odsevodsev 33

Z nekaterih dvorišč v starem Trzinu sev teh jesenskih dneh suklja dim iz ko-

tlov za kuhanje žganja, po cevkah pa sepočasi cedita blina in nato žganje. Par tr-zinskih gospodarjev se še drži tradicije invsako jesen skuha po nekaj litrov žganja»za moč« in za hude dni, predvsem pa za-to, da sadje ne gre v nič. Pri nekaterih hi-šah tudi še stiskajo mošt iz sadja, saj je posadovnjakih še vedno dosti jabolk inhrušk, ki bi ob obilici mikavnega sadja poveletrgovinah drugače kar segnilo. Tudipolja v okolici Trzina se počasi praznijo ingola strnišča vse bolj odločno že napove-dujejo prihod zime. Za poljedelce in sa-djarje je jesen prazničen čas, čas spravilaplodov celoletnega dela. Drugi jesen zdaj občutimo bolj kot veselčas trgatev, sprehodov med pisanim jesen-skim listjem, kot čas nabiranja kostanja ingob, pripravljanja ozimnic in toplejše gar-derobe. Za večino pa je jesen, če nam jone zagode narava, še vedno čas veseljanad plodovi minulega dela. Pogosto tudi včloveškem življenju označimo obdobja, kiso podobna letnim časom v naravi. Jesennaj bi bil tisti čas, ko se človek umakne izaktivnega življenja, a je še dosti čil, da lah-ko sproščeno uživa v plodovih svojega de-la. Nerodno je, da ljudje večinoma nismozadovoljni samo s tistim, kar že imamo,kar smo dosegli, ampak želimo še več.

Zato nekateri svoje jesensko obdobje od-ganjajo, se trudijo zadržati poletje. Še na-prej hočejo biti aktivni, doseči še to in ševeč, a čas je neusmiljen. Na lepem se lah-ko znajdejo v zimi, ko pešajo moči in pri-hajajo bolezenske nadloge. Takrat je pole-tja nepreklicno konec, in marsikdo se ta-krat vpraša: »Ja, kje pa je bila moja jesen?Kako da nisem užival v plodovih svojegadela? Zdaj bi rad, a ne morem...« Prav za-to je prav, da človek spoštuje zakone nara-ve in se jim podredi. V življenju občine pa so življenjska obdo-bja drugačna. Če poenostavimo, lahko za-znamo štiri letne čase in pravzaprav dvedelovni obdobji. Pomlad in jesen sta obi-čajno obdobji, ko na občinah hitijo uresni-čevati načrte in naložbe. Poletje in zimapa sta nekoliko bolj mirni obdobji, saj jedelo na občinah poleti zaradi dopustovpogosto ohromljeno, pozimi pa razmerena terenu največkrat ne dovoljujejo velikihposegov. Zaradi zapletene zakonodaje indolgotrajnih postopkov pridobivanja do-voljenj pa se zdaj marsikje pomlad spre-meni v čas živahnega, a očem občanovmanj vidnega birokratskega dela, med po-letnimi meseci se nekako iztečejo roki zapridobitev vseh dovoljenj, in potem jesenilahko krepkeje poprimejo in začno z delitudi na terenu. Ker pa vse naložbe nisomajhne, se potem dela zavlečejo še v dru-ga obdobja, najpogosteje še v pomlad na-slednjega leta, tako da smo ob koncu pole-tja oz. začetku šolskega leta marsikje pričeštevilnim otvoritvam in predajam namenunovih pridobitev v občinah.

ODSEVglasilo Občine Trzin

Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe

Tel.: 564 11 54, gsm: 041 370 206miro.stebe@siol.net

Člani uredništva:Emil Pevec, Meta Železnik, Joži Valenčak,Franci Banko, Tone Ipavec, Zoran Rink,

Jasna Paladin, Miha Pavšek, Mirjam Štih,Andrej Zupanc, Nuša Matan

in urednik fotografije Jože Seljak

Tehnično urejanje in tisk: GRAFIKA 2000 d.o.o.,

Kersnikova 6, Dob, 1230 Domžale

Trženje: Mateja Erčulj

Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan

Naklada: 1.500 izvodov

Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285

Glasilo izhaja enkrat mesečno in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v Trzinu

ISSN 1408 - 4902

Uvodnik

!Gradivo za

septembrsko številko Odseva oddajte

najkasnejedo

5. novembra

2007

V zadnjem času smo tako novinarji tekaliod ene otvoritve do druge in moram reči,da je bilo pri sosedih kar dosti narejenega.Kako pa pri nas? Predstavniki občine soslavnostno predali namenu prenovljenoatletsko stezo na šolskem igrišču, mojstripa so v teh dneh začeli postavljati tudifontano pred Centrom Ivana Hribarja. Dr-žavna direkcija je začela preurejati križi-šče pred gasilskim domom, zabeležili pasmo tudi par novosti pri zasebnih podje-tjih. Nepoučen človek bi mislil, da drugjevlada zatišje. Lahko pa bi rekli, da grepravzaprav za zatišje pred viharjem, saj jeobčina že tako rekoč v nizkem štartu, če siizraz izposodimo pri športnikih, za zače-tek ene največjih naložb v svoji zgodovini -gradnje doma za ostarele. Začetek sicerodlagajo vedno novi birokratski zapleti,vendar naj bi ta naložba vseeno kmalu ste-kla. Na občini ob tem opozarjajo, da jimje nova zakonodaja precej porezala perutina investicijskem področju, vseeno pa senekateri s strahom sprašujejo, če zdaj za-radi gradnje doma za ostarele občina ne-kaj časa ne bo imela denarja za zadovolje-vanje drugih želja. Na občini zatrjujejo, dabodo druge obveznosti občine korektno inkakovostno izpolnjevali še naprej, da pabo treba z željami po drugih prepotrebnihobjektih počakati na vrsto. Verjetno pa že-lja in čakajočih ni malo. Prav bi bilo, da bita vrstni red čimprej določili in da bi pri-prave, kjer se lahko že začno, kar čim prejzačeli. Le tako lahko računamo na obilnej-še jesenske plodove ob naslednjih občin-skih jesenih. Urednik

SADOVI JESENI

☎Telefonske številke občine Trzin so:

01/564 45 43, 01/564 45 44,in 01/564 45 50

Številka faksa je:01/564 17 72

Uradne ure:ponedeljek 8 - 14

sreda 8 - 13 in 14 - 18petek 8 - 13

Elektronski naslov: info@trzin.si

Domača stran na internetu: www.trzin.si

Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so vam na voljo tudi v občinskem informativnem središču

na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki

01/564 47 30.

Slika na naslovnici

Sadovi zlate jeseni.

(Foto: Jože Seljak)

odsevodsev44

Na občini veliko delaNa vprašanje g. županu Antonu Peršaku, kaj se zdaj dogaja naobčini, nam je zatrdil, da se na občini, tako kot vsako jesen, do-gaja zelo veliko, saj je to čas, ko si vse občine pred koncem leta vkar največji meri prizadevajo uresničiti načrte, ki so predvideniv njihovem letnem programu in še zlasti v proračunu. Seveda pase pri tem trzinska, kot tudi vse druge občine, spopada s številni-mi težavami, še zlasti, ker se v zadnjih letih zelo pogosto spremi-nja zakonodaja. Nemalokrat se zgodi, da naročajo projekte vskladu z zakonodajo, ko jih pripravljajo, pa se zakonodaja spre-meni, in je treba tudi pogoje spremeniti. Tako imajo zdaj zelo ve-liko dela s spremenjenimi, predvsem ostrejšimi pogoji za prido-bivanje gradbenega dovoljenja za oddelek doma za ostarele ob-čane, ki bi ga v Trzinu že morali začeti graditi. Ko so bili leta1996, še v občini Domžale, sprejeti ureditveni načrti za to obmo-čje, so bili pogoji drugačni, zdaj pa državna uprava zahteva iz-polnjevanje spremenjenih, ostrejših in novi zakonodaji prilagoje-nih pogojev. To je tudi eden od razlogov, zakaj začetek gradnjedoma za ostarele zamuja.

Težave z oblikovanjem proračunaG. župan ima zdaj še zlasti veliko dela s pripravljanjem proraču-na. Ker država po novem od občin terja oblikovanje proračunovza dve leti naprej, se župan zdaj trudi s kar tremi proračuni na-enkrat. Izoblikovati mora rebalans letošnjega proračuna, saj sose finančne razmere čez leto spreminjale, ob tem pa mora sesta-viti še proračun za leti 2008 in 2009. Neredko se zgodi, da spre-memba pogojev financiranja v tem letu lahko vpliva tudi na fi-nančne načrte v naslednjem ali celo še v naslednjih dveh letih,zato bi bilo prav, da bi vse tri proračune obravnavali kar v enemsvežnju. To so na občini tudi nameravali, vendar pa so nameropreprečile bolezni v občinski upravi. Župan je ostal tako rekočsam, brez pomoči pri finančnih zadevah, in mora prav vse opra-viti kar sam. Gre za res garaško delo, saj so proračuni pravza-prav najpomembnejši dokumenti občinske politike. Pri denarjuse vse začne in konča! Zaradi preobremenjenosti z delom in kerfizično v sedanjih razmerah ni mogoče sestaviti vseh treh prora-čunov naenkrat, je župan predlagal, da bo občinski svet na okto-brski seji obravnaval samo rebalans letošnjega proračuna, takojnato, v začetku novembra, pa še proračun naslednjega leta inpredlog za leto 2009. Svetniške skupine sodobrohotno sprejele županovo prošnjo, da obravnavo te problematike razdelijo nadva dela.

Program naložb z zamikomŽupan je zatrdil, da program naložb, ki jihobčina v skladu s svojo strategijo načrtujeza prihodnje, ostaja enak, vendar bo trebana uresničitev nekaterih načrtov počakatinekoliko dlje. Še vedno namreč ni znano,

kako bo razsodilo ustavno sodišče v primeru občinske tožbe pro-ti državi zaradi spremenjenega zakona o financiranju občin, kije, kot je znano, trzinski občini odtegnil skoraj četrtino prihod-kov. Po zadnjih napovedih naj bi bila razsodba sodišča znana šev oktobru. To, da si je sodišče vzelo kar precej časa za razsodbo,po županovem mnenju govori, da tožba ni bila neosnovana in daje vredna razmisleka. Občina tako še vedno ne ve, na kolikšneprihodke lahko računa, zato je previdnost pri naložbah umestna. Država je po drugi strani med letom spremeninjala tudi svojoodločitev glede okoljskih dajatev zaradi onesnaževanja okolja, kiso za občine zelo pomemben prihodek. Najprej so napovedali, dateh prihodkov ne bo več, potem pa so odločitev za štiri leta spre-menili tako, da so to še vedno prihodki občin, vendar pogojni.Občina jih lahko koristi le, če izpelje kakšno naložbo na področjuodlagališč, ravnanja z odpadki ali če vlaga v gradnjo čistilnih na-prav ali kanalizacije. Če takih naložb nima, mora denar s tega na-slova vrniti v državni proračun. Težave povzročajo tudi vedno no-vi predpisi, s katerimi država vedno znova nalaga dodatne obve-znosti občinam. Občinam, ne samo naši, se tako zelo povečujejotekoči izdatki. Kot primer je župan navedel predpis, da mora ob-čina zagotoviti plače za dodatne spremljevalce otrok, ki so gibal-no ali drugače ovirani. Gre sicer za lepo, humano gesto, vendarker je predpis pavšalno prirejen predvsem večjim ruralnim oko-ljem, je za majhno občino, kot je naša, to, da mora zagotoviti de-nar za takšne spremljevalce v treh ali štirih primerih, kar velikstrošek. Ob takih nepričakovanih, med letom uvedenih spremem-bah pa je težko načrtovati in sestavljati proračune.

Ureditev Ljubljanske ceste Projektant, ki pripravlja načrte za posodobitev Ljubljanske cesteod križišča z Mlakarjevo ulico do Pšate, ima velike težave pred-vsem z iskanjem ustrezne prometne rešitve priključevanja naLjubljansko s stranskih cest pri mostu preko Pšate in pred trgovi-no Zastopnik. Računali so, da bodo s posodabljanjem Ljubljan-ske ceste začeli že letos, vendar je projekt ob prvi reviziji naletelna zelo ostre kritike. Na občini se spominjajo izkušenj iz časovkrajevne skupnosti, da prometa po ulici Za hribom ni mogočeenostavno zapreti. Ljudje so takrat ovire na cesti preprosto odri-nili s cestišča, zato bo ulica za hribom še naprej dovozna cesta.Ker želijo v križišču ob mostu ob tem zagotoviti tudi varnost, ta-

Kaj se dogaja

Obvestilo kmetomVse, ki razmišljate o dodatnem dohodku na kmetiji ali že imate registrirano

dopolnilno dejavnost na kmetiji, vabimo na predavanje z delavnico:

Dopolnilne dejavnosti na kmetijah - lažja pot do registracije,

ki bo v torek, 6. novembra, ob 9.00 uri v prostorih Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici.

Uredba o vrsti dopolnilnih dejavnosti, zlasti na področju negostinskih dejavnosti,in nova pravila na področju živil in njihove predelave nudita lažjo pot do razvoja inregistracije dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Predavanje v obliki delavnice bostavodili Marta Kos iz Kmetijskega zavoda Ljubljana in Gabrijela Salobir Vilar izKmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Zbiramo prijave za pridobitev certifikatov (izobrazbe na področju kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah: turizem na kmetiji, predelava živil - mleko, meso, ostalo...)

tel: 839 77 69, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetijah,Kmetijski gozdarski zavod Ljubljana.

Vabilo na komemoracijo

Obveščamo vse občane, da bo komemoracija ob dnevu mrtvih pri spomeniku padlih v NOB pred Osnovno šolo Trzin v petek, 26. 10., ob 16. uri.

Združenje borcev za vrednoteNOB Občine Trzin

odsevodsev 55

ko za pešce kot kolesarje in seveda tudi za druge udeležence vprometu, je tamkajšnji prometni klobčič zelo težko rešljiv, saj tu-di Pšate ne morejo kar tako prestavljati. Projektant je moral zaizdelavo tega dela projekta zamenjati že dva podizvajalca, sajustreznih rešitev niso našli. Zdaj naj bi končno izdelali načrt, kibi bil sprejemljiv, vendar se zna zgoditi, da bo ob ponovni revizijispet naletel na kritike in da ga bo treba ponovno popravljati indopolnjevati. Vse to pa terja dodatni čas.

Poplava povzročila za približno 600.000 EUR škodeČeprav naša občina ni bila ravno med tistimi, ki so bile najboljna udaru pobesnelih voda ob septembrskem neurju, škoda, ki joje narasla voda povzročila v naši občini, niti ni bila tako majhna.Občinska komisija za oceno škode je ocenila, da je škode za pri-

bližno 600.000 evrov; občina računa, da bo vsaj del tega denarjadobila tudi od države. Najbolj posledice poplave čutijo lastnikitistih objektov, ki jim jih je zalila voda, občina pa bo morala po-skrbeti za sanacijo spodjedenih brežin tam, kjer bi lahko vodaspodkopala hiše ali mostove. Temelji enega od mostov so nam-reč kar občutno spodkopani, seveda pa bo treba poskrbeti tudiza temeljitejše čiščenje brežin in struge, tako da ob podobnih ne-urjih ne bi prišlo do zastojev v vodi, ki bi lahko povzročili popla-ve. Sicer pa na občini upajo, da so imeli občani, ki jim je zalilokleti in druge prostore, svoje objekte ustrezno zavarovane pri za-varovalnicah in da jim bodo te povrnile škodo.

Vračanje naložb v telefonijoNačeloma naj bi bilo že znano, koliko denarja, ki so ga v prete-klosti vlagali v razvoj telefonije, naj bi dobilo nazaj območje nek-danje občine Domžale, vendar pa mora zdaj pravobranilstvo do-ločiti, kolikšen delež pripada posamezni občini. Pri tem ni mo-goče uporabljati delitvenega ključa, kakršen je veljal ob delitvi

premoženja nekdanje skupne občine, saj bi bilo to nepravično.Nekatere občine bi tako dobile več, druge pa manj, kot se je v re-snici stekalo denarja v posodabljanje telefonije z njihovegaobmočja. Zdaj je treba raziskati, kolikšne deleže so dejanskoprispevala posamezna območja in šele nato bo mogoče ta denartudi razdeliti.

Volitve za državne svetnikeBližajo se volitve v novi državni svet in tudi naša občina ima pra-vico predlagati svojega kandidata, ki naj bi v državnem svetu za-stopal lokalne interese svojega območja. Ker pa naj bi bil ta sve-tnik predstavnik širšega volilnega območja, v katerem so polegTrzina še sosednje občine, med drugim tudi tri večje, to so Dom-žale, Kamnik in Litija, bo verjetno na koncu izbran kandidat, kibo najbolj strankarsko usklajen v teh večjih občinah. Trzinskiobčinski svet bo na svoji seji, 22. t.m. - to je tik pred iztekom ro-ka, določil, kdo bo trzinski elektor, se pravi predstavnik, ki bona volilnem zboru našega volilnega območja glasoval za kandi-data, ki ga bo podprla večina trzinskih občinskih svetnikov. Lah-ko pa se zgodi, da bo občinski svet predlagal tudi našega kandi-data, ki pa bo imel precej majhne možnosti, da bi uspel.

Za skupno pokrajino z ZasavjemV zadnjem času je na državni ravni spet v ospredju pozornostioblikovanje pokrajin. V nekaterih medijih je bilo opaziti novenačrte, po katerih naj bi bila naša občina povezana z večino ob-čin t.i. podjetne regije, s katerimi že zdaj sodeluje, zraven pa sonarisane še nekatere zasavske občine. Župan nam je zatrdil, dase stališče občine ni spremenilo od tistega, ki je bil v Odsevu žepredstavljen, da pa čakajo na državo, kako bo odločila. Ker bi sepri takšni pokrajini pojavilo vprašanje, kje naj bi bilo njeno sre-dišče, pa nam je g. Peršak dejal, da se, podobno kot nekateredruge občine, zavzemajo, da vsa uprava ne bi bila skoncentrira-na v enem mestu, ampak naj bi bila smiselno razpršena, tako dabi bil Kamnik na primer središče turistične uprave regije, saj jetam turizem najbolj razvit, Domžale bi bile lahko gospodarskosredišče, kmetijstvo bi imelo sedež v litijskem ali moravškemobmočju. Seveda pa je teh možnosti še veliko, in zdaj bi bilo naj-bolj prav, da država podrobneje predstavi svoje načrte.

Miro Štebe

Proti pomanjkanju parkiriščOčitno so javna parkirišča pred piramido v OIC zasebna.Rampa s spuščenimi zapornicami popoldne učinkovito po-žene obiskovalce pošte in drugih lokalov v piramidi k bega-nju po coni in v neprimerno parkiranje, torej tam, kjer ne bismeli. Kdo si lahko privošči takšno prisvajanje parkirišč inonemogočanje parkiranja običajnim občanom? Za zaposle-ne v piramidi biparkirišča lahkouredili na neizko-riščenem zemlji-šču med Perite-ksom in tamkaj-šnjimi lokali,parkirišča ob pi-ramidi pa bi lah-ko namenilistrankam banke,pošte in lokalovv piramidi in ta-ko precej zmanj-šali stisko s parkirišči na tistem območju. Da ne bi bilo pre-dolgotrajnih parkiranj, pa bi lahko poskrbeli tudi za parkirneure.

Pogovor s podžupanom občine Trzin Francijem Mušičem odsevodsev66

Ker želimo razmere v občini predstavitikar najbolj celovito, smo se odločili,

da bomo v tej številki besedo dali podžupa-nu občine, g. Franciju Mušiču, človeku, kiže več kot 40 let igra najrazličnejše vod-stvene vloge v trzinski politiki, za svoje za-sluge pa je kot prvi prejel naziv častnegakrajana Trzina. Franci je izkušen politik inpodjetnik in kot podžupan bdi predvsemnad gospodarskimi vprašanji občine, zara-di svojega poznavanja Trzina in Trzincevpa je še zlasti dejaven pri iskanju različnihsoglasij ter pogajanjih in dogovorih z obča-ni. Zaupal mi je, da je prepričan, da se da spogovori rešiti večino odprtih vprašanj indoseči marsikaj. Poudaril je, da v nobenemsogovorniku ne gleda sovražnika. Zastopapredvsem interese občine, ne želi pa ško-dovati nikomur. »Še nekaj časa mislim bitina svetu in ko se pogajam z občani, vem,da si tudi oni večinoma želijo ostati v Trzi-nu. Želim, da bi se vsi, tudi če so naša po-gajanja trda, ko so končana, ob srečanjihna cesti še vedno odkrito pogledali drugdrugemu v oči. Nikomur ne želim delatiškode!«

Dve leti ste že podžupan. Kako ocenjujetesedanje razmere v Trzinu, še zlasti gospo-darske?Mislim, da so gospodarske razmere v obči-ni zadosti dobre in pravzaprav nimamo ve-čjih težav na tem področju.

