scena 2015 04
DESCRIPTION
ÂTRANSCRIPT
Časopis za mladinsko (sub)kulturo Številka 2, april 2015
• 4-7: • 4-7: To je to To je to • • Subartov lmski festivalSubartov lmski festival• 8-9: • 8-9: Metalsteel Metalsteel • 10: • 10: Stripi Stripi •11: •11: BunKRBunKR
•12: •12: Z naslovnice: DimeZ naslovnice: Dime
Pomaga nam:
ISSN 2385-9350
TOMŠIČEVA 424000 [email protected]: 04 201 39 50
Razstava Prelepa Gorenjska v gradu Khislstein v Kranju je zasnovana
kot sprehod skozi čas v dvanajstih epizodah. Približno 1500 let
zgodovine je na ogled na 1500 m2, skozi zgodbe 1500 predmetov in
fotografi j.
V mesecu maja v gradu Khislstein odpiramo novo občasno razstavo
z naslovom Gospodje in tovariši – kapitalistični in socialistični
razcvet Kranja 1920–1980. Razstava se bo osredotočala na dva
vrhunca gospodarskega razvoja Kranja v 20. stoletju – v obdobju
20–30. let in v obdobju 50–70. let. Temelj razcveta je predstavljala
industrija. Poudarek bo na nekaj izbranih osebnih zgodbah ljudi, ki so
bili neposredno udeleženi pri usmerjanju razvoja mesta. Pred vojno:
Ciril Pirc, dolgoletni župan in Franjo Sirc, podjetnik in industrialec.
Po vojni: Franc Oman, dolgoletni direktor IBI in Franc Puhar, župan
in občinski funkcionar.
Z razstavo katalogom,
fi lmom in računalniško
prezentacijo želimo pri-
povedovati o ljudeh, ki so
imeli vizijo razvoja mesta
Kranja po dveh zgodo-
vinskih prelomnicah 20.
stoletja: po prvi in po
drugi svetovni vojni. No-
silki razvoja mesta sta bili
industrija in trgovina,
z gospodarsko rastjo je
bilo povezano priseljevanja prebivalstva, socialno razslojevanje in ur-
banistični razvoj. Življenja v mestu in odnose v družbi so pred vojno
uravnavale meščanske vrednote in omika, ki jih je po vojni preplavila
socialistična ureditev in poudarjanje kolektivnega. Predstavljene bodo
osebne zgodbe posameznikov in družin, ki so v obeh obravnavanih ob-
dobjih izstopali kot predstavniki političnih in gospodarskih elit, katere
so spodbujale in usmerjale razvoj Kranja ter tistih, ki so sem prihajali
iskat boljšega življenja in so s svojim delom doprinesli k razcvetu mesta.
Napovednik dogodkov do konca maja 2015:
14.4. – odprtje razstave fotografi j Andreje Peklaj; ob 19. uri v Mestni in Prešernovi hiši16.4. – odprtje razstave Združenja žrtev okupatorjev 1941–1945 Kranj Da se ne pozabi;
ob 19. uri v podstrešni galeriji gradu Khislstein23.4. – muzejski večer Predstavitev portala MI TV Vizualne umetnosti; ob 19. uri
v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše7.5. – odprtje razstave Zbirka telefonov Iskra; ob 18. uri v Mestni hiši7.5. – odprtje razstave Lirika črte; ob 19. uri v Mestni in Prešernovi hiša14.5. – odprtje razstave Gospodje in tovariši – kapitalistični in socialistični razcvet Kranja
1920 – 1980; ob 19. uri v gradu Khislstein16.5. – otroška delavnica Muzejčina sobota; ob 10.30 v gradu Khislstein18.5. – Mednarodni dan muzejev in Parada učenja; od 10.–18. ure, brezplačni ogledi in
javna vodstva po stalnih in občasnih razstavah21.5. – Muzejski večer Študijski krožki in etnologija; ob 19. uri v Vojnomirovi dvorani
Ullrichove hiše26.5. – Muzejski večer Prve demokratične volitve v Sloveniji; ob 19. uri v Vojnomirovi
dvorani Ullrichove hiše28.5. – Muzejski večer Meščani v Kranju do konca prve svetovne vojne; ob 19. uri
v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše11.6. – Muzejski večer Industrializacija Kranja; ob 19. uri
v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše20.6. – Poletna muzejska noč; od 18. do 24. ure, Mestna
in Prešernova hiša, grad Khislstein
3Scena, april 2015
Uvodnik
Easy Mucy, urednik
Časopis za mladinsko (sub)kulturo
Izdalo in založilo
Kulturno umetniško društvo SubArt,
zanj Darjan Kruševac.
Glavni in odgovorni urednik
Egist Zagoričnik - Easy Mucy
Člani uredništva
Alex Kodek
Eva Klemenc
Marša Malešič
Tisk KARA
Naklada 500 izvodov
Izhaja na dva meseca.
Naslednji izid: junij
Cena: brezplačno
ISSN 2385-9350
Prvi maj, praznik dela... 25. maj, dan mladosti... Veste, nekoč sta bila to za nas Dan-ko-gre-ves-Kranj-na-Jošta in Prvi-pomladan-ski-open-air. Nismo se kaj dosti ozirali na neka politična ozadja, tako kot se dandanes ne oziramo kaj dosti na verska ozadja ma-terinskega dne, Valentinovega, Gregorjevega, pustovanja... To je za večino ljudi preprosto nekaj dni v procesu prihoda pomla-di. Dan mladosti so nam ukinili, češ zaradi Josipa Broza. Hej, halo. Nihče, ki je živel za časa Tita, danes ni več mlad. In nesra-mno je, da hočejo današnje mlade prikrajšati za njihov praznik neki zagrenjeni starci, ki niso mogli rešiti svojih travm in jih za-to vsiljujejo naslednji generaciji. Mladi potrebujejo konec krize, politikantstva, zdrah, zime, hočejo dogajanje, zaslužijo si svoj dan mladosti. In na tistih, ki smo starejši, je, da smo zreli in jim ali pri tem pomagamo ali pa se umaknemo. Nihče ne sme mla-demu človeku odrekati njegove mladosti in ustvarjalnosti.
Pred nami je torej nekaj praznikov, ki nam bodo prav prišli, da
se spravimo v spomladansko kondicijo. Komaj pa se boste oddahnili od prvomajskih 'po-čitkov', že vas bo pričakal Te-den mladih Kranja, največji slovenski mladinski festival. Letošnja pomlad je polna za-nimivih dogodkov, o čemer pričajo tudi naši napovedniki. Novinarji Scene niti na vse Subartove pripreditve ne ute-gnemo, kaj šele v Škofjo Lo-ko, Tržič, Medvode... A se bo-mo pojavili tudi tam, saj kultura, še posebej mladinska, ne pozna meja.
Scenin poštni nabiralnikTačas, ko nekateri jamrajo, da se nič ne dogaja, si na hitro po-glejte, kako zgleda, ko se med mladimi "nič ne dogaja". Dobili smo nekaj pošte:
Spoštovani!Kot basist odhajam na turnejo s skupino The Toasters. Tekom
turneje pa se bomo dvakrat ustavili tudi v Sloveniji, v Kranju 19.5.2015 (Trainstation) in v Mariboru 4.6.2015.
Skupina The Toasters velja za eno vodilnih na področju SKA glasbe. Svoje korenine je pognala v New Yorku že leta 1981, ko je vodja skupine Robert "Bucket" Hingley ustanovil skupino v kateri so igrali sodelavci prodajalne stripov. Zasedba se je ne-štetokrat spremenila, Bucket pa ostaja vodilna sila skupine in s tem tudi SKA glasbene produkcije.
Moje prvo srečanje z The Toasters je bila Evropska turneja skupine Red Five Point Star, na kateri smo igrali kot predskupi-na The Toastersom leta 2010. Kasneje smo še večkrat nastopili skupaj, kmalu pa je Bucket predlagal, da bi Red Five Point Star igrali kot backing band The Toasters. Prvi tovrsten koncert smo odigrali leta 2011 na Punk Rock Holiday. Sodelovanje je obro-dilo sadove in po večih krajših sodelovanjih je sedaj pred menoj 48 dni dolga turneja, na kateri bomo odigrali 42 koncertov.
Na koncertih v Sloveniji se nam bo na saksofonu pridružil Ma-tic Titovšek, bobnar, Janez Levec, pa bo odigral cel drug del tur-neje od 19.5. naprej. Oba sta tako kot jaz člana zasedbe Red Fi-ve Point Star.
Za kakršnokoli medijsko objavo ali intervju vam bomo tako jaz osebno kot skupina The Toasters zelo hvaležni!
Gašper Gantarin še...
