamo ali pa nočemo našega znanja nadgraditi, verjetno karvelik delež ljudi ne bi znalo uporabljati programov, ali pa bi za določeno funkcijopotrebovali veliko več časa, da bi jo v programu samem našli.

Torej, poraja se vprašanje, ali je dejanski strošek za vzdrževanje OpenOffice.org resmanjši, kot pa če še naprej nadgrajujemo nam tako dobro poznani MS Office? Otem, mislim, naj vsak posameznik oziroma vsako podjetje odloči samo zase.Pomembno je tudi to, v kakšnem podjetju bi take spremembe uvedli, ker so nekjeljudje bolj dovzetni za spremembe in lažje tudi sprejmejo prehode kot drugje.Dejstvo pa je, da bo treba vedno dobro premisliti, kateri program ali storitevuporabiti, in pri brezplačnih morda res malo bolj kot pri tržnih, a samo to, da jedoločen program ali storitev brezplačna, še nikakor ne pomeni, da je z njo kajnarobe. In nasprotno, listek z visoko ceno sam po sebi ni zagotovilo za kakovost alivarnost.



7 LITERATURA IN VIRI

1. AGENDA, http://www.agenda.si/programska-oprema/openofficeorg.html13.10.2008

2. Bernik I. (2003), Možnost uporabe prostega pisarniškega programskegapaketa Openoffice.org v malih podjetjih, Management in razvoj organizacije,2 zv. (XXII, 1124 str.), stran 441 – 445, 19.11.2008

3. COBISS, http://home.izum.si/COBISS/OZ/2002_3-4/html/clanek_10.html,22.8.2008

4. Djurdjič V. (2007), Pro et contra: OpenOffice.org – Microsoft Office (Februar2007). Dostopno preko: http://www.monitor.si/clanek/pro-et-contra-openoffice-org-microsoft-office/, 21.4.2008

5. Gabrijelčič P. (2007) Pogled v prihodnost, Monitor (Januar 2007). Dostopnopreko: http://www.monitor.si/clanek/pogled-v-prihodnost/, 20.4.2008

6. Gabrijelčič P. (2008) Spet odprta pisarna, Monitor (Junij 2008). Dostopnopreko: http://www.monitor.si/clanek/oblacen-razgled-na-nova-okna/,29.9.2008

7. Hriberšek D. (2007) Microsoft, interoperabilnost in povprečni Janez, Monitor(November 2007). Dostopno preko: http://www.monitor.si/clanek/dare-hribersek-microsoft-interoperabilnost-in-povprecni-janez/, 29.9.2008

8. Katherine Murray (2006) Microsoft Office System 2007, Microsoft Press,Washington

9. Ludvik Robert, Zajc Iztok, Medic Aleš (2003) Hitri vodnik po OpenOffice.org,Založba Pasadena, Ljubljana

10. Mesojedec U. (2008) Oblačen razgled na nova okna, Monitor (Februar2008). Dostopno preko: http://www.monitor.si/clanek/oblacen-razgled-na-nova-okna/, 29.9.2008

11. MICROSOFT OFFICE, http://www.microsoft.com/slovenija/, 26.10.2008

12. MICROSOFT OFFICE, http://office.microsoft.com/sl-si/default.aspx,15.8.2008

13. MICROSOFT OFFICE,http://www.microsoft.com/slovenija/windowsvista/nadgradnja/default.mspx#windowsvista; 17.7.2008

14. MICROSOFT OFFICE, http://us1.trymicrosoftoffice.com/default.aspx,17.7.2008



15. Mihalič Robert (1999) Hitri vodnik po Microsoft Office 2000, ZaložbaPasadena, Ljubljana

16. OPENOFFICE.ORG, http://sl.openoffice.org/, 16.8.2008

17. OPENOFFICE.ORG, http://www.openoffice.org/, 16.8.2008

18. OPENOFFICE.ORG (Windows) 3.0, http://www.download.com/OpenOffice-org-Windows-/3000-2064_4-10263109.html, 1.10.2008

19. Pečenko N. (2007) Slovenska Vista, Monitor, (Marec 2007). Dostopno preko:http://www.monitor.si/clanki.php?id=1666, 20.4.2008

20. Pečenko N. (2006) Absolutna vrednost brezplačnega, Monitor (November2006). Dostopno preko: http://www.monitor.si/clanek/nikolaj-pecenko-absolutna-vrednost-brezplacnega/, 21.4.2008

21. Pečenko Nikolaj, Potrč Marko (2002) Kaj zmore Office XP?, ZaložbaPasadena, Ljubljana

22. Oštir K. (2007), Pisarna v novi obleki, Monitor, (Februar 2007). Dostopnopreko: http://www.monitor.si/clanki.php?id=1705, 20.4.2008