Vseeno je med občani prisotno mnenje, danaložbena dejavnost v zadnjem času v Trzi-nu upada.Ne bi rekel, da so naložbe zastale. Kar do-sti delamo na tem področju, vendar paimamo, kot je znano, težave zaradi novezakonodaje o financiranju občin, ki nam jeodvzela precejšen del prihodkov in smo za-radi tega nekatere načrtovane naložbe mo-rali dati »na čakanje«. Tu mislim predvsemgradnjo novega gasilskega doma, novegakulturnega doma in podobno. Moram pareči, da se spopadamo s številnimi zapleti,ki nam podaljšujejo čas za začetek posa-meznih naložb. Precej smo nejevoljni zara-di zavlačevanj pri začetku gradnje doma zaostarele, saj je tako rekoč vse pripravljeno,in ko bodo dela stekla, upamo, da bo to žev tem mesecu, bo šlo verjetno lažje kotzdaj. Treba je povedati, da je občina že do-slej dajala na stran sredstva za to naložbo,tako da denar za plačilo našega dela nalož-be že imamo. Moram pa tudi pohvaliti žu-pana, ki se je pri tem izkazal kot dober po-gajalec, saj je po predračunu cena, ki sonam jo izračunali, znašala tri milijone inpol, po trdih pogajanjih pa je g. župan do-segel, da bo zdaj strošek občine nekaj

manj kot dva milijona in 800 tisoč evrov.Že zdaj so plačani vsi projekti in vse dru-go, tako da ni strahu, da bi zaradi te nalož-be morale zastati druge.

Torej se že pripravljate tudi na druge nalož-be?Seveda. Eden večjih projektov, ki jih pri-pravljamo, je ureditev drugega uvoza v in-dustrijsko cono in hkrati ureditev povezavemed cono in ostalim delom Trzina. Denar-ja za to nismo imeli, vendar je na obrobjucone še eno območje, ki je predvideno zapozidavo. Naredili smo anketo med podje-tniki, kaj še potrebujemo za obrtno conoin tudi za ostali Trzin. Izkazalo se je, danajbolj pogrešajo dobro trgovino s tehni-čnim blagom. Za naše načrte so se zavze-mali nekateri naložbeniki, med drugim ne-ko francosko podjetje, ob tem pa še Metal-ka in Merkur. Med razpravo v občinskemsvetu smo ponudbo Francozov zavrnili,Metalka je zabredla v težave, Merkur pa jepokazal resen namen in z njim smo tudipodpisali pismo o nameri za gradnjo večjetehnične trgovine oz. blagovnice, ki bi jozgradili na območju več parcel na vzhodnistrani cone. Samo poslopje trgovine bi serazprostiralo na nekaj več kot 1.000 do2.500 m2, vendar pa bi okoli potrebovališe precej prostora za parkirišča in podo-bne zadeve, kar od 30 do 35.000 m2. Mer-kur je že sklenil pogodbo z investicijskodružbo, ki bo poskrbela za uresničitev po-godbe, hkrati pa bomo tam z njihovo po-močjo uredili novo križišče z vstopom v in-dustrijsko cono. Zdaj tečejo postopki zaspremembo namembnosti zemljišč, prido-bivanje soglasij in druge dokumentacije,težave pa smo imeli, ker niso bila vsa po-trebna zemljišča v naši lasti.

Med drugim je bila ovira še preostala sta-novanjska hiša na tistem območju. Investi-torji so lastnikom ponudili odkup ali nado-mestno zemljišče, vendar ti na ponujenoniso pristali, čeprav smo jim povedali, dajim grozi, da bodo ostali na otočku medcestami. Zdaj so projektanti spremeniliprojekt in cesto zarisali nekoliko stran,tam, kjer je včasih stala Grmekova doma-čija, in zemljišča, kjer je še stanovanjskahiša, ne potrebujemo več. Hkrati pa tečejotudi priprave za ureditev povezave med co-no in naseljem Mlake. Tudi tam nismoimeli vseh zemljišč, prehiteli pa so nas tudinasprotniki te povezave, ki so odkupili enood tamkajšnjih parcel. Zdaj ima tista par-cela več lastnikov, ki so odločeni, da z la-stništvom tiste parcele preprečijo ureditevpovezave. K sreči zdaj zakonodaja omogo-ča sproženje postopka razlastitve, ki jo jemogoče izvesti že v nekaj mesecih, vendartudi to ne bo potrebno, saj so projektantinašli rešitev, ki se izogne tudi tisti sporniparceli. Mislim, da se čas, ko bodo tuditam začeli z deli, vse bolj približuje.

Kaj pa druge naložbe?Tudi teh ni malo, vendar so povsod težavez različnimi zapleti in zavlačevanji. Na pri-mer pri napovedanih zapornicah na žele-zniškem prehodu preko Kmetičeve ulice.Občina je tam cesto s hodnikom za pešcev celoti naredila, zapornice pa so bile sstrani državne Agencije za železniški pro-met obljubljene in naj bi jih postavili že po-leti. Toda osnutek projekta je bil narejenšele 13. julija. Potem so objavili razpis zaprojekt in za razpis je bilo treba počakatidva meseca. Potrebna so bila še vsa sogla-sja in zemljišče ob prehodu na eni straniceste, ki je bilo v zasebni lasti. Tako rekoč

Tudi Trzinci sami upočasnijo in podražijo naložbe

odsevodsev 77

vsak dan sem dva meseca »visel na telefo-nu«, da smo se dogovorili za odškodninoin da je bila pogodba podpisana. Zdaj ima-mo pogodbo sklenjeno tudi z Agencijo zaželezniški promet in Iskro in v skladu z njonaj bi bile zapornice na Kmetičevi ulici po-stavljene nekaj pred novim letom. Prejšnjidirektor Agencije se je tudi zavzemal, da bisamo premaknili zapornice z zdaj zavaro-vanega prehoda poljske poti v travnike naprehod Kmetičeve ulice, vendar pa sedanjevodstvo pri tem ne vztraja več in tako bodozapornice na prehodu v travnike ostale, naKmetičevi pa bomo dobili nove zapornice.Moram pa reči, da velikokrat prav Trzinciprecej upočasnijo ali podražijo naše nalož-be. Za primer naj povem, da smo imeli ve-liko težav z občanom, ki nam je sam poka-zal, kje naj bi postavili svetilko za cestnorazsvetljavo. Mislil je, da bo svetilka stalana meji s sosednjim zemljiščem, ko pa jekasneje ugotovil, da stoji v celoti pravza-prav na njegovi parceli, je od nas zahteval,da občina odkupi kvadraten meter tistezemlje. Ko smo to naredili, pa je ugotovil,da svetilka ne razsvetljuje dovolj velike po-vršine v njegovi lasti, in smo na njegovovztrajanje morali svetilko postaviti na višjidrog, tako da zdaj razsvetljuje večjo površi-no. Vse to pogajanje nam je vzelo precejčasa, občina pa je imela seveda tudi večjestroške. Podobno se nam godi zdaj, ko skušamo dovodohrama na hribu Onger potegniti vodo-vodne cevi večjega premera, hkrati pa zra-ven položiti tudi nove cevi, ki bodo peljaleod vodohrama večje količine vode proti in-dustrijski coni. Eden od lastnikov parcelpod vodohramomm ni pristal, da bi položi-li vodovod tako, kot smo nameravali. Tre-ba se je bilo podrediti njegovim zahtevam,spremeniti projekt - kar seveda stane in po-meni tudi novo zamudo, in vodovodno cevspeljati ob meji njegove parcele. Takšnihzamud in zavlačevanj je izjemno veliko,moram pa reči, da mi pri pogajanjih kori-sti, da sem star Trzinec in da razmere do-bro poznam.

Kaj pa športni rekreacijski park? Kdaj sebo začela gradnja drugega dela tega parka?Zdaj se predvsem ukvarjamo s pripravamiza ureditev mosta, ki bo omogočal ustre-zen dostop do parka, hkrati pa bomo tamuredili tudi parkirišča. Za to smo odkupiliže 1.000 m2 zemljišča, pridobivamo pa tu-di vsa potrebna soglasja. Ta dva posega bo-sta prva, nato pa bo sledila gradnja večna-menskega objekta na severnem delu parka,kjer bodo garderobe, svoje prostore bodotam dobili člani planinskega društva, sajsmo ugotovili, da je to najboljša možnostza rešitev prostorskega problema planin-skega društva, v zgornjem nadstropju hiši-ce pa naj bi uredili tudi manjše strelišče zastrelce. Kasneje pa bodo prišli na vrsto šedrugi načrti v zvezi s športnim parkom.

Že dolgo je vroča tema tudi ureditev Menge-ške ceste.To je res, vendar je ta cesta predvsem v pri-stojnosti države, občina pa ob tem sodelu-je, saj želimo ob tem urediti tudi drugeprobleme, ki so povezani s to cesto.Po za-dnjih zagotovilih naj bi z deli na tej cestizačeli v januarju. Zgodba o težavah ureja-nja te ceste je že dobro prežvečena. Kotprimer, s kakšnimi težavami smo se spopa-dali, naj navedem samo zaplete s Černigo-jevo oz. po domače Kršlanovo staro hišo,ki jo bo treba porušiti, da bomo zagotoviliprostor za pločnik. Imamo že izvajalcadel, ki bi podrl objekt, pridobili smo že tu-di vsa soglasja, potem pa se je izkazalo, daje v zemljiški knjigi kot lastnik še vedno za-pisan gospodar, ki je že 40 let mrtev. Vknjigi ni bilo nobenih prepisov lastnine,zdaj pa je bilo treba najti vse potencialnedediče in dobiti njihova soglasja. No, takihzapletov ni bilo malo. Direkcija za cestezdaj na Mengeški ureja varnejše križiščepred gasilskim domom, hkrati pa na desnistrani ceste v smeri proti Mengšu razkopa-vajo, da bodo zagotovili povezavo semafor-jev v tem križišču in ob prehodu za pešcepri pekarni Kralj. Pri urejanju križiščapred gasilskim domom pa smo imeli teža-ve, ker so izvajalci prišli in enostavno zapr-li dostop do Jerajeve hiše. Zdaj upam, dasmo problem nekako le rešili. Za nas je po-membno tudi to, da imamo tam že priprav-ljene projekte za trgovino, ki naj bi jo zgra-dili ob robu soseske T-3 na parceli Jerajevih.Naj ob tem povem, da na občini zdaj pre-cej pozornosti namenjamo tudi pripravamza ureditev Ljubljanske ceste.Upam, da bomo tudi tam težave, s kateri-mi se srečujemo, in teh ni malo, kmalu od-pravili.

Vidim, da delujete tako rekoč na več fron-tah naenkrat!Res je. Treba je biti pozoren na vse. Potempa pridejo tudi takšne nepredvidene stvari,kot je bila nedavna povodenj. V Trzinu nitini bilo malo škode, res da največ pri zase-bnikih. Zalilo je šest hiš, najhuje pa je bilopri dveh podjetnikih, kjer je voda zalilaproizvodne prostore, zaloge surovin instroje. Za občino pa največjo skrb pred-stavlja spodjeden Vrbančev most in spod-kopavanje stanovanjske hiše pri Malnovih.Ker bi bila nova podobna poplava lahkousodna, moramo te poškodbe čim prej od-praviti. Seveda pa bo tudi drugače trebaposkrbeti za strugo Pšate. Upamo, da bo-mo za odpravo škode pridobili tudi vsajmalo državne pomoči.

Ali občina za svoje načrte dobiva kaj držav-nih in mogoče celo evropskih sredstev?Moram pohvaliti župana, da spodbuja pri-javljanje na vse razpise in možnosti, kjer bilahko dobili kaj denarja s strani države ali

Evrope. Včasih nam to uspe, čeprav veči-noma ne gre za prav velika sredstva.. Moram pa tudi povedati, da se županobnaša kot izjemno dober in previden gos-podar. Odločno je proti kakršnemu kolirazsipavanju z denarjem in pri naložbah sene želi zaletavati. »Naj malo počaka, dadokončamo to in to, kar je že v pripravi.«Kapo dol ob njegovi premišljenosti! Podpi-ram tudi njegovo usmeritev, da podpiradruštveno življenje v občini in da pri temdaje prednost društvom, ki povezujejo Tr-zince, da ne gre za ločevanje starih in no-vih Trzincev. Ob tem pa je treba tudi reči,da imamo zdaj v občini 23 ali 24 društevin da je res, da vsa društva v življenju Trzi-na le niso vidno prisotna. Opažamo, da tu-di nekatera društva iz drugih občin v Trzi-nu ustanavljajo svoje »podružnice«, da biprišla do denarja oz. podpore, ki jo našaobčina namenja društvom s sedežem v Tr-zinu. Mislim, da bomo zdaj več pozornostinamenjali tudi temu, kakšno vlogo društvaigrajo v Trzinu. Pred nedavnim so hoteli vTrzinu ustanoviti konjeniški klub. Tega pares nismo podprli, saj v Trzinu praktičnonimamo konj, mogoče je eden, dva in jihimajo Trzinci na Krumperku ali v drugihsosednjih društvih, ampak zato nam ni tre-ba v Trzinu ustanavljati svojega društva.Prav pred kratkim sem bil presenečen, kosem izvedel, da imamo v Trzinu društvostrelcev s pištolami. Saj imamo tudi strel-sko društvo, kaj pa naj delamo s pištolaši?Jaz imam tudi pištolo. Podobno gledamotudi pri lovcih. Če bo sodelovanje s sose-dnjimi društvi, v katerih so Trzinci, dobro,je vse v redu, če pa tega ne bo, pa lahko tu-di v Trzinu ustanovimo svojo družino, pačeprav bo skrbela za manjše lovišče. Am-pak delo s sosednjimi družinami »klapa«.Z gospodom Mušičem bi lahko »obdelala«še celo vrsto žgočih vprašanj, a telefoni nanjegovi mizi so zvonili, mislim pa tudi, danekatere stvari lahko pustimo za kako na-slednjo številko. Pridružujem pa se mnenjug. podžupana, da se da z neposrednimi po-govori med predstavniki občine in občanirešiti marsikako težavo in se izogniti sla-bim medsebojnim odnosom.

Miro Štebe

ZahvalaOb nedavnem neurju, ko je Pšata prestopila bregove in zalila spodnje dele naših hiš in parcele ob njih, se vsiprebivalci jemčeve ceste, ki smo biliprizadeti, najtopleje zahvaljujemo za takojšnjo in nesebično pomoč našim trzinskim gasilcem, civilni zaščiti in občini trzin.

V nesreči nismo ostali sami!

Za prizadete v poplavi: Robert Pančur

odsevodsev88

Vokviru programa aktivnosti v Tednuotroka, ki je potekal letos pod ge-

slom »ZABAVA IN PROSTI ČAS MLA-DIH« , se je tudi v Trzinu dogajalo marsi-kaj. Že v soboto, 29. septembra, sta druš-tvi KRESNIČKA in DRUŠTVO PRIJA-TELJEV MLADINE TRZIN , letos prvičskupaj, organizirali POZDRAV JESENI Z

JABOLKOM, ki sta mu dodali še BOL-ŠJAKA. Že dopoldne so prinesli otroci naprodajni prostor vse mogoče lepo ohranje-ne predmete: igrače, knjige, šolske potreb-ščine in drugo. Kupcev res ni bilo veliko, akljub temu so bili »prodajalci« zadovoljni,eni bolj, drugi manj, vsi pa so izrazili že-ljo, da bi organizirali BOLJŠJAKA več-krat v letu. Nadvse odzivno je bilo nada-ljevanje druženja pred restavracijo BAR-CA. Zbralo se je okoli petdeset otrok, kiso v družbi staršev in članov obeh društevustvarjali iz naravnega materiala /semen/sončnice, rogoz in druge jesenske motive.Mimogrede so najrazličnejša semena tudiprepoznavali:sončnična, lanena, sojina,aj-dova, ječmenova, prosena...Iz sočnih ja-bolk so stiskali sok, pekli jabolčni zavitekin seveda vse te slastne dobrote z velikimapetitom tudi popili in pojedli. Med peče-njem zavitka so si ogledali predstavo JAN-KO IN METKA, ki jo sicer vsi dobro po-znamo, vendar tokratna izvedba je bilaprirejena za današnji čas, polna vzgojnihnasvetov, ki so otroke neposredno vključe-vali v dogajanje, razmišljanje in sodelova-nje. Izvajalo jo je družinsko gledališčeKOLENC, ki se s tovrstno dejavnostjo us-pešno ukvarja že deset let.Ob vsem tem pa moramo poudariti, da jeorganizatorje prireditve oplazila senca ne-zadovoljstva. Kot vsako leto, so tudi letoszaprosili za ozvočenje KUD Franc Kotar,saj je prireditev brez glasbe dolgočasna,pa tudi vodenje brez mikrofona problema-tično. Kljub temu, da je prireditev, mimo-grede, letos je bila organizirana že petič,pravočasno napovedana v letnem koledar-

ju in da je organizator 14 dni pred izvedboponovno prosil za ozvočenje, se to ni zgo-dilo. Še dobro, da otroci, katerim je bilovse to namenjeno, tega niso opazili.Nadvse številna je bila udeležba otrok tudiv ponedeljek, kjer je v likovni učilnici OŠTrzin pod vodstvom aktivnih članic DPMin nekaterih staršev, potekala ustvarjalna

delavnica. Kar dvajset otrok je iz razpolo-žljivega didaktičnega materiala izdelovaločebelice, metulje in mravlje. NAJ DRUŽENJE je bilo v torek, ko je gaInes, mojstrica poslikave obrazov, izpol-njevala želje številnih otrok in jih spremi-njala v gusarje, pajke, princese, morske de-klice... Po oceni organizatorjev jih je bilomed 60 in 70. Članice DPM so med temčasom pekle palačinke. Žal je bila vrstadolga, nikoli končana, tako slastne so bilez marmelado in čokolado namazane »om-lete«. Seveda vse ni šlo čisto »gladko«. Ne-kateri so se znašli in prišli večkrat na vr-sto, drugi so dobili komaj po eno palačin-ko. Med peko palačink in čakanjem na vr-sto za poslikavo so se otroci zabavali s po-močjo barvnih kred in risali po asfaltu.Upamo samo, da ni bilo med prisotniminikogar, ki ne bi dobil vsaj ene palačinke.Če je, naj organizatorjem oprosti. Priho-dnjič bo zagotovo drugače. Saj si vsi sku-paj pridobivamo izkušnje in iz leta v letobo napak manj. Nadvse prijeten pa je bilpogled na skupine staršev, ki so ob aktiv-nostih otrok zbrani v manjše skupine vese-lo razpravljali in nenazadnje smo aktivničlani DMP Trzin z veseljem sprejeli dej-stvo, da je kar lepo število mladih starševpristopilo v članstvo našega društva.Delavnica, ki jo je vodil plesni učitelj Mi-tja Šilar, je potekala v prijetnem razpolo-ženju od spoznavanja razumevanja pojmaples, preko ogrevanja, razgibavanja inusvajanja osnovnih plesnih korakov. Spo-znali so ples »kvadrat«, ki je izhodišče zavse ostale plese. Vadili so brez in ob glas-bi, ocenjevali učitelja in sebe. Ob zaklju-

čku so posamezni udeleženci izrazili željopo ponovnem tovrstnem druženju.Dobro obiskana je bila tudi pravljična urav dvorani Marjance Ručigaj. V sodelova-nju s knjižnico jo je izvajala pravljičarkaga. Mili Radmelič. Otrokom je predstavilapravljico o Piki Nogavički. O vsebini prav-ljice so otroci risali in peli pesmice. Iz Pi-

kinega kovčka je vsak udeleženec potegnilv zvitek zavito misel, ki jo je odnesel do-mov mamici, očku, babici dedku, bratcu,sestrici...Petek, 5. oktobra pa je bil namenjen dru-ženju z mlado pisateljico Zarjo Vršič, ki jekomaj trinajstletna napisala detektivskozgodbo Misija: Kočevje. Prišla je v družbidveh mlajših bratov in mamice. Sama obi-skuje 9. razred devetletke v Škofji Loki.Žal se srečanja z njo ni udeležil nihčeizmed trzinskih vrstnikov, čeprav smo siorganizatorji (DPM in Knjižnica Trzin)za to dovolj prizadevali. Skromna, pa ven-dar dovolj samozavestna je odgovarjala nanaša vprašanja in o sebi povedala, da jepetletna že brala, da je že v vrtcu »izdala«svojo prvo knjižico O princeski, da velikobere, poprečno eno knjigo na dan. Polegvsega pa obiskuje glasbeno šolo, kjer seuči igranja na flavto. To pa še vedno nivse, s čimer izpolnjuje svoj vsakdan. Treni-ra atletiko in obiskuje dodatni pouk, kerse vsako leto udeležuje tekmovanj iz biolo-gije, kemije, angleščine, zgodovine in slo-venščine, ki bo žal letos odpadlo. Vesela jebila našega povabila in obljubila je, da sebo rada odzvala naslednjemu povabilu.Takrat pa se nam bo predstavila tudi kotpesnica. Eno izmed svojih pesmi nam jeposredovala že ob prvem srečanju.Ob zaključku aktivnosti za otroke, prosto-voljni sodelavci društva z veseljem ugotav-ljamo, da je bilo geslo letošnjega Tednaotroka v vseh pogledih, tudi v Trzinu in spomočjo povezovanja različnih akterjev vdobro otrok povsem uresničeno.