Reggae kolektiv Raggalution iz Kranja že od leta 2011 ustvar-ja avtorsko glasbo, s katero je že na prvem koncertu takoj prido-bil simpatije občinstva. Kljub nekomercialnosti in brez neke pretirane popularnosti v medijih ter soclialnih omrežjih, se je skupini s trdim delom uspelo dokaj hitro uveljaviti tako na do-mači sceni kot tudi v tujini.
Raggalution se tako lahko že pohvalijo s kar lepim številom odigranih koncertov, na katerih so si oder delili z mnogimi uve-ljavljenimi imeni slovenske in mednarodne glasbene scene. Po uspešnih gostovanjih v sosednji Avstriji imajo za sabo že prvo turnejo po Balkanu, v okviru katere so lani spomladi obiskali
nekatere države bivše Jugoslavije, poleti pa so med drugim na-stopili tudi na nekaterih odmevnih tujih festivalih, kot so Sziget, Seasplash, Skaville in drugi.
Konec leta 2013 so Raggalution izdali svoj studijski prvenec »Mask Of Liberty«, na katerem je zbranih deset avtorskih pe-smi, ki predvsem predstavljajo kritiko stanju v družbi in opozar-jajo na neko drugačno, boljšo alternativo. Album je bil zaradi izrednega zanimanja v zelo kratkem času razprodan in je že do-čakal tudi prvi ponatis, kar je danes, v dobi interneta in digital-nih nosilcev zvoka, že prava redkost.
Raggalution že od konca marca aktivno koncertira in uspešno polni slovenske klube. Od Murske Sobote, Cerknega, Ilirske Bi-strice, Škofje Loke, Maribora in Nove Gorice, so uspeli pobegni-ti tudi v sosednjo Hrvaško na Culture Shock Festival v Križevcih, v Prago in na Dunaj. Še preden izbruhnejo poletni festivali bo zasedba sredi maja odrinila na 14 dnevno turnejo po Balkanu, kjer bo obiskala Srbijo, Kosovo, Makedonijo, Bolgarijo, Grči-jo, ter Bosno in Hercegovino, v juniju pa Avstri-jo, Slovaško in Češko.
Zaenkrat potrjeni koncertni datumi:18.4. Dunaj (Avstrija)20.4. Ljubljana, Chan-nel Zero (Dub Lab)25.4. Črnomelj, MKK19.5. tba (Srbija)20.5. Beograd (Srbija) 21.5. Priština (Kosovo)22.5. Prizren (Kosovo)23.5. Struga (Makedonija)24.5. Plovdiv (Bolgarija)25.5. Sofi ja (Bolgarija)26.5. Kavála (Grčija)27.5. Solun (Grčija)28.5. Skopje (Makedonija)29.5. Banja Luka (BiH)30.5. Prijedor (BiH)11.6. tba (Avstrija)12.6. Bratislava (Slovaška)13.6. Hořice, Cultural Reggae Vi-bez (Češka)
Scena, april 20154
Gledališka skupina Toj to! iz Kokrice pri Kranju je na Gorenjskem in drugod po Sloveniji uprizorila že pozitivno sprejete igre kot so Vaje v slogu in Dinozaver. V novembru pa je skupina na Youtubu za-čela predvajati spletno serijo Naključja. O delovanju mlade skupine sem naredila bolj poglobljen intervju s predsednico skupine in režiserko Tadejo Tomšič.
To je to
vse tudi posneli. Spletna serija je sesta-vljena iz petih delov po okoli deset minut.
Kdaj ste o njej začeli premišljevati? Prvič smo se z ekipo IRE Studios sreča-
li že lansko pomlad in skupaj ugotovili, kaj bi radi delali in česa ne. Takrat smo okvirno zastavili našo idejo, ki pa se je skozi sledeče mesece spreminjala in bi-strila. Dokončno obliko je dobila jeseni; konec septembra smo tako s takratno eki-po že izvedli poskusni snemalni dan.
Kdo vse sodeluje pri njej?Bolj ko je ideja zorela in se izpopolnje-
vala, več ljudi smo potrebovali za njeno izvedbo. Začetna okrnjena septembrska ekipa, ki je združevala scenarista, režiser-ja in idejnega vodjo Ireneja Vida Bošnja-ka, snemalca, organizatorja in fotografa ter seveda igralce, se je do pričetka pro-dukcije razširila še na scenografko, kostu-mografa, maskerko, asistenta kamere, asi-stentko na lokaciji, deklico za vse in asistentko režije, snemalce zvoka in še kar nekaj »zunanjih/občasnih« sodelav-cev, potem so pa tu še ustvarjalci v po-
stprodukciji (npr. obdelovalci zvoka, skladatelji itd.) in tisti, ki pri projektu te-sno sodelujejo skozi celoten proces (reci-mo naša PR-ovka, ki skrbno načrtuje oglaševalsko kampanjo). Projekt je zdru-žil kar pisano množico kreativcev.
Kako se priprava serije razlikuje od igre? Je tudi razlika v načinu igranja?
Ni dveh bolj različnih stvari. Gledališče mi je bolj domače, zato bom zaenkrat re-kla, da se mi zdijo priprave gledaliških postavitev bolj »obvladljive«.
V gledališču se več mesecev trudiš, va-diš, sestankuješ z ekipo, razvijaš zgodbo in odnose med igralci, da se potem v enem večeru od začetka do konca zgodi čarovnija in naenkrat preda gledalcu vse, kar mu je bilo namenjeno. In potem vsa-kič znova. Igralci in ekipa skozi obdobje vaj do potankosti pozna vsako ped pred-stave. Ve, kdaj se bo ugasnila luč, kdaj se bo zaslišala glasba, kdaj mora skočit v luft in predvsem skozi kakšne čustvene spremembe gre njegov lik. Vedno od za-četka do konca, od začetka do konca. Film? Tam pa igralcem ni več nič jasno.
Anja Tomlje, Nejc Trilar, Urška Klajn
Alja ŠuligojGašper Lindič, v sredini Režiser Irenej Vid Bošnjak, poleg Jernej Rozenberger
Tadeja Tomšič
Marša Malešič. foto: Tjaša Jenko
O čem je serija Naključja? Spremljali bomo šest protagonistov, ki se
po naključju zapletejo v skupno zagato. Dogajanje smo postavili v Kranj, kjer smo
Društvo Subart v prostorih Trainstation Squata vodi projekt Ki-nofobija, ki je v Kranju pravzaprav edini kino svoje vrste. Pred-vajamo predvsem družbeno-kritične, dokumentarne in umetni-
Prvi Subartov lmski festivalške vsebine, priložnost za predvajanje fi lmov pa poleg uveljavljenih avtorjev pogosto dobijo tudi mladi, nadobudni in/ali ljubiteljski ustvarjalci. Letos smo se odločili, da v sklopu Ki-nofobije organiziramo še prvi fi lmski festival.
You'll never believe the backcountry lines in Slove-nia (Untouched project 1)Mitja Legat
Restart in BirthJaka Arbutina - stop motion animacija
Špela Gale
Scena, april 2015 5
Poznajo scenarij (pri našem projektu Na-ključja sicer ne, smo ubrali poseben režij-ski pristop in stvar še malo bolj zakompli-cirali), vendar dogodkov ne snemajo v pravem kronološkem zaporedju. Na sne-manjih večkrat ponovijo isti prizor, pada-jo iz enega čustvenega stanja v drugega, ne slišijo glasbe, zvoke si morajo nami-šljati, paziti morajo na izgovorjavo, bese-de, točno določene premike; ni pomemb-no, ali jih zebe v poletnem kostimčku in ali so utrujeni od 10-urnega snemanja, na posnetku morajo zgledati prepoteni, a na-smejani, pa še vsaj 10 oseb tehnične ekipe spremlja vsak njihov dih. Ko enkrat pri-zor posnameš, ostane tam za vedno in omogoča pogled na napake vnovič in znova. Da so igralci karseda dobri, potre-bujejo dobro vodenje, ki pa ga omogoča-jo dobre predpriprave. Obdobje predpro-dukcije je vedno daljše od samega snemanja in zahteva načrtovanje vseh najmanjših detajlov še preden se sploh stopi z vso tehnično ekipo in igralci na te-ren. In potem lahko snemanje traja 12 ur, pa se ven izcimi le dvominutni posnetek.
To, da pogledaš veliko fi lmov, te ne na-redi dobrega ustvarjalca. Mogoče kritika,
zares pa te do zadovoljivega uspeha lahko prinese le kilometrina. Snemanje in gle-danje sta dva poponoma različna pojma. Zdaj vem. (smeh)
Na vaši spletni strani piše, da so Na-ključja psihološki triler. Zakaj je to za ustvarjalce tako zanimiv žanr? Ali je težji od npr. komedije?
