stran 4 stran 7 390 let jeklarstva - sij

Interni časopis skupine SIJ –Slovenska industrija jekla

1 •

Intervju s predsednIkom uprave

stran 4

390 let jeklarstva na koroškem

stran 7

pantzevo prIznanje za dosežke v jeklarstvu

stran 11

31. januarja 2011

VSEBINA

VSEBINA2

Interni mesečni časopis skupine SIJ – Slovenska industrija jekla

Glavna in odgovorna urednica:

Anja Potočnik.

Področni urednici:

za gorenjsko regijo Monika Štojs, SIJ – Slovenska industrija

jekla, in za koroško regijo Vesna Pevec Matijevič, Metal Ravne.

Uredniški odbor:

Acroni: Petra Triplat, Stane Jakelj; Metal Ravne: Eleonora

Gladež, Polona Vrabič; Elektrode Jesenice: Rafko Penič, mag.

Mojca Šolar; Noži Ravne: Egidij Hudrap; SUZ: mag. Tanja

Avguštin Čufer; ZIP center: Kristijan Oprešnik.

Stalni sodelavci:

Boris Berginc – Špikov kot; Tone Kelbl in Marjan Mencinger –

Obnavljamo energijo/pohodništvo in potovanja; Drago Ronner –

križanka; Andrej Brumen - Dejde – Aforistična šarža.

Nepodpisane fotografije:

arhiv SIJ-a, Dreamstime, iStock, Shutterstock,

Microsoft Office Online, www.wikimedia.org.

Jezikovni pregled: mag. Andreja Čibron - Kodrin.

Oblikovanje: Sans, Andrej Knez, s. p.

Tisk: ZIP center.

Naklada: 3000 izvodov.

Izdajatelj in naslov uredništva: SIJ – Slovenska industrija

jekla, d. d., Gerbičeva 98, 1000 Ljubljana,

tel.: 01/242 98 18,

e-pošta: [email protected];

[email protected];

[email protected].

Fotografija na naslovnici:Tomo Jeseničnik

Če prosinca (januarja) drevje od mraza

poka, bo jeseni obilo sadja in moke, pravi

slovensko ljudsko izročilo. Torej mraz naj

kar bo, saj mu lahko kljubujemo s toplim

čajem iz termovk, izdelanih iz

nerjavnega jekla.

INtErVju S prEdSEdNIkom uprAVE

4 “Če kdo, je bil oškodovan

davkoplaČevalec”

prAzNujEmo jEklENo oBlEtNIco

7 v MeTalU Ravne ponoSni na

390 leT jeklaRSTva na koRoškeM

8 MeTalovci ponoSno nadaljUjeMo

TRadicijo jeklaRSTva

NAgrAjujEmo IN prAzNujEmo

11 podeliTev panTzevega pRiznanja in

novoleTno SReČanje v acRonijU

podIrAmo rEkordE

13 leTo 2010 RekoRdno za

kovaški pRogRaM MeTala Ravne

ElEktroprEtAljujEmo pod žlINdro

14 v MeTalU Ravne še veČ ingoTov iz epŽ-peČi

uVAjAmo NoVE NAprAVE

17 kalilni dilaToMeTeR, nova napRava v

RaziSkovalno-RazvojneM oddelkU

acRonija

SNEmAmo jEklENI zApIS

19 acRonijeva pRoizvodnja na dvd-ju

mArkEtINškI kotIčEk

20 kRaTkoRoČna napoved TRga jekla

ImH-NoVIčkE

21 nova Tehnologija v kMaRUdi

21 zagon pRenovljenega UlivališČa v

TUlaČeRMeTU

21 pRi aMeRiških STRokovnjakih

za pRoizvodnjo kokSa

kAdrI

22 kadRovSka gibanja v deceMbRU 2010

poNoVNo odkrIVAmo tAlENtE

23 Rezalec – foTogeniČno iSkRiv še napRej

vzbUja obČUdovanje

ozAVEščAmo

24 jeM Sadje in zelenjavo z bliŽnje kMeTije

SpoNzorIrAmo

26 RazgaljaMo ali kaj je pod

TeŽko špoRTno opReMo hokejiSTov

30 špIkoV kot

31 AForIStIčNA šAržA • kArIkAturA

32 modrujEmo

32 možgANSkI krIžkrAž

uVodNIk 3

Anja Potočnik, univ. dipl. komunikologinja,

pomočnica uprave za odnose z javnostmi in odgovorna urednica

fotografija: Borut Krajnc

Ponosni in čvrsti s patino tradicije

v svetu, kjer se marsikaj spre-

meni, preden se sploh začne, in kjer smo bili

prisiljeni posvojiti rek »spremembe so edina stalnica

življenja«, je tradicija kot svež veter. na prvi pogled svežina

in tradicija nimata veliko skupnega, a vseeno je tradicija tista

osvežujoča rdeča nit, ki daje vedno novega vetra v jadra naših

ciljev in načrtov. ni bilo malo zelo težkih, skoraj brezizhodnih situacij,

a jeklarji se nismo dali. Smo viharnik, je v svojem govoru ob 390-letnici

jeklarstva v Mežiški dolini poudaril glavni direktor Metala Ravne andrej

gradišnik; ponosni in čvrsti, s koreninami globoko pod skalami, kljubuje-

mo vetrovom in viharjem in za večno stojimo in ostajamo tudi v prihodnje.

eden takih izjemnih jeklarjev iz gorenjskih logov je prav gotovo tudi

acronijevec zdravko Smolej, letošnji dobitnik pantzevega priznanja za

življenjsko delo na področju metalurgije. zgledujemo se lahko tudi

po drugih acronijevih nagrajencih, ki so prejeli priznanje vodstva

in kolegov za inovativne dosežke in zvestobo podjetju.

prepričana sem, da je takšnih občudovanja vrednih

kolegov veliko tudi v drugih naših družbah, in ver-

jamem, da tudi njim znamo pokazati, kako

cenimo njihov trud in prizadevanje.

Foto: Franci Horvat

Foto: Maks Dolinšek

Skulptura Pantzevega priznanja

VSEBINA

Interni časopis skupine SIj • januar 2011

besedilo

4

fotografija Sašo Bizjak, Večer, in fotoarhiv SIJ-amag. Petra Lesjak Tušek, novinarka časopisa Večer

INtErVju S prEdSEdNIkom uprAVE

Tibor Šimonka, predsednik uprave skupine SIJ – Slovenska industrija jekla,

o letošnjem poslovanju, načrtih v novem letu in sodbi Družbe pooblaščenke

Ravne v tožbi zoper SIJ in državo

Intervju je bil objavljen v časopisu Večer 23. 12. 2010.

“Če kdo, je bil oškodovan davkoPlaČevalec”

VSEBINA

SIj – Slovenska industrija jekla • ImH

5INtErVju S prEdSEdNIkom uprAVE

Po lanski krizi so se letos trendi v

jeklarski industriji vendarle obrnili v

pozitivnejšo smer. Kako so poslova-

le družbe v skupini SIJ - Slovenska

industrija jekla?

"na prvi pogled je leto 2010 bistveno boljše kot leto prej, a je dejstvo, da ve-liko panog na evropskem tržišču še ni izšlo iz krize, kar velja za gradbeništvo, strojegradnjo, avtomobilsko industrijo, belo tehniko in ladjedelništvo. zahodni trgi, na katere v glavnem prodajamo, kažejo zelo počasne znake okreva-nja. Čeprav bi lahko glede na rasti tako količin kot prodaje oziroma prihodkov sklepali, da bo naše poslovanje bistve-no boljše, se to v končnih rezultatih ne odraža. večino nakupov surovin pokri-vamo s trgov, kjer so še visoke rasti in s tem visoke cene surovin, prodajamo pa v glavnem na zahodnoevropske trge, kjer je slaba rast in torej nizke prodajne cene naših proizvodov. evropa zaostaja po porabi jekla v primerjavi z letom 2007 za 23 odstotkov, takšna je tudi napoved za 2011. Sij je tehnološko napredo-val z novimi programi, saj smo razširili zmogljivosti pri produktih, kjer je bil trg bistveno boljši od povprečja. Tak je pri-mer kovaškega programa Metala Ravne, predvsem pri izdelkih za energetiko in avtomobilski program. prihodki bodo letos 580 milijonov evrov, kar je 56 od-stotkov več kot leta 2009, čisti poslovni izid pa bo po ocenah presegel pozitivno ničlo in obstal na nekaj milijonih evrov. leto prej smo imeli 32 milijonov evrov izgube, tako da je napredek viden."

Kako so se odrezale posamezne

družbe in kako uspešno pridobivajo

naročila?

