Srečno 2015

Spoštovani sodelavke in sodelavci, spoštovani poslovni partnerji!

Marca 2015 bo minilo 40 let od registraci-je Savaprojekta, takrat pod imenom pro-jektivnega biroja Sava Krško. Tudi temeljni kamen za NEK Krško so postavili pred 40 leti, ko je mojo mladost spremljala sku-pina ABBA. Občina Krško je zelo močno podprla idejo, da se v Krškem okrepijo vse razvojne, projek-tne in intelektualne dejavnosti, ki bodo občini omogočile postati regijski cen-ter. V tem kontekstu se je v času začetka gradnje NEK v krških podjetjih oblikovalo veliko razvojnih od-delkov, ki v bistvu v skromnejši obliki ob-stajajo še danes, čeprav so matične firme že odšle ali prenehale obstajati. Savapro-jekt je eden redkih, ki je ves čas rasel, se razvijal in izpopolnjeval v enovitem podje-tju. Na koncu koncev smo vseskozi pred-stavljali enega od pogonskih motorjev občine in regije. Seveda nam je ta pro-stor že davno postal premajhen, tako da mirno trdim, da smo ena pomembnejših in koristnih slovenskih družb na področju razvoja investicij. Pravzaprav je posebno lep občutek, ko razmišljam o zelo uspešni zgodovini in istočasno o obetavni priho-dnosti.

Za nami je plodno leto, kajti v življenju se ne ceni uspešnosti le po številkah. Za nami je leto, v katerem smo zelo veliko dela vložili v izobraževanje, v izboljševa-nje našega dela in se ponovno prepričali iz kakšnega testa smo. Plodno in izjemno leto imenujem zato, ker smo naše mlade strokovnjake (ki predstavljajo skoraj tretji-no vseh strokovnjakov) pripeljali varno in plodno skozi leto 2014 in si izredno lepo tlakovali našo prihodnost. V letu 2015 in nekaj tudi v letu 2016 bodo vsi opravili strokovne izpite in postali samostojni pro-jektanti, urbanisti. Že sedaj pa je opaziti, da imamo pred sabo perspektivne, od-govorne in pripadne mlade kolege. To je odlična izhodiščna točka za, verjamem, boljšo prihodnost naše dejavnosti.

Srečno 2015

»Nekatere naše najboljše ideje so se porodile, ker smo svoje inženirje pustili, da se potepajo tam, kjer se še angeli bojijo hoditi.«

Henry Ford

V TEj šTEVilKi PrEbEriTE ...

Interni časopis družbe Savaprojekt d.d., Krško, številka 29, december 2014

str. 2 str. 4

Ob zaključku leta 2014

Dogodki

str. 12str. 6

Kaj delamo in kdo smo

leto 2014 v sliki

Nadaljevanje na str. 2

Občine v luči prihodnostiKrško, 2. december 2014 - V organizaciji Savaprojekta je potekalo srečanje »Ob-čine v luči prihodnosti«, kjer so Savaprojektovi strokov-njaki pripravili 8 predstavi-tev z zelo aktualnimi tema-mi in predstavili novosti na področju prostorskega in projektnega načrtovanja na ravni občin. Srečanja so se udeležili predstavni-ki 10 občin: Brežice, Krško, Sevnica, Kostanjevica na Krki, Škocjan, Šmarješke Toplice, Radeče, Trbovlje, Mozirje in Rečica ob Savinji.

Več na str. 4

...nadaljevanje s str. 1

Ne glede na velik padec naročil v za-dnjih letih, smo uspeli pridobiti kar ne-kaj novih naročnikov in spoznati tudi nekaj novih tehnologij.

Leto smo zaključili pozitivno, kar je pripisati trezni odločitvi večine, da je v tem resnem trenutku potrebno zmanjšati stroške dela, da bomo lah-ko v prihodnje spet lažje zadihali. Pla-če so bile redne, vsi prispevki plačani, zadolžitev nimamo. Naj omenim tudi to, da je velika količina dela opravlje-nega, pa za to še nimamo plačila, ker nam ga nekateri preprosto ne pri-znajo. Tudi zaradi tega moramo biti tako skromni, kot smo. Kupili smo tudi nove poslovne prosto-re, ki jih bomo uporabili za boljše, bolj zdravo in lažje delo. Občina Krško in infra d.o.o. sta nam polepšala okoli-co na spodnji strani našega objekta v Krškem in zagotovila lažje parkiranje, nas pa zato v naslednjem obdobju

čaka investiranje v nov vhod in sana-cija zunanjega stopnišča, da zaokro-žimo izgled in uporabnost našega po-slovnega objekta. V naših poslovnih prostorih v Ljubljani na Viču pa smo ob jesenskem deževju spet »plavali«. Sicer nismo imeli neposredne škode, posledice pa so skupne in hude. resno se pripravljamo tudi na uved-bo nove biM tehnologije pri projekti-ranju in na posebno izobraževanje za pripravo na delo izven Slovenije. V tem letu smo pripravili vse potrebno za ustanovitev nove hčerinske družbe za izpeljavo projektov v Sloveniji in na Hrvaškem, kjer bodo investirali tujci iz zahodne in vzhodne Evrope. Družba se bo imenovala GrUS d.o.o. in bo imela sedež v Ljubljani na Tržaški 132. Začeli smo tudi postopke za prenos lastništva na mlade kolege, kjer gre za prenos lastništva na potomce. Ker je lastništvo izredno pomembno za stabilnost družbe, pa bomo ta proces nadaljevali tudi z ostalimi zainteresira-nimi zaposlenimi. Prepričan sem na-

mreč, da obstajajo samo dvoji možni lastniki – dobri in slabi. Vse sile bom napel, da bomo kot že dosedaj, v pri-hodnosti imeli le dobre lastnike.

V prihajajočem letu pričakujem pro-bleme le v tem, kako pridobiti delo za primerno ceno. To je cena, ki omogo-ča primerno visoko plačo strokovnja-kom in še ostanek za nenehno izobra-ževanje ter razvoj. Naša prihodnost je le v znanju in sprejemanju sprememb kot vodilu razvoja. Kajti vsak inve-sticijski začetek gradnje se začne z urbanističnim načrtom in tehničnim projektom, zato in prav zato je naša odgovornost še toliko večja in prila-godljivost (uvajanje sprememb) še toliko pomembnejša.

Želim vam zdravo in zadovoljno pri-hajajoče leto ter prijetne družinske praznike.