Da je pričujoča serija psihološki triler, smo »izvedeli« šele kasneje. Na začetnih kreativnih sestankih se nismo omejevali na žanr, bolj so nas zanimale zgodbe in sporočilo, pa tudi izvedljivost. Na koncu je potem prevladal psihološki triler, ki smo ga obarvali z elementi drame, komi-ke in malo romantike. Menim pa, da no-ben žanr ni lažji ali težji sam po sebi. Po-trebno je dobro poznati njihove prave zakonitosti in jih potem tudi znati izpelja-ti v praksi, kar na koncu potrdi receptor (gledalec). Lahko ti uspe ali spodleti, ne glede na to, na kateri žanr si stavil.
Če prestavimo čas malce nazaj, kakšno je bilo vzdušje v skupini, ko ste začeli in kakšne so bile vaše želje?
Že ob ustanovitvi je bila naša vizija jasna: želeli smo delati odrske postavitve za
ambicioznejšega gledalca, se držati pristopa naravne igre, preskusiti kako neobičajno tehniko, se redno izpopolnjevat, tudi na podlagi lastnih napak, seveda pa se dobro povezati tudi kot skupina, ki gre v prostem času (ko niso na vajah) tudi skupaj na kakšno pivo. Društvo smo ustanovili iz nič, zato smo bili kot skupina hudo motivirani, predani in požrtvovalni, da nam je uspelo. Zdaj se radi spominjamo naših skromnih začetkov (smeh).
Ali se zdaj, ko že nekaj let ustvarjate kot skupina, že bolj zavedate, kaj hoče-te v svojih delih in česa ne?
Tudi po štirih letih smo enakega mnenja − »klasično« gledališče ni za nas, izzive si iščemo drugje. Dajemo tudi prednost ka-kovosti pred kvantiteto, zato se ne sekira-mo, če si vzamemo ducat mesecev za po-stavitev ene predstave. Redko se fokusiramo le na en tip ustvarjanja, želimo namreč preskusiti čim več novih stvari. Prva igra je bila absurdna drama, druga postavitev je bila naša lastna dramatizaci-ja proznega dela, ki smo ga prelevili v miks komedije, satire, improvizacije in
Na setu v "Primoževi pisarni". Irenej Vid Bošnjak, Jernej Rozenberger, Nejc Trilar in Gašper Lindič.
Režiser in direktor fotografi je na setu v lokalu.
Snemanje detajla v Prešernovem gaju. Jer-nej Rozenberger, Irenej Vid Bošnjak, Tade-ja Tomšič, Gašper Lindič, Anja Tomlje.
Subartov festival kratkega fi lma je bil zasnovan z željo, da k sodelovanju privabimo čim bolj raznolike avtorje, ki se bodisi profesionalno, bodisi amatersko ukvarjajo s fi lmom in jim po-nudimo priložnost, da svoje posnetke pokažejo širši publiki med festivalom Teden mladih Kranja. Veseli smo velikega odziva, še bolj pa pestrosti prijavljenih fi lmov.
NEDELJA 1. Skupina stvarnost:
- Resnica o varčevalnih ukrepih- Resnica o varčevalnih ukrepih 2- Resnica o visokem šolstvu
Francoska zvezda na slovenskem nebu.Matic Škrjanc
PunkčinaJoža Majerič- Izbrani odlomki iz punk koncertov, ki jih avtor že dolga leta beleži s svojo kamero.
Scena, april 20156
imitacije, zadnja premiera pa predstavlja pravljico za odrasle, ki pa je spet čisto ne-kaj drugega. Seveda z vsakim novim pro-jektom raste naše znanje, spreminjajo se želje in smeri ustvarjanja, veliko pa pome-ni tudi spremljanje odziva gledalcev. Ne nazadnje je gledališče medij, ki zahteva tudi občinstvo, zato prevelika »ustvarjal-čeva sebičnost« − delati le za svojo izpo-polnitev − ne pride najbolj v poštev. Z enim očesom tako gledamo tudi na to. Si pa ne postavljamo omejitev. Začeli smo z mislijo na gledališke dvorane, zdaj nas je potegnilo v fi lm. In ravno ta dinamika nam je vsem všeč. Only the sky is the limit.
Predstavljam si, da ste vsi zelo kreativ-ni in polni idej. Kaj se zgodi, ko pride do nesoglasij glede idej? Kdo ima glav-no besedo?
Na srečo smo manjša zasedba in potem lažje sklenemo kompromis (smeh). Je res, da smo kar nabriti. Naše prve vaje zato iz-
gledajo bolj kot večurno brainstormanje in zbijanje šal (smeh). Preden se spustimo v kakšen projekt, se vedno pogovorimo, če smo za, pretehtamo pluse in minuse in določimo smernice ustvarjanja. Nadaljnje oranje skozi ideje si na rame oprta vodja projekta, v primeru predstave je to režiser. Zamisli si vizijo, ki jo skuša uresničiti skupaj z igralci in spremljevalno ekipo. Če se skozi proces priprave gledališke igre pojavijo dobre ideje, jih lahko dobro-dušno sprejme, lahko pa tudi zavrne, če meni, da ne bo v harmoniji s celoto. No, tako bi si želela, da bi bilo, je pa v praksi malo drugače. Žarko Petan bi rekel: »Re-žiser je Bog v gledališču, ampak na žalost so igralci ateisti.«
Kako pravzaprav poteka priprava igre? Kaj pride najprej?
Priprav na igro je verjetno toliko, kot je skupin − vse je odvisno od ekipe. In pa tu-di vrste igre. Pri nas je običajno tako, da se jaz kot režiserka zaprem v knjižnice in skušam najti tekst, ki bi ustrezal igralski zasedbi in predstavljal dobro izhodišče za najrazličnejše uprizoritvene možnosti.
Največkrat si že ob prvem branju v mislih orišem utrip postavitve. Moram jo začuti-ti, da se uvrsti v ožji krog. Potem žlahten izbor predstavim ekipi in igralcem, skupaj z zamišljenimi smernicami uprizoritve. Odločimo se in potem začnemo z delom. Če je to klasično besedilo z že napisanimi vlogami, razdelim vloge med igralsko za-sedbo. Nadaljujemo z bralnimi vajami in razstavljanjem teksta na prafaktorje. Raz-česnemo vse like, proučimo odnose med njimi, se pogovorimo o sporočilu predsta-ve in »režijskem podpisu«, vzporedno so-delujem s kostumografom, scenografi , osvetljevalcem ter tonskim mojstrom in seveda z grafi čno oblikovalko, ki poskrbi za celostno usklajenost predstave z grafi č-nim materialom. Bralne vaje nadomestijo vaje v prostoru, na koncu na odru. V začet-ku tudi že naredimo časovni očrt, določi-mo okviren datum premiere in planiramo »oglaševalsko kampanjo«. Najtežje pri vsem skupaj je usklajevanje režiserske funkcije s predsedniško, ki potegne za sa-
Na setu v Mestni knjižnici Kranj. V kadru Urška Klajn, za kamero na spremembo pozicije čaka Primož Držanič, snemanje spremljajo še Irenej Vid Bošnjak, Alja Šu-ligoj, Jernej Rozenberger in Jernej Po-gačnik.
Prizor iz najzahtevnejšega snemalnega dela. Set zaprte sobe smo postavili v Ba-zen Kranj.
Ženska od prej, Roland Schimmelpfennig. April 2010. Z leve Katja Sreš v vlogi Romi Vogtländer, spredaj Aleksandra Ribič kot Claudia in njen mož Frank, ki ga igra Pri-mož Držanič. (Naša prva predstava)
Sprehod s Smrtjo, portret serijskega morilcaEasy Mucy - Črno-humorni glasbeni dokumentarec o Smrti in njenem vsakdanu.
2. Andrej Kokalj - Papirnato ogledalo 3.Vid Merčun - Happy ending story4.Matic Škrjanc - Francoska zvezda na slovenskem nebu.