"imeli smo nekaj slabih okoliščin, pred-vsem v acroniju, kjer smo zaradi zamud pri zagonu novega projekta debele pločevine imeli težave z izpolnjevanjem

naročil, po znižanju prodajnih cen na trgu pa nam ni uspelo nadomestiti kasnejše-ga porasta cen surovin. kljub temu bo acroni leto zaključil s pozitivnim rezulta-tom. Metal Ravne je imel slab začetek leta in šele z drugim kvartalom so se naročila povečala, a to je letos družba z najboljšim rezultatom zaradi nove naložbe v kovač-nico. Metal Ravne je dobro posloval na ameriškem tržišču, kjer nam je šel na roko tudi ameriški dolar. v prihodnjem letu na-črtujemo 20- do 30-odstotni porast pro-daje. ocenjujem, da so pričakovanja sicer optimistična, motivacijska, a ne daleč od

realnosti. pri nožih Ravne, ki bodo letos imeli majhno izgubo, pogrešamo boljši končni rezultat. očitno gre za strukturni problem znotraj družbe, ki se ga bomo morali lotiti, tako s stroškovnega vidika kot z nadomeščanjem zastarelih programov z novimi, bolj dobičkonosnimi programi. vse

naštete družbe imajo primerjalno z istim obdobjem preteklega leta ta čas za več kot 20 odstotkov višjo raven naročil, kar je dodaten dokaz zmernosti optimizma za prihodnje leto."

Ključni vzvod za premagovanje krize

so bile naložbe v smeri proizvodnje

kakovostnih jekel. Je naložbeni ciklus

sklenjen?

"ključne naložbe so sklenjene. veliko ve-čjih naložb kmalu po letu 2012 ne načrtu-jemo, saj smo od leta 2007 investirali 270 milijonov evrov, največ v acroniju in Metalu

lahko pa zadevo osvetlimo z drugega zornega kota: če je bil kdo oškodovan, je

bil davkoplačevalec v Sloveniji, ki v preteklosti ni imel te sreče, da bi država sanira-

la njegovo podjetje. cel sistem Slovenskih železarn je bil v bankrotu, premoženje v

lasti bank in upnikov, zato je težko govoriti o situacijah, da je bil nekdo oškodovan za

nekaj odstotkov nižje plače od kolektivnih, če ti država istočasno po nekaj mesecev

zagotavlja plače iz davkoplačevalskega denarja oziroma proračuna.

ključne naložbe so sklenjene – od leta

2007 smo investirali 270 milijonov evrov,

največ v acroniju in Metalu Ravne. v

prihodnje se bomo osredotočili bolj

na vlaganja na tržišču s poglabljanjem

vertikale od proizvodnje do končnega

porabnika, s čimer bomo delno paralizirali

vdor cenejših jekel z vzhoda.

VSEBINA


6 INtErVju S prEdSEdNIkom uprAVE

Ravne. osredotočili se bomo bolj na vla-ganja na tržišču s poglabljanjem vertikale od proizvodnje do končnega porabnika, s čimer bomo delno paralizirali vdor ce-nejših jekel z vzhoda. količinsko gledano ne računamo na velika povečanja, želimo pa izboljšati strukturo programa proizvo-dov, čim hitreje doseči maksimalno raven proizvodov z visoko dodano vrednostjo in eliminirati produkte z nižjo. To je edini na-čin, da se obvarujemo pred konkurenco iz tretjih regij in trgov. To je pravzaprav edini možni izhod."

Triletni moratorij za črpanje dobička

in ohranjanje števila delavcev se je

lastnikom aprila letos iztekel. Je pri-

čakovati bistveno zniževanje števila

zaposlenih?

"gremo v smeri razumnega zniževanja. velika vlaganja zahtevajo poplačilo, ki je možno le ob doseganju višje stopnje kon-kurenčnosti. Se pa bomo pri zniževanjih, ki ne bodo drastična, posluževali mehkih in socialno sprejemljivih metod. Žal naša konkurenca ne spi, vlaga veliko, morda trenutno manj kot mi, ki smo morali na-domestiti izpad iz let, ko so se pretežno sanirale banke, ni pa bilo vlaganj v teh-nologijo. do leta 1991 so bile slovenske jeklarne tehnološko daleč pod ravnijo konkurence, čemur sta bila vzrok zaprt jugoslovanski trg in samozadostnost takratnih snovalcev in 'režiserjev' razvoja. naše družbe po izgubi jugoslovanskega trga niso bile sposobne konkurenčno na-stopiti na zahodnem trgu. v skupini je da-nes zaposlenih 3373 ljudi, prihodnje leto načrtujemo znižanje na 3166. v nekaterih družbah bodo potrebna večja prestruktu-riranja. Če bi se zgodil ponovni padec, o čemer sicer dvomim, bi lahko bila dinami-ka močnejša. danes imamo štirikrat manj zaposlenih kot leta 1990, proizvajamo pa več ob bistveno zahtevnejšem programu. prihodnje leto bomo s 3166 delavci odlili preko 500 tisoč ton jekla, kar je zgodo-vinski rekord."

Sodišče je nedavno razsodilo v tožbi

Družbe pooblaščenke Ravne proti dr-

žavi in SIJ. Če bo sodba pravnomočna

oziroma bo obveljala, je gotovo precej-

šen udarec.

"dejstvo je, da je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku dpR, s katerim zahteva sklenitev pogodbe o zamenjavi delnic v družbah Metal Ravne in noži Ravne. Ta odločitev ni pravnomočna in smo se zoper njo pritožili. Želel bi poudariti, da je razu-mevanje sodišča materialnopravno očitno napačno in v nasprotju z določbami veljavne zakonodaje. Sodba je pomanjklji-va in slabo obrazložena, kar je v pritožbi natančno pojasnjeno. Realizacija take zamenjave bi pomenila tudi odškodnin-sko zahtevo novih lastnikov do Republike Slovenije. za izognitev nadaljnjemu zava-janju javnosti nekaterih medijev in v neka-terih izjavah bi rad poudaril dvoje: prvič, da z izrekom izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ne državi RS ne Sij, d. d., ni naloženo nikakršno plačilo, še posebej ne 115 milijonov evrov, kot se zadnje čase navaja, in drugič, da so se notranji upra-vičenci prostovoljno odločili za konverzijo terjatev v delnice. dejstvo je, da odrekanja in oškodovanja od leta 1998 dalje ni bilo. Upravičenci so dobili delnice Slovenskih železarn (SŽ) in s tem je bila zadeva okrog odrekanja ali odprtih terjatev zaključena. ni šlo za odpoved terjatev, kot navajajo nekateri, kar je elementarno nerazumeva-nje in je po naši oceni napačno tolmačenje zakona. lahko pa zadevo osvetlimo z dru-gega zornega kota: če je bil kdo oškodo-van, je bil davkoplačevalec v Sloveniji, ki v preteklosti ni imel te sreče, da bi država sanirala njegovo podjetje. cel sistem SŽ je bil v bankrotu, premoženje v lasti bank in upnikov, zato je težko govoriti o situaci-jah, da je bil nekdo oškodovan za nekaj odstotkov nižje plače od kolektivnih, če ti država istočasno po nekaj mesecev zago-tavlja plače iz davkoplačevalskega denarja oziroma proračuna. S tega stališča to ni pošteno do drugih panog, ki te sreče niso imele. z vidika takrat zaposlenega v SŽ pa razumem drugačno gledanje, saj zapo-sleni za tegobe podjetja vsekakor niso bili krivi. a zakon je bil nedodelan in politično motiviran, predvidel ni niti menjalnega raz-merja in ni baziral na realni vrednosti kapi-tala Slovenskih železarn. je pa res, da so

bili nekateri posamezniki, ki niso pristopili k sanaciji in so terjatve uveljavili preko de-lovnih sodišč, v bistveno boljšem položaju, kar pa je po svoje krivično do tistih, ki tega niso naredili in so tako prispevali k sanaciji sistema SŽ."

Ali po zadnjih naložbah v "steel cen-

tre" načrtujete še druge kapitalske

naložbe?

"za Metal Ravne je zanimiv ameriški trg in steel center na tem trgu bo logično nadaljevanje aktivnosti, verjetni tarči sta tudi nemčija in Skandinavija, kar velja tudi za acroni. Steel centri na ostalih tradici-onalnih trgih so že vzpostavljeni in mreže ne nameravamo širiti. zaenkrat pri drugih naložbah ne vidimo izzivov. finančni trg je negotov, že za naše strateške projekte se težko dogovarjamo z bankami za financi-ranje, čeprav smo nadpovprečno finančno stabilni in zdravi. kljub boljšim letošnjim rezultatom imamo težje pogoje zadolže-vanja, tako da za večje naložbe nimamo ustreznega finančnega okolja in podpore."