Peter Žigante, glavni direktor

2 december ‘14

Vodenje x (Izkušnje + Mladost) = Uspeh

No, še eno leto je za nami. leto, ki smo ga uspešno preživeli in za katere-ga smo pričakovali, da bo težko. In s tem priložnost, da se ozrem na razmi-

zastavljenih ciljev. Seveda pa vemo, da mladost ni vse in da so izkušnje v naši branži še kako pomembne. Zdru-žitev mladostne zagnanosti in izkušenj veteranov v obliki mešanih timov so recept za nadaljnjo uspešnost. S ča-som bodo vodenje timov dobivali mlajši sodelavci, pogoj pa je seveda poznavanje tudi s tem povezanih ob-veznosti.

Spodbujanje samostojnosti in lastne kreativnosti mora biti cilj slehernega posameznika med nami. Spoznati moramo, da ob hitrem pretoku veli-ke količine informacij posameznik ne more obvladovati sistema in dogod-kov brez samostojnega in zavzetega pristopa vseh udeležencev. Stavki: »To ni moje.«, »Saj bo že on to nare-dil.«, »Zakaj pa je on tam?« so prete-klost in takšnih vprašanj več ne po-trebujemo in si jih ne želimo. Raje se vprašajmo: »Kaj lahko pomagam, kaj lahko svetujem, kaj lahko naredim?«. Ne čakajmo, da nam drugi pokažejo pot, poiščimo si jo sami. Ne omejujmo sebe, na probleme poglejmo z različ-nih zornih kotov, najdimo rešitev.Seveda sta pomembna tudi organi-zacijska kultura in dvig zavzetosti. V podjetju ob odprtju posamezne nalo-ge določimo vodja tima. Vodja tima danes ni in ne sme biti samo vodja

naloge, ampak je vodja ljudem. imeti mora vizijo, kako doseči cilj s sodelo-vanjem cele ekipe. Imeti mora moč-no voljo in vztrajati na zadanem cilju. Omogočiti in spodbujati mora potre-bo, da sodelavci sami najdejo pot do rešitve. Ob tem pa mora biti sočasno odgovoren do tistih, ki so vodeni, in do tistih, ki so ga imenovali. Velja re-snica: »Vodjo postavijo nadrejeni, do-brega vodjo potrdijo sodelavci.«V timu se mora ustvariti medseboj-no zaupanje, spoštovanje, izkoristiti je potrebno potenciale slehernega med nami. raziskave so pokazale, da ima vodja kar 70% vpliv na zavze-tost sodelavcev, zato je pomembno, kako vodja pristopi k nalogi in da s pozitivnim pristopom navdihne celo ekipo. Ključna je pozitivna naravna-nost. Samo tarnanje, kako se nič ne da in nič ne izplača, je slika našega okolja - bodimo še naprej drugačni, boljši.

Za konec še misel B. Sillsa: »Lahko, da boste razočarani, če ne uspete! Ste pa neumni, če ne poskusite!«

Srečno in z optimizmom v 2015!

mag. Vinko Volčanjk, izvršni direktor za področje projektiranja

šljanja, ki sem jih podal v prete-klosti ob takšnih priložnostih.lanski prispe-vek je bil z vse-bino »S skrbjo v 2014«. Pa sem se vprašal, ali res moramo ob vseh zmožnostih, ki jih imamo v podje-tju, s sodelavci, ki zmorejo več, kot sami od sebe pričakujejo, gledati v bodočnost z neko tesnobo. Zatorej, glejmo svet okoli sebe z optimizmom, z vedrostjo, in spoznali bomo, da pro-blemi le niso tako veliki, kot se nam zazdijo v nekem trenutku.Leti 2013 in 2014 sta nekako minili v znamenju borbe na trgu in prežive-tja ob cenah, ki jih narekuje trg in ki ne omogočajo razvoja podjetja, ka-drov. Ne glede na to smo zaposlovali in takoj pristopili k načrtnemu uspo-sabljanju novih mladih sodelavcev z namenom, da nove kolege čim prej vpeljemo v tekoče delo in jim nudi-mo to, kar je potrebno za doseganje

OB

ZAKL

JUČ

KU L

ETA

201

4

3december ‘14

Leto 2014 je bilo na področju urba-nizma kot vedno pestro in obarvano z različnimi projekti, ki so prispevali k našemu strokov-

Zaključek leta 2014

V novembru sem se udeležil 6. stro-kovne konference o coachingu, zelo zanimivega dogodka s temami, ki odpirajo veliko dilem o delovanju

družbe ne uspejo prilagajati vsem tem hitrim spremembam, kar je vse prevečkrat razlog za stagnacijo ali celo propad.

Glavni moto konference je bil, da je za razvoj oziroma nemoteno delova-nje družbe edina formula, ki deluje, aktiviranje vseh členov družbe za do-sego skupne koristi, za kar pa je naj-pomembnejše pravilno vodenje.

Vodenje je osnovni problem klasič-no organiziranih družb, prepoznan v vseh razvitih gospodarstvih. Vodje s svojim slogom vodenja in ravnanja zelo zaznamujejo ustvarjanje zažele-ne aktivnosti članov delovnih ekip in jih postavljajo ali v aktivno ali v pasiv-no vlogo v procesu proizvodnje. Kla-sični način vodenja s tradicionalnim ukazovalnim, direktivnim slogom vo-denja so preživeli in ne zagotavljajo več konkurenčnosti v časih mnogih

sprememb, ki smo jim priča.

Vodenje po malce poenostavljeni definiciji ni v bistvu nič drugega kot doseganje rezultatov ob pomoči za-poslenih z aktiviranjem vseh njihovih potencialov. Ker pa se je pri dosega-nju tega potrebno izogniti veliko kon-fliktnim situacijam iz zelo različnih ra-zlogov, postaja ustvarjanje odnosa in zaupanja ena glavnih kvalitet vodje.

Skratka, klasični managerji so pre-teklost, prihodnost so vodje novega tipa, tako imenovani coachi.

Zelo zanimiv in poučen se mi je zdel članek »Coaching in nova paradi-gma vodenja« g. Romana Kolarja iz revije HrM, november 2014, ki govori o voditeljstvu pri Slovencih, katerega uvodni del v nadaljevanju citiram.

Nadaljevanje na str. 4

nemu in oseb-nemu razvoju. Ob nalogah, ki ne po naši kriv-di trajajo že več let in psihično in finančno izčrpa-vajo našo družbo, smo pridobili tudi več novih nalog, ki pomenijo nov strokovni izziv ter hkrati odpirajo nove poslovne priložnosti. Odlična lastnost naših sodelavcev je neverjetna prila-godljivost, velika sposobnost prilaga-janja novostim, želja po raziskovanju in učenju neznanega, in zaradi tega smo sposobni izdelati kvalitetne izdel-ke tudi na novih področjih, ne samo utečene dokumente, kjer imamo že večletne reference.