Meta Železnik

Teden otroka v Trzinu

Delavnice Turističnega društvaodsevodsev 99

Brez idej pa tudi vsaj malo denarja ne greTuristično društvo Kanja Trzin z začet-

kom vsakega šolskega leta pripravljarazlične delavnice, katerih se lahko udeleži-jo tako mladi po srcu kot tudi mladi v letih.V lanskem šolskem letu so bile novostustvarjalne delavnice za otroke, stare od se-dem do dvanajst let, ki jih je s svojimi ume-tniškimi talenti vodila in navdihovala MajdaŠilar.

»Ustvarjalne delavnice, katere je tedenskoobiskovalo od 10 do 12 otrok, so bile iz-ključno pod okriljem turističnega društvain so potekale tako, da smo v dogovoru zotroki ustvarjali največ iz ekološko ustre-znih materialov. Ob dnevu žena smo izde-lovali rožice iz odpadnega časopisnega pa-pirja, za materinski dan smo naredili okra-sne blazinice iz blaga, ki smo ga dobili vpodjetju Marka, ob Gregorjevem nam jepriskočilo na pomoč mizarstvo Pevec zmaterialom za čolničke, za veliko noč smoizdelali prav posebne velikonočne pirhe,za božično-novoletne praznike smo ustvar-jali čestitke in božično-novoletne aranžma-je ... Za Miklavževo smo na delavnicah se-šili posebne vrečke, ki so bile kar zahtevenustvarjalen zalogaj, a ko so bile narejene,

so bili vsi zelo zadovoljni. Ne le otroci,temveč tudi starši, ki so dejali, da se česatakega doma njihov otrok ne bi lotil. Medbolj zahtevnimi izdelki je bila tudi pustnamaska, ki je predstavljala trzinski simbol -žerjavčka. Trud, vložen v izdelavo maske,je bil dodobra poplačan, ko so otroci preje-li tretjo nagrado med najboljšimi maskamiv trzinskem pustnem sprevodu. Zadnja de-

lavnica v preteklem šolskem letu je bila na-menjena naravi; zasadili smo rože v koša-re, ki smo jih napravili iz odpadne ograje.«Otroci so izdelke ustvarjali vsak ponede-ljek od septembra do junija po dve uri. Ide-je, kaj izdelovati, niso padle z neba, ampakso bile plod Majdine domišljije. Morda jebil eden od razlogov za velik obisk otrokta, da je bil strošek za otroške ustvarjalnedelavnice izjemno nizek oziroma skoraj ni-kakršen. Ali kot pravi Majda: »Stroške zamoje delo ter deloma za material je krilotrzinsko turistično društvo. Vseeno pa somorali nekaj denarja za material prispevatitudi starši in včasih to ni bilo najbolj eno-stavno. Namreč, v razpisu za delavnicesmo navedli, da so le-te brezplačne, in kosem rekla, da je treba prispevati 200 tolar-jev za material, sem naletela na probleme.« Seveda pa ne gre zamolčati, da se Majdavsake stvari v življenju resno loti, da ni po-vršna, in tako je tudi v delavnice vložila ve-liko energije, saj si je želela, da bi otrociimeli čim več od tega. Vendar pa se ji jezdela tovrstna priprava nujna, saj je po-trebno otroku pokazati, kako bo delo pote-kalo. Poleg tega po njenem mnenju otro-kom ne moreš samo nakazati, kaj naj dela-jo in nato domišljiji pustiti prosto pot, tem-več jim je treba razložiti potek dela, poka-zati končni izdelek, jih spremljati pri deluin jim pomagati, ko se jim zalomi. »Mordase komu zdim preveč dosledna, vendar priotroku ne moreš kar naprej improvizirati,predvsem pa ne moreš biti nepripravljen,predvsem, kadar imajo vprašanja o čem.« Kakorkoli že, nekatere stvari bo, po Majdi-nem pripovedovanju, potrebno pri leto-šnjem dogovarjanju za delavnice spremeni-ti, saj se sicer obeta, da bo prenehala z nji-hovim izvajanjem. Sicer bi le-te tudi letos zveseljem prevzela, vendar pa bi se bilo po-trebno prej dogovoriti s starši otrok, če bibili pripravljeni prispevati del denarja zakritje stroškov, del teh pa bi krilo turisti-čno društvo. Sicer pa turistično društvo vabi tudi nadruge delavnice. Željne plesa in spoznava-nja dobrih starih narodnih plesov vabijomed folklorno skupino za otroke ter fol-klorno skupino za odrasle. Pod okriljemMarjana Vodnika še vedno potekajo rez-barske delavnice, ob zadostnem številu pri-javljenih pa bosta potekali tudi slikarskadelavnica pod vodstvom akademske slikar-ke Bernarde Zajec ter delavnica vezenjapod vodstvom Majde Vavpetič. Za več informacij in termine delavnic pa lahko obiščete občinsko informativnosredišče v Centru Ivana Hribarja na Ljubljanski cesti 12/f oziroma pokličete na01 564 47 30.

Besedilo in foto: Mateja Erčulj

TURISTIČNO DRUŠTVO KANJA TRZINnapoveduje in vabi na

D E L A V N I C Ev šolskem letu 2007/08, ki se začenjajo z oktobrom

- likovna delavnica v dop. času, po dogovoru s prijavljenimi udeležencimentorica ga. Bernarda Zajec v CIH, Ljubljanska 12/f

- delavnica vezenja ob ponedeljkih popoldne oz. torek dopoldne - mentorica ga. Majda Vavpetič odvisno od števila prijav v CIH, Ljubljanska 12/f

- rezbarska delavnica vsak torek od 17. do 19.00mentor g. Marijan Vodnik OŠ Trzin - teh. učilnica

Obveščamo tudi, da so se pričele vaje folklore za nižje razrede OŠ pod mentorstvomučiteljice ge. Ane L.Burjek, ki so ob četrtkih od 13.30. dalje v mali telovadnici OŠ.

S folkloro za odrasle bomo pričeli v začetku novembra. Vsi prijavljeni bodoo datumu in kraju osebno obveščeni.

Obveščamo vse zainteresirane, da ima Turistično društvo »Kanja« Trzin tudi letos navoljo novoletne voščilnice slikarke ge. Bernarde Zajec z zimskim motivom farne cerkvesv. Florjana, Šuštarčkove hiše in Piramide. Voščilnice so na voljo na sedežu društva,Ljubljanska cesta 12/f.

INFORMACIJE SO NA VOLJO v Občinskem infor. središču oziroma sedežu Turističnega društva, Ljubljanska cesta 12/f, Trzin, tel. 01 564 47 30

VROČA STRAN:20. 10. 2007 10.00 do 13.00 TD Tržnica pridelkov in izdelkov Vinska klet Uršič27. 10. 2007 zbirališče ob 8.00 TD Pohod po območju štirih občin pri smuč. koči Selo pri Vodicah 9.in 10. ter TD Predavanje in delavnice16. in 17. nov. Zdravilna zelišča 23. 11. 2007 ob 19.00 TD VI. podelitev priznanj za urejen CIH - dvorana M. Ručigaj

kraj s kulturnim programom

odsevodsev1 01 0

Vseptembrski številki Odseva je urednikv prispevku »KAJ SE DOGAJA« za

rekonstrukcijo Mengeške ceste zapisal, damu glede posodobitve Mengeške ceste naObčini niso vedeli povedati nič novega, danaj bi bila ureditev ceste v pristojnosti Di-rekcije za ceste, ta pa naj bi čakala na pri-dobitev še nekaj potrebnih kosov zemlje, zakatere pa lastniki bodisi postavljajo previso-ke cene ali pa kakšne druge pogoje, pri pro-jektu ureditve ceste naj Trzinci ne bi imeliposebne besede ter da zato naj ne bi bilosmiselno sklicevati zbora občanov na to te-mo, saj ne bi imeli sogovornika.

Tako ravnanje Občine je neprimerno, trajaže predolgo in je gotovo med glavnimivzroki, da se posodobitev Mengeške cestevleče še iz časov Krajevne skupnosti (mar-ca 1998 je dala v plan izgradnjo pločnikatedanja skupna Občina Domžale).V skoraj 9 letih samostojne občine Trzinše vedno čakamo na pričetek rekonstrukci-je te ulice.Pravi začetek postopka za rekonstrukcijolahko štejemo šele sestanek s predstavnikiMinistrstva za promet januarja 2005. Le-tiso za projekt pokazali vse razumevanje( ogroženost udeležencev v prometu, ne-mogoče bivalne razmere, porast prometazaradi novih stanovanjskih gradenj vMengšu, Kamniku in okolici) in rekon-strukcijo uvrstili v plan. V letu dni naj bi iz-delali idejni projekt, rekonstrukcija pa bibila izvedena v dveh do treh letih.Občina naj bi za Mengeško cesto prispeva-la 30 % sredstev od celotne investicije, ki jebila tedaj ocenjena na preko 200 mio Sit.V letošnjem občinskem proračunu je zaMengeško cesto planiranih 166.717 EUR.Menim, da je projekt posodobitve Menge-ške ceste tudi v pristojnosti trzinske občine(sofinanciranje, rok izgradnje), in naj bi le-ta bila vezni člen med Direkcijo in občani.In zakaj menim, da je v zvezi s to proble-matiko potrebno sklicati zbor občanov sta-rega Trzina:• ker bo na njem potekal razgovor za pridobi-

tev »še nekaj potrebnih kosov zemlje«,

• ker je posodobitev te ceste za prebivalce tegadela občine življenjskega pomena,

• ker bomo na zboru izvedeli, ali je kaj novegaglede prepotrebne obvoznice,

• ker je zbor občanov po statutu ena najpo-membnejših neposrednih oblik odločanja občanov in

• ker na zbor čakamo že tri leta. Stane Mesar

Na menegeški cesti nič novega

Zbiranje vejevjaObčane Trzina obveščamo, da od 19.oktobra do 12. novembra na posebejoznačenih mestih v vseh delih občinepoteka jesensko zbiranje vejevja. Vskladu s tem vse občane prosimo, daobrezane veje sadnega drevja in živihmej, seveda pa tudi drugih odpadkov,ne odlagajo na divja odlagališča v naravi.

Župan Tone Peršak

Upajmo, da bo po rekonstrukcij takih prizorov na Mengeški cesti čim manj.

Smeti in politikaPodražitev odvoza smeti povzroča precej vroče krvi, ob tem pa smo priča raznimposkusom, da bi se odgovornost za tako veliko podražitev naprtilo na druga rame-na in tako skrilo lastno gospodarsko nesposobnost.Nikakor se ne morem strinjati s trditvijo v septembrskem Odsevu, kjer smo lahkoprebrali, da so poglavitni krivci za bodočo podražitev odvoza smeti nekateri ljudje,ki segajo v vrh sedanje vlade, ker so užaljeni, ker jim je bila ukinjena renta, ki jim joje pred leti izplačevala domžalska občina, ker stanujejo v vplivnem območju odla-gališča odpadkov pri Dobu. Ti ljudje naj bi s svojim vplivom preprečili, da bi Mini-strstvo za okolje in prostor odobrilo širitev obstoječega odlagališča. To naj bi se do-gajalo v pretekli zimi.Ko je 11. 10. 1999 Občinski svet Občine Trzin sprejel sklep o vključitvi v KonzorcijCERO, je župan Peršak jasno povedal, da bo odlagališče pri Dobu v nekaj letih pol-no, da je širitev odlagališča precej vprašljiva, in se potem lahko zgodi, da bo potreb-no smeti odvažati na drugo odlagališče. Konzorcij CERO ( združenje gorenjskihobčin ) naj bi poskrbel za sodobno ravnanje z odpadki. Žal projekt CERO ni izpol-nil pričakovanj.Danes se nam torej ne dogaja nič drugega kot to, kar je župan Peršak napovedal kotmožnost že daljnjega 1999 leta. Pet občin iz Podjetne regije, ki imajo še do koncatega leta odlagališče komunalnih odpadkov pri Dobu, ni bilo kos izzivom, ki jih jepred njih postavil čas, in je upalo, da bo nekdo drug uspešno reševal njihove potre-be po sodobnem odlaganju odpadkov. Ta kalkulacija se žal ni izšla in zato se bo ta-ko drastično povečala cena za odvoz smeti. Drugih verodostojnih vzrokov za to po-dražitev ni.Ker v politiki običajno nihče ne prizna svojih slabih odločitev, ker bi bil to političnisamomor, se sedaj išče grešnega kozla in se s prstom kaže na sedanjo vlado in sesklicuje na domnevne politične pritiske na Ministrstvu za okolje in prostor. Dejstvoje, da že prejšnje vlade niso bile naklonjene širitvi odlagališča pri Dobu, sicer bi tostorile. Če nič drugega, bi morala že prejšnja vlada sprejeti vsaj potrebno dokumen-tacijo za širitev odlagališča, saj vemo, da je za realizacijo tako zahtevnega projektaod začetka do konca potrebnih kar nekaj let, vendar tega ni storila. Nenazadnje pase je Slovenija pri približevanju Evropski uniji zavezala za spoštovanje evropskih di-rektiv tudi pri ravnanju z odpadki.Kaže, da je podjetni duh iz Podjetne regije odšel v celjsko regijo. Tja bomo v novemletu vozili odpadke in to plačevali po podjetniški ceni.Za ponovno oživljanje podjetnega duha v t.i. podjetni regiji so po mojem mnenjupredvsem potrebni dobri gospodarstveniki na županskih položajih. Peter Kralj

Odprta katedra

odsevodsev 1 11 1

Odvozu kosovnih odpadkov ob robPozno popoldne smo odnesli nekaj odsluženih stvari na me-sto, kamor postavimo kante za smeti vsako sredo. Danes pa sekar naprej vrstijo »raziskovalci« teh smeti. Namesto skrbnozloženega kupa je sedaj popolno razdejanje. Neznanec se je ssekirico v roki spravil nad sesalnik, da je odstranil majhno ko-vinsko ploščico iz njegovega drobovja. Plastika ohišja je letelav koščkih na vse strani. Tudi pralni stroj in zamrzovalna oma-ra sta obležala, kot bi bila zlorabljena. Mogoče bi se kdo vpra-šal, kako bi lahko to rešili, saj je nezaslišano, kaj se dogaja. Komunala Radovljica ima to zelo lepo, celo vzorno urejeno invem, da ni osamljena v Sloveniji. Vsakdo ima pravico do odvoza smeti. Ko je pripravljen, pokli-če komunalo, se dogovori za datum in uro in odvoz se izvede. Mogoče bi se kdo na Občini Trzin spoprijel s tem in našel časin voljo ter predlagal in seveda sprovedel dogovor s Komuna-lo, ki je odgovorna za Trzin. Saj Komunalno podjetje je zato,da bi po najboljši možni obliki služilo svojemu namenu, kajne? Veronika Klinar

Pohvala Občini, ki se je domislila, da imamo v Trzinu tudi na otroškem igriščukemično stranišče.

Železniške zaporniceV zvezi s postavitvijo železniških zapornic na prehodu Kmeti-čeve ulice čez železniško progo smo z Agencije za Železniškipromet v Mariboru dobili naslednje podatke.

• Med Občino Trzin in RS Agencijo za železniški prometje bil podpisan Sporazum o sofinanciranju investicije, stem da stroške, ki so vezani na vgradnjo signalnovarno-stnih naprav (zapornice) in ostalih posegov na sami progikrije Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniškoinfrastrukturo, ki je po reorganizaciji prevzela vse obve-znosti RS Agencije za železniški promet. Ostale investi-cijske stroške (izven območja železniške proge) krije Ob-čina Trzin.

• Razpis za izvedbo del, vezanih na »železniški del«, je bilže izveden. Izbrani izvajalec je Iskra, ki bo zagotovila ta-ko projektno dokumentacijo, kot samo izvedbo del. Vred-nost del iz ponudbe je, okvirno, 229.800 Ä; pogodba šeni podpisana. Višina investicije pod 300.000 Ä ne zahte-va izdelave DIIPa. Če bi gledali celoten projekt, ki je se-stavljen iz dela, ki ga financira Občina Trzin, in dela, kiga bo pokrivala Direkcija, je vrednost seveda višja.

• Vodja projekta zavarovanja železniškega nivojskega pre-hoda v Trzinu s strani Direkciji za vodenje investicij v jav-no železniško infrastrukturo je g. Dolenc Peter. Po njego-vi izjavi je realizacija projekta sicer še možna v letošnjemletu, vendar je verjetneje, da bo investicija zaključena vzačetku drugega leta.

Obvestilo in prošnjaV teh dneh so na Lobodovi in Ulici pod gozdom začeliobnavljati kanalizacijski priključek za odvajanje fekalnih inmeteornih voda z zazidalnega območja T-5, in sicer od revi-zijskega jaška na križišču Partizanske in Lobodove ulice dopriključka novega razbremenilnika visokih voda na obstoje-či kanal v ulici Kamniškega bataljona, hkrati pa bodo zgra-dili tudi nadomestni vodovod. Dela bodo predvidoma traja-la do začetka decembra, kdaj pa jih bodo v resnici zaključi-li, pa bo odvisno predvsem od vremenskih razmer.Sedanji kanal, ki odvaja odpadne in padavinske vode z ome-njenega območja, nima ustreznega preseka, tako da količineodpadnih voda presegajo prevodnost obstoječega omrežja,in ob večjih nalivih povzročajo motnje pri delovanju kanali-zacijskega omrežja. Prav zato je potrebno kanal nadomestitiz večjim, ki bo odpadno vodo z območja T-5 pripeljal dokrižišča Ulice pod gozdom in Ulice Kamniškega bataljona,kjer bodo zgradili nov razbremenilnik za primer visokih vo-da, hkrati pa tudi nov prelivni kanal do potoka Pšata. Kriti-čni odtok bodo priključili na obstoječi kanal v ulici Kamni-škega bataljona, ob tem pa tudi omogočili, da bo razredče-na voda, ki se preliva na razbremenilniku, odtekala v Pšato. Med gradnjo bodo motnje pri delovanju kanalizacijskega invodovodnega omrežja, hkrati pa tudi popolna zapora ome-njenih cest. Vse krajane, ki živijo na omenjenem območju,naprošamo, naj upoštevajo navodila, ki so jih prejeli odizvajalca gradbenih del in pooblaščenega investitorja Komunalnega podjetja Prodnik d.o.o.

Občina Trzin

Javno vprašanje prebivalcevKmetičeve ulice pristojnim na

Občini TrzinPišem v imenu stanovalcev Kmetičeve ulice, ki smo se nave-ličali stalnih obljub in izgovarjanj. Zanima nas: kako dalečoz. blizu je postavitev zapornic čez železniški prehod naKmetičevi ulici?Kot verjetno veste, je bilo v lanskem letu - v času protestira-nja krajanov in nato postavljanja zapornic v Depali vasi -obljubljeno s strani župana naše občine - tudi javna obljubapreko medijev - , da se bodo zapornice na našem prehodupostavile istočasno z obnovo Kmetičeve ulice. No, ulica jebila obnovljena v novembru 2006 - zapornic pa ni! Nato je bilo obljubljeno, da bodo postavljene spomladi 2007.Pomlad je mimo - zapornic ni! Ponovna obljuba - najpozneje- skrajni rok - avgust 2007! Danes je september, o zapornicah ni ne duha ne sluha!KDO IN ZAKAJ IZ NAS BRIJE NORCE??? Najprej je bilvzrok za odlašanje odkup zemljišča - to se je po besedah po-džupana uredilo - kakšen izgovor bo sedaj?Razočarani smo nad praznimi obljubami! Mar nismo vredniiskrenega odgovora? Ali bo moral tudi na našem prehodukdo umreti, da se bodo pristojni in odgovorni zganili???

Marjeta Zajc v imenu prebivalcev Kmetičeve ulice

Pogovor z Andrejo Virk Žerdin odsevodsev1 21 2

Televizijka s kuharsko žilico

ZAndrejo Virk Žerdin sva se ob kavicioziroma čaju, ki je ublažil nadležni pre-

hlad, dobili v ponedeljek dopoldne, ko si di-šečo razvado v katerem od lokalov lahkoprivoščijo le upokojenci, dopustniki in drugisrečni izbranci. A tako je pač novinarskodelo. Po napornem tednu in delovnem vi-kendu so za Andrejo, znano voditeljico naslovenski komercialni televiziji, ponedeljkidela prosti dnevi. »Ponedeljki so moji dnevi,dnevi za počivanje,« pravi in ne pokaže nitikančka slabe volje, ker smo ji prosti dan na-polnili z obveznostjo za Odsev. Sicer vajenamedijske pozornosti ne daje prav veliko in-tervjujev, a občinsko glasilo je le nekaj pose-bnega, pravi.