Obdobje vašega vodenja SIJ je bilo

precej razgibano. Še vidite izzive za

naprej?

"leta 1999 sem prišel nekako s figo v žepu in se nisem zaposlil, saj sem imel dogovor, da ostanem le za kratek čas. Takrat nisem verjel, da se bo sistem lah-ko saniral, a smo skupaj s sodelavci in državo kot lastnikom zmogli potegniti voz iz težkega položaja. ne glede na vzpon skupine pa še zdaleč nismo na točki, ko bi lahko trdili, da smo naredili vse. izzivov v skupini je dovolj, še posebno odkar se skupina močno širi, razvija in postaja vse bolj globalna. v tem okolju se dobro počutim, v svojem delu uživam in uspehi me poganjajo naprej. Če bodo lastniki o mojem delu mislili enako, bom ostal še nekaj časa. pred nami je še veliko nalog in rad bi šel čez nekaj let v pokoj s prepriča-njem, da smo naredili nekaj pametnega in koristnega. imam sposobne sodelavce in v skupini imamo potreben tehnološki, po-slovni in finančni potencial. verjamem, da nam bo tudi nadaljnji met uspel." •

VSEBINA


7

besedilofotografije arhiv Metala Ravne

Vesna Pevec Matijevič, univ. dipl. ekon., vodja marketinških projektov, Metal Ravne


390-letnica jeklarstva na Koroškem je bila osrednja tema letošnjega

tradicionalnega božično-novoletnega koncerta, ki ga vsako leto pripravi

Pihalni orkester železarjev Ravne. Koncert je na božični večer v športni

dvorani pri Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah obiskalo več kot

1000 ljudi. Program so popestrile stare fotografije nekdanje Železarne Ravne

in novejši posnetki iz današnjih proizvodnih obratov Metala Ravne, ki so se

med koncertom prikazovali na platnu. Obiskovalce je navdušila tudi glasbena

gostja Alenka Godec. Poleg ravenskega župana mag. Tomaža Rožena je

obiskovalce nagovoril tudi Andrej Gradišnik, glavni direktor Metala Ravne, ki

se je v govoru sprehodil skozi zgodovino jeklarstva na Koroškem.

v MeTalU Ravne PonoSni na 390 leT jeklaRSTva na koRoškeM

� Jeklarna grofa

Thurna okoli leta

1870, litografija,

avtor: M. Smech.

Original hrani:

Koroški pokrajinski

muzej, Enota

Ravne na

Koroškem.

VSEBINA


8

Andrej Gradišnik, glavni direktor Metala Ravnebesedilo


ponosno in čvrsto stoji viharnik v ska-lovju pod vrhom Uršlje gore. globoko med skale je razpredel svoje korenine, se zrastel s skalo, v katere razpokah z malo prsti je našel sokove za svojo rast. Že od nekdaj tam kljubuje vetrovom in viharjem, biča ga ledeni dež in veje mu upogiba huda zima. na pomlad ga pregreje sonce in za nekaj mesecev mu družbo delajo gorske rože in zelene tra-ve, ki so lepše od njega. a ko pride zima, bodo rože in trave uvenele in odmrle. on pa bo tam ostal in stal tudi v prihodnje. postal je del gore.

nižje v dolini pod Uršljo goro stoji naša fabrika, danes Metal Ravne. Že od nekdaj, domala štiristo let, kljubu-je gospodarskim krizam, političnim spremembam, vojnam in vsemu, kar se okoli nje dogaja. zaradi ljudi, ki so jo v preteklosti ustvarjali in jo danes gradimo, v njej delamo, za njo in od nje živimo. v bližnji in daljni okolici se rojevajo druge tovarne. za nekaj časa zablestijo, tudi bolj kot Metal Ravne, in nato zopet iz-ginejo. Jeklarstvo, danes Metal Ravne,

pa ostaja in bo obstajal tudi v pri-

hodnje. Postal je del Mežiške doline.

Zaradi generacij, ki mu ostajajo zveste

in pripadne.

drage obiskovalke in cenjeni obi-skovalci božično-novoletnega koncerta orkestra železarjev Ravne, ki ima letos posebno slavnostni prizvok, saj nam oznanja 390 let železarstva – pozneje jeklarstva v Mežiški dolini, spoštova-ni gostje Metala Ravne, naši umetni-ki – glasbeniki in drugi nastopajoči, župana občin Ravne in prevalje, lepo pozdravljeni.

Leto 1620 velja za uradni začetek

železarstva v Mežiški dolini in usta-

novitveno leto železarstva na Ravnah

na Koroškem. Tega davnega leta se je Melhior putz mlajši naselil v Črni, kamor je dal prenesti svojo koncesijo za dve talilni peči. le štiri leta pozneje je fužine prodal grofu hansu ludviku Thurnu. Rodbina Thurnov je več kot tri stoletja razvijala fužinarstvo in jeklarstvo v naši dolini. njihovo ime je ostalo v firmi raven-ske jeklarne do konca 2. svetovne vojne, čeprav niso bili ustanovitelji in je prvi obrat bil v Črni in čeprav so v posame-znih obdobjih lastništvo ali upravljanje prepustili drugim. Med obema vojna-ma se je v lastništvu pridružilo podjetje böhler, kar je močno zmanjšalo raven-sko samostojnost.

Po II. svetovni vojni so bile potre-be porušene države jugoslavije velike. Tovarna se je širila, rastla je tudi predela-va jekla. leta 1952 se je trg guštanj pre-imenoval v Ravne na koroškem in postal mesto. zato se je tudi tovarna preime-

novala v Železarno Ravne. Stari zaščitni znak – Thurnovo sidro – je zamenjal novi, v obliki nagnjene elektro peči. Tovarna se je modernizirala in zaradi potreb svo-jih delavcev in njihovih družin omogoča-la rast in razvoj kraju, kulturi, športu in drugim dejavnostim.

Čeprav so se v začetku šestdese-tih let prejšnjega stoletja pojavile kriza gospodarskega sistema in težave pri po-slovanju ter v začetku sedemdesetih po združitvi v koncern Slovenske železarne inflacija in naftna kriza, ki ji je sledila še kriza jeklarske industrije v vseh zaho-dnoevropskih državah, se je železarna

MeTalovci PonoSno nadaljUjeMo TRadicijo jeklaRSTva(Nagovor ob 390-letnici jeklarstva v Mežiški dolini)

VSEBINA


9prAzNujEmo jEklENo oBlEtNIco

širila vse do leta 1987, ko je zaposlova-

la že 6995 ljudi.

S stopnjevanjem krize sistema, ki je vodila do razpada jugoslavije in ustanovitve samostojne Slovenije, se je stopnjevalo tudi pomanjkanje dela za Železarno Ravne. prehod na tržno ekonomijo je zahteval transparentnost proizvodnih programov in je leta 1991 pripeljal do reorganizacije železarne

Ravne, iz katere so nastala številna pod-jetja. največje med njimi – Metal Ravne

– je prevzelo vse metalurške obrate in

začelo se je dolgotrajno, a uspešno

tržno in produktno prestrukturiranje. v

začetku devetdesetih prejšnjega stoletja je bilo za izvoz namenjene le 20 odstot-kov vse proizvodnje, kar 80 odstotkov pa je je bilo prodano na trgih takratne jugoslavije. danes je slika povsem dru-

gačna. Kar 80 odstotkov izdelkov pro-

damo na zahtevne evropske in svetov-

ne trge. v države nekdanje jugoslavije izvozimo zelo malo. Skozi več stoletij nadgrajevano znanje izdelave kvalitetnih plemenitih jekel je omogočilo, da smo utrdili svoj položaj med najboljšimi

proizvajalci orodnih jekel v svetu, vse

bolj prepoznavni pa postajamo tudi kot

proizvajalci nekaterih vrst specialnih

navkljub ali ravno zaradi vojn, različnih držav, menjave lastnikov, obdobij

razcveta jeklarstva in velikih naložb, ki so jim nemalokrat sledile boleče krize, se

značaj zaposlenih in pomen 'mame fabrike' vse do danes ni veliko spremenil.

� Koncert je popestrila

Alenka Godec.