Ob tej priložnosti bi se ob zaključku leta rada najprej zahvalila vsem so-delavcem za njihovo strokovnost in zavzetost, predvsem pa za pozitivno vzdušje in sproščenost, ki vlada na urbanizmu kljub kriznim časom in priti-skom, ki jih gospodarska kriza povzro-ča tudi pri nas. Z vedenjem, da te v

službi ne pričakujejo osebni konflikti, je lažje začeti vsak delovni dan, ob strokovni podpori sodelavcev pa no-bena poslovna težava ni nerešljiva.Zahvalila bi se tudi vsem našim na-ročnikom in poslovnim partnerjem za zaupanje, ki ste nam ga izkazali v preteklem letu. Z vašo pomočjo lahko svoje ideje in znanje prelivamo v real-nost, v projektih, ki bodo nekoč nosili naš in vaš pečat.

V vsakem projektu, ki gre iz naših rok, je tudi delček nas, naše osebnosti, našega znanja, našega časa, naših idej, zato se nas uspeh ali neuspeh projekta dotakne tudi osebno. Pro-jekti, za katere bi lahko rekli, da smo jih v letu 2014 zaključili uspešno, so: izdelava pobude in analize smernic podatkov in predlogov javnosti za pripravo DPN za letališče Jožeta Puč-nika ljubljana, izdelava prostorskega koncepta ureditve jedra škocjana in prostorskega koncepta umestitve večnamenskega kulturnega centra v jedru škocjana ter geodetski posne-tek, izdelava Občinskega podrob-nega prostorskega načrta (OPPN) za stadion Sevnica s spremljajočimi objekti, izdelava OPPN za stanovanj-sko sosesko v Trebnjem, na parcelah št. 564/1 in 562/1 k.o. Medvedje Selo, izdelava sprememb in dopolnitev Ure-

ditvenega načrta Zdole po postopku OPPN, izdelava Strokovnih podlag za zbirno-sortirni center z deponijo odpadkov v Občini Ormož (na ob-močju Hardek), izdelava Občinske-ga prostorskega načrta za območje poslovno stanovanjskega kompleksa »Cementni izdelki Gorec«, izdelava okoljskega poročila za spremembe in dopolnitve lN oz. OPPN Marine Porto-rož, izdelava sprememb in dopolnitev UN Staro jedro leskovec, spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za naselje Videm (OPPN) za del na ob-močju med Cesto 4. julija, Kolodvor-sko ulico in glavno avtobusno postajo v Krškem ter še nekaj manjših.

V letu, ki prihaja, nas na podlagi že sklenjenih pogodb čakajo pestre na-loge od dokončanja pobud do OPN--jev, OPPN-jev, strokovnih podlag, okoljskih poročil, upamo pa tudi še na nove posle. Naša novoletna želja pa je čimprejšnje dokončanje Občin-skega prostorskega načrta Občine Krško. Upamo, da bo naša želja dose-gla tudi nosilce urejanja prostora, od katerih pričakujemo le to, da bodo v zakonsko določenih rokih izdali svoje pozitivno mnenje na dokument.

Damjana Pirc, izvršna direktorica za področje urbanizma

gospodarsk ih družb oziroma delovnih te-amov. Pred-stavljen je bil proces spremi-njanja filozofije vodenja v mo-dernih družbah v svetu in nekatere dobre prakse v Sloveniji. Naslov prve-ga članka g. Braneta Grubana »Pre-nehajte biti managerji, postanite co-achi« že pove veliko o tem, v katero smer gredo procesi vodenja.

Spremembe so postale stalnica in zahtevajo od vseh nenehno prilaga-janje in izboljševanje. rezultati razi-skav o uspešnosti gospodarskih družb kažejo, da se klasično organizirane

Novi pogledi na procese vodenja

OB

ZAKL

JUČ

KU L

ETA

201

4

4 december‘14

DO

GO

DKI

V Savaprojektu potekalo srečanje Občine v luči prihodnostiNa srečanju so bile predstavljene ce-lostne prometne strategije občin, ki jih občine na podlagi razpisa ministrstva lahko izdelajo za svoje območje ali v povezavi s sosednjimi občinami, pri tem pa se stroški izdelave strategije lahko do 85 % sofinanciranjo iz razpi-sov trajnostne mobilnosti. Celostne prometne strategije so strateški doku-menti občin, ki celovito obravnavajo vse načine in oblike prevoza na ob-močju mesta in njegovega zaledja ter dopolnjujejo in nadgrajujejo plansko dokumentacijo.Naslednja odločitev, ki jo občine lah-ko sprejmejo v smislu trajnejšega od-nosa do okolja, je usmeritev v »zero waste« občine, oziroma občine brez odpadkov. Namen teh je zmanjšanje proizvodnje in nastajanja odpadkov, kar lahko dosegajo z različnimi ukrepi. V tujini in pri nas že obstajajo primeri

dobre prakse, ki so bili predstavljeni udeležencem srečanja. Z usmeritvijo v eko poslovne cene lahko občine pridobijo investitorje, ki tudi sami želijo delovati trajnostno in s tem zmanjše-vati vplive na okolje. Podjetja vidijo v takšnih energetsko samozadostnih in ekoloških conah priložnost za razvoj zelenih produktov in s tem tudi pri-dobitev različnih certifikatov ter po-sledično tudi pridobitev sredstev za razvoj takšnih dejavnosti. Energetsko certificiranje stavb in sko-raj ničenergijske stavbe je bila nasle-dnja obravnavana tematika, saj v družbi Savaprojekt d.d razpolagamo s strokovnjaki z licenco za izdelavo energetskih izkaznic in s pooblastilom republike Slovenije za izdajo ener-getskih izkaznic, v nadaljevanju pa so bili pod naslovom sofinanciranje operacij energetskih sanacij na jav-

nih stavbah predstavljeni projekti, kjer je podjetje nastopalo s celovito stori-tvijo inženirja, od pridobitve kohezijskih sredstev za energetsko sanacijo, pri-prave dokumentacije, nadzora izved-be, vse do končnega prevzema ener-getsko saniranega objekta v uporabo. Največ pozornosti je bila deležna tema o umeščanju posebnih arhitekturnih oblik, kot so zemljanke, vkopane hiše in zelene strehe, v primerjavi z obstoje-čo tradicionalno slovensko arhitekturo. Udeleženci so se strinjali, da se lahko gradi vse vrste arhitekture, vendar vsa-ka ne spada povsod. Na srečanju so bile predstavljene tudi možnosti reše-vanja konfliktov pri umeščanju objek-tov v prostor. Pri tem smo želeli občine opozoriti, da lahko tudi same zelo ve-liko naredijo v komunikaciji z javnostjo pred začetkom formalnega postopka.