Andreja Virk Žerdin v Trzinu živi od svoje-ga šestega leta dalje. »Rojena sem bila vLjubljani, s starši smo živeli v Šiški, in zelotežko se mi je bilo takrat, ko smo tukajzgradili hišo, preseliti v Trzin, na podeže-lje, ker sem bila zelo mesten otrok. Počasisem se sicer navadila, čeprav sem tako vosnovno kot tudi v srednjo šolo hodila vLjubljano in sem bila nasploh vse to obdo-bje bolj vezana na prestolnico. Vseeno semzdaj, v mojem odraslem življenju, ko imamsvoje otroke, zelo vesela, da živimo tu inne sredi mesta, da imam svoj vrt in da smoblizu narave.«

Družina Virk zaznamovana s kulturoKultura je ena od tem, mimo katere nemoreva, saj Andreja prihaja iz znane kul-turniške družine. Kot najmlajša med tremiotroki je svoja prva vzornika videla v devetin enajst let starejših bratih - Tomu Virku,profesorju primerjalne književnosti na Fi-lozofski fakulteti v Ljubljani, in Janiju Vir-ku, znanem slovenskem pisatelju in uredni-ku na nacionalni televiziji. »Oba sta študi-rala primerjalno književnost in nemščinoin ko sem na koncu srednje šole najavila,da bi šla tudi jaz študirat primerjalno knji-ževnost, so mi vsi rekli, da ne, da to pa žene! Ker sem imela že v osnovni šoli in na-prej v srednji šoli v domžalskem kultur-nem društvu svojo gledališko skupino, kjersem igrala in režirala, sem se nekaj časaspogledovala tudi s študijem na AGRFT, aso mi doma tudi to odsvetovali.« Če svojih dveh bratov ni posnemala v iz-biri študija, pa ju je v zelo zgodnjem sno-vanju svoje lastne družine, saj je svojo pr-vo hčerko Andreja rodila že pri dvajsetihletih. »Oba z bratom sta očka postala žezelo zgodaj, in bilo bi čudno, če bi samazamujala,« v smehu pristavi Andreja in razloži, kako je pristala v novinarskih vodah.

Ure dela za minute oddaje»Za novinarskifaks, ki pa sem ga -mimogrede - karhitro obesila naklin, sem se odloči-la zato, ker sem žezgodaj začela dela-ti kot novinarka inje bila to logičnaizbira. Kljub temuda sem že v osnov-ni šoli obiskovalanovinarski krožek,v resnici nikoli ni-sem resno razmi-šljala o tem poklicu. Nato pa je naneslo, dasem prišla na Slovenca in začela tam delatikot dopisnica iz Domžal. Na pobudo CveteZalokar Oražem je sledil ‘skok’ na kamni-ško televizijo, kmalu zatem pa sem pristalaže na Pop TV. Nikoli mi ni bilo žal, da sempadla v to.« Na avdicijo za Pop TV jo jeopozorila kolegica in že prvi pogovor s To-mažem Perovičem je obrodil sadove. NaPop TV, kjer od samega začetka dela kotnovinarka, redaktorica in voditeljica na po-dročju kulture, je ostala vse do danes. »Noben faks mi ne bi dal toliko znanja inizkušenj kot prav prva leta na ‘Popu’, kosmo se lotevali povsem novih prijemov vnovinarstvu, novega načina dela,« se z za-dovoljstvom spominja začetkov. Gledalcenajvečkrat nagovarja kot voditeljica PopIn-a, petminutne družabne kronike v za-dnjem delu vsakodnevne informativne od-daje, a delo še zdaleč ni tako preprosto,kot morda izgleda v prispevkih. »Za temipetimi minutami slike je ogromno dela. Ti-sti teden, ko vodim oddajo, so moji delav-niki dolgi praktično cel dan. Začnemo žedopoldne s sestankom v redakciji, kjer iz-beremo teme in dogodke, ki jih bomo po-krili. Dogaja se zelo veliko, a žal imamo

premajhno tehnično ekipo, da bi lahko po-krili vse zanimivosti. Če grem na teren, tra-ja snemanje kakšne tri ure, pregledovanjemateriala, pisanje prispevka in montiranješe nekaj ur ...«Treme pred kamero že dolgo nima več, če-prav se vedno najdejo novi izzivi, ki ji po-ženejo kri po žilah. Dobro se spominjasvojih prvih vklopov s terena v živo. »Do-besedno tresla sem se. Sicer se tega v pris-pevku ni videlo in sem dobro speljala vseskupaj, a trajalo je nekaj časa, da sem jav-ljanje v živo sprejela kot nekaj običajnega.Kamere te kar nekako zasvojijo in za nobe-no ceno ne bi dela na televiziji zamenjalaza novinarsko pisanje po časopisih, čeprav

obožujem knjige in mi je šlo pisanje vednodobro od rok. A televizija ima svoj čar!«

Izbirčna, a odlična kuharicaKultura pa ni edino področje, ki ga je iz za-sebnega življenja uspela uspešno prenestitudi na službeno področje. Letošnje pole-tje smo namreč na televiziji že tretje letozapored lahko gledali njene kuharske od-daje s terena, prav kuhanje pa je nekaj, če-mur se Andreja z velikim veseljem posve-ča. »Ljubezen do kuhanja mi je, kot kaže,prirojena, ne podedovana. Že od malegame to zanima. Ker sem bila pri hrani ve-dno izbirčna, sem že v zgodnjih najstni-ških letih začela brati kuharske knjige inkuhati tako, kot se je meni zdelo dobro.Spomnim se, da sem že pri sedemnajstihkuhala večerje za prijatelje mojih staršev,za kulturnike, ki so se pogosto zbirali prinas doma. Vedno so me zanimale kakšneeksotične kuharije, jedi drugih držav - sa-mo da je bilo vedno kaj novega, drugačne-ga,« s posebnim zanosom razlaga, a pri-zna, da se na njihovi mizi znajdejo tudi po-vsem klasične jedi, kot je na primer govejajuha, ki jo njen mož Samo obožuje.

JASNA PALADIN

odsevodsev 1 31 3Pogovor z Mijom Šoštaričem

Čeprav se življenjska doba ljudi vse boljpodaljšuje, tistih, ki si na pleča naložijo

8 križev, le ni tako veliko, še manj pa je ta-kih, ki so pri tem čili in trdni, kot je še ve-dno Mijo Šoštarič, ki je prvi dan tega mese-ca proslavil svoj visoki življenjski jubilej. Mi-jo, ki se zdaj, na stara leta, z ženo Marijo insostanovalci iz trzinskega »farovža« ob son-čnih popoldnevih pred farovžem pogostopredaja jesenskemu soncu in prijateljskemuklepetu, se z nasmehom in včasih tudi no-stalgijo rad ozre na svojo prehojeno pot inpreda spominom, saj so mu rojenice name-nile zanimivo in pestro življenje.Rodil se je na Hrvaškem v Jastrebarskem.Ko je, kmalu po končani drugi svetovni voj-ni, leta 1946, prišel v vojsko, so ga kaj hitroizbrali za šolanje v podoficirski šoli. Najprejje služil na Reki, nato pa so ga premestili vLjubljano. Bil je v posebnih enotah, ki so bi-le zadolžene za varovanje poveljstva. Iz Lju-bljane ga je pot vodila v Kranjsko Goro, kjerje bil najprej poveljnik v obmejni karavli, po-tem pa so ga premestili na tromejo Jugosla-vije, Italije in Avstrije. V tistih časih hladnevojne varovanje meje prav ob t.i. železni za-vesi med blokoma ni bilo tako enostavno.Mijo lahko pove marsikako zanimivo zgod-bo iz tistega obdobja, saj je bilo neredko karnapeto, dosti pa so imeli opravka tudi z naj-različnejšimi tihotapci in tistimi, ki so želeliskrivaj čez mejo. Ko se je po devetih letih bi-vanja v hribih na meji preselil v Ljubljano, sije zaželel službe v civilstvu. Zaposlil se jekot normirec v takratni tovarni baterijZmaj. Tam je spoznal tudi svojo bodočo že-no Marijo; leta 1952 sta se poročila. Tistegaleta sta se mladoporočenca tudi preselila vTrzin v farovž, rodila se jima je prva hčerkaIrena, druga, Milena, pa tri leta kasneje.Čez čas je Mijo zamenjal službo in je šel zalivarja v Litostroj, potem pa je dobil ponud-bo, da postane policist in zaposlil se je priprometni policiji v Ljubljani. Mijo se je kma-lu vključil v novo okolje in je bil še zlasti de-javen pri narodni zaščiti. Skoraj 20 let je biltudi njen poveljnik v Trzinu. Spominja se,kako so bili večkrat zadolženi zavarovanje različnih strateškihobjektov v okolici Trzina, klicalipa so ga tudi k varovanju v Ka-mniško Bistrico, kadar so takra-tni predsednik Tito ali drugi viso-ki državniki za diplomate tamprirejali lov. Kot član civilne za-ščite pa je tudi skrbel za varnepoti otrok v šolo, za usposablja-nje Trzincev za primere najrazli-čnejših naravnih in drugih kata-strof, pomagal pa je tudi pri naj-različnejših nesrečah, ki so pesti-le Trzin in Trzince. Spominja se

nekaterih poplav Pšate, ki so bile v preteklo-sti pogostejše. Še zlasti se spominja ene odhujših poplav, ko je iz visoke vode odstranje-val dele mostu, ki jih je prinesla deroča vo-da. Takrat so mu pri reševanju imetja še zla-sti koristile njegove izkušnje z vodami in ri-biški visoki škornji. Mijo je namreč tudišportni ribič. Priznava, da je ribolov njegovavelika ljubezen in da mu je zapolnil marsika-tero prosto uro. Lepo je ob bregovih rek, kovoda med bujnim rastlinjem počasi ali živa-hno polzi mimo tebe, ti pa v globinah opa-zuješ obrise podvodnega življenja. Bil ječlan ribiške družine na Vrhniki, ribaril pa jeob zgornjem toku Ljubljanice in njenih pri-tokih, lovil pa je tudi v Kamniški Bistrici,Savi in drugih rekah. Brez pregovornega ri-biškega pretiravanja pove, da je bila največjariba, ki jo je ulovil, 3,8 kg težka postrv. Natrnek pa se mu je zapela v Zbiljskem jezeru. Za ribami je oprezal tudi ob Pšati in spomi-nja se, da je bila trzinska rečica včasih pre-cej bolj »naseljena« z ribami, kot je zdaj. Bi-la pa je tudi bolj čista in Mijo se še spomi-nja, kako so ženske ponekod imele perišča,kjer so v potoku prale in izpirale perilo, vštevilnih globjih rečnih kotanjah - kotlih, paso imeli Trzinci tudi svoja naravna »kopali-šča«. Pod vasjo, v travnikih, od železniškegamostu proti Pšati, pa so mladi fantje poleti

na potoku delali tudi umetne jezove, da se jevoda dvignila in omogočala prav prijetnokopanje. Mijo je ribe na Pšati lovil predvsemv njenem spodnjem toku pri Pimparki. Spo-minja se tudi, kako so trzinski fantje na skri-vaj ribarili, vendar jih ni preganjal. »Nisemželel delati težav. Saj sem vedel, da lovijo načrno, a sem raje pogledal stran, ker tudi nisodelali takšne škode med ribjim zarodom.« Drugače pa je bilo, ko so ga klicali kot redar-ja na različne prireditve. Še zlasti se hudo-mušno nasmehne, ko se spomni trzinskihgasilskih veselic. »Te so bile pa res nekaj po-sebnega! Skoraj nobena ni minila brez pre-tepa. Prav čakali so, da bi se s kom stepli, naprimer s Pšatarji.« Mijo je bil večkrat na tehveselicah redar po službeni dolžnosti, vča-sih pa je bil na njih tudi v civilu, vendar vpripravljenosti. Ker so vedeli, da je policaj,je bil včasih tudi tarča razgretežev, vendar jebil kot bivši vojak in policist izurjen v samo-obrambi, in je s strokovnimi prijemi lahkovročekrvneže učinkovito umiril.Ker je moral skrbeti za družino, zaslužek pani bil posebno velik, si je pomagal z najrazli-čnejšimi dopolnilnimi dejavnostmi. ŠtevilniTrzinci se ga še vedno spominjajo kot učite-lja oz. avtomobilskega inštruktorja. Nisoredki tisti, ki jim je pomagal do obvladova-nja vožnje z avtomobilom. Kar nekaj takra-tnih jurčkov pa je prislužil tudi s prodajo le-sa za kurjavo. Po okoliških hribih je sekalles, doma pa ga je razžagal in pripravljal zakurjavo. Še posebno rad se spominja, kakoje nekoč pripravil kar za 70 m3 drv. Velikeskladovnice so bile vse okrog farovža in obcesti k cerkvi. Zdaj sta z ženo Marijo sama, saj sta si hčer-ki spletli svoji družinski gnezdeci izven Trzi-na, Irena v Kamniku, Milena pa v Ljubljani.Nadvse pa sta vesela, ko ju obiščejo, saj ima-ta zdaj že 4 vnuke in tudi že tri pravnuke.Nadvse sta zadovoljna, ko se družina z nara-ščajniki spet zbere; z veseljem povesta, da jukar radi in pogosto obiskujejo. Mijo pravi, da z veseljem spremlja tudi ra-zvoj Trzina. Zadovoljen je, da se razmere v

občini razvijajo tako, kot se. Me-ni, da je v kraju življenje zdajprecej kakovostnejše in boljše,kot je bilo, in prepričan je, da botako še naprej, da Trzin čakajoše lepši časi. Ponosen je, da smosamostojna občina. Ko govori osebi, pa pravi, da mu gre zdravjena roko in čeprav se Marija stem ne more tako pohvaliti, obaz veseljem gledata naprej in seše zlasti veselita odraščanja inuspehov svojih vnukov in prav-nukov.

Miro Štebe

Bdel je nad varnostjo Trzincev

ČESTITKA1. oktobra je praznoval jubilejni 80. rojstni dan naš

dragi mož, oče, dedek in pradedek Mijo Šoštarič iz Trzina.

Dragi naš slavljenec, to je dan, ki ni vsakomur dan, srečni smo, da smo ga skupaj praznovali.Želimo, da boš še dolgo z našo mami in med vsemi nami, ki te imamo iskreno radi! Pa zdrav nam ostani, da ga bomo še večkrat praznovali.

Žena Marija, hčerki Irena s Slavcem in Milena s Francijem, vnukinje Vanja z Erikom, Jasna z Vojkom, Tina z Urošem

in vnuk Žiga z Nino ter pravnuki Aleksander, Lara in Nuša.

odsevodsev1 41 4

Nedelja, 16.09.2007, je bila za naše sta-rejše, bolne in invalide poseben dan.

Člani Karitasa smo želeli, da bi vsaj za kra-tek čas pozabili na bolečine, tegobe inosamljenost in bi bil zato ta dan zanje ma-lo drugačen, malo bolj lep, malo bolj milo-sten.V župnijski cerkvi je bila, tako kot vsako le-to, maša posebno za njih. Daroval jo je no-vi gospod župnik Boštjan Guček, soobliko-vali pa člani Župnijske Karitas. Poudarekmaše je bil v sobivanju mladih in starih, vsprejemanju drugačnosti vsake generacije,kar se da doseči, če si bomo znali prislu-hniti in si vzeti čas drug za drugega. Seve-da je tako za dobro notranje počutje posa-meznika kot za skupno bivanje potrebennotranji mir. Tega smo si zaželeli z mislijo:»Drag si v mojih očeh, spoštujem te.« Posebnost te maše je bil zakrament bolni-škega maziljenja, ki ga je z ganjenostjo pre-jelo veliko prisotnih. G. župnik je poudaril,da to ni zakrament umiranja, ampak zakra-ment tolažbe in upanja. Med mašo smo družno prepevali cerkveneljudske pesmi, ki so starejšim tako zelodrage. Prijazni svojci in znanci so pripeljali veli-ko starejših, ki ne morejo biti vsako nede-ljo v družbi ostalih župljanov. Zato je bilosrečanje ob sladkem prigrizku v župniščuše posebno živahno. Beseda je tekla o le-

tih, ki hitro minevajo, pa tudi o tegobah,ki jih nabrana leta prinašajo. Potrdila se jemisel, da je vsaka težava lažja že, če jo lah-ko nekomu zaupaš in ob enem tudi izveš,da enake obremenjujejo tudi druge. Obnazdravljanju se je g. župnik vsem zahvalilza pogum in dosedanje napore, saj na nji-hovih delih gradi današnji rod, ki ga breznjih ne bi bilo. Veselo razpoloženje je do-

polnilo še prepevanje, ob katerem se jeutrnil marsikateri spomin. Hvala gospeFrancki.Veseli obrazi prisotnih so kazali, da so pre-živeli res malo drugačen dan in ob slovesusmo si rekli: »Drugo leto se zopet dobimo.«

V imenu Župnijske Karitas zapisala Anica Batis

Dan bolnih in ostarelih

Izlet društva Jesenski cvet na PrimorskoLetošnjo jesen se je Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet odločilo za izlet na Primorsko. Z dvema avtobusoma in okrog stoudeleženci smo se 13. septembra odpeljali proti Primorski. Prva postaja je bila razgledna točka z gradu Socerb, od tam se vidiskoraj cela naša obala s Koprom. Pot smo nadaljevali proti znameniti kraški vasici Hrastovlje, kjer smo se podkrepili s kavico

in poskusili kraške dobrote. Hrastovlje naj bi dobileime po številnih hrastih, ki so nekoč tam rasli. Najve-čja znamenitost kraja je romanska cerkvica Svete tro-jice iz začetka 12. stoletja, ki je med najlepšimi kul-turnimi spomeniki in je tudi uvrščena na seznam sve-tovne kulturne dediščine. Cerkvica je imela tudi zna-čaj utrdbe in stoji na skalni vzpetini nad vasjo. Obda-ja jo obzidje in dva obrambna stolpa iz konca 16. sto-letja. Notranjost cerkve je okrašena s freskami, kiprekrivajo vse stene. Poslikave segajo v leto 1490 inprikazujejo prizore iz stare in nove zaveze. Najboljznamenita freska je upodobitev mrtvaškega plesa. V Hrastovljah smo se Trzinke slikale pred spomeni-kom Aleksandrijčankam. To so bile večinoma Pri-morke, ki so pustile otroke doma in odšle za zasluž-kom kot dojilje v Aleksandrijo.Iz Hrastovelj smo pot nadaljevali proti Kopru, kjer jebil organiziran ogled Luke Koper z avtobusom. Ogle-

dali smo si ogromne tovorne ladje, in sicer kontenjerske, pa za razsuti tovor, ogromne nakladalce, s katerimi natovorijo in raz-tovorijo tovor v treh dneh. Brez strojev je to včasih trajalo po več mesecev.Po ogledu Luke smo se odpeljali do Izole, kjer so nas v Hotelu Delfin že čakali s kosilom. Po kosilu smo prosti čas izkoristiliza sprehod ob morju do Izole, kopanje v bazenu in morju, tisti z bolečimi nogami pa za klepet v dobri družbi.Domov smo se vračali v poznih popoldanskih urah, veseli, da nam je uspelo videti toliko znamenitosti in biti v dobri družbi.

Članice Jesenskega cveta iz Trzina

odsevodsev 1 51 5

Letos mineva že tretje leto, odkar smoenkrat letno vpeljali izlet v neznano.

Tako kot naših ostalih izletov in dogodkovse tudi tega naši člani z veseljem in zani-manjem udeležijo.Že samo ime izleta narekuje nekoliko dru-gačen pristop. Ko smo se odpeljali cilju na-proti, smo najprej udeležencem nakazalinekaj smernic (pokrajina, zgodovinsko ob-dobje..), ki so jim pomagale pri reševanjuzastavljenega vprašanja kam nas bo vodilapot. Že za dobro jutro so morali malo po-telovaditi s svojimi možgančki in odgovornapisati na listič. Pravilni odgovor, ki pa gaje tokrat napisala le ena udeležanka, smo,kot se spodobi, tudi nagradili.