VSEBINA


10 prAzNujEmo jEklENo oBlEtNIco

jekel – kot npr. jekel za energetiko …

kot že velikokrat v preteklosti sta tudi tokrat prišli do izraza vztrajnost in delavnost koroških ljudi. jeklarski kruh nikoli ni bil lahko zaslužen. še sredi 19. stoletja je delovnik jeklarjev trajal 15 ur na dan, in to kar 294 dni v letu.

dolgotrajno in naporno delo je jekle-nilo značaj ljudi, ki so se borili za svoj zaslužek in prihodnost svojih otrok. v ozki dolini ob reki Meži z le malo rodo-vitne zemlje in na bregovih, obraslimi z gozdovi, prav veliko drugih možnosti nikoli ni bilo.

navkljub ali ravno zaradi vojn, raz-ličnih držav, menjave lastnikov, obdobij razcveta jeklarstva in velikih naložb, ki so jim nemalokrat sledile boleče krize, se značaj zaposlenih in pomen »mame fabrike« vse do danes ni veliko spremenil.

vse to nalaga veliko odgovornost tudi nam, današnji generaciji metalov-cev, ki smo se v zelo kratkem obdobju soočili s številnimi izzivi. novi lastniki so, na naše veliko zadovoljstvo, pod-prli zelo velik strateški naložbeni cikel. Skoraj sočasno nas je zajela velika globalna finančna in gospodarska kriza, ki pa ji nismo dopustili, da bi boleče in nekontrolirano zarezala v vrste naših zaposlenih. v tem obdobju smo utrdili svoj položaj na trgu metalurških proi-zvodov in veselimo se novih izzivov. V

triletnem obdobju smo za posodobi-

tev proizvodnje namenili 80 milijonov

evrov. pridobili smo novo ulivališče v jeklarni, novo težko valjavsko progo in sodobno kovačnico težkih odkovkov. Sedaj pa že hitimo s pripravljalnimi deli za sodobni obrat elektropretaljevanja jekla pod žlindro, ki bo, v celoti vreden

15 milijonov evrov, postavljen v letu 2011.

Tako bogato znanje in delavnost

zaposlenih nadgrajujemo s sodobnimi

napravami, kar nam omogoča izdelavo

najbolj zahtevnih jekel in nas navdaja z

zaupanjem, da bo prihodnost jeklar-

stva na Ravnah še daljša in bogatejša

od preteklosti.

Spoštovane in spoštovani, veseli smo, da lahko jubilej 390 let jeklarstva praznujemo skupaj z vami in orkestrom ravenskih železarjev, ki je nepogrešlji-vi del vseh pomembnejših dogodkov železarne, Metala Ravne in kraja že od leta 1902.

Želim, da našo uspešno pot skupaj nadaljujemo tudi v prihodnje.

v letu 2011 bodite zdravi, srečni in zadovoljni. •

Sedaj pa že hitimo s pripravljalnimi deli za sodobni obrat

elektropretaljevanja jekla pod žlindro, ki bo, v celoti

vreden 15 milijonov evrov, postavljen v letu 2011.

� Prvič se je javnosti

predstavila otroška

plesno-akrobatska

skupina Beli levčki

in navdušila.

VSEBINA


besedilo

11

Nataša Karo, univ. dipl. ekon., menedžerka HRM1, Acroni

NAgrAjujEmo IN prAzNujEmo

pantzevo priznanje jeseniški železarji podeljujemo že od leta 1973. Za življenj-

sko delo na področju metalurške in

drugih dejavnosti, povezanih s tehnolo-škimi postopki in proizvodi, ki pomembno vplivajo na rast in razvoj družbe ter njeno uveljavljanje doma in v tujini, je letošnje

Pantzevo priznanje prejel sodelavec

Procesne avtomatike Zdravko Smolej.

zdrAVko SmolEj – doBItNIk pANtzEVEgA prIzNANjAzdravko Smolej je kot štipendist Železarne jesenice leta 1985 diplomiral na fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in infor-matiko v Mariboru. Že v diplomskem delu je z računalniškim modelom, s katerim je dokazal napako dobavitelja regulacijske opreme za obnovo škarij bronx, pokazal

izjemno sposobnost praktičnega razmi-

šljanja in nagnjenost do aplikativnega

dela z računalniki ter s tem položil temelj-ni kamen, na katerem je zgradil strokovno zelo bogato in plodno kariero.

začetki njegove poklicne poti v žele-zarni segajo v leto 1985, ko je v oddelku Tidn (Tehnične izboljšave delovnih naprav) sodeloval pri posodabljanju tehnolo-

ške opreme ter projektiranju in izdelavi

novih naprav. To so bili tudi prvi domači koraki uvajanja računalniške tehnologije v procesnem vodenju. z izkušnjami, ki jih je v tem času pridobil, je v ključnih trenutkih lahko odigral vidno vlogo pri posodobitvi

vroče valjarne leta 1996, ko je s svojimi sodelavci rešil marsikateri problem, ki mu dobavitelj računalniške opreme sam ni bil

Ob iztekajočem se letu smo v Acroniju na prednovoletnem srečanju

podelili Pantzevo priznanje, interna priznanja inovatorjem in priznanja

NAJ sodelavcem.

PodeliTev PanTzevega PRiznanja in novoleTno SReČanje v acRonijU

� Zdravko Smolej (levo) se je Pantzevega priznanja veselil

v družbi glavnega direktorja Slavka Kanalca.

VSEBINA


12 NAgrAjujEmo IN prAzNujEmo

kos. od takrat naprej dela v oddelku procesna avtomatika kot sistemski inženir.

vse njegovo delovanje je prežeto z vero v dodano vrednost la-stne pameti in prepričanje, da je še tako sodobno opremo mogo-če in treba nadgraditi z znanjem domačih strokovnjakov. Čeprav je po osnovni izobrazbi elektroinženir, ga krasi tudi odlično

poznavanje tehnoloških procesov izdelave in predelave jekla. zato ne preseneča, da se je izkazal kot vodja številnih projektov, ki jih je z minimalnimi sredstvi in motnjami v procesu uresničil s sodelavci različnih strok. Med temi velja omeniti računalniško avtomatizacijo jeklarne od transporta legur do odpreme, drugo raven vodenja valjanja v vroči valjarni, proizvodnoinformacijski sistem v obratu predelava debele pločevine in še kaj.

Za inovativno delo je prejel več priznanj na razpisih gospodarske zbornice Slovenije: leta 2002 srebrno priznanje na regijskem nivoju, leta 2006 zlato na regijskem ter srebrno na državnem nivoju ter leta 2008 srebrno na regijskem nivoju. Uvrstil se je tudi med prejemnike priznanj za najboljše slovenske inovacije na 2. slovenskemu forumu inovacij v organizaciji javne agencije za podjetništvo in tuje investicije ter Ministrstva za go-spodarstvo RS.

S svojimi osebnostnimi lastnostmi, med katerimi velja pouda-riti spoštovanje sodelavcev in pošten odnos do njih, ustvarja klimo medsebojnega zaupanja, ki je dvignila učinkovitost oddelka procesne avtomatike na zavidljivo raven. Trdimo lahko, da je ta strokovno izjemno močen tim nastal po njegovi zaslugi zaradi ne-sebičnega prenosa znanja in izkušenj ter skrbi za osebni razvoj mlajših sodelavcev inženirjev.

prIzNANjA INoVAtorjEm ob tej priložnosti smo podelili tudi interna priznanja inovator-

jem Juretu Bernetiču, dr. Gorazdu Koscu, Iztoku Tomažiču,

Marjanu Kunšiču, mag. Eriki Bricelj in Slavku Kanalcu za

uspešno sodelovanje na Slovenskem forumu inovacij, ki ga or-ganizira japTi, javna agencija za podjetništvo in tuje investicije, s finančno podporo Ministrstva za gospodarstvo RS, in je osrednja nacionalna prireditev o inovativnosti, katere namen je predstaviti najboljše in najbolj perspektivne inovativne proizvode. Interna

priznanja so prejeli tudi inovatorji Stanislav Jakelj, mag. Milan

Klinar, Boštjan Bradaškja, Franci Perko in Marjan Kramar, ki

so se s svojo inovacijo uvrstili v sam vrh slovenskih inovacij in

dobili zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

prIzNANjA zA zVEStoBo podjEtjulani smo prvič podelili tudi priznanja NAJ sodelavcem, in sicer

Zoranu Prešernu, Huseinu Ljubijankiću, Hasibu Haliloviću,

Jožu Tomažinu ter Franciju Razingarju za dolgoletno pripa-

dnost podjetju in pozitiven odnos do sodelavcev.

prireditev je povezovala in vodila branka Smole, ki nam ob takih slovesnih priložnostih vedno prijazno priskoči na pomoč, za zabavni del pa so poskrbeli sodelavci iz obratov, in sicer anton Ravnik s hudomušnimi komentarji in z igranjem na harmoniko ter jeklarji z odličnim nastopom. •

� Prednovoletno srečanje je tradicionalna priložnost za

podelitev priznanj sodelavcem in prijetno druženje.

� Nagrajeni inovatorji (z leve): Marjan Kunšič, dr. Gorazd

Kosec, mag. Milan Klinar in Boštjan Bradaškja.