Nadaljevanje na str. 5

...nadaljevanje s str. 3

»Vse kaže, da je v genih Slovencev voditeljstvo dokaj zanemarjena kompetenca. V naši organizacijski strukturi se je v zgodovini kot prežive-tvena odločitev skoraj vedno večin-sko izbirala podreditev, ne pa pre-vzemanje pobude ali voditeljstvo. Tako se življenjski, geografski prostor skupine, ki ji pripadamo, že stoletja zožuje. Zoževal pa se je tudi naš mentalni prostor. Zdaj smo tam ne-kje okoli točke preloma in dejavnik majhnega pomena. V globalizirani svetovni ekonomiji in kulturi smo pre-žeti s slovensko pasivno-obrambno organizacijsko kulturo izmikanja in umikanja, neprevzemanja odgovor-nosti, čakajoč na odločitve in aktiv-nosti drugih. Močni smo v agresivno obrambnem vedenju, nasprotova-nju, bojih za moč in nadzoru nad člani skupine, ki ji pripadamo. Pri drugih iščemo napake, sami pa ne prevzamemo pobude. Premoremo le kanček konstruktivne organizacij-ske kulture, vedenja, usmerjenega v dosežke in uresničitve idej, tvorno sodelovanje in spoštovanje med lju-dmi.Takšno stanje je bilo ugotovljeno s številnimi raziskavami slovenske or-ganizacijske kulture. Giordano bru-

no bi rekel, da so to »fatti brutti«, in zažgali bi ga na grmadi.Pasivnost in avtoagresivnost sta nas privedli na rob izginotja. V skupini prinaša visoko dodano vrednost in prednost pred drugimi le kon-struktivna organizacijska kultura. V materialnem in tudi mentalnem pomenu. Dvomilijonski populaciji omogoči napredovanje le tvorno sodelovanje. Kako to doseči?«

Odgovor je v prevzemanju odgo-vornosti vsakega posameznika in spremenjenem pristopu k vodenju. Zgornje ugotovitve veljajo na splo-šno za družbo kot celoto, kako pa je s tem pri nas v Savaprojektu?

Vodenje pri nas se odvija na več nivojih, vodenje družbe, vodenje organizacijskih enot, vodenje te-amov, vodenje projektiranja,... Po eni strani je to zelo hierarhično po-stavljen model, ki ga diktira orga-nizacija družbe in narava našega dela z razporeditvijo odgovornosti, ki jih narekujejo branžni predpisi. Po drugi strani pa so vloge posame-znikov v različnih projektih različne in prepletene, s tem pa tudi vloge vodenja. Skratka, skoraj vsi se po-javljamo v vlogi vodij. To zahteva toliko večjo prilagodljivost vsakega

posameznika.

Če se poglobimo v vsebino zgornje-ga citata ugotovimo, da smo vsi oku-ženi z negativnimi vzorci obnašanja, ki nas oddaljujejo od ciljev. Če bomo vsak pri sebi poiskušali to razumeti in poizkusili spremeniti, da to odpravi-mo, smo naredili največ. Dobri od-nosi, veliko komunikacije, reševanje konfliktnih situacij, razumevanje te-žav drugih, dajanje povratnih infor-macij, sprejemanje drugačnih mnenj so vrednote, ki pripomorejo k boljši učinkovitosti. Če jih bomo sprejeli, imamo večje možnosti za uspeh v prihodnosti.

Da ta razmišljanja, spodbujena z omenjenim dogodkom, zaključim z novoletnimi željami, da bi vsak posa-meznik pri sebi spoznal, da je lahko pomemben član skupine, ki lahko da pomemben prispevek k skupnemu uspehu.

Nenazadnje pa vsem sodelavcem in poslovnim partnerjem želim srečno novo leto 2015.

Andrej Špiler, izvršni direktor za področje inženiringa

5december ‘14

DO

GO

DKI

Podpis pogodbe za izdelavo projekta idejne zasnove za »Izgradnjo novega priveznega mesta za tankerje zahodno od zaključka Pomola II« v Luki KoperV mesecu decembru smo v Savapro-jektu z investitorjem Luko Koper d.d. podpisali pogodbo za izdelavo projek-tne dokumentacije (IDZ, PVO in pred-hodnega varnostnega poročila) prive-znega mesta za tankerje v Luki Koper.

Predvidena je gradnja priveznega mesta tankerskih ladij na morju, ki bo omogočal obojestranski privez dveh ladijskih tankerjev hkrati in bo z obalo

povezan preko dostopnega mesta. Naloga obsega izdelavo projekta idejne zasnove (iDZ), katere namen je pridobitev projektnih pogojev ozi-roma soglasij, za priključitev pristojnih soglasodajalcev, definiranje osnov za izdelavo elaboratov in poročil vezanih na pridobivanje soglasij in dovoljenj ter osnov za oceno vre-dnosti naložbe in pripravo osnov-nih izhodišč za izdelavo projekta za

gradbeno dovoljenje (PGD). Naložba je prostorsko opredeljena v Državnem prostorskem načrtu kot nov objekt na morju z dvojnim privezom za tankerje v podaljšku zaključenega Pomola II. Po DPN-ju predvideno končno podalj-šanje Pomola ii je predmet prihodnjih razvojnih načrtov LK, zato je pri zasnovi novega priveznega mesta na morju, transportnih povezav in fizičnega do-stopa do novega priveza, to potrebno

Predvidena lokacija posega

dodatno upoštevati (do-datna izgradnja cevnega in dostopnega mosta na morju v dolžini cca 530 m). Gradnja novega objekta dvojnega priveznega me-sta za tankerje je glede lo-kacijskih, prostorskih, okolj-skih in varnostnih pogojev in tehnično tehnoloških zahtev kompleksen in zah-teven poseg, katerega načrtovanje pogojuje na-tančno opredelitev vseh prostorskih, varnostno tehničnih in zakonodajnih pogojev. V mesecu decembru smo v podjetju Savaprojekt d.d. začeli z izvajanjem naloge.

