Psihološki dejavniki

brezposelnosti Brigita Vončina, Zavod RS za zaposlovanje

Trg dela in glavni dejavniki sprememb na trgu dela

Globalizacija

Avtomatizacija in robotizacija

Informacijsko-komunikacijska tehnologija

Migracije

Demografija

(ILO, 2016)

Ker se področje trga dela v zadnjih

desetletjih korenito spreminja in postaja

prožnejše, se oblikujejo novi odnosi med

zaposlenimi in organizacijami. Ključna

sprememba v delovnem okolju je večanje

prožnosti na vseh področjih dela (Winfield,

Bishop in Porter, 2004).

Prihodnost dela

Spremembe na trgu dela se dogajajo tu in

sedaj in so nepovratne.

Potencialne implikacije 4. industrijske

revolucije (Eurofound, 2016):

- Novi poklici, veščine, kompetence

- Nove oblike zaposlitve (ki bodo

zahtevale novo ureditev socialnega

sistema)

Stopnja anketne brezposelnosti (Labour Force

Survey) v EU28 in v Sloveniji od leta 2000

dalje (Eurostat, 2019)

6,7

6,2 6,3 6,7

6,3 6,5

6,0

4,9

4,4

5,9

7,3

8,2

8,9

10,1 9,7

9,0

8,0

6,6

5,1

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

10,0

12,0

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

EU 28 Slovenija

Nivoji: finančni, socialni, zdravstveni in psihološki (dvom in

dezorientacija, zanikanje in optimizem, tesnoba in stiska, vdanost v usodo

in prilagoditev) (Haralambos in Holborn, 1999):

Stresor (Peltzer in ostali, 2014)

Negativna percepcija, ki se manifestira v povečani anksioznosti, depresiji,

melanholiji, občutkih odvisnosti, slabši sposobnosti soočanja z izzivi in v

splošnem slabšem zadovoljstvu z življenjem (Warr, 1983).

Med brezposelnimi se negativni psihološki simptomi (distres, depresija,

anksioznost, psihosomatske motnje, subjektivnega zaznavanja dobrega počutja

in samo-vrednotenja) izražajo kar v 34% in pri zaposlenih pa le v 16% (Karsten

in Moser, 2009).

Stopnja brezposelnosti in psihol. posledice brezposelnosti posameznika:

V času visoke brezposelnosti manjše ob nastanku brezposelnosti (Turner, 1995)

Večje za aktivne iskalce zaposlitve, saj je možnost reintegracije manjša (Cohn,

1978; Turner, 1995). )

Posledice

brezposelnosti

za

posameznika

Stopnja dolgotrajne brezposelnosti med vsemi brezposelnimi v EU28 in v Sloveniji od let 2005 dalje (Eurostat, 2019)

0

10

20

30

40

50

60

2005

Q1

2005

Q2

2005

Q3

2005

Q4

2006

Q1

2006

Q2

2006

Q3

2006

Q4

2007

Q1

2007

Q2

2007

Q3

2007

Q4

2008

Q1

2008

Q2

2008

Q3

2008

Q4

2009

Q1

2009

Q2

2009

Q3

2009

Q4

2010

Q1

2010

Q2

2010

Q3

2010

Q4

2011

Q1

2011

Q2

2011

Q3

2011

Q4

2012

Q1

2012

Q2

2012

Q3

2012

Q4

2013

Q1

2013

Q2

2013

Q3

2013

Q4

2014

Q1

2014

Q2

2014

Q3

2014

Q4

2015

Q1

2015

Q2

2015

Q3

2015

Q4

2016

Q1

2016

Q2

2016

Q3

2016

Q4

2017

Q1

2017

Q2

2017

Q3

2017

Q4

2018

Q1

2018

Q2

2018

Q3

2018

Q4

2019

Q1

EU 28 Slovenija

Dolgotrajna brezposelnost in psihično blagostanje

Brezposelnost dogodek, ki je sprva lahko zaznan kot neobvladljiv, sčasoma pa

postane neobvladljiv (predvsem kadar je splošna stopnja brezposelnosti visoka) zaradi dolgotrajnega neuspešnega iskanja zaposlitve in/ali pomanjkanja ustreznih

veščin iskanja zaposlitve in veščin soočanja z brezposelnostjo.

Posameznik se skozi takšno izkušnjo nauči občutka nemoči, kar poslabša

njegovo motivacijo za iskanje zaposlitve in ga vodi v nadaljnji krog

neprijetnih občutkov (Miller in Seligman, 1973; Klein, Fencil-Morse in Seligman,

1976).

Histereza brezposelnosti, vztrajanje v brezposelnosti

Brezposelnost preusmerja posameznikov lokus nadzora navzven, kar najverjetneje vodi v občutek nemoči.

Vztrajnost in prizadevanje za soočanje z brezposelnostjo sčasoma upada, trajanje brezposelnosti pa se na račun tega povečuje (Baum in ostali, 1986), Patton in Noller, 1984); O'Brien in Kabanoff, 1979; Parnes in King, 1977 ter Tiffany in ostali, 1970).

Koncept naučene nemoči tako lahko deloma pojasnjuje vztrajanje v zelo dolgotrajni brezposelnosti in osvetljuje razumevanje pojava histereze brezposelnosti.

Delež registriranih dolgotrajno brezposelnih glede na celotno registrirano brezposelnost v Sloveniji od leta 2010 dalje (ZRSZ, 2019) lastni izračun

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 I-VII 2019

12-23 mesecev

24-35 mesecev

3-4 leta

5-7 let

8 let ali več

Osebnostne lastnosti in trajanje brezposelnosti

Osebnostne lastnosti same po sebi niso povezane z brezposelnostjo in trajanjem

brezposelnosti.

Intenzivnost iskanja zaposlitve je odločno pogojena tudi z osebnostnimi

lastnostmi, ki se odražajo v zmožnosti samo-motiviranja in samonadzora pri iskanju

dela in zaposlitve.

Poleg tega nekatere zaželene osebnostne lastnosti, v kolikor so ustrezno

reflektirane delodajalcu, lahko povečajo verjetnost ponudbe in sprejetja zaposlitve

(Uysal in Pohlmeier, 2011).

Za konec

Pomembno vlogo pri soočanju z brezposelnostjo nosijo javni zavodi za zaposlovanje. Zato je potrebno zavedanje, da je poleg ovir na trgu dela hkrati predvideti tudi posameznikovo tveganje za morebiten pojav težav na področju duševnega zdravja, neustrezno soočanje z brezposelnostjo v čim krajšem času po nastanku brezposelnosti – najbolje že ob prvem srečanju s svetovalcem.

Priporočila Sveta Evrope za integracijo dolgotrajno brezposelnih na trg dela (The Council of the European Union, 2016)

Hkrati pa OECD (2015) priporoča tudi:

• zagotavljanjem dostopa do običajnih ali posebnih storitev iskalcem zaposlitve z duševnimi težavami,

• prilagoditvijo postopkov svetovanja in ozaveščenostjo svetovalcev glede težav na področju duševnega zdravja.