PONEDELJEK1. Mitja Legat - You'll never believe the backcountry lines in
Slovenia (Untouched project 1)2. Rok Artiček & Dino Kapetanovič - Oči v oči3. Jaka Arbutina
- Leteča pijavka- Restart in birth- Proleter Faibhere
4. Bryan Lauch - Seven Shorts - Eight Shorts5. Egist Zagoričnik-Easy Mucy - Sprehod s smrtjo - portret
serijskega morilca6. Joža Majerič - Punkčina7. Irenej V. Bošnjak - Naključja
Prvi Subartov lmski festival (nadaljevanje)
Scena, april 2015 7
zadnjo uprizoritvijo. Vedno je tako, da malo žaluješ, da smo zaključili, ker je pri-jeten občutek se vsakič znova znajti v predstavi in jo spremljati, kako se še ve-dno razvija iz ponovitve v ponovitev. Po drugi strani pa nam vsem vpletenim tudi odleže, ko zadnjič pade zavesa. Vsaka uprizoritev terja kar nekaj tehničnih opravkov na dan predstave − postavitev scene in luči, čas za makeup itd. Za pred-stavo Dinozaver so se npr. igralci že tri ure pred začetkom predstave barvali v ru-mene sanjske postave z vijoličnimi lasmi. Smo kar malo veseli, da smo se tega zne-bili in zdaj zamišljeno gledamo v dneve prihodnje, kaj nam prinese naslednja predstava (smeh).Gostovali ste že na različnih festivalih po Sloveniji, en od teh je bil tudi Gar-delinov festival v Kranju. Vas kaj mi-kajo tudi mednarodni festivali?
Mika nas vse, vendar če začutimo, da ni-smo še pripravljeni na kakšno posebej re-sno javno izpostavitev, jo raje odložimo na kasneje. Smo pa vsekakor veseli vsake priložnosti, da se pokažemo in nam je v interesu čim več gostovati. Saj to je tisto − le tako predstava, ki jo treniraš toliko mesecev za zaprtimi vrati, dobi smisel.
Kako pomembno je za vas, da ustvarja-te v slovenščini?
Kot slovenistki mi je ustvarjanje v slo-venskem jeziku v posebno slast in jo sku-
šam prenesti tudi na svoje igralce. Vaje v slogu so bile na primer izrazito jeziko-slovno-literarni tekst, kjer smo isto zgod-bo položili na ustnice različnim »Sloven-cem« in spremljali socialno zvrstnost jezika, spreminjali krajevne govore likov, interesne govorice, starostna obdobja pa tudi različne funkcije jezika. To je bil do sedaj moj osebno najljubši projekt in sem še danes navdušena (smeh).
Ali spremljate domačo gledališko in fi lmsko sceno? Kaj si o njej mislite?
Spremljamo in jo jemljemo predvsem kot priložnost za učenje. Osebno mi ni všeč vse, kar vidim, spet drugič me vide-no močno prevzame. Sploh pa, odkar po-znam vsaj delček dogajanja v ozadju, ce-nim vse, kar nastane. (smeh)
Ali ste kdaj pomislili: »O, zakaj si pa mi nismo tega spomnil?«
Iz perspektive gledališča je to morda težko. Ko se dela na nekem projektu, npr. predstavo, si z mislijo vedno tam. Hodiš po trgovskem centru in misliš na igro. Greš na koncert in misliš na igro. Zaliješ rožo, brskaš po internetu, odpreš študij-sko knjigo, bereš strip, greš plačat račun za telefon in misliš na igro. Takrat delaš to, iščeš ideje, pot te pelje v čisto svojo smer. Običajno se ne primerjaš z drugimi (razen če bi dve gledališki skupini hkrati pripravljale isti tekst, samo te izkušnje pa še nimamo). Bi bilo pa zanimivo gledati iste predstave, ki smo jih kdaj postavili, v izvedbi kakega drugega gledališča.
Še kakšno sporočilo bralcem Scene?Pridite na kakšno predstavo, ostanite po
koncu še malo dlje in klepetajte z nami, spremljajte serijo na YouTubu in bodite karseda kulturno odzivni in ustvarjalni. Ne dopustite, da vas (pre)hiter življenjski tempo prikrajša za kreativnost. Najdite pot do nje!
bo ukvarjanje z birokracijo, zagotovitev osnovnih pogojev za delo, kandidiranje na razpisih, pripravo najrazličnejših poročil, ne nazadnje vodenje celotne skupine ipd. − na škodo režije, ki zahteva brezmejni kotel predanosti.
Ali ste takšni ljudje, da potrebujete ro-ke, ali vas to zaustavlja?
Roki so dvorezen meč. Če si jih ne bi postavili, vprašanje, če bi sploh kdaj kaj pripeljali do konca. Ustvarjanje predstave se pravzaprav nikoli dokončno ne zaklju-či. Vsakič znova lahko odkrivaš nove di-menzije, ki bi jih lahko še poglobil, spet druge zreduciral na minimum, ker naen-krat ugotoviš, da sploh ne pašejo notri. Nek rok si pač moraš postaviti. Pomemb-no je upoštevati gledališko sezono pa tudi omejitve, ki so vezane na porabo občin-skih sredstev. Sama sicer s težkim dihom prenašam časovne pritiske in raztresenost nenamerno prenesem še na koga. Tako pred vsako premiero vse do zadnje ure bojujemo živčne vojne, ampak si potem vsi oddahnemo, ko nam ploskajo (smeh).
Zdaj ste v javnem interesu na področju kulture. Kaj to za vas pomeni in kaj od tega pričakujete?
Ženska od Prej. April 2010. Nekdanji par obuja staro romanco. Na fotografi ji sta Primož Držanič in Katja Sreš.
Dinozaver, Kaja Zalokar. Maj 2013. Di-nozaver Žiga Mrak se je znašel v nenava-dnih sanjah. Nagajajo mu tri postave: David Gjuran, Katja Sreš in Primož Dr-žanič. (tretja predstava)
Društvom status za delovanje v javnem interesu na področju kulture podeljuje Ministrstvo za Kulturo. Gre za formalno potrditev, da so prepoznali naše delo kot družbeno koristno in da izvajanje progra-mov presega lokalni interes. V skladu s tem smo že od začetka peljali našo vizijo in nam zato veliko pomeni. Kot potrditev za kakovostno gledališko ustvarjanja pa smo se letos z našo zadnjo predstavo Di-nozaver uvrstili na regijski del Festivala Vizije, na kar smo tudi ponosni.
Lani marca ste zadnjič uprizorili pred-stavo Dinozaver? Kakšni so občutki glede tega?
Bili smo tako zaposleni s produkcijo se-rije, da nismo niti utegnili biti žalostni za
Vaje v slogu, Raymond Queneau, drama-tizacija, krajša izvedba. Marec 2012. Pri-mož Držanič v izvedbi "Nevednega" dia-loga, nad njim ga budno spremljajo Žiga Mrak, Aleksandra Ribič, Katja Sreš in David Gjuran.
Dinozaver, Kaja Zalokar. Maj 2013. Na fotografi ji Žiga Mrak.
Scena, april 20158
MetalsteelEden najboljših slovenskih heavy metal bandov zadnjih 15 let nas v za-dnjem letu ni presenetil le z novim al-bumom This is Your Revelation, tem-več tudi z duhovito reklamo za Toyoto. Srečali smo se na njihovi vaji.
Scena: Kako ste prišlo do tega, da vas je Toyota najela, kako je bilo na snemanju, kje ste snemali?
Beny: Tole s Toyotico je bila fajn za-deva, Daša je slučajno s casting agen-cije dobila obvestilo...
Daša: Ne čisto slučajno, jaz sem že snemala za Casting Bas Production in so me poklicali, če imam bend, če bi prišli, ker sem že v eni prejšnji reklami
igrala bobne. In smo prišli, sedem ben-dov je bilo, in izbrali so nas. To je bilo v treh dneh. V sredo so poklicali, v če-trtek smo šli na casting, v petek smo bi-li izbrani, v nedeljo smo že snemali.
Beny: Ko so nas že izbrali, se jim je zanimiva zdela ideja, da bi uporabili naš komad in smo se potem dogovorili še za rif This is Your Revelation, pa eno solažico čez. Tako da smo to snemali v nedeljo in ponedeljek. Snemanje je po-tekalo v centru v Ljubljani, potem smo šli pa na Krk, tam je bilo pa sploh, itak, morje, plažica, ni da ni. Tam se je po-tem cel dan snemalo na cesti in smo odigrali svoje vloge in potem so še dva tri tedne to montirali. To je bila rekla-ma, ki so jo uporabili za ženevski avto-salon, snemali so vzporedno štiri rekla-me. To se pravi, mi smo v eni teh štirih reklam. (...)
Ali bo ta reklama tudi na slovenskih televizijah?
Beny: Primarno je bilo to za ženevski sejem, da so predstavili njihove varno-stne sisteme, potem je šlo to še na inter-net, pa na mobilne aplikacije. Za TV pa zaenkrat ni šlo, zaenkrat še ne vemo.
V reklami smo videli, da imate tudi enega drugega kitarista ...
Rok: To je Matejev brat, Matej takrat ni mogel in je vskočil Tilen, ki je pa tu-di glasbenik. Bil je pa tudi zelo vesel, da je dobil to priložnost. Jaz sem pa v prtljažniku.
