romska družina s predšolskim otrokom in vrtec v prekmurju in … · 2018. 8. 24. · na kraj...

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

DIPLOMSKO DELO

SANJA BALAŢIC in LARA SEMENIČ

Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU



Diplomsko delo

ROMSKA DRUŢINA S PREDŠOLSKIM OTROKOM IN

VRTEC V PREKMURJU IN BELI KRAJINI

Mentorica: Kandidatki:

Red. prof. dr. Jana Goriup Sanja Balaţic in Lara Semenič

Somentorica:

Doc. dr. Danijela Lahe

Maribor, 2017

Lektorica:

Helena Kostelec, prof. slo.

Prevajalka:

Joţica Lah, univ. dipl. prevajalka

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujeva mentorici red. prof. dr. Jani Goriup in somentorici doc.

dr. Danijeli Lahe, ki sta naju prijazno sprejeli, kot tudi za vso njuno

strokovno pomoč, usmerjanje in svetovanje pri izdelavi diplomskega dela.

Zahvala gre tudi prevajalki Jožici Lah, lektorici Heleni Kostelec ter vsem

ravnateljicam, vzgojiteljicam, pomočnicam vzgojiteljic in romskim pomočnicam

izbranih vrtcev, ki so bili pripravljeni sodelovati v raziskavi.

Posebna zahvala pa je namenjena najinima družinama, prijateljem in vsem, ki so

nama vlivali moč s spodbudnimi besedami, nama bili v oporo, zaupali v naju in

prispevali kakršenkoli kamenček v nastali mozaik.

Hvala tudi vsem, ki z nama delite trenutke veselja in uspeha.

UNIVERZA V MARIBORU



IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Sanja Balaţic, roj. 17.11.1995 v Murski Soboti, in Lara Semenič, roj.

11.1.1995 v Novem mestu, študentki Pedagoške fakultete v Mariboru, smer

Predšolska vzgoja, izjavljava, da je diplomsko delo z naslovom Romska družina s

predšolskim otrokom in vrtec v Prekmurju in Beli krajini pri mentorici red. prof.

dr. Jani Goriup avtorsko delo. V diplomskem delu so viri in literatura konkretno

navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Sanja Balaţic _____________________

(podpis študentke)

Lara Semenič _____________________

(podpis študentke)

Maribor, 2017

POVZETEK

Romi so etična skupina ljudi, o katerih nas večina ne ve prav veliko. Prepoznamo

jih po nekoliko drugačni barvi polti, po navadi so oblečeni v izrazito barvita

oblačila, naseljeni so v preprostih domovih z večjim številom članov v druţini.

Govorijo svoj, nekoliko drugačen jezik, čeprav ţivijo na enakem področju

Slovenije kot mi. V diplomskem delu Romska druţina s predšolskim otrokom in

vrtec v Prekmurju in Beli krajini smo ţeleli ugotoviti, ali obstaja razlika med

vključevanjem predšolskih romskih otrok v vrtec in njihovim načinom ţivljenja v

Prekmurju in Beli krajini.

V začetku teoretičnega dela smo podrobneje predstavili začetke in zgodovino

Romov. Nadaljevali smo z načinom ţivljenja Romov in romske druţine s

predšolskim otrokom, predstavili smo njihove značilnosti kot tudi posebnosti v

kulturi in običajih. Ob koncu teoretičnega dela smo se osredotočili tudi na vzgojo

predšolskih romskih otrok. Omenili smo tudi to, kako poteka vključevanje le-teh v

vzgojno-izobraţevalne institucije, kakšne ovire se ob tem pojavljajo ter

navsezadnje nekaj o inkluziji in integraciji romskih otrok tako v vrtec kot tudi

šolo.

V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih pridobili s

pomočjo intervjuja vzgojiteljic, pomočnic vzgojiteljic in romskih pomočnic treh

različnih vrtcev, tako v Prekmurju kot tudi v Beli krajini, ter anketni vprašalnik, ki

je bil izveden na populaciji tridesetih romskih staršev v Prekmurju in na populaciji

tridesetih romskih staršev predšolskih otrok v Beli krajini. Raziskava je temeljila

na tem, ali obstaja razlika v vključenosti predšolskih romskih otrok v vrtec glede

na kraj Prekmurje in Bela krajina. Za konec smo ţeleli dobiti vpogled tudi v način

ţivljenja Romov in ugotoviti, ali se le-ta razlikuje med Prekmurjem in Belo

krajino.

Ključne besede: Romi, Romi v Sloveniji, Prekmurje, Bela krajina, način

ţivljenja, vključevanje v vrtec

ABSTRACT

The Roma are an ethical group of people that most of us do not know much about.

They are recognizable for its slightly darker skin colour, usually dressed in

extremely colourful clothes, living in simple homes with a larger number of

family members. They speak their own, somewhat different language, in spite of

the fact they live in the same area of Slovenia as we. The final paper The Romani

Family with a Pre-School Child and Kindergarten in Prekmurje and Bela Krajina

Region, aims to determine whether there is a difference between the inclusion of

pre-school Roma children in kindergarten and their way of life in Prekmurje and

Bela krajina region.

The first part of the theoretical work presents, in more detail, the beginnings and

the history of the Roma people. The second part describes the way of life of the

Roma people and the life of the Romani family with a pre-school child. The paper

describes their characteristics, as well as special features of their culture and

customs. At the end of the theoretical part, the focus is on raising a pre-school

Roma child, their inclusion of in the public educational institutions, the obstacles

they are encountering and finally something about inclusion and integration of the

Roma children in both the kindergartens and schools.

The empirical part presents the acquired data, obtained through interviewing

kindergarten teachers, assistant teachers and assistant teachers of Romani origin

working in three different kindergartens, both in the Prekmurjeregion, as well as

in Bela krajina. In addition, the survey questionnaire, which was filled by thirty

Roma parents in Prekmurje and thirty Roma parents of pre-school children in the

Bela krajina region. The researchwas based on whether there is a difference in the

inclusion of pre-school Roma children in the kindergarten, depending on the place

of their residence (Prekmurje or Bela krajina). The last part of the paper offers an

insight into the way of life of the Roma people, to determine possible differences

between Prekmurje and Bela krajina region.

KEY WORDS: Romani people, Romani in Slovenia, Prekmurje region, Bela

krajina region (White Carniola), way of life, inclusion in the kindergarden

Kazalo vsebine

1. Uvod ............................................................................................................. 1

2. Teoretični del ................................................................................................ 2

2.1 O Romih ................................................................................................... 2

2.1.1 Cigan, Rom .......................................................................................... 2

2.1.2 Izvor .................................................................................................... 2

2.1.3 Romska zastava in himna ..................................................................... 3

2.2 Romi na Slovenskem................................................................................. 5

2.2.1 Sistemski pravni poloţaj romske skupnosti v Sloveniji ......................... 6

2.2.2 Romi v Prekmurju ................................................................................ 8

2.2.3 Romi v Beli krajini ............................................................................. 10

2.3 Ţivljenje Romov ..................................................................................... 11

2.3.1 Kultura in običaji .............................................................................. 11

2.3.2 Zdravje in higiena .............................................................................. 13

2.3.3 Veroizpoved ....................................................................................... 13

2.3.4 Hrana, pijača in draţilna sredstva ....................................................... 14

2.3.5 Glasba ................................................................................................ 15

2.3.6 Oblačila ............................................................................................. 16

2.3.7 Jezik ................................................................................................... 17

2.3.8 Bivanje............................................................................................... 17

2.3.9 Izobraţevanje, zaposlovanje in poklici ............................................... 18

2.4 Romska druţina s predšolskim otrokom ............................................... 20

2.5 Vključevanje romskih otrok v vzgojno-izobraţevalne institucije ......... 21

2.5.2 Romski otroci v slovenskih vrtcih ...................................................... 22

2.5.3 Ovire pri vključevanju romskih otrok v vrtec...................................... 23

2.5.4 Inkluzija in integracija romskih otrok v vrtec ali šolo ......................... 26

3. Empirični del .............................................................................................. 28

3.1 Namen ..................................................................................................... 28

3.2. Razčlenitev, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega dela ... 28

3.2.1 Raziskovalna vprašanja ...................................................................... 28

3.2.2 Raziskovalne hipoteze ........................................................................ 28

3.2.3 Spremenljivke .................................................................................... 29

3.3 Metodologija ........................................................................................... 30

3.3.1 Raziskovane metode........................................................................... 30

3.3.2 Raziskovalni vzorec ........................................................................... 31

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov ................................................................ 32

3.3.4 Postopki obdelave podatkov ............................................................... 32

3.4 Rezultati in interpretacija ...................................................................... 33

3.4.1 Rezultati in interpretacija anketnih vprašalnikov romskih staršev vrtcev

v Prekmurju in Beli krajini .......................................................................... 33

3.4.2 Analiza intervjujev iz Prekmurja ........................................................ 50

3.4.3 Analiza intervjujev iz Bele krajine...................................................... 51

3.5 Preverjanje zastavljenih hipotez ............................................................ 53

3.6 Sklep ........................................................................................................ 56

Literatura ......................................................................................................... 59

Priloge ............................................................................................................. 62

Priloga A: Intervju ...................................................................................... 62

Priloga B: Anketni vprašalnik ..................................................................... 62

Priloga C: Anketni vprašalnik ..................................................................... 66

Kazalo tabel

Tabela 1: Števila (f) in strukturni odstotek (f%) glede na kraj ............................. 31

Tabela 2: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na spol ............................. 33

Tabela 3: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) romskih staršev glede na število

predšolskih otrok v druţini ................................................................................. 33

Tabela 4: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) romskih staršev glede na

obiskovanje vrtca ............................................................................................... 34

Tabela 5: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na izobrazbo .................... 35

Tabela 6: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na zaposlitev .................... 36

Tabela 7: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to, kateri jezik govorijo v

druţini s predšolskim otrokom ........................................................................... 37

Tabela 8: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na bivanje ........................ 38

Tabela 9: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na verovanje .................... 38

Tabela 10: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to, ali sta romska starša

poročena ............................................................................................................ 39

Tabela 11: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to ali se druţina za

preţivljanje ukvarja z zdravilstvom .................................................................... 40


preţivljanje ukvarja z vedeţevanjem .................................................................. 41

Tabela 13: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to ali se za preţivljanje

druţina ukvarja z muziciranjem ......................................................................... 41


preţivljanje ukvarja z kovaštvom ....................................................................... 42

Tabela 15: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to ali udeleţenec igra,

na kateri instrument (kitara, harmonika, kontrabas, trobenta ipd.) ....................... 43

Tabela 16: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to ali so igranje

instrumenta, ki ga sami obvladajo, učili svojega predšolskega otroka ................ 43

Tabela 17: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to ali druţina zajtrkuje

.......................................................................................................................... 44

Tabela 18: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to, koliko rednih

obrokov na dan zauţije druţina .......................................................................... 45

Tabela 19: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to ali udeleţenec kadi 46

Tabela 20: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to, kolikokrat s svojim

predšolskim otrokom obiščejo: osebnega zdravnika ali zdravnico ...................... 46

Tabela 21: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to, kolikokrat s svojim

predšolskim otrokom obiščejo: zobozdravnika ali zobozdravnico ....................... 47

Tabela 22: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to, ali za vsakodnevne

potrebe člani druţine uporabljajo mobilni telefon in ostalo informacijsko

tehnologijo ......................................................................................................... 48

Tabela 23: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to, kako pogosto se

ukvarjajo s svojim predšolskim otrokom ............................................................ 49

Kazalo slik

Slika 1: Romska zastava (Romi – sjaj siromaštva i bogastvo tame, 2013) ............. 4

Romska družina s predšolskim otrokom in vrtec v Prekmurju in Beli krajini 2017

1 | S t r a n

1. Uvod

Drugačen. Cel svet je drugačen, saj je poln raznolikih ljudi, ki so si različni tako

po spolu, kraju rojstva, barvi polti, osebnosti, veri kot tudi kulturi in običajih. Prav

ti ga delajo drugačnega, različnega in navsezadnje posebnega. Kljub temu da je

tempo ţivljenja hiter in ljudje zamišljeno hitimo, se na nekoliko drugačne

venomer ozremo. Moramo se zavedati, da nismo vsi enaki. Vsak izmed nas je

drugačen na svoj način, vsak človek je svet zase. Po videzu, karakterju, načinu

razmišljanja, po svojih navadah, običajih in še bi lahko naštevali.