� Utrinek iz kulturno-zabavnega programa

VSEBINA


besedilo

13

Zdravko Mlakar, dipl. inž., direktor Kovaškega programa, Metala Ravne

podIrAmo rEkordE

gospodarska kriza je v Metalu Ravne v prvem četrtletju lani začela popuščati. naročila za naše izdelke so naraščala, tako da smo se odločili za prekinitev 36-urnega delovnika. od 1. februarja naprej smo začeli delati 40 ur na teden.

posebej so se povečevala naročila za kovaški program, tako da smo junija lani pri 25 Mn stiskalnici po več kot letu dni ponovno uvedli četrto izmeno. dodatno izmeno smo avgusta lani uvedli tudi pri 12 Mn stiskalnici.

v kovaškem programu smo navkljub svetovni gospodarski krizi lani dosegli dokaj dobre rezultate. celo rekordne!

oktobra smo skovali rekordnih 5.331 ton izdelkov. novembra smo na novi, 40 Mn stiskalnici skovali rekordnih 2.894 ton. v letu 2010 smo kljub slabši situaciji na začetku leta dosegli rekordno proizvodnjo, kar 49.770 ton kovanih izdelkov.

Tudi odprema je bila lani rekordna, kar je razvidno iz tabele.

Trenutno so naše proizvodne zmogljivosti dokaj dobro zapolnjene z naročili. Upamo in želimo si, da se bomo konec leta ponovno veselili novih rekordov. •

V Kovaškem programu smo navkljub svetovni gospodarski krizi lani dosegli

izjemno dobre proizvodne rezultate.

leTo 2010 RekoRdno za kovaški PRogRaM MeTala Ravne

� Odprema brez storitev v obdobju 2007–2010

� Kovanje orodja za nakrčevanje

ingotov na 40 MN stiskalnici

leto 2007 2008 2009 2010

Odprema iz Kovaškega programa (v tonah) 29.172 34.485 26.279 35.029

odprema iz Metala Ravne (v tonah) 78.180 77.168 51.175 67.018

VSEBINA


besedilo

14

Simon Leskovec, dipl. inž. str., razvojni inženir, Metal RavneBoris Kajžer, vodja EPŽ, Metal Ravne

ElEktroprEtAljujEmo pod žlINdro

V Jeklarskem programu Metala Ravne je tudi oddelek EPŽ

(elektropretaljevanje pod žlindro), kjer prvotno odlite jeklene

elektrode ponovno pretalimo z električnim oblokom.

v MeTalU Ravne še veČ ingoTov iz ePŽ-PeČi

VSEBINA


15ElEktroprEtAljujEmo pod žlINdro

zaradi električnega obloka med elektro-do in tekočo žlindro se elektroda natalju-je, staljene kapljice jekla potujejo zaradi višje specifične teže skozi raztaljeno žlin-dro v jekleno kopel pod nivojem žlindre. pri tem zaradi močne bazičnosti žlindre poteka proces odstranjevanja žvepla iz jeklene kapljice. drugi pomemben pro-ces pa je, ko nekovinski vključki iz kopeli jekla zaradi nižje specifične teže splavajo v žlindro, ki mora imeti lastnost vezave žvepla in vključkov v stabilne komple-

ksne spojine. Tem procesom pravimo rafinacija jekla. zaradi odvoda toplote iz jeklene kopeli se le-ta med proce-som strjuje, z dobrim nadzorom hlajenja oziroma odvoda toplote dosežemo usmerjeno strjevalno strukturo jekla, ki je za lastnosti jeklenih izdelkov tudi zelo pomembna. ker torej poteka proces ta-ljenja pod specialno žlindro, mu pravimo epŽ-postopek oziroma elektropretaljeva-nje pod žlindro. Shematsko je prikazan na Sliki 1.

na Ravnah segajo začetki epŽ-ja že v leto 1973, ko smo postavili prvo peč epŽ1 ruske proizvodnje, posodobili smo jo leta 1976. omogoča pretaljevanje in-gotov v kristalizatorje okroglega preseka 330, 430 ali 500 mm ali kvadratnega 400 mm. naprava omogoča pretalje-vanje ene elektrode v en ingot do teže 1500 kg. Trendi razvoja večvrednih pro-izvodov, visokolegiranih ter specialnih jekel so narekovali večje vložke za toplo predelane izdelke večjih dimenzij. Tako

� Slika 1: shema EPŽ-naprave

(1 – elektroda, 2 – žlindra,

3 – jeklena kopel, 4 – vodno

hlajen kristalizator, 5 –

ingot, 6 – vodno hlajena

podložna plošča)

VSEBINA


16 ElEktroprEtAljujEmo pod žlINdro

smo leta 1982 postavili drugo peč epŽ2, izdelek avstrijskega podjetja inteco, ki nam omogoča taljenje več elektrod v en ingot do teže 36 ton. kristalizatorji so okroglega preseka 500, 630, 850 ali 1000 mm. proizvodnja epŽ-jekla je naraščala z ra-zvojem Železarne Ravne. v obdobju od nastanka Metala Ravne v začetku devet-desetih let prejšnjega stoletja do danes so bila tudi močna nihanja v proizvodnji jekla. po osamosvojitvi Slovenije je pov-sem usahnila proizvodnja za namenske potrebe, povezana z izgubo trga bivše železarne. Tako smo prvo leto ustanovi-tve Metala Ravne izdelali le okrog 1500 ton epŽ-ingotov. padec proizvodnje v letu 1995 ter med letoma 2003 in 2005 je odraz naših tržnih usmeritev v količin-sko proizvodnjo jekla, manj pozornosti pa je bilo namenjene izdelkom višje kakovosti. Tudi zato, ker trg ni bil pripra-vljen plačevati višje cene, epŽ-proces pa je dražji od klasičnega, saj gre za do-datno pretalitev. naše vztrajanje pri bolj kakovostnih in večvrednih izdelkih je tudi zapolnilo zmogljivosti epŽ-peči, zato smo s triizmenskim delom ter z dodatni-mi »šihti« izdelali več kot 4000 ton epŽ-ingotov. leta 2009 je tudi oddelek epŽ prizadela vsesplošna kriza, proizvodnja

se je zmanjšala na 3400 ton, a lani smo spet presegli 4000 ton.

količina izdelanega jekla je seveda odvisna tudi od naših potreb – končnih dimenzij epŽ-jekla; za manjše pretalimo manjši ingot, za večje pa seveda ustre-zno večjega. paziti je vsekakor treba, da se zagotovi ustrezna stopnja vroče pre-delave bodisi z valjanjem ali s kovanjem. povečanje proizvodnje kovanega jekla je potrebovalo tudi sorazmerno več večjih ingotov.

pri epŽ-ingotih gre za jekla za zah-tevne izdelke oziroma za lastnosti jekel, ki ustrezajo visokim zahtevam. več kot 50 odstotkov smo pretalili orodnih jekel, veliko pa tudi specialnih nerjavnih jekel in jekel za energetiko, konstrukcijskih posebnih jekel ter hitroreznih jekel.

z doseženim v lanskem letu smo zadovoljni, tako s strukturo kot tudi koli-čino. količina sicer ni rekordna, je kljub krizi na prelomu iz leta 2009 v 2010. visoka. vidimo, da bi lahko izdelali še več večjih ingotov, a nas žal omejujejo tehnične možnosti – te bomo izkori-stili pri novi peči epŽ3. naš predlog naložbe so potrdili vodstvo holdinga Sij – Slovenska industrija jekla in lastniki, naša skupina sodelavcev pa tudi pospe-šeno dela pri projektu. •

� Slika 2: EPŽ-proizvodnja po letih

VSEBINA


besedilo

17

Robert Robič, dipl. inž. metal., raziskovalec za energetiko in toplotno tehniko, Acroni

uVAjAmo NoVE NAprAVE

kalilni dilaToMeTeR, nova naPRava v RaziSkovalno-RazvojneM oddelkU acRonija

kAj jE dIlAtAcIjA? pojem izhaja iz latinske besede »dila-

tatio«, kar pomeni raztezanje, torej lahko rečemo, da je dilatacija pojav razteza-nja neke snovi oziroma materiala zaradi spremembe zunanjih vplivov, v večini primerov temperature.

v metalurški tehniki je poznana tako imenovana dilatometrija ali bolje rečeno dilatometrska analiza, to je termo-ana-litska metoda, s katero merimo linearne dimenzijske spremembe v jeklu, ki so pogojene s temperaturo. z dilatometr-

sko analizo torej merimo raztezanje in krčenje kovinskih (denimo jekla) in neko-vinskih materialov (keramika ipd.) pri raz-lično nastavljenih temperaturah ter pri različni ogrevalni in ohlajevalni hitrosti. pripomoček oziroma naprava, ki meri te pojave, se imenuje dilatometer.