Naš tokratni cilj je bil Kočevski rog, Baza20. Naš prvi postanek je bila vas Krka,kjer smo si v spremstvu vodiča ogledaliizvir Krke. V več kot polurnem predavanjusmo izvedeli nekaj o zgodovini izvira ka-kor tudi o skrivnostnih poteh, ki jih ubiravoda, predno privre na dan.Pot smo nadaljevali in kaj kmalu smo seustavili v našem cilju- Bazi 20. Sprehod popoteh Baze 20 je trajal dobro uro in v temčasu nam je vodič nadrobno orisal pokraji-no, nastanek baze, način dostopa in življe-nja v njej. Tako smo si zopet pridobili novaznanja o tej zgodovinski znamenitosti pol-preteklega obdobja.V drugi polovici dneva pa smo poskrbeli tu-

di za družabni del. Po ogledu Baze smo seodpeljali do vasi Kresinc v bližini Črnom-lja. Poleg čudovitega jezera, obdanega zgozdovi, bi sicer morali imeti piknik, ker panam vreme ni bilo ravno naklonjeno s prije-tnimi tempereturami, smo se raje odločiliin se preselili v gostilniške prostore, kjersmo imeli »piknik kosilo«. Po kosilu pasmo se, kot je pravzaprav že v naši navadi,ob zvokih harmonike malce zavrteli, se po-veselili in trem našim članicam, ki so imelev tem mesecu rojstni dan, zaželeli vse naj-lepše in jih obdarili z skromnimi darilci.V veselem razpoloženju in lepimi spominina preživeti dan smo se odpravili na potproti domu. Pavlič Franc

Izlet Trzinskih žerjavčkov v neznano

Utrinki iz Domžalsko-Kamniške ligeTrenutno se člani Šahovskega društva Trzin najbolj ukvarja-

mo z Domžalsko-Kamniško ligo. V drugi ligi kar dobro kažeekipi Buscotrade Trzin, ekipi Pekos pa se vremena še niso zjasni-la. Morda bo kaj več sreče v zadnjih štirih krogih. Treba pa je pri-znati, da je druga liga zelo izenačena in ob morebitnem rezultatu4:0 lahko pride v enem krogu do velikih sprememb. Poglejmo ta-belo stanja po petih odigranih tekmah:

Beseda meč v zgornji tabeli ne pomeni sekala iz preteklih časov,temveč je tujka za ekipne točke posameznega dvoboja. Naspro-tni ekipi se spopadeta na 4 deskah. Za vsako zmago ekipa dobi 1točko in za remi pol točke, tako lahko v enem krogu ekipa dobiod 0 do 4 točke. Zmagovita ekipa dobi še 2 točki za ekipno zma-go v dvoboju, če pa je rezultat neodloče 2:2, si nasprotni ekipi

razdelita vsaka po eno točko. Buch je okrajšava za Bucholz, ponjem se imenuje izračun, s kako močnimi ekipami je določenaekipa v tekmovanju igrala. Večja ko je vrednost Bucholz, težjenasprotnike je imela posamezna ekipa. Te vrednosti postanejopomembne, kadar ima več ekip isto število točk.Začasno stanje v 3. Kamniško- Domžalski ligi pa je naslednje:

Ekipa Trzinske skerce se drži nekje pri sredini lestvice in pribli-žno podoben rezultat pričakuje tudi ob koncu tekmovanja.

Franci Banko

DOMŽALSKO-KAMNIŠKA LIGA 2007 - II. LIGA Mesto Ekipa Točke Meč točke Buch

1 ČRNI GRABEN 14,0 10 48,02 ŠK IG 13,0 7 47,03 ŠK KAMNIK 11,0 6 54,04 BUSCOTRADE TRZIN 9,5 5 52,05 PODPEČ TELEKO 9,5 4 51,06 ŠK KOMENDA GABER 9,0 4 55,57 ŠD BAROB ŠMARCA 9,0 3 53,58 ZELENCI LPP 8,5 4 48,09 ŠS BOR DOB 8,5 3 46,0

10 ŠD TRZIN - PEKOS PUB 8,0 4 45,0

DOMŽALSKO-KAMNIŠKA LIGA 2007 - III. LIGAMesto Ekipa Točke Meč točke Buch

1 ŠD SINFONIKA VRHNIKA 17,0 10 50,52 ŽELEZNIČAR 13,0 8 42,53 REMI 12,0 8 55,04 ŠENT 12,0 6 52,55 ŠK VIŠNJA GORA STIČNA 11,0 6 48,56 ŠK KOMENDA BOCOSOFT 10,5 5 37,07 TRZINSKE SKERCE 9,0 4 44,58 ŠD ŠS LOKA PRI MENGŠU 8,0 2 61,59 ŠD MENGEŠ 7,5 4 52,0

10 ŠD BAROB ŠMARCA 7,5 3 42,011 PROTECT PODPEČ 7,0 3 46,512 ŠS BOR DOB 6,5 4 47,013 ŠK KOMENDA MEDO 6,0 2 36,514 ŠK KOMENDA SUMA 5,0 1 44,0

odsevodsev1 61 6

Znani trzinski triatlonec ali »jeklenimož«, kot triatlonce pogosto imenuje-

jo, Tone Škrlep, se bo letos za sprememboudeležil svetovnega prvenstva Ironman70.3, ki bo 10. novembra na zahodni obaliFloride v Združenih državah Amerike. To-ne, ki je doslej že petkrat tekmoval na naj-bolj prestižnem tekmovanju v triatlonu, nasvetovnem prvenstvu jeklenih mož na Ha-vajih, se je tokrat odločil, da se bo poskusilše na prvenstvu triatloncev, ki tekmujejona pol krajših progah kot tekmovalci na ve-likih triatlonih. To pomeni, da bodo mora-li na Floridi »jeklenci« preplavati po 2 km ,prekolesariti 90 km in preteči mali mara-ton oz. 21 km. Tone pravi, da takšno te-kmovanje terja drugačen pristop in da jepri tem manj taktiziranja. Teči, plavati inkolesariti je treba tako rekoč »na polno«.To pomeni, da vse razdalje premagajo pre-cej hitreje kot na velikih triatlonih, in tudite preizkušnje, čeprav so krajše, od člove-ka terjajo skrajne napore in seveda ustre-zno pripravljenost. Tone pravi, da je letos manj tekmoval, se-veda pa tudi ni lenaril. Udeležil se je neka-terih tekmovanj jeklenih, med drugim tria-tlona na Bledu, kvalifikacijsko normo pa jedosegel na triatlonu 70-3 na Dunaju, kjerje bil v svoji kategoriji med tekmovalci, sta-rimi od 55 do 59 let, drugi. Pravi, da soimeli slabo vreme, da pa se ni posebej na-prezal, ko je videl, da bo drugi, kar mu jezadoščalo za dosego norme. Na novembr-skem tekmovanju v mestu Clearwater naFloridi bo nastopilo kar 1.800 tekmoval-cev. Konkurenca bo zelo huda, zato so biletudi norme za dosego pravice za nastop natekmovanju ostre. Možnost nastopa natem tekmovanju so si zagotovili zmagoval-ci in drugo uvrščeni v posameznih staro-stnih skupinah na nekaterih izbranih tria-tlonih. Med tekmovalci bo tudi kar nekajSlovencev, med drugimi tudi »trzinskaznanka« Nataša Nakrst.Tone pravi, da je pri takih tekmovanjihmed najboljšimi le malo t.i. padalcev, ti-stih, ki jih drugi še ne bi poznali. Ker greza zelo naporna in dolgotrajna tekmova-nja, z rezultati lahko le izjemoma presene-tijo kakšni izjemni novinci. Pot do uspehaje pri triatloncih namreč dolga in »trnova«.Ni čudno, da se najboljši že kar dobro po-znajo med sabo. Tone pravi, da tudi pri te-kmecih lahko vidi, od kod prihajajo. Ame-ričani in Kanadčani se znajo zabavati, instvari ne jemljejo tako smrtno resno, kotna primer Nemci in nekateri drugi zaho-dnjaki, zelo razpoloženi pa so običajno tu-di Japonci. Teh je bilo na Havajih vednokar veliko. Sploh je na teh Pacifiških oto-kih dosti Japoncev, ki so najprej prišli naHavaje delat, potem pa so napredovali nadružbeni lestvici in zdaj zasedajo že kar

precej pomembnih položajev v havajskidružbi. Ni čudno, da se japonski tekmoval-ci na Havajih počutijo kot doma. Za Toneta so bili Havaji izziv, a tudi zelonaporne preizkušnje, saj je potreboval karprecej časa za aklimatizacijo. Najbolj ga jemotil velik časovni preskok, saj se je nje-gov bioritem le počasi privajal na novi čas,naporneje pa je bilo tudi zaradi vročine, kije ni bil vajen. Pred eno od tekem na Hava-jih ga je tudi psihično kar pretresel potresz močjo 6,8 stopenj po Richterjevi lestvici.Tresenje je bilo zelo zlovešče in močno inTone se po tistem kar ni mogel sprostiti.Pravi, da bi za popolno prilagoditev tam-kajšnjim razmeram potreboval dalj časa,žal pa so Havaji sorazmerno dragi, tako daje tja vedno prišel le par dni pred tekmova-njem in se potem tudi kar hitro vrnil. Zaturizem mu je ostajalo le malo časa.Ocenjuje, da bo Florida, vsaj glede aklima-tizacije, zanj manj zahtevna. Časovni pre-skok bo manjši, temperature, ki se zdaj naobali Mehiškega zaliva gibljejo med 28 in30 stopinjami Celzija, bodo v času tekmo-vanja zmernejše, okrog 25 stopinj, tekmo-vanje pa bo potekalo praktično po ravnini,skoraj na nadmorski višini nič. Kolesarilibodo celo kar po zelo dolgem - več desetki-lometrskem mostu preko zaliva Tampa. Tu-di cenovno je Florida za Toneta ugodnejšaod Havajev. Podobno kot pri zadnjih trehobiskih Havajev ga bo tudi tokrat spremlja-la žena, ki bo zadolžena za prehrano indruge logistične podvige, v spremstvu pabo še Tonetov sin Borut s svojim dekle-tom. Za lažje delovanje bodo med biva-njem v Clearwaterju najeli avtomobil.Tone ne računa na zmagovalne stopničke vsvoji starostni skupini, saj so te rezervirane

za profesionalce, tiste, ki živijo od tekmo-vanj. Pravi, da je med tekmovalci velikotrenerjev, športnih učiteljev in drugih s po-dobnimi zaposlitvami. Ti imajo precej bolj-še pogoje kot Tone, ki še vedno opravljasvoj poklic in ob tem trenira. Upa pa, da sebo med neprofesionalci dobro odrezal. »Je pa to malo odvisno tudi od sreče, ki jomoraš zraven tudi imeti!« se zasmeje, po ti-hem pa malo računa tudi na svoje dolgole-tne izkušnje. Ko zbira denar za udeležbo na prvenstvu,pa Tone priznava, da ni pravi tip za zbira-nje denarja in da z leti možnosti za prido-bivanje novih sponzorjev kopnijo. Vseenopa je hvaležen svojim stalnim sponzorjem,ki ga že ves čas podpirajo. To so predvsemnekatera podjetja iz Trzina, še zlasti Biringin Signa, upa pa tudi na pomoč Občine,saj ga je tudi ta podpirala že pri njegovihdrugih podvigih. Tekmovanje v Clearwatrubo tudi tokrat, podobno kot tista na Hava-jih, mogoče spremljati preko spleta, dogo-dek sam pa bo, kot se za Američane spo-dobi, tudi drugače medijsko dobro pokrit.Verjetno bomo nekateri Trzinci Toneta, kikrene v ZDA 2. novembra, dober tedenpred tekmovanjem, na preizkušnji resspremljali neposredno kar preko svetovne-ga speta. Na vsak način pa mu želimo karnajboljšo uvrstitev.

Miro Štebe

»Jekleni mož« Tone letos na Florido

Nesnaga na enem kupu

Smetarji imajo očitno radi nesnago!Pa ne samo tisto iz gospodinjstev, tu-di sami radi smetijo in pacajo sloven-ščino. To, da so ravno na ekološkemotoku pred dvorano KUD-a zasmetili

s smešno in nelogično tujko, je pa žepreveč. Vse se da zelo lepo povedatitudi po slovensko in prav s tem bodopokazali svojo izobraženost in razgle-danost. V nasprotnem primeru jimsvetujemo uvedbo »obrata za predela-vo odpadkov« po novih, višjih cenah.

odsevodsev 1 71 7

Športno društvo Trzin je za sobo-to, 6. oktobra, načrtovalo zani-

miv in pester dan, ki naj bi bil pre-žet s športnim duhom. Na ta dannaj bi se v Trzinu odvijale športneigre v košarki, nogometu in nami-znemu tenisu. Pripravili naj bi tuditekmovanje skaterjev, tako imeno-vani skate contest z imenom Lordof the lines. Pri košarki smo priča-kovali zanimiv turnir ulične košar-ke, v nogometu bi se med sabo po-merile nogometne trojke, tem panaj bi sledil še turnir v namiznemtenisu. Za piko na i športnemu dne-vu pa je organizator načrtoval kon-cert manj uveljavljenih, vendar kakovo-stnih glasbenih skupin. Ker jo je športne-mu društvu močno zagodlo vreme, saj je vdopoldanskem času, ko naj bi se turnirjizačeli, močno deževalo, je bil program te-ga dne močno okrnjen. Od športnih iger jebil tako uspešno izveden le turnir v nami-znem tenisu.

Več sreče z vremenom pa so imeli glasbe-niki, ki so se prvič predstavljali širši trzin-ski publiki. In sicer so ob sedmi uri zvečerpubliko s svojimi melodijami in pa tudi tu-jimi priredbami najprej ogreli Vrhničani,ki nastopajo pod imenom Lybra. Dve pun-ci in trije fantje so med tujimi pop/rockpriredbami odigrali tudi nekaj svojih

skladb, med njimi na primer zma-govalno pesem letošnjega FestivalaFenS 2007 (festival Nova scena).Ko je bilo občinstvo že dodobrapripravljeno na rockovske ritme, paje oder zavzela ljubljansko-kraškanaveza Ultra. Skupina, ki je izdalaže tri single, posnela dva videospo-ta in ki pobira lovorike na vseh fe-stivalih, ki se jih udeleži, se je Tr-zincem predstavila prvič. Občin-stvo je mrzlemu vremenu navkljubogrela s svojimi uspešnicami, kotso Dan za dva in Igra ljudi, zaigralipa so tudi nekaj dobrih pop uspe-šnic Robbieja Williamsa, Bon Jovi-

ja, Billy Idola, Kosheen in ostalih. V glasbenem duhu je torej športno društvoTrzin s prireditvijo Adijo poletje uspešnopozdravilo jesen, v športnem duhu pa soprireditev prestavili na soboto, 13. tm. Ozmagovalcih in dogajanju športnih iger pavas bomo obvestili v novembrski številkiOdseva.

Mateja Erčulj

Športne igre ŠD Trzin in Adijo poletje

16 ur nogometa

V soboto, 22. septembra 2007, od 08. do 24.00 ure je Športno društvo Loka priMengšu v tamkajšnjem športnem parku organiziralo maraton v malem nogometumed ekipama občin Mengeš in Trzin. Vodja organizacije iz Športnega društva Lokapri Mengšu, Pogačar Robert, je med drugim povedal, da je ideja o maratonu v ma-lem nogometu zrasla na podlagi vse večjega razvoja tega športa v obeh občinah.Pripravili so ga v podobni obliki kot že prej košarko. Maraton je imel predvsem

družabni pomen, rezultat pa ni bil tako pomemben, čeprav tudi tega ne smemo za-nemariti. Vsaka občina je imela štiri ekipe s po 10 igralci, tako da je nastopilo 80igralcev. Ekipe so se menjavale vsako uro, rezultat pa je bil negotov vse do konca.Tekmovalci so se športno borili vse do polnoči, zmage pa se je veselila ekipa iz ob-čine Trzin, ki je tekmece premagala z rezultatom 98 : 83. Ob polnoči sta se podelitve pokalov za najboljše igralce in ekipo udeležila tudi obažupana, g. JERIČ in g. PERŠAK. Oba sta poudarila, da je podobno druženje mladi-ne in veteranov razveseljivo. Podprla sta idejo, da se naslednje leto srečajo na trzin-skem terenu, kjer bo naslednji maraton. Zoran

Zapojmo skupaj z babicami in dedki

Tako se je imenovala plesno-pevska točkaskupin PTIČKI in STONOGE iz trzinskegavrtca Žabica. Medse so otroci povabili tudisvoje stare starše, zbrane v društvu Žerjav-čki, in skupaj smo jo z avtobusom (prevozje omogočila Občina Tzin, za kar se ji naj-lepše zahvaljujemo) mahnili na nastop v lju-bljanski Cankarjev dom, kjer je v začetkuoktobra potekal Festival za tretje življenjskoobdobje.Organizatorji so nas prijazno sprejeli innam razkazali ogromno stavbo ter nekajdvoran v njej, nato pa smo prisluhnili otro-škemu pevskemu zboru pod vodstvom pri-znane pedagoginje Mire Voglar. »Sedaj paso na vrsti gostje iz Trzina,« je napovedalpovezovalec prireditve, in oder je bil naš.Ob pevski spremljavi žerjavčkov so »ptički«z Gašperjem in Sonjo zaplesali Ob bistrempotočku je mlin, »stonoge« z Marijano terMiro pa Izidor ovčice pasel. Ker smo poželibučen aplavz, smo družno z obiskovalci fe-stivala »odregali« še Žabe svatbo so imele inse nato za nagrado posladkali z jabolki terskuto.In kaj je bilo našim malčkom v Cankarje-vem domu najbolj všeč? »Martin Krpan!«so v en glas brž izstrelili otroci. Priljubljene-ga Levstikovega junaka je v preddverjunamreč imenitno upodobil znani Jure Se-šek in svojo zvrhano mero dobre volje pre-nesel na vse - tako mlade kot malce starejše!Dogodek je tako zares imenitno uspel, s to-vrstnimi medgeneracijskimi srečanji pa bo-mo v Vrtcu Trzin nadaljevali tudi v priho-dnje. Vzgojitelji iz vrtca Trzin

odsevodsev1 81 8

Državno prvenstvo v precizniorientaciji v TrzinuV nedeljo, 16. septembra 2007, je v Trzinu (na območju Frnihto-vega bajerja) potekalo letošnje državno prvenstvo v precizni ori-entaciji. Tekmovanje je organiziral Orientacijski klub Trzin, pro-go pa je postavil letošnji svetovni prvak v tej športni panogi, Trzi-nec Krešo Keresteš.Tekmovanja se je udeležilo 28 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaškein Italije. Na štartu so bili - razen postavljavca proge - vsi letosnajuspešnejši domači tekmovalci, tako da se je za naziv državne-ga prvaka potegovalo kar 14 Slovencev. Prvi štart je bil določenza enajsto uro; od tega trenutka naprej so se udeleženci na progopodajali v dvominutnem intervalu. Takoj na začetku sta tekmo-valce čakali dve časovni kontroli, nakar jih je, v prelepem jesen-skem vremenu, tekmovalna trasa vodila po makadamski poti obtrim stezi globlje v gozd. Kontrolne točke v gozdu so bile vse povrsti zelo zanimive, njihova težavnost pa se je spreminjala od re-lativno enostavnih do precej zahtevnih.

S progo je najbolje opravil Hrvat Dalibor Perkoviś, ki si je predzasledovalci nabral kar zajetno prednost. Drugo mesto je zasedelNiko Čižek, član domačega kluba OK Trzin, ki je tako osvojil na-slov državnega prvaka v kategoriji open, kakor tudi v kategorijiparaolimpik. Slovenski vice-prvak je postal Klemen Kenda iz OKAzimut, tretje mesto na državnem prvenstvu pa je zasedel njegovklubski kolega Vlado Sedej. Naziv državnega prvaka v mladinskikategoriji je osvojil Timi Čižek iz OK Trzin, tako da so letos vsitrije naslovi ostali v rokah domačih trzinskih orientacistov.Dobro organizirano in brez zapletov izvedeno tekmovanje se jezaključilo s podelitvijo medalj in priznanj na vrtu pred gostilnoTrzinka. Ob tej priložnosti je domači klub štirim Trzincem, ki soletos na evropskem in svetovnem prvenstvu osvojili za Slovenijobronaste oz. zlato medaljo, podelil še dodatno priznanje v oblikipraktičnega darila. Na koncu je Orientacijski klub Trzin vse ude-ležence pogostil še z znamenitimi »podaljšanimi« trzinskimi če-vapčiči, tako da so prav vsi tekmovanje zapustili s prijetnim spo-minom in polnim želodcem.

Niko ČižekOrientacijski klub Trzin

Ula je postala državna podprvakinjaNa Šolskem državnem prvenstvu, ki je potekalo 5. oktobra 2007v Domžalah, smo dobili šolsko podprvakinjo. To je postala UlaDremel, ki je za zmagovalko Ivo Vaner iz Maribora zaostala do-bri dve minuti. Tekmovanje je potekalo delno po Šumberku indelno po Domžalah, do cilja, ki je bil pred OŠ Domžale. Udeleži-lo se ga je 115 tekmovalcev, 32 učenk in 44 učencev iz 12 osnov-nih šol ter 15 dijakinj in 24 dijakov iz 6 srednjih šol oz. gimnazij.