In kot je zapisal naš slovenski pesnik Tone Pavček:

»Vsak človek je zase svet,

čuden, svetal in lep

kot zvezda na nebu…«

Torej tudi Romi so ljudje kot vsi ostali. Potrebno je, da jih sprejemamo takšne,

kakršni so, saj navsezadnje ţivimo skupaj na tej Zemlji. Potrebno je pustiti drug

drugemu, da je drugačen in poseben na svoj način.

Naslov diplomskega dela se glasi: Romska druţina s predšolskim otrokom in

vrtec v Prekmurju in Beli krajini, zato bomo v samem teoretičnem delu več besed

namenili načinu ţivljenja Romov in romskih druţin s predšolskim otrokom v

Prekmurju in Beli krajini. V nadaljevanju se bomo posvetili tudi vključevanju

romskih otrok v vzgojno-izobraţevalne institucije, oviram, ki se lahko pojavijo, in

sami inkluziji ter integraciji romskih otrok v vrtec in šolo. Pomembno je, da ţe

vzgojitelji začnemo otrokom privzgajati in jih seznanjati s tem, da nismo vsi

enaki. Mi smo tisti, ki otroke poleg staršev učimo, kako ţiveti.


2 | S t r a n

2. Teoretični del

2.1 O Romih

Romi ţe stoletja ţivijo na naši zemlji in kot smo omenili, o njih še vedno ne vemo

prav veliko. Prvo, kar nam pade na misel, so le predsodki v povezavi s stereotipi,

ki Rome zaznamujejo, ţe odkar so prišli v naše kraje (Upelj, 2006).

V nadaljevanju bomo podrobnejše predstavili Rome in njihovo ţivljenje.

2.1.1 Cigan, Rom

Romi so bili zaznamovani pod različnimi imeni. Najbolj znana izmed teh so

Cigani, Gipsy in Gitanos. Pripadniki tega naroda se med seboj kličejo Romi

(Rom, Roma) ali pa Sinti (Sinto, Sintura) (Horvat Muc, 2011).

Beseda Cigan v romskem jeziku ne obstaja, tako so jih poimenovali drugi. Vseeno

pa so interpretacije izvora imena Cigan različne. Najpogosteje se razlaga kot grški

izraz »anthinganos«, ki pomeni nedotakljiv (Kleibencetl, 2004).

Štrukelj (2004) pravi, da so besedo Rom začeli uvajati šele v novejšem času, ki v

ednini pomeni človek, v mnoţini pa ima beseda obliko Roma, ki pomeni ljudje.

Ti imajo po Sloveniji dodeljena še razna druga »imena«. V Beli krajini so Romom

domačini dodelili ime »azomanaši«, v Prekmurju pa se pojavlja le ime »naši«. Ni

pomembno, kakšno ime imajo leti dodeljeno, pomembno je, da ime Cigan ali

Rom pridobi pozitivno označbo. Zavedati se moramo, da njim imena pomenijo

tisto, kar pomenijo Slovencem svoji priimki (Štrukelj, 2004).

2.1.2 Izvor

Papić (2011; povz. po Belović, 2011) pravi, da Romi skorajda nimajo svoje pisne

zgodovine, saj je ta zasnovana le skozi razne zgodbe, legende, tako arhivske kot

tudi druge dokumentacije.


3 | S t r a n

Horvat Muc (2011) dodaja, da je iz različnih zgodb in dokumentacij moţno

razbrati, da so bili Romi nekoč najemni vojaki, trgovci, čuvaji palač in kmetij ter

glasbeniki. Romi so se okoli leta 700 preselili na sever, v pokrajino Antiohijo, ki

je kasneje prišla pod oblast Bizanca. Nato so potovali v Evropo in vse bolj proti

Ameriki.

Ezen Pitard, profesor antropologije, pa zagotavlja, da so Romi etična skupina

indijskega izvora. Indijski izvor Romov, o katerem ne dvomi več nihče, potrjujejo

tudi številne druge raziskave, kot so sociološke, mitološke in etnografske. Če so

Romi indijskega izvora, je logično, da je njihova daljna preteklost del Indije,

potem Irana, arabskega bizantinskega in osmanskega cesarstva (Horvat Muc,

2012).

V Evropo so se naselili v 14. stoletju in do danes ohranili svojo drugačnost, jezik

in način ţivljenja (Mikuš Kos, 1998; povz. po Avsec, 1998).

Brizani (2000) se strinja in dodaja, da četudi Romi ohranjajo svoj tradicionalni

slog ţivljenja, so prisiljeni v sprejemanje okolja, v katerega so naseljeni.

Ne glede na to pa je bilo redko katero ljudstvo v tolikšni meri prezirano,

preganjano, zasmehovano, osovraţeno in nerazumljeno, kot so to bili Romi, pravi

Horvat Muc (2011).

2.1.3 Romska zastava in himna

Romi imajo svoja drţavna simbola, ki so ju določili 8. aprila 1971, na 1.

svetovnem romskem kongresu v Londonu (Papić, 2011; povz. po Belović, 2011).

Romska zastava upodablja kolo, ki predstavlja dejstvo, da so se veliko selili.

Pomen barv na zastavi:

rdeča barva: trpljenje Romov skozi čas,

zelena barva: narava,


4 | S t r a n

in modra barva: nebo, lahko jo poveţemo tudi s svobodo (Romi – sjaj

siromaštva i bogastvo tame, 2013).

Slika 1: Romska zastava

Vir: Romi – sjaj siromaštva i bogastvo tame, 2013

Po drugi svetovni vojni je romski glasbenik Ţarko Jovanović napisal in

skomponiral romsko himno z naslovom Djelem, djelem (prav tam).

Djelem, djelem

Gelem, gelem, lungone dromensa

Maladilem bakhtale Romensa

A Romale katar tumen aven,

E tsarensa bahktale dromensa?

A Romale, A Chavale

Vi man sas ek bari familiya,

Murdadas la e kali legiya

Aven mansa sa lumniake Roma,

Kai putaile e romane droma

Ake vriama, usti Rom akana,

Men khutasa misto kai kerasa

A Romale, A Chavale


5 | S t r a n

Hodil sem

Hodil, hodil sem po dolgih poteh

Spoznal sem srečne Rome

O Romi s kod prihajate,

S šotori po srečnih poteh?

O Romi, o romski bratje

Imel sem nekoč veliko družino,

A Črne legije so jih ubile

Pojdite z menoj Romi iz celega sveta

Za Rome so poti odprte

Zdaj je čas, dvignite se Romi vsi,

Dvignili se bomo visoko, če se le potrudimo

O Romi, o romski bratje

2.2 Romi na Slovenskem

Pomembno je omeniti podatek o naseljevanju Romov v škofijski sodni kroniki v

Zagrebu iz leta 1937. Štejemo ga med najstarejši znani vir, ki omenja Cigana iz

Ljubljane. Arhivske listine v Sloveniji govorijo o imenu Cigan in izvirajo iz 15.

stoletja. Takrat so se na ozemlju današnje Slovenije pojavili Romi (Štrukelj,

1991).

Vse odkar so Romi zasedli slovenska tla, so bili zaznamovani kot poseben,

nekoliko drugačen narod. Njihova kultura, običaji, način ţivljenja se je močno

razlikoval od slovenskega.

V letu 1991 se jeza pripadnike romske skupnosti opredelilo 2.259 oseb. Ob popisu

prebivalstva leta 2002 pa ţe 3.246 prebivalcev. Po podatkih različnih institucij v

Sloveniji ţivi pribliţno od 7.000 do 12.000 Romov (Statistični urad RS, 2017).

Iz primerjave podatkov popisov lahko sklepamo, da število Romov v Sloveniji

narašča.

Horvat Muc, Papić in Fujs (2011; povz. po Belović, 2011) so po dostopnih

podatkih prišli do zaključkov, da je skoraj polovica Romov v Sloveniji starih do


6 | S t r a n

18 let. Deleţ starejših od 65 let pa je bistveno niţji kot pri preostalem slovenskem

prebivalstvu. Ti podatki zato potrjujejo dejstvo, da je ţivljenjska doba Romov

bistveno krajša od ţivljenjske dobe preostalega prebivalstva v Sloveniji.

Horvat Muc (2011) našteva kraje v Sloveniji, kjer je največ tradicionalno

naseljenih Romov. Teh je največ:

v Prekmurju,

v Beli krajini,

na Dolenjskem in

v Posavju.

Štrukljeva (2004) pravi, da dolenjski skupini Romov pravimo hrvaški Cigani,

prekmurskim, madţarskim, gorenjskim pa nemški Romi.

Romi v Sloveniji so še vedno diskriminirana in večinoma nezaposlena skupina

prebivalstva. Uveljavlja se vedno več ukrepov in prizadevanj drţavnih organov,

občin pa tudi Romov samih. S tem pa se postopoma izboljšuje poloţaj romske

skupnosti, pravi Horvat Muc (2011).