...nadaljevanje s str. 4

Pri tem je smiselno predhodno izdela-ti analizo tveganja ter rešitve ureditev predhodno predstaviti in uskladiti z jav-nostjo, saj javna obravnava v formalnem postopku sprejemanja prostorskih aktov pomeni zgolj seznanitev javnosti, vrača-nje v predhodno že izdelane in sprejete faze pa pomeni visoke stroške in dolge časovne zamike. V primeru, da konflikt vseeno nastane, pa ga je možno uspe-šno ter z najmanjšimi stroški rešiti s pomo-čjo mediacijskih postopkov. V podjetju Savaprojekt se zato tudi izobražujemo na

področju zelene mediacije.Ob koncu so udeleženci izpostavili še težavo povezovanja manjših občin v skupne projekte, saj se pojavljajo te-žave z vodenjem takšnih projektov in koordinacijo vseh udeležencev. Skupni projekti bi bili smiselni predvsem na po-dročju celostnih prometnih strategij in »zero waste« občin.

Glede na pozitiven odziv udeležencev je bilo dogovorjeno, da bodo tovrstna srečanja v prihodnje postala stalnica, saj poleg prenosa informacij predsta-vljajo tudi dobro priložnost za komuni-

kacijo med predstavniki občin, pri čemer bo Savaprojekt v prihodnje v predstavi-tev vsebin povabili tudi predstavnike iz občin.

Aktualne nalogeOd izda prejšnje številke se je zvrstilo nekaj novih nalog...

Naročnik: Hidrotehnik d.d. ljubljana Objekt: izvedba kanalizacije odpadnih voda na območju Vevč za II. sklop iz-vedbe Vsebina: PiDVodja tima: Momir bogdan

Naročnik: Počitniška skupnost Krško Objekt: rekonstrukcija komunalne in-frastrukture v TN Bučanje, otok Lošinj Vsebina: Projektna nalogaVodja tima: Blaž Špiler

Naročnik: KrKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mestoObjekt: izris tehnoloških podestov, objekt za uravnavanje Ph, rešitve od-vodnjavanja depresije, podpore cevo-vodov v pomožnem objektu za objekt Krško - Sinteza - Modul 2Vsebina: PZiVodja tima: Goran šalamon

Naročnik: Občina Zagorje ob SaviVsebina: izdelava sprememb in dopol-nitev OPN Zagorje ob Savi za prostor-sko izvedbene pogojeVodja tima: Dušan blatnik

Naročnik: CGP gradnje d.o.o., Novo mestoObjekt: Bazen v Hotelu OtočecVsebina: PiDVodja tima: Goran šalamon

Naročnik: Občina Rečica ob SavinjiVsebina: Dokončanje Občinskega

prostorskega načrta občine Rečica ob SavinjiVodja tima: Blaž Špiler

Naročnik: Občina SevnicaObjekt: Telovadnica pri OŠ Šentjanž Vsebina: PGD, PZiVodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: Esotech d.d., VelenjeObjekt: »Linija za toplotno obdelavo debele pločevine« v Acroni-juVsebina: iDZ, PGD, PZi, PiD in NOV, pro-jektantski nadzor za načrt arhitekture, gradbenih konstrukcij Vodja tima: Goran šalamon

Naročnik: Občina SevnicaVsebina: izdelava vloge za soglasje Vlade za posege ureditev OPPN za ureditev dela starega mestnega jedra Sevnice na območju Uredbe o držav-nem lokacijskem načrtu za hidroelek-trarno blancaVodja tima: Dušan blatnik

Naročnik: Kostak d.d. KrškoObjekt: Novogradnja kompostarne na lokaciji ZC Spodnji Stari GradVsebina: PID za načrt gradbenih kon-strukcijVodja tima: luka Gramc

Naročnik: Esotech d.d., VelenjeObjekt: Hidravlična izboljšava vodovo-dnega sistema na območju osrednje Dolenjske (Vodarna Stopiče in Vodar-na jezero)Vsebina: PGD, PZI, PID, NOV za načrt gradbenih del (konstrukcije, zunanja ureditev) ter za načrt arhitektureVodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: Občina RadečeVsebina: Dopolnitev 46. in 48. člena Odloka o Občinskem prostorskem na-črtu Občine Radeče po kratkem po-stopkuVodja tima: Petra Žarn

Naročnik: KrKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mestoObjekt: Postavitev zeolitnega filtra v kompleksu Sinteza 1 v KrškemVsebina: PZiVodja tima: Goran šalamon

Naročnik: luka Koper, d.d.Objekt: Privezno mesto za tankerje v luki KoperVsebina: iDZ, PVO in predhodno var-nostno poročiloVodja tima: Damjan Mežič

Naročnik: ElEKTrOSErViSi d.d., TrzinObjekt: Dvorec jelen v KranjuVsebina: izdelava in izdaja dveh ener-getskih izkaznicVodja tima: Damjan Jurečič

Naročnik: Občina Zagorje ob SaviObjekt: revitalizacija mestnega jedra Zagorje ob SaviVsebina: iDPVodja tima: Tina Božičnik

Naročnik: Eltas d.o.o.Objekt: Nov poslovni objekt Eltas v šen-tjernejuVsebina: idejni osnutekVodja tima: Goran šalamon

...in druge.

Pripravila: Tamara Močnik

Ustanovitev družbe GRUS d.o.o.

6 december ‘14

Slika 1: Primer idejne zasnove mobilnega naselja

Z novim letom bo s svojim delova-njem začela novoustanovljena Družba za razvoj in sodobne urbane rešitve GrUS d.o.o. katerega 100% lastnik bo podjetje Savaprojekt d.d. Nova družba bo delovala v sklopu Skupine Savaprojekt, ki jo sestavljajo Savaprojekt d.d., GrUS d.o.o. in re-gionalna agencija. Novo podjetje se bo ukvarjalo z razvojem, trženjem in vodenjem projektov od zasnove, ponudbe, razpisa, pridobitve sred-stev do predaje objekta v obrato-vanje (svetovalnim inženiringom) za potencialne domače in tuje in-

vestitorje ter s pridobivanjem in iska-njem poslov na tujih trgih. Pri tem bo podjetje prednostno usmerjeno na trg sosednje Hrvaške. Sestavni del storitev podjetja bo tudi promocija in iskanje investitorjev za realizacijo projektov na območju Republike Slovenije, pri čemer se bo promo-cija prednostno usmerjala v iskanje investitorjev za razvoj regije znotraj katere bosta obe družbi delovali. Sedež družbe bo v Ljubljani na Trža-ški cesti 132. Novo družbo bo vodil direktor Aleš Janžovnik.