Poleg Ule so se tekmovanja udeležili še nekateri člani Orientacij-skega kluba Trzin. Lara Jerman je osvojila nehvaležno 4. mestoin za tretjim mestom je zaostala le 13 sekund. Pohvaliti velja tudiMartina Špendla, ki je zasedel 6. mesto. Nastopila sta tudi FilipJakob Špendl in Maj Hrovat, ki jima do vidnejše uvrstitve tokratni uspelo priti, imata pa možnost, tako kot vsi ostali, da se na na-slednje tekmovanje dobro pripravita.Na tekmovanju sta nastopila še dva učenca OŠ Trzin, Klemen inNejc Verbovšek. Klemen je sicer član Orientacijskega kluba Ko-menda, osvojil pa je 12. mesto, medtem ko je bil Nejc v družbiFilipa Jakoba in Maja.

Finale slovenske lige v precizni orientaciji 2007Po slabem sobotnem vremenu se je v nedeljo le razjasnilo in po-goji so bili kot nalašč za zaključek slovenske in slovensko-hrvaškePre-O lige 2007. Tudi to leto je eno izmed tekmovanj potekalo vLjubljani pod Rožnikom. Niko in Timi Čižek sta za kategorijoPre-A pripravila progo z 18 kontrolnimi točkami in s še dodatni-mi tremi časovnimi kontrolami, kar je bila do sedaj najdaljša pro-ga pri nas.Na progi je najboljše znanje pokazal Ivo Tišljar iz Zagreba, medTrzinci pa se je najbolje uvrstil Krešo Keresteš, ki je osvojil 3.mesto. To je zadostovalo za skupno zmago v Slovenski Pre-O ligi2007, zmago v Slovensko-hrvaški Pre-O ligi 2007 si je Krešo za-gotovil že prej in jo je tokrat samo še potrdil. Med Trzinci je naj-več priznanj pobral Dejan Podlipnik, ki je na tekmovanju osvojil3. mesto v Pre-B (absolutno) in 1. mesto v razredu paraolimpik(med invalidi), v slovenski Pre-O ligi 2007 je osvojil 2. mesto in1. mesto v razredu paraolimpik, v slovensko-hrvaški Pre-O ligi2007 pa je osvojil 3. mesto in 1. v razredu paraolimpik ter 3. me-sto v kategoriji Pre-A razred paraolimpik. Dejan je skupaj z Meli-to Cotič-Trojer osvojil tudi 3. mesto v tekmovanju parov v katego-riji Pre-B.Tekmovanje parov je bila novost, ki si jo je izmislil Niko in je ne-kaj podobnega kot ekipno tekmovanje. Pri rezultatih se upoštevaseštevek doseženih točk in časa obeh tekmovalcev. V kategorijiPre-A je v tem tekmovanju zmagala zagrebško-meūimurska nave-za Horjan - Koščak, med Trzinci pa je do krožnika slave prišlaMateja Keresteš, ki je v paru tekmovala skupaj s Klemenom Ken-do iz Cerkna. Orientacijski klub Trzin

odsevodsev 1 91 9

Letos se je jesenski hlad pričel kar zgo-daj - eni pravijo, da že diši po zimi -

ampak planinci pač nismo zmrzljive sortein pridno migamo. Septembra smo uspeliosvojiti tri vrhove, dva izleta sta nam spla-vala - po dežju, za enega na pol odpadlegapa je bil kriv Murphy (oz. muhast telefon).

Zanimivi izletiŠe pred prvim šolskim dnem se je kar 19neustrašnih (mladih in ‘mlajših’) v nedeljoodpeljalo proti Mangartu. Po dolgi vožnjiso se v jutranjem mrazu za vodnikom Mihopovzpeli po Slovenski poti. Z razgledom setistega dne niso mogli ravno pohvaliti, a toni skalilo veselja ob varno osvojenem vrhu.Sestopili so po Italijanski poti in se naMangartski planini ‘posladkali’ še z ovčjimsirom. Več o tem izletu ste lahko prebraliže v prejšnji številki Odseva.Naslednji vikend se je osmerica odzvala kli-cu kralja Matjaža. Sončen dan je bil kot na-lašč za obisk njegovega kraljestva; vzpon na

Peco pa je bil pod Boštjanovim vodstvompravi jesenski posladek z lepim razgledom.22. september je bil pravi dan za skok čezmejo - na Špik Hude police v Zahodnih Ju-lijskih Alpah, kamor je 11 takih, ki jim zju-

traj ni težko vstati, popeljal Emil. Vzpon pozložni poti na več kot 2400 metrov visokvrh jim je polepšalo sončno vreme, žvižga-nje svizcev in kozorogi, ki so se pogumnonastavljali objektivom fotoaparatov.

Planinske skupine že dejavneJesen je čas, ko ponovno zaživijo planin-ske skupine. Najprej smo v dvorani Mar-jance Ručigaj 19. 9. pripravili predstavitevdela Mladinskega odseka. Očitno kar uspe-šno, saj se nam je pridružilo v obeh planin-skih skupinah (PS) precej otrok.Polona Podbevšek in Simon Kralj sta letosže preživela ‘ognjeni krst’ vodenja PS vskupini mlajših osnovnošolcev, ki se en-krat tedensko srečuje v OŠ Trzin, BoštjanKralj pa nadaljuje z vodenjem skupine sta-rejših osnovnošolcev, ki se prav tako sreču-jejo tedensko, a v planinski hišici.Da sklepi ne bodo oleseneli in mišice‘ošvohnele’, boste člani PD spet lahko po-skrbeli na rekreaciji ob ponedeljkih poznozvečer (od 21.30 do 23.00) v telovadniciOŠ Trzin.Mladi športni plezalci pa bodo treningezačeli v drugi polovici oktobra (ponedeljekod 16.30 do 18.30) pod vodstvom novementorice Katje. PD s svojim športno-ple-zalnim odsekom očitno misli resno!

In kaj se bo dogajalo v prihodnje?V oktobru najmlajše čaka krajši izlet pogozdni učni poti po Šumberku. Tudi »hi-šna vzpetina« Domžal je lahko zanimiv cilj- sploh, če se morajo otroci poleg hoje spo-pasti še z različnimi nalogami ... Pot nasbo vodila tudi po lovskih poteh pod vzno-žjem Krvavca, če pa bo narava menila, dasnega še ne potrebujemo, se znamo odpra-viti še na Macesnovec.V novembru odhajajo 4 člani starejšeosnovnošolske skupine na regijsko tekmo-vanje Mladina in gore v Črnomelj, v Trzi-nu pa pripravljamo letos že drugo srečanjementorjev in vodnikov iz našega MDO;rdeča nit srečanja je Motivacija.

Emil Pevec

Planinske novičke

Na podelitvi Staničeve nagradePoleti leta 1800 je našemu rojaku Valentinu Staniču uspelo po pustolovskemvzponu prvemu priti na vrh Watzmana (2.713m), goro, ki jo imajo mnogi za naj-višji vrh Nemčije, čeprav je Zugspitze višja, vendar ima vrh ravno na meji, nanj papripelje tudi žičnica. Prav gotovo je Watzman najvišja povsem nemška gora, zavzpon nanj pa se je treba kar potruditi. Prav zato imajo planinci goro, ki kraljuje

v enem najbolj vzornih narodnih parkov svetaBerchtesgadnu, za svojo najvišjo goro. V parku insploh na Bavarskem zelo cenijo izjemno zapuščinonašega pionirja sodobnega alpinizma in znanstveni-ka - geodeta, saj je bil prvopristopnik na še več dru-gih vrhov, ki jim je tudi kot prvi izmeril nadmorskevišine. Vsako leto podelijo prestižno Staničevo na-grado za dosežke na področju raziskovanja gora,gorniške zgodovine in gorske kulture. Nagrado, kijo podelijo v koči Watzmannhaus na pobočju gore,je letos prejela dr. Tatjana M. Peterlin - Neumaier,ki je bila rojena v Ljubljani, zdaj pa živi v Nemčiji.Ima izjemne zasluge za raziskovanje Staničevagadela in življenja. Podelitve priznanja se je udeležilavrsta vidnih predstavnikov Bavarske in še zlasti ba-varske planinske organizacije, iz Slovenije pa je po-

leg predstavnikov Triglavskega narodnega parka prišlo tudi kar 50 članov PD Va-lentin Stanič iz Kanala, 20 predstavnikov PD RTV Slovenija, med njimi pa sembil, kot edini predstavnik PD Onger Trzin, tudi jaz. V prisrčni slovesnosti ob po-delitvi je bilo izrečenega veliko besed prijateljstva in sodelovanja, vsi pa smo ugo-tavljali, da je ime Valentina Staniča v domovini preveč zapostavljeno in da sesploh ne zavedamo, s kakšno veličino se lahko ponašamo. Stanič je bil res izje-men človek, ki je pustil neizbrisen pečat v svetovnem alpinizmu, deloval pa je naštevilnih področjih, kjer se je izkazal kot viziona, in je marsikje prehiteval razvoj.Naslednji dan smo se povzpeli na severni vrh v grebenu Watzmana Hocheck(2.651 m), nov sneg pa je večino odvrnil od prečenja grebena na glavni vrh. Želelsem se povzpeti na vrh, zato sem se zagrizel v poledenele plošče in stolpe. Ker jepot izjemno dobro opremljena s klini in jeklenicami, mi je pristop na vrh uspel,čeprav sem se ob tem marsikdaj počutil kot Stanič, le da sem vedel, da je na vrhmogoče priti. Za mano so šli tudi nekateri drugi in praktično vsi Kanalci. Izletsmo zaključili z vožnjo po čudovitem Kraljevskem jezeru (Koenigssee). MŠ

Na vrhu Špika

dolgoletno septembrsko padavinsko povprečje. Po nižinah je bila pov-prečna mesečna temperatura zraka za okoli stopinjo, v visokogorju pakar dve pod dolgoletnim povprečjem. Nič bolje ni bilo z dejanskimitemperaturami zraka, saj so bile nekajkrat tudi od 5 do 10 stopinj Celzi-ja prenizke glede na dolgoletno povprečje. Zadnji septembrski petek jebilo na Kredarici pol metra snega. Dobra plat letošnjega septembra je bila, da se je držalo vreme vsaj za vi-kende, ki so bili večinoma topli, suhi in sončni. Kdor je hotel in mogel,je zato lahko pošteno izkoristil naravne darove (kostanja in gob je bilokot listja in trave...) in čare narave. Slednji so na višku te dni, ko imamoopravka z najlepšimi pokrajinskimi barvnimi odtenki.

Trzinci smo bili v desetih padavinskih dneh deležni obilnih 256 litrovvode na kvadratni meter, Domžalčani so jo dobili le trinajst manj. Kartrinajst dni smo imeli meglo, ki je nekajkrat vztrajala celo do 11. ure (priMengšanih kakšno uro manj...). Štiri dneve je grmelo, na padavinski»sodni« dan praktično ves čas v presledkih. Če ne drugega, se lahko to-rej vsaj po nekaterih vremenskih pojavih pohvalimo, da smo boljši odsosedov, če se že ne moremo po čem drugem, bolj uporabnem. Smo papo novem tudi državni prvaki v svetlobnem onesnaževanju. In kot da nebi bilo minuli mesec dovolj oziroma ponekod celo preveč vode, smo za-čeli prav blizu Pšate še z gradnjo trzinske fontane. V času, ko nam je dr-žava močno priprla pipico, pa tudi zima ni prav več daleč, nas vse sku-paj kar malo spominja na Cefizlja in njegove »sojunake« iz znamenitegakraja, ki ga lahko prepoznamo tudi v marsikaterem slovenskem občin-skem središču. Ampak kaj, ko so nastali načrti za vodnjak že v zlatih,sproščenih časih. Morda pa se bo preselil v Trzin kdo od predsedniškihkandidatov...Pa kaj bi zdaj s tem, pred vrati je jesensko zbiranje vejevja in grabljenje li-stja, dva tipično jesenska »športa«. Že v 19. stoletju so sokolski telovadcirekli, da velja gojiti »zdrav duh v zdravem truplu«, in glede tega velja tudina višku jeseni slediti njihovim napotkom. Le še nekaj dni nas loči do pre-stavitve urinih kazalcev, ko bomo spet prešli na sončni čas. Mračni šok,predvsem pa vsakokratni popravek bioritma, povzročata največ preglavicnajmlajšim. Starši jih bomo morali spet prepričevati, da ni nič posebnega,pri čemer velja največ lasten zgled. A kaj, ko je tudi naša jutranja podobav ogledalu vse bolj jesenska. Počakajmo še nekaj formacij ongrskih vrannad megleno ravnino in že bodo tu rdeča lica, razpokane ustnice, sapapred očmi, mrzle okončine in zamašeni nosovi. Do takrat pa se naužijmočimveč sonca. Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik

odsevodsev2020

Septembrsko vreme nas je kar dobro »zasekiralo«. Kimavec bomobolj kot po hladnem začetku meseca pomnili po obilnem deževju

ob koncu druge dekade. Natančneje po usodnem torku 18. 9. 2007, koso se zgodili Železniki, precej nevšečnosti pa smo imeli tudi drugod. Vpovirju Selške Sore je padlo v vsega nekaj urah več kot 200 litrov dežja,v Bohinju pa celo več kot 300 na kvadratni meter. Krajši konec so kljubmanjši količini potegnili Železnikarji, saj je tam več strmin, ozkih prito-čnih dolin in grap, predvsem pa je precej večji delež površja na nepre-pustnih kamninah, s katerih voda hipoma odteče. Prikrajšani nismo biliniti Trzinci, ki smo ob tem poslabšanju vremena prejeli »le« 129 litr-čkov! Toliko jih je namreč na mlakarski opazovalni postaji nameril našvremensko še kako cenjeni sokrajan. Podobno količino pa so izmerilitudi sosednji, »izvenobčinski« opazovalci. Zanimiva je primerjava enodnevne količine padavin, zabeleženih 19. 9.zjutraj. V Ljubljani so dobili 66, Šentvidu že 181, Domžalah 113, na le-tališču Brnik 180 (v Zgornjem Brniku pa kar 202!), v Vogljah 210, Ka-mniku 145 in na Krvavcu 151 litrov! Kot je razvidno, smo bili v Trzinuravno na pragu hujših težav. Starejši jih gotovo še pomnijo iz časov, koPšata še ni bila regulirana, predvsem pa ni bilo razbremenilnika medMengšem in Količevim, kjer se kanal izlije v Kamniško Bistrico. Mendaso bili svoje čase pod vodo tudi železniški tiri; prav zanimivo bi bilo, kobi vedeli o tem kaj več ali celo imeli kakšno študijo. Ker pa je občinskastavba že nekoliko stran od Pšate, je vprašanje, kako bo s tem, saj ni ne-varnosti, da bi zalilo kakšen pomemben dosje. Poleg tega imamo prinas bolj kot s sovami težavez vranami, katerih eskadrilja je vsak dan vnizkem preletu na relaciji Mengeško polje-Onger, kjer je ptičji hangar.

Vseeno pa Pšata ni povsem mirovala. 18. 9. 2007 je začela že okoli 16.ure zelo hitro naraščati in poplavljati na območju Topol. In glej ga, »po-dnebnega« zlomka, največ škode je utrpelo prav podjetje Hidrotehnik,ki se med drugim ukvarja tudi s sanacijo območij, prizadetih v popla-vah. Okoli 18. ure je Pšata podrla obrambne nasipe na desnem bregu inse pričela razlivati proti Mengšu ter vdrla v Vrtec Gobica. Kmalu zatemso se poslabšale razmere tudi na območju Trzina. Poplavila je nekaj kle-ti najbližjih hiš ob zahodnem kraku Jemčeve ceste, v akciji pa so bili tu-di prebivalci treh novejših stolpičev v ulici Za hribom. Takoj za mostompri Taubiju se je namreč razlila voda po travniku ob desnem bregu Pša-te in le malo je manjkalo, da ni vdrla na tamkajšnje parkirišče in naprejv stavbe.Vrnimo se h kimavcu, v katerem ni manjkalo hladu in padavin. V »me-sečni« padavinski posodi se je nabrala izjemna količina, marsikje celorekordna glede na do sedaj izmerjene. V večjem delu Slovenije je padloveč kot 200 litrov dežja na kvadratni meter, ponekod pa skoraj še enkrattoliko. Mesečna količina padavin je krajevno tudi do trikrat presegla

Vremenska sekirica

Bili smo na pragu težav

Poplavljeni travnik v ulici Za hribom so hitro izkoristile race.

Hitra akcija »Zahribcev«- polnjenje peska v protipoplavne vreče -je ob pomoči trzinskih gasilcev preprečila najhujše.

(Fot

o: M

iran

Žup

an)

(Fot

o: M

iran

Žup

an)

Za pomoč prizadetim v poplaviČlani Društva upokojencev Žerjavčki Trzin se bomo pridružilidarovalcem pomoči za prizadete v poplavah. Zbirali bomoprostovoljne prispevke, ki jih lahko oddate pri dežurnih člani-cah v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska 12 f, ob četrtkih inpetkih od 8.00 do 13.00.

odsevodsev 2 12 1

Kako močna je narava, smo lahko čuti-li v noči s torka na sredo,

19.09.2007, ko smo najprej po televiziji vi-deli, kako v Železnikih voda odnaša do-move, avtomobile in drugo imovino. Poro-čevalci so bili prepričljivi v svojem poroča-nju, vendar kljub temu nismo dojeli, kajhudega lahko povzroči voda. Trzinski gasilci so bili že v popoldanskihurah poklicani na pomoč v IOC Trzin,kjer odtoki niso več po-žirali meteorne vode inje začelo poplavljati ce-sto. V večernih urah paso bili najprej poklicanina pomoč v novi Trzin,kjer je puščal plin, ka-sneje pa so na pomočodhiteli v Mengeš, kjerje bila Pšata zelo ute-snjena v svoji strugi, inje grozila, da prestopidokaj visoke nasipe raz-bremenilnika. To se je tudi zgodilo. Vodaje pričela poplavljati najbližje travnike inobjekte. Gasilci so polnili vreče s peskomin poskušali vodi zapreti pot v objekte,kljub temu da jih je bilo veliko, tej naravnisili niso bili kos. Ko se je neurje proti pol-noči v Mengšu pričelo umirjati, pa je voda

že grozila Loki in Trzinu. Trzinski gasilciso se zatorej odpravili proti domu, da bi šepravočasno lahko ukrepali.O nevarnostiso preko ozvočenja na gasilskih avtomobi-lih obvestili ogrožene občane, župana inpoveljnika civilne zaščite občine Trzin, kista z gasilci naredila operativni načrtspremljanja vodostaja na različnih lokaci-jah. Zagotovili smo zadostno količino pe-ska in vreč za pripravo preprek, da voda

ne bi vdrla v kleti blokov in individualnihhiš. Vendar iz Loke je že prihajala velikakoličina vode in v roku 10 minut je začelaPšata poplavljati bregove vse do Jemčeveceste, kjer je pritekla tudi v kleti skozi ka-nalizacijo. Iz kanalizacije na Jemčevi cestije bruhala voda in gasilcem, nekaj pripa-

dnikom dolžnostnih enot Civilne zaščitein samim krajanom se imamo zahvaliti, daje reševanje potekalo dokaj hitro in tudidokaj učinkovito. Gasilci so bili na nogah celo noč in dobr-šen del dopoldneva. Tako so bile posledi-ce v samem Trzinu odpravljene že dopol-dan, čeprav so lastniki poplavljenih kletite sušili še nekaj dni. Namočen parket,vratna krila in pohištvo in drugo bodo po-sledice vsekakor pokazale mnogo kasneje.

Zoran Rink, Kajfež Jože

Poplava tudi Trzinu ni prizanesla Mesec požarne varnostiMesec oktober je posvečen varstvupred požari in drugimi nesrečami. Le-tošnje vodilo je na temo evakuacije. Obkoncu prejšnjega meseca, ob nedavnihpoplavah, smo bili priča, kako pomem-bna je evakuacija ob tako velikih narav-nih nesrečah, ko ljudje ostanejo tako re-koč brez vsega. Gasilci bomo, kot vsako leto doslej,imeli za osnovno šolo in vrtec organizi-ran ogled gasilskega doma, načrtujemopa tudi malo manjšo vajo na območjuIOC Trzin.V mesecu oktobru smo imeli že tudi intervencijo, in sicer v novem Trzinu,kjer je gorelo v stanovanjski hiši. Ob hitrem posredovanju je k sreči nastalale materialna škoda.