2.2.1 Sistemski pravni poloţaj romske skupnosti v Sloveniji

»Pravne podlage za urejanje poloţaja pripadnikov romske skupnosti v Sloveniji

so: 65. člen Ustave RS in 14 področnih zakonov:

Zakon o lokalni samoupravi

Zakon o lokalnih volitvah

Zakon o evidenci volilne pravice

Zakon o organizacija in financiranju vzgoje in izobraţevanja

Zakon o vrtcih

Zakon o osnovni šoli

Zakon o medijih

Zakon o knjiţničarstvu

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja

Zakon o Radioteleviziji Slovenija


7 | S t r a n

Zakon o financiranju občin

Zakon o varstvu kulturne dediščine

Kazenski zakonik Republike Slovenije – slednja dva sta bila sprejeta leta

2008.« (Horvat Muc, 2012, str. 105)

»Leta 2000 je bil sprejet program o zaposlovanju Romov. Urad vlade Republike

Slovenije za narodnosti je ob pomoči in podpori organizacij razrešila nekaj

tematik v zvezi z Romi, četudi so številni primeri še ostali.« (Klopčič in Polzer,

2003; povz. po Horvat Muc, 2003, str. 5)

Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/07) ureja

poloţaj in opredeljuje področja posebnih pravic romske skupnosti. Predvsem gre

za uspešno vključevanje romske skupnosti v Slovensko druţbo. Ti imajo poleg

prevzemanja odgovornosti za svoj razvoj še posebne pravice, ki so določene z

zakonom (Statistični urad RS, 2017).

Horvat Muc (2011, str. 106) navaja še dodatne aktivnosti, ki so bile izvedene leta

2007. »To so poklicni standard romski pomočnik, pripravljen in sprejet je bil

izbirni predmet Romska kultura, pripravljen in izveden je bil tudi program

medkulturnega soţitja (ZRS) in izobraţevanje učiteljev.«

Kljub zakonom in ponujeni pomoči nekateri Romi situacijo sprejemajo drugače.

Avtorica Špela Urh se je pogovarjala z Romom srednjih let. Ta je ţivel v Beli

krajini in je takratni poloţaj Romov opisal takole: »Občutek imam, da drţava ţeli,

da mi ostanemo cigani. Kaj naj s tem denarjem delam? Ne moremo si kupiti niti

hlač! Vse gre za stroške v hiši! Saj nam drţava nobenih drugih spodbud ne daje.

Ne moremo se zaposliti, ker nas nobeden noče. Socialna nam daje denar, ki je

tako majhen, da z njim ne moreš dostojno preţiveti, potem pa samo preţi nad

denarjem, da bi ga ukinila, če si kaj malega zraven privarčuješ ali zasluţiš. Drţava

se obnaša, kot da si ţeli, da naj cigan ostane cigan!« (Urh, 2012, str. 15).


8 | S t r a n

2.2.2 Romi v Prekmurju

Za severovzhodni del Slovenije, imenovan Prekmurje, je značilno, da v njem ţivi

laboratorij manjšin, saj poleg Slovencev v njem prebivajo tudi pripadniki različnih

etičnih skupnosti, med njimi tudi romska (Sardelić, 2013).

Zadravec (1989, str. 23) opisuje, kako je ţupnik Matija Slavic v Bogojini prvega

romskega otroka v krstno knjigo vpisal leta 1960. Vpis se je glasil: »Vpisuje se

ciganski otrok z imenom Adam, sin Cigana Štefana in Ciganke Magdalene iz

Strehovec. Ta podatek velja za prvi podatek o tem, da so bili na področju

Prekmurja naseljeni Romi. S tem, ko je ţupnik zapisal tudi kraj rojstva otroka,

imamo dokaz, da so bili Romi naseljeni v takratnem času tam, kjer jih danes več

ne najdemo.«

Iz podrobnejših demografskih analiz je razvidno, da Romi v Pomurju naseljujejo

znaten del površja. Gre za tako imenovano skrito naselitev, saj jo z različnimi

manevri lokalnih in drţavnih organov naselja z romskim prebivalstvom poskušali

prostorsko osamiti, omejiti, zamejiti in z gradnjo postaviti tja, kjer ne bi bili

nikomur v napoto (Horvat Muc, 2011).

Naselja v Prekmurju, kjer prebivajo Romi, so od ostalih prebivalcev ločena. Kot

najmočnejšo romsko naselje lahko izpostavimo največje romsko naselje KS

Pušča, ki ima status samostojne krajevne skupnosti in najmanjše Pince v občini

Lendava.

V Prekmurju so Romi naseljeni po 11 pomurskih občinah: Lendava, Črenšovci,

Beltinci, Turnišče, Murska Sobota, Tišina, Dobrovnik, Puconci, Kuzma,

Rogaševci in Cankova. Te imajo tudi romskega svetnika v občinskem svetu.

Poleg naštetih občin Romi ţivijo še na območju občin Grad, Šalovci in Hodoš.

Tako bi naj v Pomurju, v 42 romskih naseljih in zaselkih v 11 občinah, ţivelo

okrog 3.200 Romov (Rudaš idr., 2013).

Večina Romov v Prekmurju se je zaposlovalo kot čistilci, tesarji, gradbeniki,

komunalni delavci ter kovinarji. Zelo pomembna panoga je bila pridelovanje in


9 | S t r a n

nabiranje zdravilnih zelišč. Okoli leta 2006 je število zaposlenih Romov upadlo,

zaradi stečajnih postopkov podjetij so bili Romi prvi na seznamu za odpuščanje.

Četudi se udeleţujejo raznih tečajev, ne dobijo zaposlitve zaradi slabih delovnih

navad kot tudi predsodkov delodajalcev. Kljub temu je v Prekmurju deleţ

nezaposlenosti 20 odstotkov niţji kakor drugod po Sloveniji. Romi so vključeni v

sezonska, javna dela, so samozaposleni, nekateri pa se vozijo na delo v Avstrijo

(Horvat Muc, 2006).

Izpostavimo lahko romsko naselje Kamenci, kjer se načrtno ohranja romska

kulturna dediščina, ki jo še vedno zaznamuje boj za prepoznavanje. Leta 2003 so

odprli prvi romski muzej v Sloveniji. Tam se pred obiskovalci odvija

demonstracija tradicionalnih romskih obrti, kot so vedeţevalci, glasbeniki,

plesalci. Najatraktivnejši muzejski eksponat je bela violina, o kateri med Romi

obstaja zanimiva legenda, kako je črna violina postala bela. Leta 2006 je bil v

romskem naselju Kamenci zasajen tudi prvi romski zelišči gaj v Sloveniji, saj so

Rominje ţe nekoč bile dobre poznavalke zdravilnih učinkov (Sardelić, 2013).

Kamenci pa niso le stičišče s preteklostjo, ampak tudi s prihodnostjo. Njihov

najpomembnejši potencial so otroci in mladostniki. Za načrten razvoj endogenih

potencialov otrok in mladostnikov iz Kamencev se izvajajo izobraţevalne in

ustvarjalne aktivnosti, katerih je cilj mladi romski populaciji zagotoviti

enakopravnejšo participacijo v izobraţevalnih, delovnih in druţbenih okoljih. V

tem romskem naselju vsako leto potekajo tudi tradicionalni romski poletni tabori,

ki vključujejo kreativne in interdisciplinarne delavnice za razvoj socialnih veščin,

ustvarjalnost in prirojenih talentov mlade romske populacije (prav tam).

Predšolski romski otroci iz romskega naselja Kamenci obiskujejo vrtec pri

osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci. Med zaposlenimi se nahaja romska

pomočnica, ki je v vrtcu vsak torek. V vrtcu se posluţujejo aktivnosti, ki so

namenjene učencem Romom, romskim predšolskim otrokom in njihovim staršem.

Pripravijo jim novoletne delavnice, obeleţijo mednarodni praznik Romov in

skrbijo za socialno vključenost, uspešnost, sprejetost romskih učencev v šoli,

vrtcu in okolju, kjer ţivijo. Zavzemajo se za organiziranje učne pomoči učencev


10 | S t r a n

Romov na domu, s tem učence navajajo na delovne navade in kontinuirano učenje

v popoldanskem času (Horvat, 2011, povz. po Bohte in Ţagar, 2011).

Menimo, da je trud, ki ga vrtci in šole vlagajo v romske otroke, obrodil sadove.

Pomembno je, da otroke ţe v predšolskem obdobju navajajo na ustaljen dnevni

red, medsebojno pomoč in sodelovanje z drugimi, tako bodo laţje sodelovali z

drugimi v šoli s sošolci in učitelji, kot tudi kasneje, ko bodo v delovnem razmerju

s svojimi sodelavci in nadrejenimi.

2.2.3 Romi v Beli krajini

Prvi znani rojstni matični vpis romskega otroka v okolici Novega mesta izvira iz

leta 1812, v Črnomlju pa iz 1817. Šele leta 1869 se je vpisovanje romskih otrok

začelo tudi v Metliki (Štrukelj, 2004).

Romi, ki so opredeljeni kot posebna skupnost, katere poloţaj in posebne pravice

ureja zakon, se v Sloveniji pojavljajo v 20 občinah, med katere sodi: Črnomelj,

Semič in Metlika. Njihova naselja so ob robu mest in vasi, v bliţini gozdov.

Bivališča so skromno zidane hiše ali barake. Večina naselij ni legaliziranih. Na

tem območju ţivi okoli 1.100 Romov. Od tega je 48,7 % Romov starih od 0 do 18

let (ZIK, 2011).

Glede komunikacije z Romi v Beli krajni ni teţav, saj belokranjski Romi govorijo

najpreprostejši romski jezik. V njihovem jeziku najdemo veliko slovenskih besed,

tudi od štiri naprej štejejo slovensko (prav tam).

Romski otroci so vključeni v vzgojo in izobraţevanje preko lokalnih vrtec in šol.

Obiskujejo romskemu naselju najbliţjo vzgojno-izobraţevalno ustanovo, do tam

imajo organiziran tudi prevoz (ZIK, 2011).

Predšolski otroci obiskujejo Otroški vrtec Metlika in Osnovno šolo Metlika, kjer

je v letu 2011/2012 šolo obiskovalo 49 romskih otrok, kar nanese 8,7% učencev.

Kljub organiziranim individualnim delom ter skupinsko pomočjo 32 romskih

otrok ni dokončalo šolanja (Gašperšič in Brezovar, 2012).


11 | S t r a n

Vsem je v interesu, da bi se Romi zaposlili, saj jih je bilo po podatkih iz leta 2006

zaposlenih le 14%. Zavod za izobraţevanje in kulturo Črnomelj dela na

izobraţevanju starejše populacije Romov (ZIK, 2011).

Romi v Beli krajini se razlikujejo od Romov v Prekmurju po načinu ţivljenja, saj

se niso prilagodili ţivljenju in kulturi ostalega prebivalstva, razlikujejo se tudi po

zelo nizki stopnji izobrazbe in s tem tudi večjem deleţu brezposelnosti.

Romi so znani berači, kar je v Beli krajini še vedno zelo prisotno (Popović, 2011).

Kot navajata avtorja Klopčič in Novak-Lukanovič (1991) je velik deleţ dolenjskih

Romov nepismenih, z nedokončanimi štirimi razredi osnovne šole in brez kakršne

koli kvalifikacije, zaradi česar zasedajo tudi najniţja mesta v delovni hierarhiji,

opravljajo pa le najbolj enostavna dela.