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

Notranja presoja:V letošnjem letu se je enajst naših sode-lavcev usposobilo za notranje presoje-valce. Sedaj imamo v podjetju petnajst usposobljenih notranjih presojevalcev. Konec oktobra je bila izvedena notra-nja presoja sistema kakovosti, ki je tako

Tim kakovosti:26. sestanek tima kakovosti je pote-kal 20. oktobra 2014. Tim kakovosti je pregledal in obravnaval analize kakovosti za obdobje od 01.07.2013 do 31.12.2013 in od 01.01.2014 do 30.06.2014 (analize reklamacij naroč-nikov, analize kakovosti v procesu stori-tve, analize kakovosti v procesu proda-

27. sestanek tima kakovosti je potekal 6. novembra 2014. Tim kakovosti je pre-gledal poročilo z notranje presoje in sprejel ustrezne korektivne ukrepe ter pripravil predlog letnega program ka-kovosti za leto 2015.

Analiza zadovoljstva naročnikov:S ciljem po pridobitvi povratnih infor-macij o kakovosti našega dela – stori-tev inženirja, smo v septembru našim naročnikom poslali Vprašalnik za ana-lizo zadovoljstva naročnikov. Do 15. oktobra smo prejeli izpolnjenih 31,25 % vprašalnikov.Podane oceno nam povedo sledeče:- 20 % zelo zadovoljnih naročnikov (pov-pr. ocena nad 3,5),- 70 % zadovoljnih naročnikov (povpr. ocena od 2,00 do 3,49),- 10 % nezadovoljnih naročnikov (povpr. ocena od 1 do 1,9).

Vodstveni pregled:V četrtek, 13. novembra je potekal 10. vodstveni pregled, kjer je vodstvo pre-gledalo vse vhodne podatke za obdo-bje zadnjega leta in sprejelo ustrezne ukrepe za izboljšanje sistema kakovosti. Vodstvo je sprejelo in potrdilo letni pro-gram kakovosti za leto 2015, katerega predlog je pripravil tim kakovosti.Vodstvo ponovno ugotavlja, da je ka-kovost izdelave naših izdelkov vseka-kor pomembna za preživetje v, za nas in našo branžo, izredno težkih časih. Upravičena pa je tudi bojazen, da bo kvaliteta dela na domačem trgu, tako kot se je zgodilo tudi v gradbeni ope-rativi, znatno nazadovala. Kajti v borbi za obstanek dajati prednost kvaliteti, je skoraj nemogoče. Odločeni smo, da s skupnimi močmi obstanemo na trgu ob maksimalnem zadržanju nivo-ja kakovosti naših izdelkov, vendar ob istočasni skrbi za mir, socialno spokoj-nost, da bomo lahko prišli usposobljeni in celovito strokovni v čas ponovnega zagona. Po mnenju vodstva bo to leto 2015 ali 2016.

Zunanja presoja:V petek, 21. novembra je bila izvede-na obnovitvena presoja našega siste-ma vodenja kakovosti s strani certifika-cijske hiše SiQ.

Nadaljevanje na str. 8

- splošni vtis 3, - ocena strokovnosti 3, - čas izvedbe 3,10, - poslovnost 3,20, - komunikacija 3,20. Povprečna ocena vseh dejavnikov zna-ša 3,04. Ocene so od 1 do 4.

iz opravljene ankete lahko podrobneje povzamemo, da so bile podane nasle-dnje povprečne ocene pri vprašanjih: - kakovost 2,80, - ocena sodelovanja 3,

je, analize zadovoljstva naročnikov), se seznanil z datumom in potekom leto-šnje notranje presoje v oktobru in zuna-nje presoje v novembru ter obravnaval dopolnitev delovnega naloga.

kot do sedaj sledila proce-snemu pristopu in je obse-gala vsa področja, proce-se ter vse točke standarda ISO 9001:2008. Uspešno je bila zaključena s ciljem, da moramo še naprej težiti k popolnosti izvrševanja siste-ma kakovosti.

7december ‘14

Aktivnosti na področju našega sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2008 v zadnji četrtini leta 2014

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

8 december ‘14

V Savaprojektu smo tudi ob koncu le-tošnjega leta izbrali Naj sodelavca/so-delavko leta 2014. Po lanski zmagoval-ki Jagici Ganc se je letos naziva znova razveselila sodelavka iz področja ur-banizma, in sicer Silvija Umek.

Njeni kolegi v njej vidijo sposobno, ve-stno in nasmejano sodelavko, ki je ve-dno pripravljena pomagati in velja za povezovalni člen med oddelki. Ima veliko pozitivne energije in je vedno na razpolago za reševanje problemov ter nudenje pomoči. Je kot mama, kajti »če česa ne veš, vprašaš Silvi, ko si žalosten te potolaži, ko ne znaš voditi projekta ti vse razloži, ko je treba orga-nizirati – organizira Silvi«. Tudi ko zboli, še vedno dela in ko je čas za malico, naredi malico zase in še za tri. je uni-verzalna, pripravljena na nove izzive in s širokim spektrom znanja tako iz projek-tiranja kot tudi iz urbanizma. »Lepo je imeti Silvijo za sodelavko«, so še pripisali

sodelavci.Silvija je z delom v Savaprojektu kot pri-pravnica pričela 4. maja 1998. Sprva ji je bilo področje urbanizma popolna neznanka, sedaj pa je vesela, da lahko že 16 let dela na tem področju. Pri uče-nju osnov urbanizma ji je pomagala mentorica jagica, ki jo osebno izredno spoštuje. Ob delu tudi študira na Fakul-teti za gradbeništvo v Mariboru in kot novoletno zaobljubo si je zadala, da opravi še zadnja dva manjkajoča izpi-ta, ter napiše diplomo. Svoj prosti čas posveča družini, posebej pa izkoristijo vikende, ko se oče njunih dveh otrok

nečena in počaščena, saj očitno dela prav. Na urbanizmu so kot družina, zna-jo se namreč medsebojno dogovarja-ti, sodelovati, ko je čas za sprostitev, se znajo tudi pošaliti in poveseliti. Vsa ta leta je z veseljem hodila v službo in ji je opravljanje njenega dela v vsako-dnevni izziv. Vsem sodelujočim se ob tej priložnosti zahvaljuje za oddane gla-sove.

»Lepo je imeti Silvijo za sodelavko«

Obnovitvena presoja v Savaprojektu, na sliki od leve proti desni: izvršna direktorica za področje urbanizma Damjana Pirc, izvršni direktor za področje projektiranja mag. Vinko Volčanjk, izvršni direktor za področje inženiringa Andrej Špiler, skrbnica sistema vodenja kakovosti Tamara Močnik, glavni direktor Peter Žigante, presojevalca dr. Miran Pirnat in mag. Dušan Zorc.