Želja je veliko, včasih kar preveč. Pri Odsevu pa bi želeli, da bibil kar najbolj zanimiv, sporočilen, verodostojen in bran ča-

sopis. Trudimo se, vendar se nam vse ne izide, kot si želimo. Tudito je resnica in mogoče odsev trzinske stvarnosti. Najprej sem bralcem dolžan opravičilo za napake, ki se nam pri-kradejo na te strani. V prejšnji številki je bilo še zlasti dosti napakravno pri napovedniku dogodkov v Trzinu. Priznam, da je to mo-ja krivda, in se opravičujem. Do zadnjega trenutka smo zbrali leizjemno siromašno bero napovedi. Kot da se bo življenje v Trzi-nu ustavilo! Ampak to zagotovo ni moglo biti res, saj je v našemkraju po neuradnih podatkih krepko čez 3000 prebivalcev. V ob-čini naj bi delovalo dva ducata društev, med nami je cela vrsta or-ganizacij, strank in ne vem kakšnih združenj še, poleg tega pa tu-di čez 600 podjetij. Vsa ta množica v enem mesecu prav gotovo»zagreši« malo množico dogodkov, od katerih jih vsaj nekaj za-služi širšo pozornost. Kako priti na strani našega časopisa? To ni tako težko! Napišeteporočilo, napoved, vabilo in to posredujte komu od članov ure-dništva ali pa mu tisto, kar želite, vsaj povejte. Najbolje, da pokli-čete kar mene. Skoraj vedno sem dosegljiv na tel.: 041 370 206, šebolj zanesljivo pa je, če mi pošljete elektronsko obvestilo na na-slov: miro.stebe@siol.net. Če bo v naših močeh, se bomo odzvali. Ko v zadnjem hipu skušamo vseeno napolniti »vročo stran« - tonaj bi bila stran z napovedmi dogodkov, brskamo po najra-zličnejših obvestilih in programih, in ker so tudi ti včasihnezanesljivi, se nam zgodijo tudi napake, kot smo jih zagrešili vprejšnji številki. Tudi za tokratno številko smo dobili sorazmernomalo napovedi. To je slabo tudi zato, ker ne moremo poslati natake skrite prireditve nobenega od sodelavcev, da bi poročal o

skrivnostnem in v molk zavitem dogajanju. Istočasno pa morampohvaliti nekatera trzinska društva, ki vzorno sodelujejo z našimuredništvom. Tu moram še zlasti pohvaliti upokojence, medgen-eracijsko društvo, Karitas, Društvo prijateljev mladine, ori-entaciste, planince, šahiste, potem pa se skoraj konča. Nekateriso nekaj storili po sili razmer, velika večina pa nič. Ali ne obsta-jajo? So v Trzinu aktivni samo orientacisti, planinci, šahisti? Šezdaleč ne! Ampak, ko bodo zanamci čez par desetletij listali poOdsevu, bodo dobili tak vtis. Že res, da smo novinarji poklicani,da izbrskamo podatke. Je pa res, da je tega brskanja za vsakoštevilko kar dosti, in če nam društva ne pridejo naproti, se znazgoditi, da ni nič objavljenega npr. o kolesarjih, pa čeprav vemo,da so vso poletno sezono pridno poganjali pedala. Skoraj ničnimamo o kulturnikih. Ali niso ravno kulturniki tisti, ki bimorali pisati? Tudi strelci so eno od prestižnejših trzinskihdruštev, v Odsevu pa nič. Še bi lahko našteval. Vem pa tudi, daje nekaj društev in organizacij, ki so v Trzinu registrirani le, dabi dobivali denar. Če od takih društev ne bomo dobivalinikakršnih poročil, bomo začeli njihove dejavnosti raziskovati inskušali ugotoviti, kaj v Trzinu sploh počno, koliko se jih čuti vživljenju naše občine, kaj imajo občani od njih. Mogoče bo toneprijetno, saj se bodo tudi na Občini pri rezanju proračunskepogače lahko zamislili nad tem. Zato pozivamo predsednike društev in organizacij: Poskrbite, dase bo o vas pisalo, da postane vidni! Če vi niste ravno pišoči, ima-te koga med člani, ki zna v rokah držati pero. Če pa ste popolno-ma brezupen primer na tem področju, pa znate vsaj odtipkati šte-vilko telefona in poklicati na pomoč odsevarje. Prišli bomo in vasizprašali, poročali o vas, pohvalili ali pa grajali vašo zagnanost.Na vsak način boste tako obstajali tudi za druge, ne le za prora-čunsko postavko.

Urednik Odseva Miro Štebe

Želje in resnica

odsevodsev2222

Tudi letos smo se predstavili na Mihaelovem sejmu

V soboto, 29., in nedeljo, 30. septembra, je Kulturno društvo Mihaelov sejem Mengeš organiziralo skupaj s tamkajšnjim turi-

stičnim društvom že 15. Mihaelov sejem. Pripravili so lep kultur-ni program in več zanimivih iger za obiskovalce. Na osrednjem delu prireditvenega prostora, kjer je bila v sobotodopoldan svečana otvoritev, je bila tudi stojnica trzinskega turisti-čnega društva s tradicionalno ponudbo: trzinska klobasa, kruhMlina in pekarne ter Šole peke kruha Krejan in Pekarne Kralj, se-veda tudi dobrote domačih gospodinj in nepogrešljivo promocij-sko gradivo. Na povabilo organizatorjev so na sejmu oba dneva ustvarjali rez-barji iz rezbarske delavnice Turističnega društva Trzin.Sodelovanje med turističnima društvoma obeh krajev je že tradi-cionalno tudi na drugih področjih. TD

Razstava klekljanih čipkOrganizatorja Knjižnica Domžale - Krajevna knjižnica TinetaOrla Trzin in Turistično društvo Kanja Trzin sta se z veseljemodzvala pobudi gospe Valentine Černe iz Rodice, da svojeklekljane čipke predstavi tudi Trzincem. Razstavo, ki je bilaod 13. do 28. septembra v avli Centra Ivana Hribarja, so siogledali številni obiskovalci, med njimi tudi otroci iz vrtca inosnovne šole Trzin. Številni, ki umetnico poznajo, so ji z obiskom razstave želeli izraziti vse priznanje.Na svečani otvoritvi je o življenjski poti in ljubiteljskemustvarjanju spregovorila direktorica Knjižnice Domžale, ka-tere sodelavka je bila gospa Valentina pred upokojitvijo.Gospo Valentino Černe je v imenu domačega turističnegadruštva pozdravila predsednica in se ji zahvalila za nepre-

cenljiv prispevek v nizu številnih razstav v Trzinu. Po boga-tem kulturnem programu, ki so ga pripravili avtoričini doma-či, obiskovalci kar niso mogli odtegniti pogledov od prelepihklekljanih čipk. Številni so v času razstave zapisali tudi svojevtise. Naj zapišem le enega: »Komur je dana taka sposo-bnost ustvarjanja, pa še prenašati na svoje potomce, je nei-zmerno bogat. Hvala, da ste nam pokazali to lepoto«.

Jožica Valenčak

Rezbarji so bili v Sutriu v ItalijiPrvo soboto v septembru so našo domovino in naš kraj v Su-triu v Italijipredstavili tudi rezbarji rezbarske skupine Turisti-čnega društva Kanja Trzin.Vsako prvo soboto v septembru tamkajšnji organizatorji pri-pravijo Dan rezbarjev, na katerem smo se tudi letos predsta-vili s svojimi umetninami in rezbarili pred očmi obiskoval-cev. Druga večja prireditev v Sutriu je razstava jaslic v de-cembru, kamor vsako leto organiziramo izlet. Sodelovanjemed obema krajema je postalo tako tradicionalno.

Marijan VodnikKostanjev piknik 2007

V torek, 9.oktobra smo se s starši in otroki, ki obiskujejo vrtec Tr-zin, srečali na že tradicionalnem Kostanjevem pikniku. Kostanj je tesno povezan s človekovim življenjem, zato mu lahkorečemo tudi drevo življenja. V spomladanskem času nas s čudovi-tim vonjem cvetov poživlja, v poletnem času hladi s svojo kro-šnjo, v jeseni pa nas obdari s sadeži, ki so bili predvsem v prete-klosti pomemben vir prehrane. Kostanj je tako posredno dober razlog za druženje. Mi smo druženje popestrili še z dodatnimi likovnimi delavnica-mi. Otroci so lahko izdelovali ogrlice in gosenice iz divjega kosta-nja, odtiskovali jesenske liste na papir, si iz papirja naredili skorajčisto pravo sončnico ali pa cvet iz drevesnih listov.Na velikem vrtčevskem igrišču so se otroci igrali, sončno popol-dne pa je pripomoglo, da je bilo naše počutje še popolnejše. Po-skrbljeno je bilo tako skoraj za vse - hrano, gibanje in zabavo. Okoli šeste ure in pol, se je sonce začelo poslavljati. Popoldne jeprihajalo h koncu. Siti kostanja in pečenega krompirja smo se po-slovili.Prijeten je občutek, ko malo pokramljaš s starši naših otrok. Spro-ščen pogovor starša in vzgojitelja deluje dobro na zaupanje otro-ka. To pa je tudi glavni cilj kostanjevega piknika - poglobiti odno-se, srečevati se, spoznavati se, deliti izkušnje...

Tina Mauharvzgojiteljica v vrtcu Trzin

To in ono iz trzinske knjižnicePo počitniškem odmoru so, s simpatično go. Mili Radmelič, ponov-no »zaživele » pravljične urice. Potekajo v treh skupinah, in sicer obsredah in četrtkih, obiskuje jih okoli 50 otrok.V tem mesecu je bila na pobudo knjižničarke ge. Majde Osolnik inv sodelovanju s Turističnim društvom Trzin v avli Centra Ivana Hri-barja nadvse odmevna in dobro obiskana razstava idrijske čipke av-torice ge. Valentine Černe iz Domžal. Prav vsi izdelki, ki jih ni bilomalo, so bili prava paša za oči.Knjižnici so darovali svoje knjige: Kmetič Andrej, Potočnik Hubert,Muhar Anton, Jesenšek Stane, Kužnik Vera, Klavžar Julija, RibažMatjaž, Rakun Maja, Prešeren Vida, Srša Mirjana, Stopar Dragicain družina Eberl.In še VABILO za malo starejše bralce na »KLEPET » v knjižnico,kjer boste v družbi spoznavali najrazličnejšo literaturo po lastnemizboru ali po nasvetu knjižničarke. Srečanja bodo enkrat mesečnoin temu bo prilagojen tudi izposojevalni čas. Na srečanja ste vablje-ni člani Društva upokojencev ŽERJAVČKI in seveda vsi »malo sta-rejši«, ki jih tovrstna oblika druženja in spoznavanja literature zani-ma. Prvo srečanje bo v četrtek, 25. oktobra 2007, ob 19.uri. Takratse bomo dogovorili o vsebini in času srečanj ter predlogih in željahvseh prisotnih. Meta Železnik

odsevodsev 2323

»dan odprtih vrat«Medgeneracijskega društva Jesenski cvet

inZveze društev za socialno gerontologijo Slovenije

oktober - mesec starejših

Domžalski dom, 11. oktober 2007 (Ljubljanska c. 58)

ob 10. uri (velika dvorana)• otvoritev dneva odprtih vrat, • uvodni pozdrav župana Občine Domžale, g. Tonija Dragarja, • kulturni program v izvedbi članov medgeneracijskega društva,• polurni ogled utrinkov dejavnosti v društvu

ob 14.45 uri (velika dvorana)dokumentarni film Življenje je kot reka, Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije (33-min.)

ob 15.30 uri (velika dvorana)okrogla miza »DOMŽALSKI DOM - DRUG Z DRUGIM«Namen je, da se spoznamo, drug drugemu predstavimo programe, ki jih izvajamo in da ugotovimo možnosti morebitnega nadaljnjega sodelovanja.Povabilo k sodelovanju so se odzvali naslednji »stanovalci« doma in tako so sodelujoči na okrogli mizi:• Občina Domžale (Toni Dragar)• Center za mlade Domžale (Lili Jazbec)• Društvo Skupina glas Slovenije (Emil Remžgar)• Zveza prijateljev mladine Domžale (Ema Škrjanc Ogorevc)• Lipa - Univerza za tretje življenjsko obdobje (Metka Zupanek)• Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet (Lidija Krivec Fugger)• Zveza društev za socialno gerentologijo Slovenije (Majda Hrovat)

Moderatorka okrogle mize: (Vlasta Rozman)

Tekom dneva bodo potekale različne aktivnosti, ki jih izvajamo v društvu. Po okrogli mizi bomo zaključili dan odprtih vrat. Vljudno vabljeni!

Predsednica MD Jesenski cvet: Vlasta RozmanKoordinatorka nacionalne mreže: Majda Hrovat

Študentski klub Domžale

Čas kostanja in kuhanega vina je tu!

No, pa je dan oblekel že raznobarvno oblekotoplih barv, ki jo sonček še vedno prijetnoosvetljuje. Barve so edino, kar - poleg naših src- greje jesenski dan. A je lepo! Dnevi so vsakdan krajši, ura jih skuša slediti, a je precej ne-uspešna pri večnem jesensko-zimskem lovlje-nju... Narava se tako počasi pripravlja na zim-ski spanec in na veliko ponuja sladke, sočne sa-deže, da nas pred zimo še malo pocrklja. Zatose ne pustimo odgnati hladnejšim vetrovom inv skrivnost ovite noči ter ostanimo zunaj zaodtenek dlje...Narava se torej počasi odpravlja na daljši poči-tek in v ta namen pripravlja gostijo za vse, ki sijo želijo pospremiti v prijeten spanec. Za pogo-stitev nam je pripravila ogromno pečenega ko-stanja, kapljico kuhanega vina... da pa bo zaba-va čisto prava, pa bomo še mi prislonili svojlonček in poskrbeli, da ne bo manjkalo dobreglasbe, najboljše družbe in jesensko ležernega,a nasmejanega vzdušja! Toplo vabljen/a tudi ti!V torek, 30. oktobra, med 18.00 in 24.00, si

pred klubskimi prostori nekako nepogrešljiv/a.Kostanjvinoinglasba žur je torej pred vrati!In da dokažemo, da je jesensko spanje predpri-prava le medvedom ter, da je odhod iz doma-čih logov le v domeni ptic selivk, moramo pritiprav vsi! Obljubljamo prijeten večerček preddnevi brez dela. Drugače pa je jesenska idila super za ogledkakšnega dobrega filma - kopica takih bo naMednarodnem ljubljanskem filmskem festiva-lu Liffe v Ljubljani, če ste pa bolj zapečkarji,pa bo izbor dobrih filmov tudi v klubskih pro-storih! O vsem dogajanju in aktivnosti te bomo obve-stili v Mesečniku, na RadiuHit ob ponedeljkihzvečer na Šodru, pa seveda na naši novostoječispletni strani www.studentski-klub.si, kjer želahko glasuješ za bend, ki bi gar ad/a slišal/ana letošnjem Brucovanju, ki se bo zgodil 22.novembra! Za vsa vprašanja smo dosegljivi nagsm številki 041 757 727, spletnih naslovih inkar v klubskih prostorih! Naj te le opomnim,da imaš kot član Študentskega kluba Domžale,ogromno ugodnosti tako v športnih aktivno-stih, kot v ogledu le teh, pa tudi pri ogledu kul-turnih dogodkov in še in še!

Ana Strnad

Razvoj v družbo z nizkimi izpusti ogljika

Se spominjate odmevnega futurističnega pre-dloga ameriškega ekonomista Jeffreya Sachsao ekonomiji vodika? Predvidel je, da bo celo-tno poslovanje človeštva temeljilo na dovrše-nem sistemu upravljanja z uporabo informacij-ske tehnologije ter razvojem informacijskedružbe. Nafto, bencin in plin naj bi zamenjalvodik. Njegov predlog je odgovor na podne-bne spremembe in na negotove razmere na tr-gih nafte in plina. Oboje je izziv globalne na-rave, in se z njim ukvarja tudi evropska politi-ka. Evropska unija je vodilna v razvoju trajno-stnih virov energije ter pri oblikovanju okolj-ske politike. Cilj pa je oblikovanje družbe znizkimi izpusti ogljika. Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu(EP) in hkrati koordinatorka v Začasnem od-boru za podnebne spremembe dr. RomanaJordan Cizelj pravi: »Temperature so se v zgo-dovini našega planeta zelo spreminjale, a tiprocesi niso bili posledica človekovih dejavno-sti. Normalno izmenjevanje ledenih dob in to-plejših obdobij je potekalo bistveno bolj poča-si, kot se temperature spreminjajo sedaj. Da-nes tudi z gotovostjo vemo, da je spreminjanjetemperatur v večjem deležu posledica človeko-vih dejavnosti.«V Evropskem parlamentu se želijo poslanci te-meljito seznaniti z različnimi vidiki podne-bnih sprememb ter z možnimi ukrepi. Zatobodo letos in naslednje leto organizirali števil-ne tematske razprave s svetovno znanimi stro-kovnjaki. Prvo tovrstno zasedanje se je odvija-lo v mesecu septembru. Na njem so strokov-njaki poslance seznanili z najnovejšimi podat-ki o spreminjanju temperatur na zemlji in po-sledicami teh sprememb. Predstavili so jim tu-di verjetne posledice v primeru, da človeštvone bo ukrepalo.Glavni poudarki so bili namenjeni vodi, saj jeproblem oskrbe z vodo realna nevarnost. Šte-vilo področij, kjer lahko pride do pomanjkanjavode, se bo povečevalo. Na drugi strani bi sezaradi taljenja ledu in segrevanja morske povr-šine nivo gladine morja povečeval, ogroženabi bila obalna področja. Posledice spremembbi bile najboj vidne predvsem na ekosistemu.Možnosti za pridelavo hrane bi se zmanjšale,kar bi imelo nadaljnji vpliv na zdravje ljudi.Pričakovano povečanje števila poplav, hudihviharjev, gozdnih požarov in drugih ekstre-mnih vremenskih pojavov bi imelo za posledi-co velike ekonomske izgube.»Ali ni bolje, da svoje moči, znanje in denarusmerimo v preprečevanje dviga temperaturekot pa v preprečevanje posledic? Ker je ener-getika največja povzročiteljica toplogrednihplinov, v EP poudarjamo, da je trajnejši, učin-kovitejši in bolj raznolik izbor energetskih vi-rov ključnega pomena za našo prihodnost.Ukrepi, ki lahko zmanjšajo izpuste toplogre-dnih plinov, so vlaganja v razvoj novih tehno-logij. Najbolj obetavna področja so izboljšanjeenergetske učinkovitosti, obnovljivi viri energi-je ter ostale tehnologije z nizkimi izpusti oglji-ka. Mednje sodijo predvsem jedrska energijater uporaba premoga, kjer se ogljik zajema inodlaga,« dodaja dr. Jordan Cizljeva. In katere so konkretne priložnosti? Za vlaga-nja v razvoj in inovacije so na voljo sredstva izSedmega okvirnega programa za raziskave inrazvoj in sredstva iz Okvirnega programa zakonkurenčnost in inovativnost. Države lahkoza trajnostni razvoj namenijo sredstva iz ev-ropskih strukturnih skladov. Med mehanizme,ki jih v Evropskem parlamentu še razvijajo, pasodita Evropski tehnološki inštitut (EIT) terSvetovni sklad za energetsko učinkovitost inobnovljive vire energije. Darko Rudl

odsevodsev2424

Rakastan sinua Suomi*

Finska. Oddaljena morska deklica na ro-bu severa Evrope. Država, ki po obliki

spominja tudi na velikega kita in v kateri siroko podajajo tradicija savn ter lepota tiso-čerih jezer in gozdov. Država z dobrimi300.000 kvadratnimi kilometri in 5.2 mili-jona prebivalcev, ki lahko za povprečnegaEvropejca nenormalno dolgo časa zdržijo vtišini.

Preden sem jo obiskala, sem o Finski ve-dela tista vsem znana dejstva: najboljznan Finec je Božiček, Finci so dobrišportniki v individualnih športih, jezik jetežak za razumevanje in država je podvr-žena hladnemu severnemu vremenu. Ni-sem vedela, da se podajam med ljudi, kime bodo prevzeli s svojo hudomušnostjoin svojim naravnim čutom za pomoč. Ni-sem vedela, da bom začela oboževati nji-hov ržen kruh in vse tiste okusne omake,ki jih pripravljajo. Kljub temu da nisemoboževalka morske hrane, jim je s poveča-nimi količinami lososa na tisoč in en na-čin uspelo povečati omega 3 maščobne ki-sline v mojem telesu in obenem tudi pove-čati ljubezen do morske hrane. Resnično, Finska me je prevzela. Mordatudi zato, ker je pokrajina tako zelo podo-bna slovenski, in se počutiš, kot da pravza-prav nikoli nisi odšel od doma. Da sem do-živela Finsko tako, kot sem jo, je mogočepovezano tudi s tem, da je nisem obiskalakot običajena študentka, ki vzame nahrb-tnik in zemljevid ter se z vzdignjenim pal-cem odpravi v neznano. Ne. Mesec na Fin-skem sem preživela kot štipendistka Mini-strstva za zunanje zadeve Republike Fin-ske, ki je pripravilo program za novinarje -tuje dopisnike. Ministrstvo je v začetku le-tošnjega leta razpisalo program, na katere-ga je vabilo mlade diplomirane novinarjeiz 18 držav celega sveta. Celoten razpisnipostopek, ki je vključeval motivacijsko pi-smo, dotlej objavljene članke in prispevke,pogovor z ambasadorjem o novinarjevihželjah in ciljih, je trajal dobrega pol leta.Verjamem, da je bilo veselje vsakega izmednas, ki je dobil vabilo, da se programa ude-leži, veliko. Iz vsake izmed 18 izbranih dr-žav se je namreč programa lahko udeležille en udeleženec. Tako smo torej 31. julija v Helsinkih prista-jali eni izmed bolj ponosnih popotnikov, sajsmo na Finsko prišli s posebnim namenomin na poseben način. Tega dne se je začelafinska pravljica za vsakega izmed nas.