Daša: Rabili so samo tri, ker štirje ni-smo mogli v avto...
Beny: So pa hoteli, da smo z inštru-menti v avtu. Težko je šlo. Smo imeli enega tehnika, ki je skrbel za to; nare-dil je posebne nosilce za dva prehodna bobna in snare, da je zgledalo kot pravi bobni. Mi smo v avtu dejansko igrali, samo zvok je naknadno iz studijskega posnetka.
Nekaj o novem albumu This is Your Revelation. Kako ga primerjate z ostalimi? Kolikor sem poslušala,
Eva Klemenc foto: Easy Mucy
"Končno so nas nehal
klicat, da smo mulci."
Scena, april 2015 9
imam občutek, kot da je bolj - Rok: Zanič. (hahaha)
Bolj na hard sceno, bolj fajterski.Rok: Če bi ga primerjal z drugimi, ne sa-
mo po agresivnosti, ampak po produkciji, se mi zdi, da je boljši. Sami aranžmaji so boljši kot prej, teksti so malo drugačni. Predvsem je pa po mojem tako dober za-to, ker smo vsi snemali naenkrat, plata je bila precej hitro posneta, zato se bolj čuti ta energija, ki jo imamo, kadar igramo skupaj. Smo pa na vse naše izdaje zelo ponosni. Pred tem, ko smo izdali live pla-to, smo dojeli, da bi bilo pametno naen-krat snemati.
Matej: mogoče tudi zato bolj trdo zveni, ker smo ga toliko časa pilili v placu in smo dali ven vse, kar ni potrebno in ker je toliko bolj enostavno, zveni toliko bolj na hard. Tudi to je pomagalo, čeprav nismo rekli, da bomo naredili še bolj na heavy.
Niste tako planirali...Rok: V bistvu to tako kar rata.
Pri komadu The New Way Of Thinking - ste s tem kaj posebnega mislili?
Rok: Jah, kakšen folk ti gre na živce, po-tem pa napišeš tako pesem.
Kaj pa Call Off The War?Matej: Na začetku smo mislili, da bi bil
instrumentalen komad. Ali bi ga imeli za intro ali za outro, potem smo pa poskusili, kaj bi bilo, če bi dali vokal zraven. Ko smo dali pa plato ven, smo dobili zelo po-zitivne kritike, in smo si rekli, dajmo še spot naredit, ker še za nobeno balado ni-mamo spota. In tudi na spot so bili super odzivi.
Kaj pa splošni odziv na ta album?Rok: Kar se tiče kritik, tako v domačih
medijih kot v tujih, so bile res dobre. Kar je najpomembnejše, tudi folk, ki nas spre-mlja že dolgo časa, je sprejel ta album. Najbolj pomembno je njihovo mnenje.
Matej: Mi smo bili zelo pozitivno prese-nečeni nad kritikami iz tujine. Ne da bi bi-le samo tiste, 'ja, super plata, v redu je', ampak kakšni to bili tudi 'wau, to je bilo pa res nekaj najboljšega, kar je bilo izda-no v tem stilu'. Tako da smo zelo ponosni na ene od recenzij.
Kakšno je dogajanje v bendu?Rok: Tolk cajt se že matramo, da se je že
marsikaj zgodilo in marsikaj se še bo.Matej: Končno so nas nehal klicat, da
smo mulci.Beny: Ja, tega že dolgo časa ni bilo.Rok: Pa Od Metle Štil.Matej: To že mal pogrešamo.Rok: Dajte se mal norca iz nas delat.
Kakšne imate načrte?Matej: Predvsem delat muziko naprej.
Igrat v Sloveniji, ohranjat zadeve kot do zdaj, furat kot smo fural in da gremo še
bolj v tujino, kot smo že šli.
Ta trend, ki ste ga nakazali s tem albu-mom, se bo v to smer nadaljeval? Dose-danji albumi so bili delno ulični, delno žur, seks. Zdaj se je pa album kar pre-cej fokusiral v eno tematiko, v to ulič-no-fajtersko. Se bo ta trend nadaljeval, ali pa imate kakšne nove načrte?
Rok: Kar se tekstov tiče, ne vem, kako se bo obrnilo, jih imam kar nekaj na zalo-gi. Jih imam pa v vseh teh tematikah, ki smo jih že imeli. Po mojem se bom za eno odločil in videl, odvisno je tudi od instru-mentala, kam bo pripeljal. Zdaj ravno de-lamo na enem singlu, sicer ne vem, če bi bil za na plato, bomo videli. Prekmalu je še. Ta plata je še preveč sveža, da bi že o novi govoril.
Beny: Zaradi odzivov in nas samih smo bili navdušeni, tako da se bomo držali teh načinov produkcije, da malo bolj skup de-lamo, bolj enotno. To nam bolj leži, kot ti-sto, kar smo prej delali.
Matej: Defi nitivno je bolj romantično, če gremo v studio in odigramo in se gle-damo, ko igramo. Posnameš in greš po-slušat, kaj si posnel, ne tako, da posnameš bobne, pa editiraš, pa en teden traja, am-pak je direkt, pravi rokenrol.
Daša: Pa tudi energijo ima, si dobre vo-lje, ne pa ko si že ves živčen in naveličan vsega in si sam.
Matej: V tej rokenrol maniri mislimo na-daljevat. Predvsem, da se imamo mi fajn, ko delamo tisto, kar verjamemo, in da ne podležemo preveč tehnologiji, ampak da res gremo 'analogno', kar pride iz nas.
Rok: Ugotovili smo, da v 60-ih in 70-ih niso tako snemali kar za brez veze.
Še kaj o fenih?Rok: Zmeraj pravim, na špilih, preden
igramo Heavy Metal is Our Religion, se zavemo, da brez folka - ni nas. Upam, da se tega vsi bendi zavedajo.
Komentar Call Off The War poslušalca Nika iz Rusije:
" Oh... kakšna pesem. (...) mo-ram povedat, da me je ta pesem zelo ganila. Prav zdajle jo poslu-šam in jočem. Zelo dober tekst in tudi video je zelo slikovit!
Zelo mi je všeč!!!Mene take stvari zelo prizadane-
jo in me zelo skrbi za vse ljudi, ki so vpleteni v to (vojno v Ukrajini, op. prev.)."
(...)In še enkrat hvala za tako dobro
pesem. Zelo aktualna v teh težkih časih. To je pa nekaj. Res imate umetniški navdih. Čestitam!!!
Ох... Какая песня. я должен сказать, что эта песня меня тронула! Вот, и сейчас слушаю ее и плачу.Очень хороший текст и клип красочный!Мне очень понравилось!!!Я человек очень впечатлительный, по этому переживаю за все происходящие. (...)И еще раз им спасибо за такую хорошую песню. Очень актуальна в наше не простое время!
Ого, вот это да! У вас творческий подъем! Поздравляю!!!
10 Scena, april 2015
teri, ampak za njim stoji precejšnja znanost. od psihologije, kako je nek lik narisan, da ugaja določeni publiki, do tega, kako se s teksti v stripih dotakneš bralca na več plasteh. In prav tu sta ble-stela gosta večera Boštjan Gorenc Pižama in Matej de Cecco s Pil-ovim stripom, tokrat kot knjigo, Šnofi jeva druščina.
Zelo zanimiv večer je kar prehitro minil ob poslušanju anekdot o nastajanju tega mladinskega stripa. Od tega, kako so zgledale prve skice, kako končni strip, do tehnik risanja. Kako sta v be-sedilo duhovito vnašala citate iz literature, pa tudi namige na trenutno socialno tematiko in politiko, kako se je občasno poja-vila kakšna znana osebnost in podobno.
Šnofi jeva druščina, čeprav se zdi kot otroški/mladinski strip, je tako večplasten, da verjamem, da bo pritegnil tudi vsakega od-raslega bralca. Ima ostrino glose, sočnost jezika in humornost, kakršno zna pričarati le Pižama. Ima roko striporisca, ki zna bralca pritegniti, da ‘pade not’ in se poistoveti zdaj z enim zdaj z drugim junakom.
Vsekakor bo ob prihajajočem novem letniku Subartove Mla-dinske novinarske šole strip ena od novinarskih prvin, ki jih bo-mo obravnavali z vso resnostjo.
Že leto dni poteka v kranjski knjižnici serija srečanj z veli-kim poznavalcem stripa, Zoranom Smiljaničem. Aja, eni ste premladi. Kako naj vam skrajšam. On je bil prvi stripovski upornik, ki ga sistem ni mogel prežvečiti in izpljuniti, am-pak še danes tiči sistemu v grlu kot zataknjena kost. Skozi strip udriha po aktualnih družbenopolitičnih krivicah ali pa potuje po svetu in dela epske stripovske romane, kakršni ga postavljajo na svetovne zemljevide. Ujeli smo ga na zadnjem takem srečanju letošnje pomladi, 15. aprila, sledila bo krat-ka pavza, oktobra pa se spet nadaljuje. Več o tem bomo spregovorili v septembrski številki, ko se bo začela tudi Mla-dinska novinarska šola in bomo obiskovali tudi Zoranove stripovske večere ter jih jemali kot del učnega programa.