Nekaj Romov je zaposlenih v Komunali Metlika d.o.o., kjer opravljajo poklic

smetarja, so tudi poklicni cvetličarji, cestarji ipd. Ukvarjajo pa se tudi z raznim

zbiranjem in odprodajo odpadnega materiala kot nabiranjem zelišč.

2.3 Ţivljenje Romov

V nadaljevanju so predstavljene nekatere značilnosti ţivljenja Romov, pomen

kulture in običajev, stil oblačenja, versko prepričanje…

2.3.1 Kultura in običaji

Kultura zajema najrazličnejše človekove aktivnosti, vse od vsakodnevnega

obnašanja do duhovnega ustvarjanja. Običajno se deli na materialno in duhovno

kulturo. Materialna kultura zajema človeško delo, duhovna pa zajema vse oblike,

v katerih se izraţa človeško znanje, vrednote, ideali in ideje (Horvat Muc, 2011).

Tudi Rudaš idr. (2013) navajajo, da je romska kultura sestavni del evropske

kulturne pokrajine in pomembno vpliva na raznolikosti dediščine tega kontinenta.

Zaradi nepoznavanja kulture Romov in izolacije romskih skupnosti so predsodki,

sovraţnost, brezbriţnost do Romov izredno močni.

Ustvarjanje kulture zajemajo druţbeni poloţaji, norme, zakoni, navade, sistem

komunikacije, kulturne navade, simboli, potrebe ter kulturne ustanove.


12 | S t r a n

Vse te elemente in ustvarjalce kulture lahko srečamo tudi pri Romih (prav tam).

»V romski kulturi so v ospredju naslednje ţivljenjske vrednote: sreča, ljubezen in

svoboda. Ţe nekoč so Romi bili nosilci glasbene kulture. Prav tako so bili in so še

ponekod poznavalci zdravilnih zelišč, narodne medicine in veterine. V ospredju je

tudi ustvarjalnost in folklorna dejavnost, v katerem se prepletajo indijski,

orientalski, pogansko-slovenski elementi« (Horvat Muc, 2011, str. 57).

Najpomembnejši običaji v romski skupnosti se veţejo na rojstvo, poroko in smrt.

Brizani (2000) pravi, da ţenska, ki pod srcem nosi otroka, uţiva posebno

spoštovanje in skrb cele skupnosti. Da bi se otrok rodil zdrav in močan, se ta mora

drţati raznih predpisov, predvsem pa prepovedi, kot so te, da ne sme jesti

načetega sadja in ne sme videti mrliča. Nosečnici se ne sme odrekati ali ji kar koli

prikrivati, predvsem hrane. Ne sme se ji kazati grdih stvari ali jo kakorkoli

zmerjati. Skozi celotno nosečnost jo vsa skupnost poskuša varovati pred

demonom.

Štrukelj (2004) pravi, da je tudi poroka pomemben dogodek Romov. Za romsko

skupnost je značilno, da so zakon sklepali z nakupom neveste. Še danes se pri

določenih Romih lahko opazi prisotnost takšnega načina sklepanja zakona. Cena

neveste je velika, plačati jo mora ţeninov oče, ki mora plačati prav tako tudi

stroške celotne poroke. Nekateri si izjemoma stroške delijo.

Zelo pomembno je, da je bodoča izbranka pred poroko nedolţna, sicer ima bodoči

moţ moţnost, da zakon razveţe (Brizani, 2000).

Veliko Romov še danes ohranja reinkarnacijo, kar pomeni, da se lahko Rom po

svoji smrti prebudi v drugo bitje. To je za Rome nekakšen naravni pojav. Če ga

doleti huda bolezen, ne sme leţati v postelji in kar je pomembno, je to, da romski

človek lahko umre le v bliţini doma, nikakor pa v hiši ali celo v bolnišnici

(Štrukelj, 2004).


13 | S t r a n

2.3.2 Zdravje in higiena

Bolezen in zdravje so ljudje skozi stoletja sprejemali kot usodo in voljo višje sile,

na katero sami niso imeli vpliva. Takšna prepričanja in verovanja so se obdrţala

marsikje še do danes (Kranjc Nikolić, 2011, povz. po Belović, 2011).

Belović (2011) navaja ugotovitve, da je najpogostejši vzrok stresa med Romi slab

materialni poloţaj, razni problemi v druţini in osamljenost. Med rizičnim

vedenjem izstopa kajenje, saj kadita več kot dve tretjini moških in polovica ţensk.

Kadijo po navadi v svojih bivalnih prostorih, tako da so dimu izpostavljeni vsi

stanovalci vse od najmlajših do najstarejših. Uţivanje alkohola se posluţuje le

polovica. Prehranske navade vključujejo predvsem neredne obroke, nezadostno

uţivanje sadja in zelenjave ter vsakdanje uţivanje aromatiziranih, gaziranih in

negaziranih brezalkoholnih pijač. Kar tretjina populacije je predebelih, saj je

vsakdanja telesna aktivnost prenizka. Res pa je, da je večina naštetih dejavnikov

značilna za manj izobraţene in bolj revne pripadnike romske skupnosti.

Romsko zdravje je zaradi specifične populacije odvisno le od javnega

zdravstvenega varstva. Ob posebnostih romske kulture in njihove tradicije je

odvisno tudi od izboljšanja stanovanjskih in bivalnih razmer, higienskih razmer,

izobrazbe zaposlovanje ter večje socialne varnosti (Horvat Muc, 2011).

2.3.3 Veroizpoved

Romski naziv za Boga je Devel. Ime izvira iz staroindijskega naziva Deva. To je

nekdo, ki človeku kaj daje. Nasprotje boga je Beng, tako imenovan hudič

(Brizani, 2000).

Četudi večina Romov sprejema večji del veroizpovedi večinskega prebivalstva,

ohranjajo tudi svoja verovanja, pogosto pa v več konfesionalnem okolju slavijo in

častijo obrede in praznike več ver – pravoslavne, muslimanske (Klopčič, 2004).


14 | S t r a n

2.3.4 Hrana, pijača in draţilna sredstva

Hrana Romov je po navadi preprosta in skromna. Z leti se je ta izboljševala, saj so

Romi začeli kupovati hrano. Romkinje pa so se naučile pripravljati hrano na

različne načine. Po navadi dajejo velik pomen mesu. Dnevne obroke imajo

dvakrat, nekateri tudi trikrat dnevno. Za Rome zajtrk nima velikega pomena,

pomembno jim je le, da zjutraj spijejo močno črno kavo. Za njih je

najpomembnejši obrok kosilo, to je sestavljeno iz krompirja, mesa, ţgancev in

zelja. Večerja je skromnejša. V nekaterih romskih druţinah je še vedno značilno,

da ţenske jedo same, pri mizi obedujejo samo moški (Štrukelj, 2004).

Meso

Štrukljeva (2004, str. 136–137) omenja tudi to, da Romi v Prekmurju redijo

prašiče, ki jih zakoljejo v začetku zime, med dolenjskimi Romi pa je malo takih,

ki bi redili prašiče. Nekateri prekmurski Romi so pobirali tudi poginjene prašiče,

vendar so to navado sčasoma opustili, medtem ko romske druţine na Dolenjskem

še uţivajo meso ţivali, ki so poginile ali so bile do dva, tri dni v zemlji. Zelo radi

jedo tudi govedino, perutnino in meso divjih ţivali. Le-to najpogosteje skuhajo ali

spečejo na svinjski masti. Zanimivo pa je, da nekatere romske druţine na

Dolenjskem jedo tudi pasje, mačje in lisičje meso.

Kruh

Romom je kruh izrednega pomena, četudi ga največkrat kupujejo. Kruh radi

uţivajo v večini ob vsakem obroku (prav tam).

Povrtnine

Romi pridelujejo različne vrste poljščin tako na lastni kot najeti zemlji. Fiţol,

repo, krompir in zelje radi skuhajo, solate pa si najraje pripravljajo kar sveţe. Zelo

radi pa krompir, ki ga naberejo na kmečkih poljih, pečejo na ţerjavici (Štrukelj,

2004, str. 138).

Gozdni sadeži

Gozdni sadeţi so nekaterim Romom tudi vir dohodka. Radi jih nabirajo, ker jih

sami radi jedo in ker jih dobro prodajo (prav tam).


15 | S t r a n

Voda

Štrukljeva (1980) pravi, da vodo pijejo za ţejo, potrebna pa jim je tudi za kuho in

pranje. Pitno vodo dobivajo iz naravnih studencev, po napeljanih vodovodih iz

vodnjakov s talno vodo.

Res pa je, da imajo le nekatera romska naselja dobro pitno vodo, ostali pa preveč

onesnaţeno za pitje, saj vsebuje preveč ţeleza.

Tobak

Tobak je pri Romih izredno razširjen. Na Dolenjskem kadijo moški, ţenske kot

tudi otroci. Današnji prekmurski Romi pa ne kadijo vsi, posebno predel Goričkega

je kajenje opustil. Večinoma kadijo cigarete, tako moški kot ţenske (prav tam).

Zelo radi kadijo tudi v svojih bivalnih prostorih.

Alkoholne pijače

Pitje raznih alkoholnih pijač se je med Romi razširil, res pa je, da ga največkrat

pijejo na praznovanjih, kot so poroka, krst, smrt. Na njih, tako kot na ostalo

populacijo prebivalstva, pa alkohol vpliva različno. Na nekatere celo tako, da

postanejo razdraţljivi, vzkipljivi in jih pripelje do raznih prepirov ter kaznivih

dejanj (Štrukelj, 1980).

2.3.5 Glasba

Med Romi sta ţe nekoč izstopala ples in glasba.

Romi so ţe od nekdaj predani glasbi in s tem izredni veseljaki. Glasba jim je tako

zelo blizu, s tem pa je del njihovega ţivljenja. Romska glasba je indijskega izvora,

zanjo so značilne posebne oblike pesmi. Za njih so značilne preproste kitice, ki

izraţajo zelo globoko notranje razpoloţenje, preprostosti napevi so po navadi

recitirani. Med glavne motive lahko štejemo ljubezen, strah, osamljenost in surova

vsakdanjost njihovega ţivljenja. Romska glasba je povezana tudi s plesom, to

lahko opazimo pri slavnem španskem plesu z imenom »flamenco«. Sicer se v

Sloveniji plesna umetnost v veliki meri ni razvila (Brizani, 2000).


16 | S t r a n

»Romi se pogosto ukvarjajo z muziciranjem. Poudariti je treba, da pa vseeno vsi

Romi niso glasbeniki. V večini prebivalstvo romske glasbenike povabi ali najame

ob različnih priloţnostih. Na teh dogodkih pogosto igrajo glasbo, ki jo Neromi

radi poslušajo« (Dosta! Dovolj!, 2009, str. 25).

Glasba in ples v svetu Romov ne poznata meja. Gre za posebno izraţanje strasti

ţivljenja in bolečine samega nomadskega ţivljenja.