dIlAtomEtEr jE NAdgrAdNjA mEHANSkIH NAprAVTe so se kot zelo enostavne aparatu-re pojavile v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. danes so to zelo izpopolnjene

naprave, ki združujejo najboljšo meha-niko z vrhunsko elektroniko in računal-niško programsko opremo. Mehanika zazna odklone, elektronika jih zabeleži, z računalnikom pa dobljene rezultate ob-delamo in prikažemo. najpogosteje se uporabljajo pri določevanju premenskih točk v jeklu, meritvi temperaturnih razte-znostnih koeficientov -α, izdelavi in kon-struiranju TTT (iT)- in ccT-diagramov, simulaciji toplotnih obdelav ipd.

vse meritve se pri sodobnih dilato-metrskih napravah običajno arhivirajo

� Dilatometrska naprava R.I.T.A L78 � Pogled v notranjost merilne komore � Pripravljena valjčka dimenzij

φ 3 mm * 10 mm

VSEBINA


18 uVAjAmo NoVE NAprAVE

elektronsko, kot so diski, optični mediji, USb-ključki ipd., ali pa se hranijo klasič-no, preko tiskalniških izpisov.

kAlIlNI dIlAtomEtEr, prIdoBI-tEV zA rAzISkAVE IN rAzVojv acroniju od lanskega aprila v oddelku Raziskave in razvoj uporabljamo tako imenovani kalilni dilatometer vrste R.i.T.a l78 nemškega proizvajalca linseis, ki je posebno primeren za merjenje premen-skih točk v jeklu, izdelavo TTT (iT)- in ccT-diagramov in tudi za določevanje temperaturnih razteznostnih koeficien-tov α.

večino meritev izvajamo v območju med 800 in 1100 °c. vzorec v obliki

valjčka dimenzij premera φ = 3 mm ter višine 10 mm vstavimo med ustrezna nosilca vzorca, izdelana iz Sio2 ali al2o3 (odvisno od temperature meritve). oba imata poznane vrednosti za toplotno razteznost v celotnem temperaturnem območju, ki jih moramo upoštevati tudi pri izračunih.

posebna indukcijska tuljava moči 2,5 kW omogoča ogrevanje vzorcev vse do temperature 2000 °c, v komori pa jih lahko kontrolirano ohlajamo do hitrosti 200 °c/s.

posebna lastnost merilne komore je, da meritve lahko izvajamo v vseh možnih atmosferah, kot so reduktivna, oksidativna in inertna, prav tako tudi v

vakuumu, pri čemer s turbomolekularno črpalko dosegamo zelo nizke tlake (reda velikosti 10-5 mbar).

za vse parametre, kot so ogrevalne in ohlajevalne hitrosti, ter nadzor plinov, sekundarnega hladilnega sistema, tem-peratur in tlaka skrbi vrhunska program-ska oprema (Ta-Win). Ta vsebuje vse bistvene funkcije za pripravo, merjenje, izvajanje in vrednotenje meritev. prav tako je možen izvoz podatkov v druge programe (denimo excel, origin) in tudi v grafični obliki.

vse meritve se izvajajo v skladu s standardom aSTM a1033. •

� Krivulja temperaturnega razteznostnega koeficienta -α � Dilatometrska krivulja T (°C), α l ( mµ )

VSEBINA


besedilo

19

Stane Jakelj, dipl. inž., raziskovalec za nerjavna jekla, Acroni

SNEmAmo jEklENI zApIS

namen novega predstavitvenega filma je promocija Acronija,

novih naložb v sodobne in napredne tehnološke sisteme,

kakovosti proizvodov, moči človeškega potenciala in znanja

ter okoljevarstvene naravnanosti. film je kot promocijski ma-terial namenjen predstavitvi acronija našim poslovnim partner-jem in vsej zainteresirani javnosti.

v drugi fazi snemanja so bili zaobjeti proizvodnja v jeklarni

s celotnim tehnološkim procesom, oba kemijska laboratorija

in razvojno-raziskovalni oddelek.

film o sodobni tehnološki verigi v acroniju z naslovom Iz

ognja rojeni, ustvarjeni za trajanje je nadgradnja predsta-vitvenega filma ob odprtju nove vroče transportne linije za plošče debele pločevine (acroni – pojem kakovosti in razvo-ja; film si lahko ogledate na spletni strani http://www.acroni.si/?subpageid=199) in zaokroža celovito promocijsko podobo acronija. •

»Majhna iskra velik ogenj zaneti,« pravi latinski pregovor, in mi se tega v Acroniju držimo. Majhni v svetovnem merilu, a dovolj fleksibilni, da se prilagajamo trgu in naročnikom in z la-stnim razvojem ter novimi odkritji v razvoju in proizvodnji konkuriramo na trgu s specifičnimi izdelki visoke kakovosti. Acroni postaja največji izdelovalec nerjavne debele pločevine v Evropi in sodi v sam svetovni vrh in tako s ponosom zastopa matično podjetje, skupino SIJ, Slovensko industrijo jekla.«

(misel iz filma, ki povzema bistvo našega poslanstva)

Z Multimedijsko hišo Ibis smo novembra lani končali

drugo fazo snemanja proizvodnega procesa v Acroniju.

acRonijeva PRoizvodnja na dvd-ju

VSEBINA


20 mArkEtINškI kotIčEk

besedilo Monika Štojs, univ. dipl. ekon., direktorica marketinga, SIJ – Slovenska industrija jekla

Steel Business Briefing, Global Market Outlook, 12. 1. 2011vir

okrog novega leta se je odvijal cikel povečevanja zalog, za-radi česar je obstajala bojazen, da se bo trend kmalu obrnil navzdol. Toda nekateri gospodarski sektorji v severni ameriki poslujejo bolje, kot je bilo pričakovano. To lahko vodi v izbolj-šanje porabe končnih kupcev, čeprav danes to še ni opazno, predvsem v gradbenem sektorju.

proizvodnja se proti koncu leta ni bistveno omejevala, zato bo, če se povpraševanje ne bo občutno okrepilo, to lahko ne-gativno vplivalo na cenovne nivoje v letu 2011.

evropske cene so se umirile in nato decembra začele počasi naraščati, čeprav je bilo povpraševanje šibko, saj se je približeval konec leta. zaloge v skladiščih in pri končnih porab-nikih so nizke, zato bi lahko v začetku leta prišlo do močnejše-ga porasta povpraševanja zaradi obnovitve zalog. v zadnjem četrtletju je bilo nekaj omejevanja količinske proizvodnje, za zagotavljanje stabilnosti cen pa bo pomembno, da se bo proi-zvodnja še naprej prilagajala povpraševanju.

v aziji je povpraševanje po manjšem upadu decembra še vedno zadovoljivo in se verjetno ne bo pretirano spreminjalo

do kitajskega novega leta. cene so bile nekoliko višje, pred-vsem pri izdelkih dolgega programa, kjer je podražitev jeklene-ga odpadka potisnila stroške navzgor. domače kitajske cene so bile decembra stabilne, vendar bodo januarja nekoliko višje.

glavno vprašanje, ki se pojavlja v tem času, je, ali se bo realna poraba dovolj okrepila, da bodo proizvajalci v evropi in zda lahko obdržali visoke cene v prvem četrtletju in mogoče tudi v drugem.

Kot zdaj kaže, bodo cene ploščatih izdelkov v ZDA močno

naraščale v prvem četrtletju, vendar bo vrh kmalu dose-

žen. Evropske cene bodo naraščale počasneje, vendar

se mora okrepiti tudi realna poraba, da bi se ti cenovni

nivoji lahko ohranili. Azijske cene bodo v prvem četrtletju

ostale visoke, nato pa lahko padejo. Cene izdelkov dolgega

programa bodo v Aziji visoke, okrepile pa se bodo tudi v

ZDA in Evropi, medtem ko se nadaljuje rast cen jeklenega

odpadka. •

Proizvajalci v ZDA so objavili in tudi dosegli pomembne dvige cen za ploščato valjane izdelke in manjše podražitve izdelkov dolgega programa. Rast cen večinoma spodbujajo večji stroški proizvodnje jekla, ker cene jeklenega odpadka in drugih surovin strmo naraščajo, saj je rast porabe jekla še vedno počasna.