Strip je utelešenje reka »slika je vredna tisoč besed«. Mnogi ča-sopisi si pomagajo s prvinami stripa, včasih samo s pasico, vča-sih zgolj karikaturo, včasih pa se stripu posveča kar eno ali več strani. Tisti bolj kvalitetni lahko potrebujejo cele tedne, da se na-redi ena sama stran. Zato jih v naših časopisih bolj malokrat vi-dimo. Tudi Scena caplja bolj zadaj, a to nameravamo kmalu spremeniti. Strip pa niso samo smešne slikice, kot mislijo neka-
O stripu z Zoranom Smiljaničem Easy Mucy
Scena, april 2015 11
28.2.2015 smo na Trainstation Squatu uspeli ujeti mlad, dobro leto star kranjski band, ki se imenuje BunKr po svojem prostoru za vaje. Na tem koncertu bi mo-rali nastopiti tudi škofjeloški alterorckerji Chatte Noir, ki niso nastopili, ker se je ki-tarist poškodoval. Zato pa smo več časa dobili z rock`n`roll bandom iz Bunkerja (in ne Bunkr Bandom), ki ga v osnovi se-stavljajo brata Jan (vokali, kitara) in Peter Degouc (bas kitara) ter Jurij Ankerst (bobni). Z bandom smo se pogovarjali njihovih začetkih, njihovih koncertih, kaj si mislijo o coverjih in o lastnih skladbah.
M: Kako ste začeli ukvarjati z glasbo in kako ste postali band?
Jan: Midva s Perotom sva drugače brata, pa tudi z Đurotom sva brata, samo druga-če. S Perotom sva vadila v Bunkerju z enim kolegom in nobenega pravega bob-narja ni bilo. Potem je pa enkrat Đuro pri-šel na pir, potem se je usedel za bobne in smo bili skupina. On je že prej nekaj bobnal in to. Strasten igralec bobnov je. Kitaro sem začel igrati pri 20. letih, kar je relativno pozno, prej pa nisem nič igral. En prijatelj mi je malo pokazal, kako se igra in potem sem sam naprej vadil Hendrixa.
Peter: Že prej si malo vadil.Jan: Kitare ne, klavir sem
igral v prvem razredu. Naredil sem dva ali tri razrede, samo se nič ne spomnim. Vem, kaj je nota pa to. Kitaro sem veliko pozneje začel in zdaj je dobro, da imamo Youtube, da se lahko tamo učiš malo dru-gače kot včasih. Moj brat je včasih igral klasično kitaro 3 leta, potem je igral bas, da sva lahko skupaj sploh igrala. Rekel sem mu: “Kaj, če bi ti bas začel igrat?” In se ga je ful dobro naučil igrat. Ga groova, ej. Pol pa pride še Ankerst manijak.
Jure: Ja, jaz sem pa Jurij Ankerst, doma sem z Drulovke, vmes sem bil tudi v Kra-nju. Bobne sem resno začel igrati v četr-tem razredu. Želel sem si že prej, a sem jih dobil šele v četrtem razredu. Igral sem non-stop. Igral sem vsak dan po štiri ure ali pa še več.
Jan: To ni nič.Jure: Ja neki je (smeh). Mislim, da se
mi je šele zdaj začela ta moja bobnarska kariera, odkar sem vaju spoznal. Zato, ker sta tako dobra kitarista. Pero je res dober bas kitarist, pa Jan isto. Vsi skupaj se uči-
Predstavitev skupine
BunKR Marša Malešič.mo, upamo, da bomo čim boljši, pa da bo-mo tudi svojo hudo musko začel špilat. Drugače tudi s priredbami nič ni narobe.
Jan: Ma jebeš priredbe, to niso prired-be. To imaš recimo en komad, ki ga je na plantaži naredil en suženj. In ta komad je potem zaigral tudi Muddy Waters in po njem še vsi: The Yardbirds, Jimi Hendrix, vsi so igrali iste komade, vsak na svoj na-čin. To ni tako zdaj bomo imeli pa avtor-sko musko. Saj je super avtorska muska. Imamo par komadov, ki smo se jih mi spomnili. Sam imaš pa potem tudi koma-de, ki jih moraš igrat, ker se v njih najdeš. Musko, ki jo mi poslušamo, posluša veli-ko ljudi, samo je ne igrajo, zato malo po svoje zaigraš. Okvir komada je isti, samo ti ga zaigraš po svoje.
Jure: Jaz ga čisto po svoje zaigram.Jan: In ravno to mi je dobro. Sej tudi to
po svoje igramo. Mi smo preveč leni, da bi znali igrat drugače. Potem so tukaj še avtorske pravice. Če bi jaz kaj zaslužil od
drugih avotrskih pravic, ma naj jih imajo. Saj mi krademo avtorske pravice ljudem, ki so tudi kradli avtorske pravice.
Kje ste že nastopali? Jan: Na prste ene roke lahko naštejem,
kolikokrat smo že nastopali. Igrali smo v Yalli Yalli na Metelkovi.
Jure: Razturali smo.Jan: Ma ne, da smo razturali, sam vse se
nam je poklapal. Dvakrat smo igrali v Starem Mayerju v Kranju.
Peter: Prvi koncert je bil na poroki.Jan: Prvi koncert smo imeli na poroki
od Kokiča, ki je igral pri Sirotinjah in Dreku u pest. Na njegovi poroki smo ime-li premiero. Pred Downom smo špilali za Down Town festival. Zdaj smo pa že tu-kaj. To je peti prst. Špilali smo seveda še v Bunkru.
Tam imate vaje z bandom?
Jan: Ja, to je na Drulovki. Tam vadimo s Srou pa letu, Drek u pest, Najboljši. Tri-je veteranski punk bandi in mi smo tam. Naredili smo si res dober plac. Bolje, da ljudje sploh ne vejo, kako je hudo tam.
Kateri bandi so vam najbolj všeč? Ka-tere coverje najraje igrate?
Jan: Nekaj je, kar rad poslušam in rad igram. Nekaj pa rad samo poslušam. Od blues kitaristov so mi všeč: B.B. King, Jimi Hendrix, Eric Clapton, Stevie Ray Vaug-han, to so glavni, potem jih je pa še miljon.
Peter: Funkadelic.Jan: Funkadelic so sploh pomembni za
Perota, ker je basist. Parliament Funkade-lic z George Clintonom. Drugače pa ni, da ni. Rad imam tudi veliko punka, prve al-bume od Chilli Peppersov, Jaca Pastoriu-sa, ali pa Jacka McDuffa z orglami. Samo tega mi ne bi igrali. Ray Charles, George Benson, Ten Years After, Santana je tudi imel svoje čase. Mislim, da bi prej lahko
govoril, kaj mi ni všeč. Slaba, na hitro naštancana elektroni-ka, recimo.
Kakšni pa bi bili vaši avtorski komadi? Bolj rock?
Jan: Meni je dosti vseeno. Saj to, kar špilamo, paše tudi zraven tega, kar je že naše. Pe-ro obvlada bas in bas riffe. On je še najbolj noter. Ko se on spomni kakšnega riffa, potem vsi jammamo okoli tega in se kaj novega spomnimo.
Jure: Enkrat bo, ko bo prišel čas za to, kot za vsako stvar. 7. marca bo prišel iz Montane Aarron Rufus. Zdaj pride sem, ker se bo poročil. To sicer nima veze, am-pak on pride k nam in z njim bomo proba-li nekaj novega naredit. Naš cilj je, da začnemo enkrat nekaj res dobrega delat. Samo rabimo čas. Komaj smo v bistvu ven prišli. Eno leto smo na sceni. V tem času smo imeli 5 ali 6 koncertov, kar se meni zdi veliko drugače. Kot mulec sem bil že v bandih v osnovni in srednji in ni-smo veliko nastopali. Med nami zdaj pa se je vzpostavila dobra vez in zdaj se dru-žimo kot prijatelji. Nismo se poznali, do-kler nismo prišli v zaklonišče. Igrati smo začeli samo, da smo jammali za našo du-šo, potem smo kar naekrat začeli nastopa-ti in začeli sestavljati sezname. Vse sku-paj pa nas je pripeljalo do prvega nastopa na Trainstation Sqatu, ki je dosti priznan.