2.3.6 Oblačila

»Romski zunanji izgled in njihov način oblačenja je pogosto neurejen in

zanemarjen, hkrati vesel in brezskrben. Pretekle dokumentacije opisujejo, da so

Cigani revno oblečeni, otroci pa napol nagi, ki še v najhujšem mrazu tekajo bosi.«

(Štrukelj, 1980, str.190–193)

Tradicija pri romskih moških je, da dajo poudarek na glavo, nosijo klobuk in

imajo različno široke brke. Romske ţenske pa nosijo ţivobarvno krilo in imajo

dolge lase, spete v kite (Dosta! Dovolj!, 2009).

Štrukljeva (2004) pravi, da se večina današnjih ţensk Romkinj oblači preprosto.

Ta oblačila so po navadi kupljena v trgovini, razne ponošene obleke pa dobijo pri

domačinih ali humanitarnih organizacijah. Pri odraslih ţenskah še vedno lahko

zasledimo etične značilnosti v načinu oblačenja, ki zajema bluzo, pleteno jopico,

krilo in predpasnik. Pri mladostnicah je pa ţe moţno opaziti bolj modna oblačila,

kjer se uveljavljajo hlače ali kavbojke, pletene jopice in modni čeveljci.

Tudi moški romskih druţin se dandanes oblačijo enako kot ostala populacija

slovenskega prebivalstva. Torej obleke kupujejo v trgovinah, ki so na voljo široki

potrošnji. Ta obleka je sestavljena iz hlač, srajce, po navadi bele barve, in jopice

(prav tam).


17 | S t r a n

2.3.7 Jezik

Romski jezik ali »Romani chib« spada v Indijsko skupino jezika. Najbolj sorodni

današnjemu romskemu jeziku je hindu jezik (Horvat Muc, 2011).

V osemnajstem stoletju so Cigani veljali za potepuhe in lopove, k čemur je

pripomogel tudi jezik, ki so ga označevali kot nekakšen latovsko neznan jezik.

(Hubner, 1789, povz. po Jezernik, 2006).

Latovščino lahko označimo kot jezik, ki je poseben in drugim ljudem nerazumljiv,

je s tem tipična govorica potepuhov in lopovov (SSKJ, 1993, povz. po Jezernik,

2006).

Veliki splošni leksikon iz leta 1998 ugotavlja, da večina Romov še govori svoj

materni jezik, nekateri pa so prevzeli jezik, v katerega so se naselili (Jezernik,

2006).

Horvat Muc (2012) navaja, da obstaja dolenjska jezikovna skupina, ki je

najpreprostejša romska govorica, razlike so le v izgovarjavi. Medtem se pri

prekmurski jezikovni skupini prepleta romsko narečje, ki izvira iz Madţarske,

srbščine, hrvaščine. Na severni del Prekmurja pa so vplivali gradiščanski Romi.

Menimo, da romski materni jezik govorijo večinoma samo še starejši Romi.

Mlajša populacija Romov se poskuša vse bolj modernizirati in pribliţati ostali

populaciji prebivalstva Slovenije, saj v naši druţbi govorijo slovensko. Ne glede

na to spoštujejo svoj jezik in ga uporabljajo v svoji druţini in druţbi prijateljev

tako kot populacija predvsem madţarske in italijanske manjšine v Prekmurju.

2.3.8 Bivanje

Horvat Muc (2011, str. 10) navaja tri skupine, v katere lahko razvrstimo Rome v

Sloveniji glede bivalnih razmer:

»V prvo skupino štejemo Rome, ki dosegajo visoko stopnjo kulture bivanja:


18 | S t r a n

ti, ki ţivijo bodisi v urbanem središču, v bivanjskih blokih ali najemnih

stanovanjih, in

tisti, ki ţivijo v lastnih zidanih hišah izven romskih naselij ali v razvitih

romskih naseljih.

V drugo skupino štejemo Rome z niţjo stopnjo kulture:

ti, ki ţivijo v strnjenih romskih naseljih: eno ali dvonadstropnih hiš,

zidanih ali lesenih.

V tretjo skupino štejemo Rome z izrazito niţjo stopnjo kulture bivanja:

ti ţivijo v izoliranih naseljih, ki so locirani na periferijah vaških skupnosti.

Njihovi bivalni prostori so temni, vlaţni, higiensko zanemarjeni in brez

urejenih sanitarij.«

Vseeno pa največji del Romov ţivi v izoliranih naseljih na obrobju vasi ali mest.

Predvsem največji del tradicionalno naseljenih Romov ţivi v občini Murska

Sobota (naselje Pušča), v Prekmurju in v okolici Novega mesta na Dolenjskem.

Romi, ki pa so se priselili iz drugih krajev nekdanje Jugoslavije, so v glavnem

naseljeni v večjih industrijskih središčih, v Mariboru, Velenju in Ljubljani (Barle

Lakota, 2010).

Na področju Romskih bivalnih razmer v Sloveniji sta še vedno največja problema

parcelizacija in urbanistični ureditveni načrt romskih naselij. Tudi problem

lastništva se pojavlja v nekaterih romskih zaselkih, saj so si Romi uredili

stanovanjska poslopja na ozemlju drugih lastnikov, predvsem kmetov (Horvat

Muc, 2011).

2.3.9 Izobraţevanje, zaposlovanje in poklici

Izobraţevanje v sodobni druţbi pomembno vpliva na druţbeni poloţaj

posameznika in moţnost, da je posameznik aktivni subjekt druţbenih dogajanj.

Vse bolj je šola nujen in hkrati nezadosten pogoj za zaposlitev ali celo za

doseganje ustreznih druţbenih poloţajev. Brez izobrazbe je brezizhodnost

poloţaja posameznika še toliko večja. V druţbi, ki temelji na znanju, je izobrazba

pogoj, da se posameznik dejavno vključi v druţbi, da lahko odgovorno sprejema

pravice in dolţnosti (Barle Lakota, 2010).


19 | S t r a n

Iz podatkov o izobrazbi Romov v Sloveniji je razvidno, da ima večina teh le

nedokončano osnovno šolo. Razrez podatkov priča o doseţeni stopnji izobrazbe

pripadnikov romske skupnosti. Po spolu izkazuje manjšo zastopanost ţensk v

vseh kategorijah doseţene izobrazbe, ki presega osnovno šolo (prav tam).

Kljub večji meri brezposelnosti Romov Ministrstvo za delo, druţino in socialne

zadeve ocenjuje, da je na tem področju v zadnjih letih prišlo do številih pozitivnih

sprememb, od katerih so nekatere ţe jasno razvidne, druge pa se bodo pokazale

sčasoma (Horvat Muc, Papić in Fujs, 2011, povz. po Belović, 2011).

Večina Romov se zaposluje kot nekvalificirani delavci, v času sezonskega dela ali

za določen čas. Veliko se jih zaposluje tudi v tujini. Vseeno pa so najpogostejši in

najzanesljivejši vir preţivljanja za vedno socialno-varstvene dajatve, s tem pa se

jim zmanjšuje lastna prizadevanja za zaposlitev, saj jim ob drugih virih omogoča

skromno preţivetje (prav tam).

V zborniku Romi in zdravje (2010) so navedeni primeri iz prakse, ki še vedno

dokazujejo, da so na lokalni ravni pogosto prisotni pritiski večinskega

prebivalstva po ločevanju romskih in neromskih prebivalcev, med pripadniki

romske skupnosti pa se ohranjajo nezaupanje in predsodki do Neromov. Še vedno

miselnost temelji na razločevanju mi in drugi, ki je prisotna tako med zaposlenimi

v javnih sluţbah kot tudi med Romi. V tem primeru je ponujena le edina moţnost

vključevanja posameznika, torej pripadnika romske skupnosti, in to je prisilna

asimilacija za ceno odpovedovanja narodni identiteti. Seveda, s tem načinom

lahko tradicionalno naseljen Rom doseţe višjo stopnjo izobrazbe, se uveljavi v

širšem okolju, s tem pa so izgubi stik z romsko skupnostjo.

Brizani (2000) pa našteva tudi nekaj poklicev, s katerimi so se nekateri Romi

ukvarjali nekoč in nekateri še sedaj:

Vedeţevalci: Romi so zelo radi opravljali poklice, kot je napovedovanje

prihodnosti s pomočjo črne magije, urokov. Veliko Romkinj se je

ukvarjalo z napovedovanjem prihodnosti iz kart, dlani ali celo fiţola.


20 | S t r a n

Zaradi tega so jih v večini preganjale tako drţavne kot tudi cerkvene

oblasti.

Zdravilci: s tem so se ukvarjale predvsem starejše ţenske, ki so se pri

svojem delu zanašale predvsem na naravne elemente, kot so ogenj, mesec

in voda, mineralne snovi, ţivali. Romi ponekod še danes nosijo amulete

kot nekakšno obrambo brez boleznimi ter celo kot nekakšno zdravilo. Pri

zdravljenju so uporabljali tudi razna zdravilna zelišča.

Kovači: poleg podkovanja konj so kovači popravljali in izdelovali tudi

razna kmečka orodja.

Glasbeniki in zabavljači: cirkusanti in razni akrobati.

2.4 Romska druţina s predšolskim otrokom

Druţina je primarno okolje, kjer otrok dobi prve vtise. Romske druţine so

veččlanske in med seboj močno povezane.

Rojstvo novorojenčka je v romski druţini poseben trenutek. Včasih so ob rojstvu

imeli obrede, sedaj tega več nimajo. Romi postanejo starši zelo hitro, ţe pri

petnajstih letih (Avsec, 1999).

Štrukelj (1980) je zapisala, da Romkinje rodijo doma. Danes jih vse več rojeva v

bolnišnicah, redno hodijo tudi na preventivne preglede.

Ko novorojenčkom dajo ime, je zanj značilno, da so otroci krščeni pod enim

imenom, doma pa jih kličejo drugače. Kot primer je Štrukelj (2004) navedla, da

je Rom krščen Dušan, doma ga kličejo Branko. Imena dobijo po sorodnikih.

Imena, ki jih izberejo, so moderna (Nataša, Sašo, Robert, Boštjan…).

Romski otroci so zelo hitro vključeni v vse druţinske dogodke, naj gre za

nabiranje gozdnih sadeţev, beračenje, za druţinski praznik, za veselje ali ţalost.

Avtorica ugotavlja tudi to, da je njihova vzgoja spontana, brezskrbna in naravna

kot njihovo ţivljenje. Najpomembnejšo vlogo pri vzgoji ima mama. Romkinje

dojijo tudi do otrokovega tretjega leta starosti. Dojijo med hojo, v javnosti, ker s

tem dokazujejo, da sta otrok in mama najbolj povezana. Otroka nosijo in ne

uporabljajo otroškega vozička (Avsec, 1999).