kRaTkoRoČna naPoved TRga jekla

VSEBINA


21

vir spletne strani in interni časopisi podjetij v skupini SIJ

ImH-NoVIčkE

nova Tehnologija v kMaRUdi

zagon PRenovljenega UlivališČa v TUlaČeRMeTU

PRi aMeRiških STRokovnjakih za PRoizvodnjo kokSa

v rudniku gubkin, podjetje kMaruda, uvajajo novo tehnologijo dovajanja komponent za izolacijske za-pornice pod zemljo. Že pred novim letom so opremili vrtino za obrat za odlagalna dela, ki povezuje povr-šino in horizont na 125 metrih pod zemljo. vrtalci na-hajališča št. 3 morajo izvrtati poseben rudniški jašek, ki bo omogočil nadaljnje vrtanje na horizontu –125 m. po tem jašku bodo spuščali beton in grušč, ki se uporabljata za izdelavo izolacijskih zapornic, kar je precej ceneje kot dostava s tekočim trakom. •

v podjetju Tulačermet so decembra 2010 zagnali ulivališče št. 3, na katerem so kar osem mesecev opravljali generalni remont. Med obsežnim remontom so izdelali nove temelje za delovne mize, tran-sportno konstrukcijo in rezervoarje za mokrenje. postavili so tudi kovinske konstrukcije za delovno mizo na izpustu grodlja, transpor-tno konstrukcijo in rezervoarje za mokrenje. namestili so mehansko opremo ulivališča, montirali nove cevi za oskrbo z energenti, na te-kočih trakovih in vagonih pa cevi za zakladanje grodlja. namestili so tudi električno in komunikacijsko napeljavo. Remont so ob pomoči zunanjega partnerja ceS opravili delavci Tulačermeta. •

v podjetju koks preučujejo, kako bi lahko povečali proizvodnjo z izgradnjo koksarniške baterije nove generacije. generalni direktor koksa Sergej djakov in tehnični direktor boris bulajevski sta obiskala ameriško tovarno Sun coke energy, da bi spoznala sodobno teh-nologijo proizvodnje koksa brez odstra-njevanja koksarniških plinov. o izgradnji kompaktne naprave za proizvodnjo koksa brez odstranjevanja koksarniških plinov so začeli razmišljati v povezavi z načrtovano obnovo koksar-niških baterij št. 4 in 5. po preliminarnih izračunih bi se brez dodatnih zmogljivo-sti proizvodnja koksa lahko zmanjšala za tretjino, posledično pa bi moral koks po-

ložaj, ki si ga je izboril na metalurškem trgu, za nekaj let prepustiti konkuren-tom. koksarniške peči brez odstranjeva-nja koksarniških plinov so v zadnjih letih med proizvajalci koksa vedno bolj prilju-bljene. za zdaj jih uspešno uporabljajo na kitajskem, v indiji, avstraliji, kolumbiji in zda. pravzaprav te peči niso čisto nova pogruntavščina. Temeljijo namreč na znanem principu koksarniške peči z neposrednim ogrevanjem. v moderni proizvodnji so bile na podlagi stare teh-nologije izdelane energetsko varčne in ekološko varne koksarniške peči. ameriška tovarna Sun coke energy je mlada družba, ki v proizvodnji upora-blja prav zmogljive moči brez odstra-

njevanja koksarniških plinov. prvi blok za proizvodnjo koksa so zagnali komaj pred petimi leti, drugega pa pred tremi. Skupna letna zmogljivost njihovih ko-ksarniških baterij je 1.100.000 ton koksa. Te koksarniške baterije so manj zahtev-ne glede recepture sarže, pri koksanju pa ne nastajajo stranski produkti, ki bi zahtevali nadaljnjo predelavo, medtem ko je količina izpustov, nastalih pri zakla-danju šarže in izpustu koksa, zelo nizka. poleg tega ta tehnologija omogoča, da se toplota, ki ostane po procesih v koksarniških pečeh, uporabi za proizvo-dnjo pare in električne energije. družba koks resno razmišlja o postavitvi takšne koksarniške baterije. •

VSEBINA

kadRovSka gibanja v deceMbRU 2010

22 kAdrujEmo

Interni časopis skupine SIj

ZahVala

ob izgubi drage mame se sodelavcem iskreno

zahvaljujem za izrečeno sožalje in denarni prispevek.

Zoran Razinger, Regeneracija, Acroni

SIJ – SlovenSka Indu-StrIJa JeklaDelovno razmerje je prenehalo eni osebi.

JubIlantIJubilantki MONIKI ŠTOJS česti-tamo za 20 let delovne dobe.

Elena Bajc, strokovna sodelavka za področje kadrov

aCronI Podjetje je zapustilo 43 delav-cev, od teh so se upokojili: IVAN GOCEVSKI iz Hladne predelave, MUHAREM KADIRIĆ iz Hladne predelave, JANEZ PAVLIN iz Hladne predelave, MATJAŽ KRMELJ iz Vroče valjarne, DUŠAN RADOČAJ iz Vroče valjarne, BOGDAN RAVNIK iz Prodaje in FRANC DIVJAK iz Proizvodno-tehničnih služb.

JubIlantIJubilanta z 10-letnim delovnim stažem sta postala UROŠ KOGOJ iz Vroče valjarne in SANEL VIKIĆ iz Predelave debe-le pločevine. Čestitamo!

Jubilanta s 30-letnim delov-nim stažem sta postala IZET HALILIĆ iz Tehničnih storitev in transporta in MATJAŽ VISTER iz Proizvodno-tehničnih služb. Čestitamo!Jubilantki s 35-letnim delovnim stažem sta postali ZEKIJA JAGRUDŽIJA iz Vroče valjarne in OLGA VUKELJIĆ iz Tehnične kontrole. Čestitamo!Jubilanti s 40-letnim delovnim stažem so postali: MATJAŽ KRMELJ iz Vroče valjarne, ALOJZ STOJKO iz Hladne predelave, DUŠAN KRŽIŠNIK iz Predelave debele pločevine in MARJAN ČADEŽ iz Proizvodno-tehničnih služb. Čestitamo!

ZaklJuček šolanJaŠolanje sta uspešno zaključila MATJAŽ PERNUŠ iz Obrata vzdrževanje, ki je pridobil naziv inženir elektronike, in ELVIR BURNIĆ iz Obrata vzdrževanje, ki je postal inženir mehatronike. Čestitamo!

Nejra Rak Benič, dipl. upr. org., strokovna sodelavka za HRM 1, Acroni

Metal ravne Novi sodelavec je postal DEJAN BRITOVŠEK v Kontroli in meta-lurškem razvoju.

Upokojili so se sodelav-ci: BOGOMIR ČEGOVNIK in STANISLAV PRAZNIK iz Valjarskega programa ter STANKO HRIBERNIK iz Vzdrževanja. Zahvaljujemo se jim za prizadevno delo in jim v pokoju želimo vse najlepše.

Podjetje je zapustilo devet sodelavcev.

JubIlantIJubilanti s 30 leti dela so postali: MIRAN SUHOVRŠNIK iz Jeklarskega programa, VIKTOR NABERNIK iz Kontrole in metalurškega razvoja, MARKO GNAMUŠ iz Logistike in MAJDA VRAVNIK iz Informatike. Čestitamo!

ZaklJuček šolanJaALJOŠA RISTIČ je postal ma-gister ekonomskih in poslovnih ved. Čestitamo!

I rena Praznik, strokovna delavka, Kadrovska služba, Metal Ravne

SerPa Upokojil se je sodelavec DRAGO KLEMENC iz Vzdrževanja dvigal. Zahvaljujemo se mu za prizadevno delo in mu v pokoju želimo vse najlepše.

I rena Praznik, strokovna delavka, Kadrovska služba, Metal Ravne

elektrode JeSenICePodjetje je zapustilo osem delavcev, od teh so se upoko-jili: Marija Robič, Makedonka Savova in Djuro Miljković iz Oplaščevalnice ter Marija Čufer iz Odpreme. Zahvaljujemo se jim za vestno in prizadevno delo in jim želimo, da bi dolgo zdravi uživali v pokoju.

Rafko Penič, univ. dipl. ekon., vodja Kadrovske službe, Elektrode Jesenice

noŽI ravne Naš novi sodelavec je postal DARKO VIDAKOVIĆ v Termični obdelavi.

Enemu sodelavcu je prenehalo delovno razmerje.

JubIlantIZa 30 let delovne dobe česti-tamo sodelavcema ANĐELKU SMOLAKU in JANEZU VRHNJAKU iz Mehanske obdelave.

Dragica Pečovnik, univ. dipl. soc., kadrovska menedžerka, Noži Ravne

SuZ Decembra se je upokojil naš sodelavec TAHIR HARBAŠ iz obrata Tehnične storitve.

Enemu delavcu je prenehalo delovno razmerje.

Mag. Tanja Avguštin Čufer, Kadrovska služba, SUZ

ZIP Center Devetim delavcem je prenehalo delovno razmerje.

Rezka Kerbev, Z IP center

VoščiloOb prihajajočih praznikih želimo vsem našim članom in članicam, njihovim družinam,

sodelavcem, poslovnim in drugim partnerjem vesel božič ter zdravo, srečno, mirno in uspešno leto 2011.