Scena, april 201512
Dime
Biti bobnar je fi zično in psihično najbolj zahtevno delo v bendu. Zato je dobrih bobnarjev pravzaprav zelo malo, ti-sti, ki pa so, so pravi atleti. Lomilec ženskih src Aleš Korošec Dime svoje glasbeno ustvarjanje jemlje zelo resno, za seboj ima tri albume, je na sredi ustvarjanja še enega, mi pa smo ga ujeli na vaji.Scena: V katerih bendih si do zdaj igral?
Dime: Začel sem pri Use Less iz Kamnika, nato sem nadalje-val že pri Sarcasmih, potem vmes saga z Ladys First, zdajle sem pa na akademiji začel tud svoj bend, zaenkrat še ni imena, zadnji bend pa je Ransom Call. To je projekt, ki je čisto nov, dve leti star.Kako bi primerjal igranje pri Use Less in Sarcasmih, glede na to, da sta to dva zelo različna benda?
Dime: Sarcasm je tako kot človek na spidu. Še enkrat hitrejše, še enkrat bolj intenzivno. Stvar se mi zdi, da ima bolj rep in gla-vo. Res pa je, da je težko primerjat, ker je bil tak prepad med na-mi. Sarcasmi imajo toliko več let, toliko več izkušenj. Kar se pa tiče samega vzdušja, pa kar enako. Use Less smo bili čisto zelen-ci, smo komaj znal špilat tisto, kar je bilo treba. Imel smo pa ze-lo dobrega pevca, ki je znal s folkom. Zelo dober pevec, dobriči-na, poln energije. Tak, kot mora bit. In je znal folk navdušit. Kako je pa pri Ransom Call? Pri Sarcasmih si najmlajši, pri Ransomih pa ste pa enako stari?
Eh, to jaz nikoli... Težko je vzporednice iskat. Zvrst je spet dru-gačna, specifi čna. Eni Ransome primerjajo z Alicom Cooperjem, drugi spet z Wednesday 13, Hardcore Superstar... Sicer so v redu fantje, mi je zakon z njimi delat, imajo tudi dosti ustvarjalne žil-ce, žal smo pa pred kratkim pevca izgubil, tako da iščemo nove-ga. Če ne, bomo kitarista prepričali, da bi za vokal prijel. Kako pa je potekal Croatia Drum Camp, ki si se ga lani ude-ležil?
To je pa tako, kot otrok, ki še nikoli ni morja videl in gre prvič na morje. Tako mi je bilo tam. Na začetku malo zmede, prideš tja, nič ne veš, iščeš. Grožnjan je majhen, zelo je znan po ume-tnikih. To je v bistvu miniaturno mesto kulture. Že samo vzduš-je, ko tja prideš, povsod so slike, muzika, vse, kar je v povezavi s kulturo. Držali smo se svojega urnika. Tisti, ki so bili naši in-štruktorji, so bili res špica... pa zlate ure, ferrariji ... vse. Zelo ve-liko sem potegnil iz tega. Sam sebi sem sem lahko začel gradit, kako bom vadil, kaj bom vadil, zakaj kaj vadim, kaj mi bo kori-stilo, kako se lotevat stvari. Potem iz poslovnega vidika, kako gradit naprej kariero ... Pa samo druženje je bilo, kakšen pirček smo spili, uživali smo. Ogromno ljudi sem spoznal, vsi so entu-
ziasti na bobnih. Tekmovanje smo imeli, za možnost štipendije za v London, pa žal nisem zmagal. Never mind. Družil si se z veliko bobnarji, si si kakega posebej zapomnil?
Ja, eden je bil prav tako fen Pantere in sva se zavohala takoj, drugače pa ... vsi so mi po svoje v spominu ostali. Vsak je imel nekaj drugačnega. Dosti bobnarjev me je presenetilo, ker so bi-li v bistvu še zelo mladi in so veliko znali. Po eni strani sem tja prišel samozavesten, ker sem vedel, da imam že nekaj podlage, po drugi strani je bila pa tudi tista negotovost, ko prideš v eno okolje ... Sploh ko smo prvič začeli malo po bobnih zbijat, gle-dat en drugega, se mi je zdelo, da nič ne znam, da tudi palčke ne znam v rokah držat. Ko se pa enkrat sprostiš, spet malo samoza-vesti dobiš, potem kar samo steče.Kakšen vtis ti je pustilo igranje na Exitu (2012)?
To je bila pa še ena nepozabna zadeva. Fenomenalno. Že to, da prideš v tujino in da ti nekdo izkaže tako naklonjenost, ko jo je izkazal na primer organizator Milan Rakić, že to je ‘one of a kind’. Potem, kar se tiče samih ljudi, fenov, se zdi, da bolj diha-jo z muziko kot pri nas. Tudi slovenska publika je dobra publi-ka, ampak oni so še bolj entuziastični, še bolj ‘not’. Tudi samo prizorišče Exit je nekaj posebnega. Trdnjava, mislim da je 18 ali 19 odrov, vse glasbene zvrsti, pa še ogromno ljudi. Še nikoli ni-sem doživel 100.000 ljudi na kupu. To je spet nekaj. Pa bolj kot je bila ura proti jutru, več je ljudi prihajalo na prizorišča. To je še ena izmed zadev, ki jih nikoli nisem doživel. Ponavadi folk prej dol popada, odhaja s prizorišča, tu je bilo pa ravno obratno. Čisto nekaj drugega, kot v Sloveniji?
Ja. Pri nas imaš tudi ene, ki vztrajajo do jutra, ampak ni isto.Kako bi pa primerjal Thrash With Us Fest (2014) z Exitom?
Sprejem je bil v bistvu tak, kot je zanje značilen. Topel, veseli so te, obravnavajo te, tako, kot pri nas nismo navajeni. Potrudi-jo se zate, da je vse na mestu, da vse klapa, da ni nobenih takih, kot se je pri nas včasih dogajalo, da so ti napisali po e-mailu to--in-to-imamo, potem pa prideš na prizorišče in ugotoviš, da sko-raj nič nimajo. Tam se to ni zgodilo. Publika - po eni strani smo imeli malo smole, ker smo predzadnji igrali in so bili ljudje že na koncu z močmi, na škrge dihali. Ampak še vseeno. Potrudili so se, mi smo pa tudi dali vse od sebe. Zelo smo ponosni na to, da smo zbrali okrog 1000 evrov za tiste, ki jih je poplavilo. Kaj pa pričakuješ od letošnjega Exita, glede na to, da ste to-krat eden od vodilnih bendov?
Dime: Pričakujem predvsem vodilno žurko, ha ha. Najbolj va-žno je, da bomo nove ljudi spoznali, nove bende in mislim da bomo iz tega potegnili najboljšo možno izkušnjo. Komaj ča-kam. Pa upam, da bomo še koga navdušili, da gre z nami. Nekaj so slike, nekaj internet, doživetje pa je drugo. Pa to, da tam pun-ce na našo muziko skačejo, da jim je všeč naša muzika, da se predvaja naš CD med nastopi, ko se samo vprašaš, a si res tam, ali si v neki drugi dimenziji ...
Eva Klemenc
... tam punce na našo muziko skačejo, jim je všeč naša muzika, se predvaja naš CD med nastopi, ko se samo vprašaš, a si res tam, ali si v neki drugi dimenziji ...
Scena, april 2015 13
Mucy: Tiste punce... To sta bili dve natakarici, ki smo ju slu-čajno ujeli v kamero, nista igrali, ker se nista zavedali, da smo ju snemali, mi pa tudi nismo takoj opazili, da sta v kadru. In sta noreli za šankom tačas, ko se je naša muzika vrtela. Ko smo opazili, smo samo pozijali: “Maa.. .” Eno je, ko se ti ljudje pre-tvarjajo, drugo je pa, ko je RES. In tam se stvari RES dogajajo. In to je bil za nas največji kulturni šok.V nedavnem fi lmu Sprehod s Smrtjo in v videospotu Smrt še-ta sama si igral vlogo Žrtve. Kako je to bilo?
Dime: Pri nas doma smo imeli piknik, lep dan je bil, Mucy je bil poln idej, pa sva rekla, poskusiva. Potem sem pa malo tekel gor dol po dvorišču, par scen smo posneli, potem smo se še v Kranju dobili, tam naknadno posneli ločene prizore. Potem pa je bilo to to. Honorarja ni bilo nič, na žalost. Položnico še pošljem. Dobil sem pet nominacij za Oskarja, ampak potem mi ga je ena hollywoodska zvezda vzela. Za glavno stransko vlogo. Fajn je bilo sodelovat z Danijelo, kolegico iz Srbije. Posebna ženska, zelo. Meni je ful faca. Upam, da še kaj posnamemo skupaj.