21 | S t r a n

2.5 Vključevanje romskih otrok v vzgojno-izobraţevalne institucije

Ko opazujemo vzgojo romskih otrok, vidimo, da je ta preprosta, svobodna, brez

pravil. Otroci se učijo preko izkušenj, ki jih doţivijo sami ali s svojimi vrstniki, s

katerimi so zelo povezani.

Leta 2004 je bila sprejeta Strategija vzgoje in izobraţevanja Romov v RS. Gre za

dokument, ki se ukvarja s problemom vključevanja romskih otrok v vrtec,

strokovno izobraţenostjo učiteljev in z izbirnim predmetom Romska kultura, ki bi

potekal v osnovnih šolah. Leta 2007 je bil sprejet poklic romski pomočnik

(Kostelec in Pravne, 2009).

Strategija vzgoje in izobraţevanja Romov (2004) je izpostavila tudi nekaj ključnih

ugotovitev:

nepoznavanje jezika,

drugačne kulturne in socialne vrednote,

slabe higienske navade,

slabše razvita grafomotorika,

kratkotrajna koncentracija,

nizka motivacija za učenje,

neredno obiskovanje vrtca,

velika potreba po individualnem delu.

Te značilnosti niso le posledica kulturne različnosti, ampak tudi slabih bivalnih

razmer (prav tam).

Romi imajo popolnoma drugačen ţivljenjski slog, starši jih ne podpirajo pri

izobraţevanju, ker jim izobrazba ne predstavlja vrednote. Otroci niso motivirani

za učenje, njihove delovne navade so slabo razvite. To vodi k disciplinskim

teţavam (Gašperšič in Brezovar, 2012).

Jezernik (2006) se strinja in nadaljuje, da posledično zaradi tega zelo malo

romskih otrok uspešno zaključi osnovno šolo in večina otrok obravnavajo kot

učence s posebnimi potrebami.

Šolam, v katere so vključeni romski otroci, drţava namenja dodatna finančna

sredstva, posebej financira učbenike, hrano, izlete in razvojno raziskovalne


22 | S t r a n

naloge, ki so povezane s problematiko vključevanja učencev Romov ter podlago

za poučevanje romskega jezika (Kostelec in Pravne, 2009).

2.5.2 Romski otroci v slovenskih vrtcih

Iz posameznih poročil razberemo, da je nekoč le nekaj Romov obiskovalo vrtec in

osnovno šolo, po vsej verjetnosti neredno. Vrtec in šola takrat nista otrokom

posvečala posebne pozornosti niti vzgojno ukrepala, če niso bili pri pouku

(Tancer, 1994).

V Sloveniji deluje 978 vrtcev vključno z enotami, v katere je vključenih 85.407

otrok (Statistični urad RS, 2016).

Romski otroci obiskujejo vrtce na Dolenjskem, v Posavju, v Beli krajini, na

Štajerskem in v Prekmurju (Barle Lakota idr., 2004).

Romski oddelki se financirajo iz občinskega proračuna, drţavnega proračuna in

plačil staršev. Te se oblikuje, ko je v vrtec vpisanih vsaj 5 otrok (Kostelec in

Pravne, 2009).

Romi so v slovenske vrtce vključeni na tri načine. V običajne oddelke, manj je

vključenih v romske oddelke, kjer so vključeni samo romski otroci, in romske

vrtce (prav tam).

Štrukelj (1980) pravi, da je za romske otroke najbolje, da so sprva v romskem

oddelku, kjer se naučijo pravil, spoznajo vzgojiteljice, vrstnike, potek dela v vrtcu,

igrače, knjige. Pozitivne strani običajnega oddelka pa so v tem, da imajo Romi

več moţnosti za učenje slovenskega jezika in se navajajo na ţivljenje v mešani

skupnosti.

Vendar Jezernik (2006) zatrjuje, da romski otroci ob prehodu iz ločenih v

integriran oddelek doţivljajo stres, ker se morajo privaditi na nove sošolce in na

novo okolje.

Romi obiskujejo vrtce, ki so v neposredni bliţini njihovega naselja ali prav tam. V

primeru večje oddaljenosti vrtci organizirajo prevoz tako, da predšolske otroke


23 | S t r a n

ves čas spremlja strokovna delavka vrtca. V nekaterih primerih otroke vozijo v

vrtec ali šolo iz romskega naselja starši (Barle Lakota idr., 2004).

Če povzamemo, pri vključevanju romskih otrok v vrtce moramo upoštevati

različne ţivljenjske okoliščine in poloţaj pripadnikov romske skupnosti. Na

moţnost vključevanja otrok v vrtce vpliva tudi izobraţenost in osveščenost staršev

(prav tam).

2.5.3 Ovire pri vključevanju romskih otrok v vrtec

Romskim otrokom vstop v vrtec ne predstavlja le prve ločenosti od staršev,

ampak tudi prvi stik z neromskim okoljem. To je za romskega otroka zelo teţko,

doţivi velik šok, ker ne razume jezika in tudi vrednote so različne.

Tancer (1994) omenja vzgojno zanemarljivost, ko romskega otroka nihče ne

pripravi na kulturno in socialno okolje, ki se nahaja izven romskega naselja.

Posledica se odraţa predvsem kasneje v osnovni šoli, ko so zanj zahteve preteţke.

Dobro je, da romskega otroka vključimo v vrtec, kjer se bo naučil premagovati

ovire in mu bo kasneje ob prehodu v osnovno šolo laţje.

Ovire pri vključevanju romskih otrok v vrtec so:

revščina,

predsodki in rasizem,

negativna identiteta romskih otrok in

pomanjkljivost v izobrazbi strokovnih delavcev (Kostelec in Pravne,

2009).

V nadaljevanju jih bomo predstavili.

2.5.3.1 Revščina

Romi so neizobraţeni, nezaposleni, imajo podstandardna stanovanja in so

izključeni iz javnega ţivljenja ter ţivljenja medijev (Macura-Milovanović, 2006).

Mitrović (1990) pravi, da je eden izmed razlogov za nizko stopnjo izobrazbe tudi

nizka stopnja zanimanja za šolanje staršev romskih otrok.


24 | S t r a n

Zaradi nizke izobrazbe Romi opravljajo nespoštovana, teţka, sezonska in slabo

plačana dela. Veliko teh dela na »na črno«. Za nekatere je edini vir dohodka

socialna pomoč (Macura-Milovanović, 2006).

Ker nimajo dovolj finančnih sredstev, ţivijo v slabih bivalnih razmerah, zato

otroci nimajo moţnosti, da bi razvili zdrave higienske navade (Jezernik, 2006).

Tudi prehranjujejo se s hrano, ki si jo lahko privoščijo. Te prehranjevalne navade

niso zdrave, zato se lahko razvijejo različne bolezni. Zaradi slabih higienskih in

prehranjevalnih navad naj bi bili Romi prenašalci nalezljivih bolezni. To so

predsodki (prav tam).

2.5.3.2 Diskriminacija

Diskriminacija pomeni razlikovanje ljudi glede na značilnosti, na katere nimajo

vpliva. Omejuje svobodo ljudi, povzroča socialno neenakost, slabo zdravstveno

stanje ţrtve. Prispeva k prizadetosti in nemoči (Popović, 2011).

Gre za zatiranje. Zatiranje je nehumano, poniţujoče obravnavanje, ki se kaţe v

nepravičnosti dominantne skupine v odnosu do manjšin (Urh, 2012).

»Ljudje se zanašajo na obstoječe kategorije o etičnih skupinah, ki pa pogosto

temeljijo na predsodkih in stereotipih (Urh, 2012, str. 16).«

Jezernik (2006) dodaja, da predsodki segajo v vsa področja druţbenega ţivljenja.

Predsodki so pridobljeni. Veliko jih izhaja iz zgodnjega otroštva, ko otroci od

svojih staršev povzamejo napačne predstave. Otrokom moramo predstaviti dejstva

na konkretni ravni (Ule, 2009).

Predsodki se kaţejo na pet načinov:

ogovarjanje: gre za izraţanje predsodkov, ki so v druţbi navidezno

sprejemljivi (šale).

izogibanje je ustvarjanje distance do pripadnikov drugih skupin. Kaţe se

tako, da ne vzpostavimo očesnega stika ali nismo v bliţini ljudi, do katerih

imamo predsodke.


25 | S t r a n

diskriminacija se kaţe tako, da ljudem, do katerih imamo predsodke,

vzamemo zaposlovanje, šolanje… Preprečujemo jim dostop do enakih

moţnosti.

nasilje je lahko fizično, kjer je ogroţena fizična integriteta posameznika,

ali psihično.

genocid: najbolj znan genocid je Hitlerjev genocid nad Ţidi. Je najbolj

okrutno, ker gre iztrebljanje celih skupin (prav tam).

V Sloveniji je najbolj prisotno ogovarjanje, izogibanje in nasilje nad Romi (Ule,

2009).

Kostelec in Pravne (2009) sta povzeli, da Rome sodimo po zunanjosti. Imamo jih

za materialiste, kičaste, neurejene – s prevelikimi oblačili in neurejenimi

frizurami.

Rezultati ankete, ki je bila izvedena leta 2003 v Osnovni šoli Leskovec pri

Krškem, so pokazali, da so Romi simpatični, a umazani, črni, smrdljivi, osamljeni,

eksplozivni, agresivni, nezanesljivi (Jezernik, 2006).

Razumljivo se nam zdi, da so Romi agresivni, saj tako pokaţejo jezo nad

nesprejemanjem.

Namreč romske otroke skrbi mnenje okolice, izogibajo se socialnim in

vedenjskim situacijam, kjer bi jih zasmehovali in poniţevani (Košir, 2013).

Popović (2011) je zasledil tudi to, da Rome označujemo za kriminalce, kradljivce,

nasilneţe, umazance, brezdelneţe.

2.5.3.3 Negativna identiteta romskih otrok

Romski otroci se zavedajo negativne identitete, ki jim jo predpisuje druţba. Za

njih je to zelo travmatično, spremljajo jih tudi čustvene krize in ţelje po tem, da

ne bi bili Romi (Macura-Milovanović, 2006).

Kot pravi Košir (2013), ţelja po sprejemanju se kaţe s primernimi in

neprimernimi dejanji.

Rome vedno obravnavamo kot problem in kot pripadnike etične skupnosti, s

čimer posamezniki izgubijo moţnost individualne podobe (Jezernik, 2006).


26 | S t r a n

Otrok, ki verjame vase, v svoje sposobnosti, ki je sprejet v druţbi, bo bolj

uspešen, kakor tisti, ki o sebi pridobi slabo sliko (Kostelec in Pravne, 2009).

Košir (2013) se strinja z zgoraj omenjenim in dodaja, da otroci, ki niso sprejeti

med vrstniki, izostajajo iz pouka, so depresivni, tesnobni, zlorabljajo psihoaktivne

substance.