...nadaljevanje s str. 7

Presojevalca dr. Miran Pirnat in mag. Dušan Zorc sta preverila upoštevanje našega sistema vodenja kakovosti s standardom ISO 9001:2008 na nasle-dnjih področjih: odgovornost vodstva, politika in cilji kakovosti, zadovoljstvo odjemalcev, analize kakovosti in iz-boljšave, sistem vodenja kakovosti, notranja presoja, korektivni in preven-tivni ukrepi, človeški viri in infrastruktu-ra, proces prodaje in nabave, proces izvajanja storitve; projektiva - projektna dokumentacija, inženiring - strokovni nadzor (ob tem je presojevalec obiskal gradbišča v Brežicah, kjer izvajamo strokovni nadzor), urbanizem - presoja vplivov na okolje. Presojevalca sta bila zadovoljna z našim sistemom vodenja kakovosti in organizacijo ter nista ugotovila no-benih neskladnosti s standardom iSO 9001:2008. Presojevalca sta ugotovila, da podjetje Savaprojekt d.d. svoj sis-tem vodenja kakovosti uspešno izvaja, vzdržuje in izboljšuje.

Tim kakovosti:V mesecu januarju 2015 se bo sestal tim kakovosti, ki bo obravnaval poroči-lo o presoji izdano s strani SiQ po obno-vitveni presoji 21. novembra in sprejel ustrezne ukrepe ter mnenja na poda-

vrne iz službene poti. Takrat se odpra-vijo v kino, na smučanje, najraje pa gredo na morje, kjer s svojim »gume-njakom« poiščejo kakšen neobljuden košček obale in tam uživajo v razisko-vanju podvodnega sveta in grajenju peščenih gradov.Ob prejemu naziva Naj sodelavka leta 2014 je Silvija dejala, da je zelo prese-

na priporočila, ki jih moramo v roku treh mesecev sporočiti certifikacijski hiši.

V podjetju izvajamo, vzdržujemo in ne-nehno izboljšujemo sistem vodenja ka-kovosti ustrezno zahtevam standarda ISO 9001:2008.

Tamara Močnik, skrbnica SVK

Nadaljevanje na str. 9

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

9december ‘14

Za investitorja Krka, d.d. Novo mesto smo z decembrom zaključili projek-tiranje (iDZ, PGD, PZi) dozidave proi-zvodnega objekta v ljutomeru.Objekt bo del kompleksa v ljutomeru, kjer ima Krka d.d. že obstoječ obrat. Z dozidavo bodo zagotovili prostore za novo linijo ter zagotovili dodatne prostore za obstoječo proizvodnjo. Objekt gabaritov cca. 55 m x 45 m je pritličen, s tehničnimi prostori v nad-stropju. Oblikovno enoten objekt je funkcionalno deljen na tri sklope. Del dozidanega objekta je objekt sortirni-ce odpadkov, ki se neposredno na-vezuje na osnovni gabarit. Za potrebe dostopa je bilo potrebno preurediti tudi zunanje površine, do-stopno cesto do sortirnice odpadkov ter komunalno infrastrukturo.

Blaž Šalamon, mag. inž. arh.

Sodelovali na Dnevih posavske energetikeFakulteta za energetiko Univerze v Mariboru je v začetku meseca no-vembra že šestič organizirala Dne-ve posavske energetike, kjer sta bili izvedeni dve delavnici, kviz z dijaki šolskega centra Krško-Sevnica ter predstavitve študentov Fakultete za energetiko. V okviru delavnice »Stanje na podro-čju fotovoltaike v Sloveniji in NET me-

tering« so v polni dvorani Razvojnega centra ZEl-EN aktualno tematiko iz področja fotovoltaike predstavili tudi zaposleni v naši družbi. Damjan Mežič in Petra Žarn sta predstavila Študijo izvedljivosti sončnih elektrarn vzdolž spodnje Save, Damjana Pirc pa je pod naslovom Energetski objekti v prostoru predstavila različne ener-getske objekte, njihove sinergije, po-

vezave in različne načine umeščanja v prostor ter njihove vplive (sončne elektrarne, daljnovodi, drugi objekti za proizvodnjo električne energije,...). Delavnica je podala nekaj zanimivih izhodišč, ki bodo pripomogli k pripravi ustreznega modela za vzpodbujanje razvoja na področju fotovoltaičnih sistemov v Sloveniji.

Izdelava projektne dokumentacije za dozidavo proizvodnega objekta Krke d.d. v Ljutomeru

...nadaljevanje s str. 8

izid glasovanja za Naj sodelavca/so-delavko leta 2014 je bil zelo tesen, saj se je takoj za Silvijo Umek uvrstila Moj-ca Močivnik. Njeni sodelavci so jo med njeno daljšo bolniško odsotnostjo zelo pogrešali in so dejali, da je z njeno vr-

nitvijo v recepciji znova zasijalo sonce. Mojca je namreč vedno dobre volje in poskrbi za pozitivno vzdušje že ob pri-hodu v firmo. Andrej Molan je zasedel tretje mesto s svojo kolegialnostjo, prija-znostjo, spodbujanjem ostalih pri delu in organiziranjem dogodkov ter aktiv-nosti izven delovnega časa.

Glasove so prejeli tudi glavni direktor Peter Žigante, Andraž Hribar, Marija Rendulić, Petra Žarn, Tamara Močnik, Darjan Pernar, Damjan Mežič, Blaž Ša-lamon, Tatjana Vresk, Darja Podlipnik, Darja Mešiček in Blažka Ključevšek.

Obstoječi proizvodni objekt v Ljutomeru, foto: www.krka.si

Nadaljevanje na str. 9Petra Žarn in Damjan Mežič, Študija izvedljivosti sončnih elektrarn vzdolž spodnje Save, foto: Posavski obzornik

Savaprojektovci na Dnevih posavske energetike, foto: Posavski obzornik

kaj

del

am

o in

kd

o s

mo

?

10 december ‘14

aKT

UaLN

O

Lokacija: Kostanjevica na Krki, med ljubljansko in Grajsko cestoVelikost dokončane enote po PGD, PZI projektu: 118, 28 m2

Velikost parcele: 350 m2

Leto izgradnje: 2010

Cena za zadnjo enoto: 76.000 EUR + davekAkcija velja le do konca leta 2014, ob predpostavki, da se plača 10 % avans še v letu 2014!