Mucy: Njihovo verzijo tega komada. Samo potem bova šla midva v Srbijo snemat njihov videospot.Bi še kaj dodal za fene? Čim več modrcev na oder, po tem vem, da sem dobro odšpilal.
En problem imam tud sam, očitno enostavno nimam več kon-takta z 10 let mlajšimi od sebe, ki so naša ciljna publika. In upam, da se to v prihodnosti izboljša, da se zbrcam v rit, da zač-nem ven hodit, spoznavat mladino. Potem pa lahko tudi kakšno mladoletnico povabimo na špil
Mucy: Ti v arest, ona pa na špil ane?Dime: Bo pa v arestu špil, tako kot Metallica, ha ha!Mucy: Samo, njih so ven spustili ...Dime: Problem imamo tudi z Ransomi. Enostavno nimaš zve-
čer včasih niti časa niti volje niti energije, da bi še okrog norel, kot pred leti, do petih-šestih zjutraj... no go. Pa Metaldays, ta-krat je insomnia na pohodu.Boste na Metaldays igrali naslednje leto?
Mucy: Wishful thinking. Marsikaj se zmeniš, vendar nič še ni s krvjo zapečateno.
Dime: Sarcasmi so že dvakrat doživeli Metalcamp, jaz pa še nisem, čeprav sem že 6 Metalcampov in 2 Metaldaysa doživel, nisem pa še uspel igrat. Bi pa želel igrat. Je tudi dosti takih ben-dov, za katere po pravici povem, da ne vem, kaj iščejo tam. Am-pak tako je, nimam vpliva na to. Upam pa, da bomo vsaj drugo leto tam špilali. Pa še kakšna turnejica po Srbiji. Kontakte si na-biramo, saj to je konec koncev najpomembnejše. Na vseh po-dročjih je važno, da delamo kontakte. Upam, da jih bomo kaj unovčili.Kaj imaš na urniku?
Ransom Call išče pevca, Sarcasmi imajo potrjen 6. junij v Škofji Loki, Exit 11. julija, ostale datume je pa treba še potrdit. Bomo sproti najavili.
Čim več m
odrcev
na od
er,
po tem
vem, d
a sem
dobro
odšpila
l.
Izjave in komentarji na Sceni ... Jebemti... ko Darči reče, da je za akcijo... mi pa komaj čakamo da mal potresemo Kranj... slišimo še za dobre sopotnike večera... zalaufamo na Trejna ko budale u kredit... pa srečamo en kup na-ših indijancev... pa jebačev... ...to je to... to je Kranjska scena v najlepši luči... pa ko ti rata Fifsa dobit dovolj prisebnega, da od-poje kot gost en komad... afterja se pa sploh ne spomniš... takrat veš da je špil na Trainu uspel v tri pičke materine... si zaželiš te-ga še več in rečeš... Kranj je še zmerej bog i batina... pa vse osta-lo gre lahko u kurac hvala vsem za nenadjebljiv večer...
Umetnik, vokalist in baritonist Nicky iz God Scard, po koncertu.
Smo iz okolice Bleda...[blablabla]... bejbe palijo na bende in od-kar sem v bendu, je zanimanje zame 40% večje. (smeh)... Naj-bolj odfukana stvar, ki se nam je zgodila, je bil leteč pepelnik, ki se je razbil na moji glavi.. in tako sem dobil štiri šive. Skratka, zebre v naravi so vse črtaste, mi smo pa brez črt, kar namiguje, da nismo taki kot ostali in to je sporočilo naše skupine: razmi-šljaj s svojo glavo in ne bodi ovca.
Vid Pobegajlo, basist skupine Stripless Zebra, pred koncertom
Scena, april 201514
Scena, april 2015 15
• Predavanje Pomen animacije za branje (Sten Vilar), 20.4.2015, 18:00:00
• Improvizacijska predstava Poglavja (Mark Džamastiagič, Aljaž Ferncek, Matic Hodža Frelih, Christian Pavuna in skrivni gost), 23.4.2015, 19:00:00
• Sejem gramofonskih plošč (Roman Pa-vlin), 24.4.2015, 10:00:00
• Sejem gramofonskih plošč (Roman Pa-vlin), 25.4.2015, 8:00:00
• Lutkovna predstava Veseli cirkus oto-žnega klovna (Gledališče Bičikleta), 28.4.2015, 17:30:00
LAYERJEVA HIŠA / STOLP ŠKRLOVECApril21. april, ob 20h: Boris A. Novak, literar-
ni večer @ Stolp Škrlovec22. april, ob 17h: Deček in svet, animira-
ni fi lm @ Stolp Škrlovec23. april, ob 20h: Razstava gvašev Gabri-
jela Stupice @ Layerjeva hiša23. april, ob 20h: Jazz večer @ Stolp Škr-
lovec24. april, ob 18h: Skupinska razstava fo-
tografskega društva Janez Puhar @ Stolp Škrlovec
Maj7. maj, ob 20h: Jazz večer @ Stolp Škrlo-
vec
TEDEN MLADIH V LAYERJEVI HIŠIPetek. 8. 5.Gledališka predstava za otroke: Red in Green v glasbeni šoli
17:00 Stolp Škrlovec
Jane's Walk Kranj 17:00 Hiša LayerSobota, 9. 5.Delavnica Dišavenarave 10:00 Hiša LayerSlaščičarska delavnica: sladice v kozarčkih 16:00 Hiša Layer
Ponedeljek, 11. 5.Modna revija: Fit moda 20:00 Hiša LayerTorek, 12. 5.Gledališka predstava: IWA PELE - pot karakterja 17:00 Stolp
ŠkrlovecPubquiz Tedna mladih 19:00 Hiša LayerSreda, 13. 5.Bio delavnica: Domači razpršilci proti mrčesu 17:00 Hiša LayerFotografsko predavanje: Ciril Jazbec 19:00 Stolp
ŠkrlovecKoncert: Bossa de novo 21:00 Hiša LayerČetrtek, 14. 5.Kuharska delavnica: Žar za gurmane 15:00 Hiša LayerDelavnica ličenja: Osnove ličenja 17:00 Hiša LayerKoncert na Dvociklu: Nina Bulatovix IN Natriletno kolobarjenje s praho
20:00 Hiša Layer
Petek, 15. 5.Promocijski dogodek ob predstavitvi novega Kranjskega zemljevida: Zemljevid Kranja po tvoje #korekture
19:00 Hiša Layer
Sobota, 16. 5.Delavnica Dišavenarave 10:00 Hiša Layer
19. maj, ob 19h: Kiparska razstava Dragi-ce Čadež
21. maj, ob 20h: Jazz večer22. maj, ob 19h: Razstava Oliverja Pilića:
Etika spomina22. maj, ob 20h: Koncert Diwida 23. maj, ob 9h: Sobotna specialka29. maj, ob 20h: Koncert Kontrabant 30. maj, ob 10h: Kramarija na Tomšičevi
ulici
Junij4. junij, ob 20h: Jazz večer6. junij, ob 20h: Godi Bodi 2015: Nika
Vistoropski & Saša Vollmaier12. junija, ob 20h: Godi Bodi 2015: Samo
Budna & Band18. junij, ob 20h: Jazz večer20. junij, ob 9h: Živa ulica23. junij, ob 19:30: Odprtje razstave Jasne
Kranj @ Stolp Škrlovec23. junij – 25. junij: PLESKA – glasbeno-
-likovni festival
Mladinski center MedvodePetek, 24. 4. 18:00 - 21:00 Gor JAM - BACK TO SCHOOL HIP HOP SHOWVstop prost, vabljeni!Petek, 8. 5. 2015 20:00 OTVORITEV RAZSTAVE – FILMI V FOTOGRAFIJI, ŽELJKO STE-VANIČTorek, 12. 5. 2015 20:00 KONCERT: SVAROGOV s spremljevalno skupino "Bober in Radia-torji"Predprodaja vstopnic in več informacij na spletni strani www.svarogov.com. Cena vstopnice: 7€Sobota, 23. 5. 21:00 TRIBAL BIZZARE: META-MORPHOSA, PLESNA PREDSTAVA Z GOSTIVstopnina: 5€Petek, 5. 6.18:00 PREDAVANJE O KAČJIH PA-STIRJIH IN RAZSTAVA FOTOGRAFIJ S FOTOGRAFSKEGA NATEČAJA PI-SANI AKROBATI 2013
Vsto
pnic
e za
EXIT
in
Sea
Danc
e fe
stiv
al
so n
a vo
ljo p
ri č
lani
h be
nda
Sarc
asm
, pr
ijave
na
ww
w.sa
rcas
m-b
and.
com
Scena, april 201516