2.5.3.4 Pomanjkljivost strokovnih delavcev v izobrazbi

Poudarjamo, da je treba upoštevati kulturne in socialne razmere, drugačnost in

uporabiti integriran način izvajanja pouka, vendar premalo pozornosti posvečamo

izobraţevanju in izbiri učiteljev, ki imajo najbolj odgovorno vlogo, saj imajo s

temi otroci največ stika (Jezernik, 2006).

A učitelji se ne čutijo odgovorni za rezultate romskih otrok in so neobčutljivi za

njihove teţave. Strokovni delavci, ki poučujejo romske otroke, menijo, da so za

njihov neuspeh v vrtcu in šoli krivi starši (Kostelec in Pravne, 2009).

Šole se odločajo za ločen pouk, prilagojen posebnim razmeram in potrebam

romskih učencev, kar vodi k slabšim rezultatom. Ta model strokovnjaki

kritizirajo, imajo ga za neprimernega in diskriminatornega (Jezernik, 2006).

2.5.4 Inkluzija in integracija romskih otrok v vrtec ali šolo

Po SSKJ (2014) pomeni integracija povezovanje posameznih enot, delov v večjo

celoto. Inkluzija pa je odnos med mnoţicama, ki ju povezujemo v celoto.

Drţavni cilj je ta, da se čim več romskih otrok integrira v oddelke (Barle Lakota,

idr., 2004).

Tancer (1994) meni, da v zadnjih letih vodstva vrtcev in vzgojiteljice v oddelkih z

romskimi otroki posvečajo vse več pozornosti rednemu vključevanju predšolskih

romskih otrok v institucionalno obliko predšolske vzgoje. Prav tako se kaţe vse

večja pozornost v individualnih stikih s starši romskih otrok. Strokovnjaki iščejo


27 | S t r a n

nove inovativne oblike in načine, ki bi trdno povezali predšolsko ustanovo in

vzgojiteljice z romskimi starši.

Da bi se romski otroci ob vključitvi v vrtec izognili občutku izločenosti in laţje

komunicirali s predstavniki vzgojno-izobraţevalne institucije, so v nekatere vrtce

vključili romske pomočnike, ki predstavljajo vzor in dokaz, da je mogoče

izobrazbo in poloţaj na socialni lestvici doseči tudi v primeru romske populacije

(Gašperšič in Brezovar, 2012).

Štrukelj (1980) je mnenja, da bi morali vsi predšolski otroci imeti enako moţnost

k dostopu programa predšolske vzgoje. Ta pa naj bi ponujala več programov,

organiziranosti, povezana bi morala biti z osnovno šolo, okoljem in starši. Otroke

naj bi spodbujala k pozitivni samopodobi.

Tudi v Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da bi morali vzgojitelji, romski

pomočniki in drugi strokovni delavci poskrbeti, da so vsi otroci pozitivno

vključeni v vrtec, ne glede na razlike.


28 | S t r a n

3. Empirični del

3.1 Namen

Za temo smo se odločili, ker prihajamo iz krajev, kjer so Romi v največji meri

poseljeni, to je Prekmurje in Bela krajina.

Namen diplomskega dela je odkriti, ali obstaja razlika v načinu ţivljenja romske

druţine s predšolskim otrokom in ali obstaja razlika v vključevanju romskih otrok

v vrtec med Prekmurjem in Belo krajino. Zanima nas način ţivljenja romske

druţine s predšolskim otrokom, predvsem v kolikšni meri se otroku posvečajo,

kako ga vključujejo v ţivljenje. Ţelimo tudi ugotoviti, kako se romski predšolski

otroci spopadajo s vključevanjem v vrtec, s kakšnimi teţavami se soočajo, kako

jih poskušajo vzgojiteljice vključiti v delo ter koliko in kako se v proces

vključevanja romskih otrok v vrtec vključujejo romski starši.

3.2. Razčlenitev, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega dela

3.2.1 Raziskovalna vprašanja

Za potrebe empiričnega dela smo si zastavili 3 raziskovalna vprašanja, pri čemer

nas je zanimalo:

1. Ali Romi v Prekmurju prakticirajo drugačen način druţinskega ţivljenja

kot Romi v Beli krajini?

2. Ali se vzgojiteljice v vrtcu posluţujejo različnih metod in načinov dela z

romskimi otroci v Prekmurju in Beli krajini? In če da, v čem se le-te

razlikujejo?

3. Kakšne izkušnje imajo z romskimi otroki in njihovimi starši vzgojitelji,

pomočniki vzgojiteljic in romski pomočniki?

3.2.2 Raziskovalne hipoteze

Za potrebe empiričnega dela naloge smo si zastavili izhodiščno raziskovalno

hipotezo, tako da smo v:

H0: predvidevali, da obstaja razlika vključenosti predšolskih romskih

otrok v vrtec glede na Prekmurje in Belo krajino.


29 | S t r a n

Za potrebe empiričnega dela diplomske naloge smo si iz izhodiščne raziskovalne

hipoteze H0 izpeljali še 4 raziskovalne podhipoteze, tako da smo predvidevali v:

H1: da se način ţivljenja med Romi v Prekmurju in Beli krajini razlikuje, saj je iz

podatkov o zaposlovanju razvidno, da je v Prekmurju zaposlenih več Romov, s

tem pa si lahko privoščijo boljše ţivljenje.

H2: da način dela v vrtcu in vključevanje romskih otrok v Prekmurju in Beli

krajini ne razlikujeta, saj morajo vzgojitelji delovati po Kurikulumu za vrtce.

H3: da romski pomočnik igra pomembno vlogo pri vključevanju romskih

predšolskih otrok v vrtec.

H4: da na reden obisk predšolskih romskih otrok vpliva način njihovega

druţinskega bivanja in standarda.

3.2.3 Spremenljivke

V diplomskem delu ţelimo preučiti odvisno spremenljivko kraj bivanja romske

druţine s predšolskim otrokom (Romi v Prekmurju in Romi v Beli krajini).

Med neodvisne spremenljivke sodijo:

obiskovanje vrtca romskega starša,

izobrazba,

zaposlitev,

jezik,

bivanje,

vera,

zakonska zveza,

ukvarjanje z zdravilstvom,

ukvarjanje z vedeţevanjem,

ukvarjanje z muziciranjem,

ukvarjanje s kovaštvom,

igranje na instrument,

učenje svojega otroka igranja na instrument,


30 | S t r a n

zajtrk,

število rednih dnevnih obrokov,

kajenje,

obiskovanje osebnega zdravnika,

obiskovanje zobozdravnika,

uporaba mobilnega telefona in ostale informacijske tehnologije,

ukvarjanje s svojim predšolskim otrokom.

3.3 Metodologija

3.3.1 Raziskovane metode

V diplomski nalogi smo za empirični del naloge uporabili deskriptivno metodo in

tehniko anketnega vprašalnika ter intervjuja, ki zajema področje Romska druţina

s predšolskim otrokom v Sloveniji in vključevanje le-tega v vrtec.

Za potrebe pridobitve ustreznih in potrebnih empiričnih podatkov smo uporabili

anketni vprašalnik za romske starše in intervju za vzgojiteljice, pomočnice

vzgojiteljic in romske pomočnike.

Anketni vprašalnik je anonimen, izveden na populaciji 30 romskih staršev v

Prekmurju (v vrtcih – Vrtec Lendava, Enota vrtec Črenšovci in Vrtec Cankova) in

na populaciji 30 romskih staršev predšolskih otrok v Beli krajini (v vrtcih –

Otroški vrtec Metlika, Vrtec Otona Ţupančiča Črnomelj in Enota vrtec Sonček

Semič).

V anketnem vprašalniku so posamezniki najprej rešili vprašanja, ki se navezujejo

na njihovo ţivljenje v njihovem kraju. V nadaljevanju so sledila vprašanja o

njihovi druţini, v katero je vključen predšolski otrok. Skozi vprašanja smo ţeleli

ugotoviti, ali se ţivljenje romske druţine s predšolskim otrokom razlikuje med

Prekmurjem in Belo krajino. Skozi vprašalnik, ki smo ga razdelili izbranim

romskim staršem v Prekmurju in Beli krajini, smo ţeleli raziskati ţivljenje njihove

druţine s predšolskim otrokom. Anketni vprašalnik je sestavljal 15 vprašanj in 2

podvprašanji. Posamezniki so imeli moţnost odgovarjanja tako z obkroţevanjem

odgovorov, stopnjevalne lestvice kot tudi dopolnjevanja odgovorov po ţelji.


31 | S t r a n

Intervju smo izvedli v oddelkih, kjer so integrirani romski otroci s pomočnicami

vzgojiteljic, vzgojiteljicami in romskimi pomočniki Enote vrtca Črenšovci, Vrtca

Lendava, Vrtca Cankova in v romskih oddelkih v Otroškem vrtcu Metlika, v

Vrtcu Otona Ţupančiča Črnomelj, Enota vrtec Sonček Semič. Intervju je vseboval

9 vprašanj o razlikah v vključevanju in pri delu s samimi romskimi otroki ali

vključevanje teh v integrirani oddelek otrok v vrtcih v Prekmurju in Beli krajini.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

V intervjuju je sodelovala pomočnica vzgojiteljice, vzgojiteljica in romska

pomočnica ali pomočnik v vsakem izmed navedenih vrtcev v Prekmurju (Vrtec

Lendava, Enota vrtec Črenšovci in Vrtec Cankova) in Beli krajni (Otroški vrtec

Metlika, Vrtec Otona Ţupančiča Črnomelj in Enota vrtec Sonček Semič).

Pri anketnem vprašalniku pa je sodelovalo 30 romskih staršev v Prekmurju in 30

romskih staršev iz Bele krajine.

Tabela 1: Števila (f) in strukturni odstotek (f%) glede na kraj

Bela krajina Prekmurje

f f % f f %

Udeleţenci 30 100 % 30 100 %

Skupaj 30 100 % 30 100 %

Iz tabele je razvidno, da 30 udeleţencev prihaja iz Bele krajine in 30 iz Prekmurja.

Ti podatki so pričakovani, saj smo ţeleli, da bo v vzorcu enako anketiranih

romskih druţin. Tako smo laţje primerjali način ţivljenja druţin s predšolskim

otrokom med Prekmurjem in Belo krajino.


32 | S t r a n

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov

3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov

Po samem pregledu ustrezne tako strokovne in znanstvene literature smo sestavili

anketni vprašalnik, ki ga je pregledala mentorica, vključno s somentorico. V

predelu Prekmurja in Bele krajine smo izbrali poljubne vrtce, v katerih smo ţeleli

opraviti anketni vprašalnik in intervju. Za zbiranje podatkov smo uporabili

anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili romskim staršem, ob prihodu otrok v

izbrane vrtce in jih prosili za sodelovanje. Intervjuji so potekali individualno z

vsako vzgojiteljico, pomočnico vzgojiteljice in romsko pomočnico posebej.