23. OOZ – OpenOffice.org Zavezništvo, http://ooz.agenda.si/, 25.10.2008

24. SLOTECH, forum, http://slo-tech.com/forum/t129984, 20.10.2008

25. Vidmar D. (2007) Dodatki za Microsoft Office 2007, Monitor (Avgust 2007).Dostopno preko: http://www.monitor.si/clanek/dodatki-za-microsoft-office-2007/, 29.9.2008

26. Vidmar D. (2008) Microsoft: pisarna se seli na splet, Monitor (Oktober 2008).Dostopno preko: http://www.monitor.si/novica/id_11594/, 29.10.2008

27. Vidmar D. (2008) Novi paketi popravkov za Office, Visto, Monitor (Oktober2008). Dostopno preko: http://www.monitor.si/novica/novi-paketi-popravkov-za-office-visto/, 29.9.2008

KAZALO SLIK

Slika 1: OpenOffice.org Writer – urejevalnik besedila

Slika 2: OpenOffice.org Calc – urejevalnik preglednic

Slika 3: OpenOffice.org Impress – urejevalnik predstavitev

Slika 4: OpenOffice.org Draw – program za risanje vektorskih slik

Slika 5: OpenOffice.org Base – modul zbirke podatkov



Slika 6: OpenOffice.org Math – urejevalnik formul

Slika 7: Microsoft Office Word – urejevalnik besedila

Slika 8: Microsoft Office Excel – urejevalnik preglednic

Slika 9: Microsoft Office PowerPoint – urejevalnik predstavitev

Slika 10: Microsoft Office Access – urejevalnik zbirk podatkov

Slika 11: Microsoft Office Outlook – prejemnik e – pošte

Slika 12: Starostna struktura

Slika 13: Področje dela

Slika 14: Velikost podjetja zaposlenih

Slika 15: Uporaba vrste pisarniškega paketa

Slika 16: Kraj uporabe paketov

Slika 17: Uporaba Microsoft Office in OpenOffice.org na različnih področjih dela

Slika 18: Uporaba Microsoft Office in OpenOffice.org glede na velikost podjetja

Slika 19: Uporaba pisarniškega paketa Microsoft Office (v %)

Slika 20: Uporaba pisarniškega paketa OpenOffice.org (v %)

Slika 21: Uporaba pisarniškega paketa Microsoft Office (v letih)

Slika 22: Uporaba pisarniškega paketa OpenOffice.org (v letih)

Slika 23: Namen uporabe Microsoft Office

Slika 24: Namen uporabe OpenOffice.org

Slika 25: Ocena paketa uporabniku prijaznega za uporabo

Slika 26: Kakovost pisarniškega paketa

Slika 27: Zmožnost uporabe pisarniškega paketa

Slika 28: Lažje razumevanje pisarniškega paketa

Slika 29: Učinkovitost uporabe pisarniškega paketa

Slika 30: Preprosta uporaba pisarniškega paketa

Slika 31: Varnost uporabe pisarniškega paketa



Slika 32: Stabilnost pisarniškega paketa

Slika 33: Razširjenost uporabe pisarniškega paketa

Slika 34: Privlačnost pisarniškega paketa

Slika 35: Mnenja vseh anketirancev

KAZALO TABEL

Tabela 1: Splošne izboljšave MS Office 2007

Tabela 2: SWOT analiza za MS Office

Tabela 3: SWOT analiza za OpenOffice.org

PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

KRATICE IN AKRONIMI

OASIS Open document: format OASIS Open Document: je odprt datotečni format, kije namenjen shranjevanju in izmenjavi pisarniških dokumentov, ki jih je moč urejati.

ISO: International Organization for Standardization: mednarodna organizacija zastandardizacijo

LINUX: je prost operacijski sistem s prosto dostopno izvorno kodo, zaščiteno sSplošnim dovoljenjem GNU

UNIX: je prenosljiv večopravilni večuporabniški računalniški operacijski sistem.

GNU: General Public License: licenca, ki omogoča uporabo, kopiranje in distribucijoprogramske opreme

MS: Microsoft Office

OO: OpenOffice.org

EMULACIJA (posnemanje): je računalniška metoda, s pomočjo katere lahko nekračunalnik izvaja računalniške programe, ki so bili napisani za nek drug računalnik.

IPMIT: Inštitut za projektni management in informacijsko tehnologijo

PLATFORMA: vrsta operacijskega sistema

XML: določa obliko datoteke, v kateri so shranjene informacije

PARTICIJA: je del trdega diska, ki ga je mogoče formatirati z datotečnim sistemomin označiti s črko.