URESNIČITE SVOJO PODJETNIŠKO ZAMISEL V POSLOVNI CONI MIKLAVŽ NA DRAVSKEM POLJU

Poslovna cona v velikosti 1,6 ha je v celoti komunalno opremljena, komunalni prispevek je poravnan. Z izvedbo projekta lahko pričnete takoj. Poleg zemljišča vam nudimo izdelavo projekta, pridobitev gradbenega dovoljenja ali celotni sveto-valni inženiring, lahko pa poskrbimo tudi za izvedbo investicije, vključno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja.

Lokacija: Miklavž na Dravskem polju, le 10 min iz centra Maribora, ob glavni cesti Maribor - PtujNačrtovani objekti: trgovski center, več stanovanjsko-poslovnih objektovInfrastruktura: električna napeljava, vodovod, kanalizacija, plinovod, telekomunikacijsko omrežjeDejavnosti za stanovanjsko-poslovne objekte: zdravstvo, trgovina, gostinstvo, finančno posredništvo, poslovanje z nepre-mičninami, …Opis: Poslovna cona je zasnovana tako, da se ob glavni cesti nahaja bencinski servis, ki že obratuje, in parkirne površine, ostale načrtovane stavbe pa bodo locirane ob severni meji ureditvenega območja. Gradnja stanovanjsko-poslovnih objektov je umaknjena na severno stran.Cena: po dogovoru, odvisno od obsega storitve (minimalni pogoj za prodajo zemljišča je naročilo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja)

Kjer se razgibano pogorje Gorjancev prevesi v ravninski del porečja Krke, na robu najmanjšega slovenskega mesta v Ko-stanjevici na Krki, natančneje med Ljubljansko in Grajsko cesto, s pogledom na Krko in kostanjeviški otok, od koder je do njegovega osrednjega dela sto metrov, v neposredni bližini pa je predvideno avtobusno postajališče, imamo na voljo le še eno stanovanjsko enoto v dvojčku za prodajo.

Prodaja nepremičninPredstavljamo nekaj naših nepremičnin, ki so trenutno naprodaj:

STANOVANJSKA ENOTA V KOSTANJEVICI NA KRKI - IZJEMNA PRILOŽNOST

11december‘14

dru

žabn

a k

ron

ika

je časopis družbe Savaprojekt, d. d.

Izdajatelj: Savaprojekt, d. d., CKŽ 59, 8270 Krško

Uredniški odbor: jagica Ganc, Tatjana Zupančič, Andrej Trošt, Tamara Močnik, Blažka Ključevšek, Mateja Božič

Naklada: 250 izvodov

Tisk: Forma Brežice, d.o.o.

Naslednja številka izide: marca 2015

Na Rogli prodamo najugodnejšemu ponudniku opremljen in dobro vzdrže-van apartma – garsonjero locirano v objektu ob Gabrovi cesti. Nahaja se v pritličju objekta ob vhodu in ima predprostor, sanitarije (tuš, umivalnik, WC), bivalno spalni prostor s kuhinjo in balkon-ložo. Prostor je v celoti opremljen (tudi drobni inventar), priključen na KTV in ogrevan z električnimi stenskimi radiatorji. Rogla ponuja ugodne možnosti aktivnega oddiha tako pozimi, kot tudi poleti, ko je na razpolago mnogo pohodniški tras, tenis, igre z žogo, masaže, plavanje in savne, sankaška proga, plezalna stena,...

Naselje: rogla, Gabrova cestaVelikost: 21,57 m2

Leto gradnje: 1988Garsonjera opremljena z vso opremoCena: 50.000,00 € + DDV

Privoščite si oddih na otoku Lošinju, na severu hrvaškega Ja-drana, v Kvarnerskem zalivu. Kako? Z nakupom dvosobne-ga apartmaja v Nerezinah, v naselju Bučanje, le nekaj minut oddaljene od obale.

Lokacija: Naselje Bučanje, Nerezine, Otok LošinjVelikost: 51 m2 netoDnevna soba s kuhinjo: 12,12 m2

Kopalnica: 2,36 m2

Spalnica: 7,32 m2

Spalnica – nova: 10,53 m2

Terasa pred novo spalnico: 4,20 m2

Terasa pred vhodom: 14,90 m2

Leto adaptacije: 2008Cena: 70.000,00 € + DDV

GARSONJERA NA ROGLI

Več informacij o prodaji: Savaprojekt d.d., Cesta krških žrtev 59, 8270 Krško, kontaktna oseba: ga. Tatjana Vresk, telefon: 07/ 49 14 218, e-pošta: tatjana.vresk@savaprojekt.si, spletna stran: www.savaprojekt.si

Smrečica pri inštalaterjih v 3. nadstropju

Jelenček GoranMarija Rendulić je takole prejemala čestitke ob svojem okroglem jubileju.

V nedeljo, 14. decembra 2014, je posijal prvi jutranji žarek Svit in s svojim rojstvom očku Tomažu in mamici Nini razsvetlil oblačen dan. Mali korenjak, ob rojstvu velik 53 centimetrov in težak 2990 gramov, pošilja prisrčen nasmešek in vsem skupaj želi prijetne božične prazni-ke ter uspešno novo leto.

Macin jubilej V pričakovanju božično novoletnih praznikov...

DVOSOBNI POČITNIŠKI APARTMA NA OTOKU LOŠINJU

Tomaž in Svit

12 december ‘14

STORITVE INŽENIRJA - celovite rešitve v letu 2014 v slikiURBANISTIČNA DOKUMENTACIJA * PROJEKTNA DOKUMENTACIJA * SVETOVALNI INŽENIRING

Občinski podrobni prostorski načrt za stadion Sevnica s spremljajočimi objekti

Razvojni inštitut ZEL-EN v Poslovni coni Vrbina v Krškem (svetovalni inženiring v fazi priprave in izvedbe: projektna dokumentacija IDZ, PGD, PZI, PID, pridobitev gradbenega dovoljenja, izbor izvajalca del, strokovni nadzor, pridobitev uporabnega dovoljenja)

Energetska sanacija stavb Instituta »Jožef Stefan« v Podgorici, na sliki objekt Fizika (strokovni nadzor)

Dislocirana enota Doma starejših občanov v Metliki (projektna dokumentacija IDZ, PGD, PZI, PID, projektantski nadzor, strokovni nadzor, storitve koordinatorja za varstvo in zdravje pri delu)

Izdelava pobude in analize smernic podatkov in predlo-gov javnosti za pripravo DPN za letališče Jožeta Pučnika Ljubljana

Nova tovarna Krke d.d. Sinteza 1 v Krškem (projektna doku-mentacija IDZ, PGD, PZI, PID, projektantski nadzor za načrte gradbenih konstrukcij, arhitekture in zunanje ureditve)