3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov

Kot inštrument za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je v

prvem delu sestavljal vprašanja o objektivnih dejstvih, kot so kraj bivanja,

izobrazba, število otrok v druţini. Sledila so vprašanja o samem ţivljenju romske

druţine s predšolskim otrokom (vera, prehranske navade, pogostost obiskovanja

zdravnika/zobozdravnika ipd). Sestavljen je bil iz 15 vprašanj in 2 podvprašanj.

Posamezniki so imeli moţnost odgovarjanja tako z obkroţevanjem odgovorov,

stopnjevalne lestvice kot tudi dopolnjevanja odgovorov po ţelji. Uporabili smo

tudi vodeni intervju z odprtim tipom vprašanj. Veljavnost anketnega vprašalnika

in intervjuja smo zagotovili s pregledom ustrezne literature. Pri sestavljanju smo

bili pozorni, da smo zastavili jasna, natančna in enopomenska vprašanja.

3.3.4 Postopki obdelave podatkov

Pridobljene podatke anketnega vprašalnika smo uredili glede na pokrajino-

Prekmurje in Bela krajina. Prikazani so tabelarično. Rezultate smo obdelali s

pomočjo statističnega programa SPSS (Statistical Packageforthe Social Sciences).

Izračunali smo absolutne (f) in odstotne (f%) frekvence ter jih primerjali glede na

to, v kateri pokrajini ţivijo romski starši (Prekmurje ali Bela krajina). Zbrane

podatke smo obdelali z uporabo opisne statistike. Za preizkušanje zvez med

spremenljivkami smo uporabili 2-preizkus. Na koncu smo dobljene empirične


33 | S t r a n

podatke preverili z našimi zastavljenimi hipotezami. Pri intervjuju smo odgovore

pregledali in strnili v celoto.

3.4 Rezultati in interpretacija

3.4.1 Rezultati in interpretacija anketnih vprašalnikov romskih staršev vrtcev v

Prekmurju in Beli krajini

Tabela 2: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na spol


f f % f f %

Moški 13 43,3 % 19 63,3 %

Ţenski 17 56,7 % 11 36,7 %

Skupaj 30 100 % 30 100 %

Iz tabele je razvidno, da v vzorcu, ki je bil izveden v Beli krajini, prevladujejo

ţenske. V raziskavi je sodelovalo 17 ţensk, kar je 56,7 %, in 13 oseb moškega

spola. To je 43,3 %. V vzorcu, ki je bil izveden v Prekmurju, prevladujejo moški.

V anketi je sodelovalo 19 oseb moškega spola, kar pomeni 63,3 % ter 11 ţensk,

36,7 %. V Beli krajni imajo organiziran prevoz, medtem ko v Prekmurju svoje

otroke v vrtec pripeljejo.

Tabela 3: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) romskih staršev glede na število

predšolskih otrok v druţini


f f % f f %

Manj kot 3 12 40,0 % 30 100 %

Več kot 3 18 60,0 % 0 0 %

Skupaj 30 100 % 30 100 %


34 | S t r a n

Iz tabele je razvidno, da ima 18 anketirancev iz Bele krajine več kot 3 otroke (60

%), 12 anketirancev pa manj kot 3 otroke (40 %). Vsi anketiranci iz Prekmurja

(100 %) so odgovorili, da imajo manj kot 3 otroke.

Izid 2-preizkusa: 25,714, P= 0,000

Kakor pokaţe 2-preizkus, lahko ničelno hipotezo zavrţemo. Statistično značilna

razlika glede na to, koliko je število otrok v druţini, med Belo krajino in

Prekmurjem obstaja. V Prekmurju je na druţino manjše število otrok.

Tabela 4: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) romskih staršev glede na

obiskovanje vrtca


f f % f f %

Da 1 3,3 % 22 73,3 %

Ne 29 96,7 % 8 26,7 %

Skupaj 30 100 % 30 100 %

Iz tabele je razvidno, da je le eden od anketirancev, ki ţivi v Beli krajini, v svojem

otroštvu obiskoval vrtec (3,3 %). Ostali, 96,7 % anketirancev, vrtca niso

obiskovali. Iz drugega dela tabele je razvidno, da je kar 22 romskih staršev (73,3

%) iz Prekmurja v otroštvu obiskovalo vrtec, 8 anketirancev (26,7 %) pa vrtca ni

obiskovalo.

Izid 2-preizkusa: 2= 31,093, P= 0,000

Na osnovi 2-preizkusa lahko ničelno hipotezo zavrţemo. Statistično značilna

razlika glede na to, ali so udeleţenci v otroštvu obiskovali vrtec, med Belo krajino

in Prekmurjem obstaja. Iz podatkov lahko vidimo, da je v Prekmurju vrtec

obiskovalo več romskih staršev kot v Beli krajini, le-tisti tudi svoje otroke vpišejo

v vrtec.


35 | S t r a n

Tabela 5: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na izobrazbo


f f % f f %

Nedokončana

osnovna šola

25 83,3 % 8 26,7 %

Dokončana

osnovna šola

4 13,3 % 16 53,3 %

Končana srednja

šola

1 3,3 % 6 20,0 %

Končana

fakulteta

0 0 % 0 0 %

Skupaj 30 100 % 30 100 %

Iz tabele je razvidno, da ima 25 anketirancev iz Bele krajine nedokončano

osnovno šolo (83,3 %). Štirje Romi so odgovorili, da imajo dokončano osnovno

šolo, kar je 13,3 %. 3,3 % oziroma le eden od anketirancev ima končano tudi

srednjo šolo. Nekoliko več kot polovica Prekmurcev, 16 anketirancev (53,3 %),

ima dokončano osnovno šolo. 8 anketirancev (26,7 %) ima nedokončano osnovno

šolo, kar 6 (20 %) pa ima končano tudi srednjo šolo.

Izid 2-preizkusa: 2= 19,529, P= 0,000

Kakor kaţe 2-preizkus, lahko ničelno hipotezo zavrţemo, saj glede na izobrazbo

med Belo krajino in Prekmurjem obstaja statistično značilna razlika. Iz podatkov

lahko razberemo, da ima več romskih staršev v Prekmurju dokončano izobrazbo

kot v Beli krajini. Dobro je omeniti tudi to, da ima v Prekmurju kar 6 anketirancev

dokončano tudi srednjo šolo.


36 | S t r a n

Tabela 6: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na zaposlitev


f f % f f %

Da, redno 6 20,0 % 3 10,0 %

Da, za določen čas 4 13,3 % 14 46,7 %

Da, pogodbeno 5 16,7 % 2 6,7 %

Ne 15 50,0 % 11 36,7 %

Skupaj 30 100 % 30 100 %

Opazimo, da polovica (50 %) anketirancev v Beli krajini ni zaposlena, medtem jih

je 6 (20 %) zaposleno redno, 4 (13,3 %) so zaposleni za določen čas in 16,7 % ali

5 anketirancev je k delu pogodbeno zavezanih. Iz tabele razberemo, da so trije

anketiranci (10 %) iz Prekmurja redno zaposleni. 14 ali 46,7 % anketirancev je

zaposlenih za določen čas, le 2 (6,7 %) sta zaposlena pogodbeno. 36,7 % oziroma

11 anketiranih udeleţencev je nezaposlenih.

Izid 2-preizkusa: 2= 8,457, P= 0,037

Na osnovi 2-preizkusa lahko ničelno hipotezo zavrţemo. Glede na zaposlitev

Romov med Prekmurjem in Belo krajino obstaja statistično značilna razlika.

Skozi samo raziskavo smo ugotovili, da je zaposlenih več moških kot ţensk.

Potrdimo lahko, da je v Prekmurju tako več izobraţenih kot tudi zaposlenih, s tem

pa lahko potrdimo tudi H1, ki pravi: da se način ţivljenja med Romi v Prekmurju

in Beli krajini razlikuje, saj iz podatkov po zaposlovanju kot po pregledu

odgovorov naših anketirancev opazimo, da je v Prekmurju zaposlenih več Romov,

s tem pa si lahko privoščijo boljše ţivljenje.


37 | S t r a n

Tabela 7: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na to, kateri jezik govorijo v

druţini s predšolskim otrokom


f f % f f %

Samo slovenski

jezik

4 13,3 % 3 10,0 %

Samo romski

jezik

5 16,7 % 2 6,7 %

Romski in

slovenski jezik

21 70,0 % 25 83,3 %

Drugo 0 0 % 0 0 %

Skupaj 30 100 % 30 100 %

Iz tabele razberemo, da se v štirih druţinah (13,3 %) v Beli krajini s predšolskim

otrokom pogovarjajo samo v slovenskem jeziku, pet (16,7 %) se jih s svojim

predšolskim otrokom pogovarja samo v romskem jeziku ter 70 %, kar je 21

anketirancev, se doma pogovarja v romskem in slovenskem jeziku. Samo

slovenski jezik v druţini iz Prekmurja s predšolskim otrokom govorijo 3 Romi,

kar pomeni 10 %, 2 anketiranca pa sta odgovorila, da doma govorijo samo romski

jezik. Večina, 25 anketiranih udeleţencev (83,3 %) pa se doma s predšolskim

otrokom pogovarja v romskem in slovenskem jeziku.

Izid 2-preizkusa: 2= 1,776, P= 0,411

Na osnovi 2-preizkusa lahko ničelno hipotezo obdrţimo, saj glede na to, kateri

jezik govorijo s predšolskim otrokom, med Belo krajino in Prekmurjem ne prihaja

do statistično značilne razlike. Tako v Beli krajini kot tudi v Prekmurju v druţini s

predšolskim otrokom vključujejo tako romski kot tudi slovenski jezik. Sklepamo

pa lahko, da nekateri Romi ţelijo nekako »opustiti« romski jezik in poskušajo

uporabljati samo slovenski jezik. V večini le-teh so starši dokončali vsaj osnovno

šolo, so zaposleni in ţivijo tudi izven romskega naselja.


38 | S t r a n

Tabela 8: Števila (f) in strukturni odstotki (f%) glede na bivanje


f f % f f %

V romskem

naselju

24 80,0 % 21 70,0 %

Izven romskega

naselja

6 20,0 % 9 30,0 %

Skupaj 30 100 % 30 100 %

Opazimo, da večina anketirancev iz Bele krajine biva v romskem naselju, kar 24

anketirancev. To je 80 %. 20 % anketirancev (6 oseb) ţivi izven romskega naselja.

Iz tabele je razvidno, da 21 anketiranih udeleţencev (70 %) iz Prekmurja ţivi v

romskem naselju, medtem jih 9 (30 %) ţivi izven romskega naselja.

Izid 2-preizkusa: 2= 1,486, P= 0,476

Na osnovi 2-preizkusa lahko ničelno hipotezo obdrţimo. Razlika glede na to, kje

biva romska druţina, med Belo krajino in Prekmurjem ni statistično značilna. V

večini tako v Prekmurju kot v Beli krajini ţivijo romske druţine

romska družina s predšolskim otrokom in vrtec v prekmurju in … · 2018. 8. 24. · na kraj...

Documents