SOLARIS: vrsta operacijskega sistema

MAC OSX: je operacijski sistem podjetja Apple Inc., narejen za računalnikeMacintosh

OSI: Open Source Initiative: Pobuda za odprto kodo

HTML: Hypertext Markup Language: jezik za označevanje nadbesedila

PDF: Portable Document Format: je elektronska oblika datoteke s stalnopostavitvijo, ki ohrani obliko dokumenta in omogoča skupno rabo datotek

MySQL: je elektronska oblika datoteke s stalno postavitvijo, ki ohrani oblikodokumenta in omogoča skupno rabo datotek

ADABAS: Adaptable Data Base System: sistem, prilagodljiv za podatkovne baze

ADO: ActiveX Data Objects: vmesnik za podatkovne objekte

LDAP: Lightweight Directory Access Protocol: Spletni vmesnik za uvoz podatkov iz.csv datoteke

MOZILLA: spletni brskalnik

SISSL: Sun Industry Standards Source License: licenca za prosto in odprtokodnoprogramsko opremo

LGPL: Lesser General Public License: licenca Free Software

DocBook: je načrt, ki ga vzdržuje DocBook Tehnični odbor OASIS.

APORTIS DOC (PALM): vrsta datoteke

OLE: Object Linking and Embedding: tehnologija za povezovanje in vgradnjedokumentov

PARADOX: je računalniški program za upravljanje in programiranje relacijskih zbirkpodatkov

DBASE: je prednik vseh računalniških programov, ki so namenjeni upravljanju zbirkpodatkov v mikroračunalnikih in osebnih računalnikih.

DOS: Disk operating system: je operacijski sistem za IBM PC

NTFS: New Technology File System: standardni datotečni sistem

UTF: Unicode Transformation Format: je način kodiranja mednarodnega naboraznakov unicode

MAKRO: je shranjeno zaporedje ukazov ali pritiskov na tipke, ki ga je mogočeuporabiti.



ANKETNI VPRAŠALNIK

Na področju pisarniških paketov Microsoft Office in Openoffice.org izvajamraziskavo, zato prosim, da odgovorite na vprašalnik. Za sodelovanje se vamzahvaljujem.Saša

OBKROŽITE ALI DOPOLNITE

1. Spol: a) moški b) ženski

2. Starost (v letih):

a) pod 20b) 21 – 30c) 31 – 40d) 41 – 50e) nad 50

3. Ali ste zaposleni? a) da b) ne

I. Področje dela: a) izobraževanjeb) državna upravac) gospodarstvod) lastnik gospodarske družbee) javna upravaf) storitvena dejavnostg) samozaposlitevh) drugo ____________

II. Velikost podjetja (število zaposlenih): a) mikro (manjše od 5)b) malo (6 - 50)c) srednje (51 - 250)d) veliko (nad 250)

4. Katero vrsto pisarniškega paketa uporabljate?

a) Microsoft Office b) Openoffice.org

5. Kje ga uporabljate?

a) Doma a) Domab) V službi b) V službic) Drugje __________ c) Drugje ________



6. Katere programe izbranega pisarniškega paketa najpogosteje uporabljate?

a) Microsoft Office v % čas (v letih) b) Openoffice.org v % čas (v letih)I. Word I. WriterII. Excel II. CalcIII. Powerpoint III. ImpressIV. Access IV. /

/ V. Draw

7. V kakšne namene jih uporabljate?

a) Microsoft Office b) Openoffice.org

I. Izobraževanje I. IzobraževanjeII. Operativna opravila II. Operativna opravilaIII. Testiranje III. TestiranjeIV. Drugo IV. Drugo

MNENJSKI DEL ANKETE

Podajte svoje stališče glede na dane trditve, pri čemer upoštevajte:1 – podpiram Microsoft Office2 – neopredeljen3 – podpiram Openoffice.org

Pri nekaterih odgovorih se boste najbrž težko odločili za določeno trditev. V takemprimeru označite tisto trditev, ki je vašemu stališču najbližja.Pazite na konsistentnost odgovorov.

1. Oceni kateri pisarniški paket je uporabniku bolj prijazen 1 2 3

2. Oceni kateri pisarniški paket je kakovostnejši 1 2 3

3. Oceni kateri pisarniški paket je boljši glede na zmožnosti 1 2 3

4. Kateri paket je lažji za razumevanje (se ga je lažje naučiti) 1 2 3

5. Kateri pisarniški paket je bolj učinkovit za uporabo 1 2 3

6. Oceni kateri pisarniški paket je bolj preprost za uporabo 1 2 3

7. Oceni kateri pisarniški paket je varnejši 1 2 3

8. Oceni kateri pisarniški paket je bolj stabilen 1 2 3

9. Oceni razširjenost uporabe pisarniškega paketa 1 2 3

10. Kateri pisarniški paket je glede na izgled bolj privlačen 1 2 3

primerjalna analiza pisarniŠkih paketov microsoft office ... · univerza v mariboru - fakulteta za...

Documents