Finske navadePogled na mednarodno letališče v Vantirazkrije prvo izmed značilnosti finske du-še. Tako kot je prostrana finska narava,

kjer kilometri gozdov prekrivajo ozemljein kjer lahko veter vrši skozi gozdove brezin iglavcev, tako je prostrana tišina Fincev.Na letališču, kjer je v lanskem letu na leta-la vstopilo in/ali izstopilo skoraj 9 milijo-nov potnikov, bi lahko slišal, kako šivankapade na tla. Mir in tišina te na Finskem spremljata naneobičajnih mestih. V avtobusih, kjer vSloveniji skoraj obvezno slišiš melodije ra-dia Veseljak ali drugih podobnih radijskihpostaj, za radio še slišali niso. V supermar-ketih in veleblagovnicah, kjer pri nas pozvočnikih nenehno poslušaš posebne po-nudbe in akcije ali pa druge hreščeče gla-sove, vlada urejeno stanje brez dodatnihšumov in zvokov. V hotelih, podjetjih, naulici ... kjerkoli si, je zvočna kulisa, ki josprejemajo tvoja ušesa, povezana s tišino.Kdo bi si mislil, da kljub vsej tej tišini Fin-ci obožujejo karaokein da lahko edino naFinskem najdeš taxi,v katerem si lahkodaš duška in poješ navse grlo. Morda sta ravno za-to, da ne bi doživeliprevelikega kulturne-ga šoka, prva klenafinska predavateljagovorila o navadahfinskega naroda insvoji zgodovini. Zavsakega tujca so taznanja nujna za preži-vetje, saj v pogovorih s Fincem beseda go-tovo nanese na drugo svetovno vojno in naodnos z gospo Rusijo. Druga pomembnadržava, ki pogosto kar sama po sebi zahte-va pozornost v pogovoru s Fincem, je Šved-ska. Z Rusijo in Švedsko je bila Finska v to-ku zgodovine močno povezana (največkratkot del imperija), še danes pa so zdaleč naj-bolj pomembni zunanji odnosi z njima.Prav zaradi zgodovine pa imajo Finci obča-sno še vedno nenavaden kompleks manj-vrednosti. Kot po nekem nepisanem pravi-lu menijo, da živijo v izjemno majhni drža-vi in da je toliko lepše, če si po narodnostiAnglež, Italijan, Nemec itd. Ta obsedenostz velikostjo občasno meji že na čudaštvo,sploh če poskušam Finsko primerjati s Slo-venijo. Po njihovih merilih termin za veli-kost Slovenije verjetno ne obstaja.Predavanje o finskih navadah pa je boljosvetlilo že pregovorno finsko tišino. Fincine poznajo pogovorov o nepomembnihmalenkostih. Zanje je beseda sveta. KarkoliFinec pove, je premišljeno in pretehtano inni izgovorjeno samo zato, da bi pogovor te-kel. Američani, Španci in drugi mediteran-ski ter zgovorni narodi zdržijo med pogovo-rom 6 sekund v tišini, potem jim postane ti-

šina neprijetna. Finec se v tem času za tiši-no šele dodobra ogreje. Finec je mož bese-da, ki nikoli ne bo prelomil dane obljube.Poleg tega svojega srca ne nosi na pladnjuin tako ne izkazuje svojih čustev. Kakršno-koli pretirano navdušenje ter izrazita gesti-kulacija bosta pri Fincih naletela na dokajhladen ali pa sploh nikakršen odziv.Finci so znani tudi po svojem, vsaj za veči-no drugih narodov, nekoliko čudaškem hu-morju. Ta humor lahko, ne da bi obiskaliFinsko, zaznate v knjižnih delih Aarta Paa-silinne, najbolj branega finskega avtorja vtem trenutku. Opazite pa ga lahko tudi vmnožici najbolj hecnih tekmovanj, kot jenošenje žena, metanje mobilnih telefonov vdaljavo, najdaljše savnanje ... Resnično, Fin-ci se zabavajo na svoj način in v vsaki, tudislabi situaciji znajo povedati ravno prave be-sede, da se nasmejiš in takoj počutiš bolje.

Že med prvimi predavanji smo bili opozor-jeni še na en »vremenski« pojav. Popolno-ma prazne ulice Helsinkov v juliju in začet-ku avgusta. Finci namreč v tem času ma-sovno odhajajo na zaslužene dopuste, vsvoje poletne koče, ki so obvezno oprem-ljene s savno, ali pa se odpravijo na dopustv sosednje države (Estonijo, Švedsko). Čebi na Finskem torej radi kaj uredili julija,je morda bolje, da začnete reševati sudokuin počakate na drugo polovico avgusta, kose dopusti zaključujejo in se ljudje vračajona svoja delovna mesta. Sicer pa se Fincipo dopustih vsakoletno srečujejo s poja-vom odvajanja od alkohola. V poletnih do-pustniških dneh (resnici na ljubo pa tudi vvseh ostalih letnih časih) Finci namreč ze-lo radi pogledajo globoko v kozarce, karjim ob vrnitvi v službo lahko povzroči karnekaj težav.

Finski prebivalciZanimivo je, da zna večina Fincev ob pol-noči, sredi neurja ali pa v ekstremno mr-zlih razmerah povedati vse o položaju Fin-ske med drugo svetovno vojno ter v hladnivojni, sanja pa se jim ne, od kje so se vzelioziroma od kod prihajajo. Nekateri šaljivci* rad/-a imam Finsko

odsevodsev 2525

pravijo, da so na Finskem ostali tisti pre-dniki, ki se jim ni dalo nadaljevati poti pro-ti Švedski in jim je ustrezalo močvirnatopodročje. Že samo ime države v finščini:Suomi, nakazuje, da je morda delček resni-ce v tej izjavi, saj ime pomeni močvirnatopodročje. Čeprav je res, da kamorkoli seoko uzre, ugleda jezero, reko ali morje,vseeno nisem dobila občutka, da bi bilaFinska močvirnata dežela. Prej bi si zaslu-žila poimenovanje po gozdovih ali brezah,ki so tudi tako zelo značilne. Ni čudno, daje lesna industrija ena izmed pomembnej-ših finskih gospodarskih panog.Poleg Fincev, ki niso želeli nadaljevati potiproti Švedski, pa v državi živijo še drugeetnične skupine. Najbolj številčni (6% pre-bivalstva) so Švedi, najbolj zanimivi za zu-nanje opazovalce pa Laponci ali ljudstvoSami, edini avtohtono evropski prebivalci.Poleg teh na Finskem živijo še druge etni-čne skupine, omenim naj le še Žide in Ci-gane. Švedi so najbolj številčno zastopani

na Alandskih otokih, samostojni, demilita-rizirani regiji Finske, kjer imajo svoj parla-ment in svoj način delovanja v okviru drža-ve. Ljudstvo Sami pa naseljujejo večinomaseverni del Finske - Laponsko, kjer se tra-dicionalno ukvarjajo s farmami severnihjelenov in kljub njihovi edinstveni kulturi,jeziku, šegah in navadah ne uživajo enakihpravic kot švedska manjšina. Pri finskihCiganih je zanimivo to, da ne živijo v ci-ganskih naseljih kot na primer pri nas inda so prepoznavni po svojih značilnihoblačilih. Resnici na ljubo, ko sem jih pr-vič zagledala, sem menila, da so igralci izdramske igre, ki se dogaja v 19. stoletju.Šele po konkretni razlagi, da so oblačilapovezana z načinom življenja in določeni-mi obredi, sem verjela, da gre za cigane. Pri Fincih je izjemna tudi izredna enako-pravnost spolov. Finska je prva država v Ev-ropi, kjer so ženske dobile volilno pravico,pa tudi država, kjer je v vladi trenutno večžensk kot moških. Ne smemo pozabiti tudina eno izmed treh ženskih predsednic v Ev-ropski uniji, Tarjo Halonen. Enakopravnostje mogoče zaznati povsod. Ženske bodoravno tako kot moški s svedrom vrtale lu-knjo v zemljo, poprijele bodo za delo varil-

ke v ladjedelnici, našli jih bomo med vozni-cami tramvajem in avtobusov ... Veliko mo-ških pa je zaposlenih v tradicionalno žen-skih sektorjih, med negovalnim osebjem, všolstvu ... Tudi starševstvo in delo v doma-čem okolju sta med partnerjema enakomer-no porazdeljena, oba kuhata, pospravljata,skrbita za otroka. Finski moški ne bo prišeldomov iz službe, se usedel na kavč in začelbrati časopis. Za čim večjo enakopravnostin upoštevanje človekovih pravic skrbijo ra-zlični varuhi, kot na primer varuh pravicotrok, varuh bolnikovih pravic, varuh pra-vic spolov, varuh etničnih skupin ...Finci so tudi veliki navdušenci nad tehno-logijo. Kljub nič kaj finsko zvenečemu ime-nu Nokia še vedno ni japonsko podjetje(in nikar ne recite Fincu, da s tem japon-skim podjetjem dobro sodelujejo, saj bi stakšno izjavo užalili njegova najgloblja ču-stva) in še vedno ostaja edino resnično glo-balno finsko podjetje. Poleg tega ima sedežv Helsinkih tudi izjemno pomembno raču-

nalniško-informacij-sko podjetje. F-secu-re, Finci pa so znanitudi po svojih nene-hnih inovacijah. Kottehnološko zanimi-vost lahko povemše, da je celotna dr-žava kot prva v Ev-ropi s 1. septem-brom prešla na digi-talni televizijski si-gnal (kar je sicer po-vzročilo kar nekajhude krvi med pre-bivalci, a o tem ob

kakšni drugi priložnosti). S tehnologijo jemorda povezana tudi statistika, saj se Fin-ci z veseljem igrajo s številkami. Tako bele-žijo statistike od točno določenega številakrav, koz ter ostale živine, ki jo imajo, doštevila prosilcev za finsko državljanstvo.Ena pomembnih skrbi je tudi skrb za oko-lje: ločevanje odpadkov, okolju prijaznaizraba energije, zbiranje embalaž ipd. sodel finskega vsakdana.Pa še podatek za tiste, ki se spogledujete spokojnino. Finci lahko izbirajo starost, prikateri se bodo upokojili, in se zaenkrat gibljemed 60 in 65 letom. Pripravlja pa se zakon,s katerim se bo vstop v zlato jesen začel šelepri 70 letih. Vendar pa Finci, kakor sem opa-zila, radi delajo, tako da ne bo nič čudnega,če bodo v prihodnosti delali do 80.

Finske lepotePa še nekaj besed o finski kulturni in zgo-dovinski dediščini. Mesta, ki jih je potreb-no dati na svoj seznam ogledov, ko potuje-te po tej severni lepotici, so seveda Helsin-ki, Turku, Rauma, Porvoo, Tampere, Vaa-sa, Kuopio, Rovaniemi, Inari, Mariehamn,in še bi lahko naštevala. Helsinki so obve-zni, tako kot vsako glavno mesto katerekoli

države, in na prvi pogled nekoliko spomi-njajo na Ljubljano. Mesto Turku ima boga-to tradicijo, saj se je tu začelo univerzite-tno šolanje na Finskem, poleg tega je biloto tudi prvotno glavno mesto Finske, Por-voo očara s simpatičnimi ribiškimi hišica-mi in tradicionalno finsko gradnjo, Rova-niemi je srce Laponske ter mesto, kjer lah-ko prečkate arktični pol, Mariehamn pa jecenter 6500 Alandskih otokov. Vsako odteh mest je biser zase, in v vsakem od tehmest lahko doživite pravo finsko savno. Čese malce poigram s številkami: na Finskembi lahko vsak Slovenec imel svojo savno,saj jih je trenutno v državi že preko 2 000000. Tradicija savnanja, ki je eden izmednajbolj znanih izvoznih artiklov finske kul-ture, pa je na Finskem drugačna, kot smoje vajeni drugje. Moški in ženske gredo vsavno posebej, golota je skorajda obvezna,vendar pa savna nikoli ni mesto, kjer bilahko imeli erotične misli, v savni si tolikočasa, kolikor sam misliš, da je potrebno, inse vanjo vrneš tolikokrat, kot se ti zazdi,po savni se vedno vržeš v jezero ali podnajbližji tuš, aromatičnih olj za osvežitevozračja večinoma ne uporabljajo, in najpo-membnejše: savnanje je družaben dogo-dek, kjer se spletajo pristne prijateljske ve-zi. Vsak Finec pravi, da zboli, če ne gre vsavno najmanj enkrat tedensko, navadnoob sobotah. Po obredu savnanja pa se neprileže čaj, ki ga ponujajo pri nas, temvečpivo ali kakšna druga vrsta alkohola. Polegnovodobnih električnih savn pa Finci po-znajo še takoimenovane dimne savne, kjerse dejansko sproščaš ob povečanem dimuin sajah v prostoru.

In za zaključek...Finsko ministrstvo za zunanje zadeve jepripravilo izjemen program, v okviru kate-rega smo spoznali ne le navade in običajeljudi, obiskali smo tudi najbolj priznanafinska podjetja, se urili med pripadniki fin-ske vojske, odkrivali njihov učinkovit šolskisistem, spoznavali finske medije, glasbo,modo in oblikovanje, odkrivali prednostiin slabosti socialnega sistema, ekonomije,ugotavljali stopnjo korupcije, spoznali mo-žnosti investiranja v finska podjetja, preve-rili ravnanje z jedrskimi odpadki, povezavez drugimi nordijskimi državami ... Nekate-ri Finci so nam rekli, da smo državo spo-znali bolj, kot jo poznajo oni sami. Vse,kar smo videli, bi bilo težko strniti v kratekpotopis ali opis poti, saj smo vsak dan do-bili toliko informacij, da bi lahko članke otem sestavljala celo svoje življenje. Kar jebil verjetno tudi eden od ciljev tega progra-ma: Finsko priljubiti mladim novinarjem,ki začenjajo svojo pot, in si tako zagotovitikošček novic v medijih vsepovsod v svetu.Mene so ujeli, saj bom svoj delček Finske,ki sem ga dobila v dar avgusta, z veseljemrazdeljevala naprej. In to ne le ob božiču.

Besedilo in foto: Mateja Erčulj

odsevodsev2626

N A P OV E D N I K D O G O D KOV V T R Z I N UZ A O K T O B E R I N N OV E M B E R 2 0 07

19. 10. - 12.11. Občina Trzin Zbiranje vejevja 20. 10. 10.00 do 13.00 TD Tržnica pridelkov in izdelkov, Vinska klet Uršič25. 10. ob 18. uri DPM Predavanje: Prehrana otroka, Vrtec Palčica 25. 10. ob 19.00 Knjižnica Tineta Orla Prvi Klepet v knjižnici 26.10. ob 16.00 Združenje borcev za vrednote NOB Komemoracija ob dnevu mrtvih pri spomeniku padlim v Trzinu27. 10. ob 8.00 Smuč. koča Selo pri Vodicah TD Pohod po območju štirih občin 31.10. ob 19. 00 KUD Franca Kotarja Trzin Sestanek za pripravo klasične predstave - dvorana KUD-a 6.11. 9.00 Kmetijski zavod Ljubljana Predavanje o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, Kult. dom Lukovica9.in 10. ter TD Predavanje in delavnice16. in 17. 11 Zdravilna zelišča 21. 11. Občina Trzin, župan Kulturni večer, dvorana M. Ručigaj23. 11. ob 19.00 - CIH Dvorana M. Ručigaj TD VI. podelitev priznanj za urejen kraj s kulturnim programom24.11. 8:00 - 16:00 PD Onger Trzin Priprave na IZI, dvorana M. RučigajOpombe: Več informacij o pridetvah PD Onger dobite na spletni strani www.onger.org. Dodatne informacije o prireditvah so na voljo tudi v Občinskem informativnem središču na Ljubljanski c.12f in po telefonu številka 01/564 47 30.

Odsev pride do ljudiKot verjetno veste, naš časopis prejmejo vsa trzinska gospodinj-stva in večina trzinskih podjetij, pošiljajo pa ga tudi na zajeten se-znam naslovov ljudi in organizacij izven Trzina. V Trzinu živiogromno ljudi, ki imajo vidne položaje v podjetjih, živi veliko lju-di, ki imajo take in drugačne potrebe, veliko od teh ljudi je tudipremožnih.

PRAV ZATO SO BRALCI ODSEVA ZELO ZAŽELJENACILJNA PUBLIKA ZA OGLAŠEVALCE.

Z oglasi v Odsevu lahko dosežete ravno najboljše kupce, stranke,porabnike vaših izdelkov in uslug. Oglasi v Odsevu vam lahko pri-vabijo nove partnerje, nove posle, dobite lahko zanimive ideje. Zoglasi v Odsevu pokažete tudi trzinsko pripadnost in se na učin-kovit način predstavite sokrajanom in prijateljem. V Odsevu vam lahko tudi svetujemo glede oglaševanja. Vemo, daje trženje umetnost, z našim znanjem in izkušnjami pa vam lahkostvari olajšamo in zagotovimo tudi učinke.

Za oglaševanje v Odsevu se povežite z vodjo trženja Matejo Erčulj, tel: 041/ 213 390 ali na elektronski naslov

matejaerculj@yahoo.com.

K sodelovanju vabimo tudi vse, ki bi želeli sodelovati pri trženjuOdseva. Uredništvo Odseva

DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE TRZIN

VABI

V TEDNU OTROKA 2007na PREDAVANJE z RAZPRAVO na temo

PREHRANA OTROKApredavateljice ge. dr. Majde MEDVEŠČEK,

pediatrinje leta 2004

ki bo v ČETRTEK, 25. oktobra 07,

ob 18. uri v vrtcu PALČICA v Trzinu.

PRAVILNA PREHRANA OTROKA JE KLJUČ ZA NJEGOV

RAZVOJ IN VESELJE; NA MNOGA VPRAŠANJA BOSTE

ZAGOTOVO DOBILI ODGOVORE, ZATO STE

VLJUDNO VABLJENI!

V ČASU PREDAVANJA BO POSKRBLJENO ZA VARSTVO VAŠEGA MALČKA!

Vabilo k sodelovanjuKUD Franca Kotarja Trzin pripravlja klasično odrsko predstavo,katere premiera bo predvidoma februarja, ob tem pa poziva invabi vse zaintersirane člane in vse tiste, ki to še niso, pa bi vseenoradi kakorkoli sodelovali v predstavi, da se zglasijo na uvodnemsestanku, ki bo v sredo, 31. oktobra, ob 19h v dvorani KUD-a,kjer se bomo pogovorili o vsem, kar kogarkoli zanima. Večkrat slišimo, da v Trzinu nismo več sposobni pripraviti iger,kakršne so včasih igrali v Trzinu. Mi smo prepričani, da smo spo-sobni, k sodelovanju pa vabimo tudi vse, ki mislijo, da nam pritem lahko pomagajo, in tiste, ki bi radi obudili nekdanji trzinskikulturni utrip. Vabljeni Jure Lajovic in KUD Franca Kotarja

Čarovni iz Oza se vračaZa vse, ki ste zamudili ali pa bi si želeli še enkrat ogledati čudovito pravlji-čno otroško igro Čarovnik iz Oza, ki so jo res mojstrsko pripravili člani mla-de skupine trzinskih gledališčnikov Orbitala imamo veselo novico. Da biustregli željam številnih mladih in tudi starejših Trzincev, so se ustvarjalcipredstave odločili, da na domačem odru še dvakrat uprizorijo Čarovnika.Predstavi bosta v petek 9. novembra ob 18. uri in v soboto, 10. novembraprav tako ob 18. uri v dvorani KUD Franc Kotar Trzin. Vabljeni!

VABILO!Vse člane Društva upokojencev Žerjavčki Trzin in bodoče

člane, oz. vse ljubitelje in ustvarjalce najrazličnejših ročnih del,ki so pripravljeni svoje izdelke razstaviti, vabimo, da se ob petkih

dopoldne od 8.00 do 13.00 oglasijo v Centru Ivana Hribarja,Ljubljanska 12f, osebno ali po telefonu na številko 564-47-30.

Spoštovani!

V mladem in inovativnem podjetju Georient, d.o.o., iščemo

ambiciozne in prodorne sodelavce.

Delo zajema trženje storitev Infocentra, nove telefonske zbirke poslovnih podatkov, ki so dosegljivi 24 ur, vse dni v letu, na dveh

telefonskih številkah. Infocenter 24 ur ponuja sveže poslovne podatke, asistenco uporabnikom in storitve turističnega telefona. Prav tako izvajamo tudi tržne analize in raziskave o zadovoljstvu

kupcev za ponudnike blaga in storitev. Delo poteka po vsej Sloveniji.

Vabljeni!