Sindikat SKEI – lokacija Jesenice

OpravičiloV prejšnji številki voščilo pomotoma ni bilo objavljeno. Napako popravljamo in se opravičujemo

sindikatu in bralcem, verjamemo pa, da zakasnelo voščilo z lepimi željami za letos zato ni nič manj iskreno. Uredništvo

VoščiloOb prihajajočih praznikih želimo vsem našim članom in članicam, njihovim družinam,

sodelavcem, poslovnim in drugim partnerjem vesel božič ter zdravo, srečno, mirno in uspešno leto 2011.

Sindikat SKEI – lokacija Jesenice

VSEBINA


besedilofotografije

23

Tamino Petelinšek/STA, vir: UKOMPetra Žvan, univ. dipl. ekon., Marketing, Acroni

poNoVNo odkrIVAmo tAlENtE

v drugi polovici decembra se je zaključil fotografski natečaj poslikajmo Slovenijo – 20 let. glavni pokrovitelj natečaja je bil Urad vlade RS za komuniciranje (UkoM), namen natečaja pa, da s fotografijami državljanov zaznamujemo praznovanje ob dvajsetletnici samostojnosti. odziv je bil izjemen, saj so na sple-tnem portalu pictureSlovenia prejeli 2.800 fotografij z različnimi podobami Slovenije, od slovenske krajine pa do podobe delavca. in ravno podoba delavca – rezalca je delo našega acronijevca janija novaka, ki je s fotografijo zasedel tretje mesto na natečaju.

zmagovalne fotografije so bile na začetku januarja razsta-

vljene tudi v predsedniški palači v ljubljani, kjer so zmagovalce fotografskega natečaja UkoM-a sprejeli tudi predsednik države danilo Türk, predsednik vlade borut pahor in predsednik držav-nega zbora pavel gantar. prvo nagrado je prejel Robert kruh za fotografijo Ribiča, drugo mesto je zasedel darko brenko s fotografijo zadnji žarki, tretje mesto pa jani novak s fotografijo Rezalec. nagrajenci so svoje fotografije predsednikom tudi po-darili in tako je slika našega rezalca ostala v rokah predsednika vlade boruta pahorja.

Fotografija acronijevca Janija Novaka Rezalec je osvojila tretje mesto na

fotografskem natečaju Poslikajmo Slovenijo – 20 let. Na natečaj so se prijavili

večinoma ljubiteljski fotografi, ki so ujeli edinstvene trenutke samostojne Slovenije.

Rezalec – foTogeniČno iSkRiv še naPRej vzbUja obČUdovanje

� Jani Novak: »Ko sem videl rezanje jeklenega odpadka, svetlobo in žareče delčke oziroma iskre, sem rekel, to pa moram fotografirati. In tako je nastala tudi fotografija rezalca Janeza Mikule, ki dela za podjetje Dinos. Zaradi modernizacije se je spremenila tehnologija jeseniške metalurgije, večina del je avtomatizirana, zato je žal ostalo samo še nekaj fotogeničnih motivov v jeklarni in pri rezanju odpadka.«

� S sprejema v predsedniški palači v Ljubljani (z desne proti levi): Darijan Košir (direktor UKOM-a), predsednik vlade Borut Pahor, naš tretjenagrajenec Jani Novak, predsednik države Danilo Türk in prvonagrajenec Robert Kruh, Primož Žižek (upravitelj spletnega portala PictureSlovenia), predsednik državnega zbora Pavel Gantar in prejemnik druge nagrade Darko Brenko.

� Predsednik vlade Borut Pahor čestita Janiju Novaku.

VSEBINA


besedilo

24 ozAVEščAmo

Helena Pavlič, dipl. san. inž., Zavod za zdravstveno varstvo Ravne

z informiranjem in motiviranjem bomo spodbudili k varovanju in krepitvi zdravja z zdravo in uravnoteženo prehrano. z vzpostavljanjem lokalne trajnostne oskrbe, s promocijo lokalne pridelave in ponudbe, sezonskosti in kakovosti živil (integrirana, ekološka pridelava) bomo pripomogli h kakovostnemu načinu prehranjevanja v javnih zavodih, poveča-na kmetijska pridelava pa bo pozitivno vplivala na razvoj podeželja.

lokalno pridelana hrana je sveža, na-ravno dozorela, zdrava in polnega okusa. pridelana je brez kemikalij ali le z gnojili, ki so okolju prijazna in strogo nadzoro-vana. kratke poti lokalno pridelanih živil od proizvajalca do potrošnika imajo šte-vilne prednosti tudi za okolje. v primer-javi s hrano od drugod je strožji nadzor nad varnostjo, kakovostjo in sledljivostjo lokalno pridelane hrane.

zavod za zdravstveno varstvo Ravne pri tem projektu ponuja strokovno pod-poro vsem vključenim.

doSEdANjE AktIVNoStIob izteku leta 2010 smo v sodelovanju s partnerjem kgzS – zavod celje izpeljali delavnice za nekatere javne zavode in kmetije iz Mežiške doline. k udeležbi smo povabili vodstvene delavce, or-ganizatorje prehrane, kuharsko osebje in kmete. naš namen je bil povečati njihovo ozaveščenost o pomenu lokalno pridelanih živil.

analizirali smo tudi ponudbo lokalno pridelanih pridelkov/izdelkov in povpra-ševanje po njih.

z anketnimi vprašalniki, ki so jih izpolnjevali zavodi, smo preverili, katere lokalno pridelane pridelke/izdelke bi lahko vključili v jedilnik organizirane pre-hrane, v kolikšni meri sploh razmišljajo o sodelovanju z lokalnimi kmetijami ter ali vidijo ovire pri tem. vprašalnik o ponudbi lokalnih pridelkov/izdelkov so izpolnje-vali tudi kmetje. Ugotovili smo, da oboji razmišljajo o medsebojnem sodelovanju, poraja se vprašanje, kako začeti. kot ovire so anketiranci navajali: zagotavlja-nje zadostnih zalog pridelkov/izdelkov ter možnosti skladiščenja, sistem naročanja ( javna naročila) in izpolnjevanje razpisne dokumentacije, pravočasnost dostave in cene pridelkov/izdelkov, velike razlike med ponudbo živil in povpraševanjem ter omejen izbor kmetijskih dejavnosti (prevladuje živinoreja).

za prihodnje šolsko leto bomo za učence višje predmetne stopnje pripra-vili izobraževalni material z naslovom lokalna živila.

ob koncu projekta bo ekskurzija na ekokmetijo, ki sodeluje z lokalno šolo. formalno se bo projekt sklenil septem-bra 2011.

S projektom Jem sadje in zelenjavo z bližnje kmetije želimo v Zavodu

za zdravstveno varstvo Ravne povezati vzgojno-izobraževalne ustanove

(vr tce in šole) in druge javne zavode (CUDV Črna in domovi za starejše) z

lokalnimi kmetijami.

jeM Sadje in zelenjavo z bliŽnje kMeTije

VSEBINA


25ozAVEščAmo

pomEN lokAlNo prIdElANEgA SAdjA IN zElENjAVE zA zdrAVjE študije kažejo, da imata lokalno pride-lano sadje in zelenjava boljše učinke na zdravje. vsebujeta večje količine antio-ksidantov v primerjavi z živili, ki so bila skladiščena in transportirana daljši čas. zaradi optimalne dozorelosti in krajše verige takšna živila dosegajo tudi višje biološke vrednosti. pri daljši verigi od proizvajalca do potrošnika pade vseb-nost vitamina c, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov a, b in e. Če po-večujemo delež lokalno pridelanih živil, predvsem sadja in zelenjave v prehrani, lahko ugodno vplivamo na zagotavljanje virov živil in zmanjšamo možnost pojava

deficita mikronutrientov. vitamine in ele-mente (minerale) moramo v telo vnesti s hrano.

podatki raziskave z zdravjem pove-zano vedenje v šolskem obdobju (iz leta 2006) kažejo, da otroci uživajo premalo sadja in zelenjave, njihovo zavedanje o pomenu te hrane za zdravje pa je pomanjkljivo. otroci so se že navadili na vsakodnevno uživanje sadja, manj všeč pa jim je zelenjava. število tistih, ki jo redno uživajo, se je v primerjavi z letom 2002 zmanjšalo.

v prehranskem smislu so živila iz skupine sadja in zelenjave pomembna zaradi vsebnosti številnih hranil in pre-hranskih vlaknin, pomembno pa vplivajo

tudi na učinkovito redčenje energijske gostote sestavljenih obrokov, kar posle-dično preprečuje razvoj debelosti. zato bomo tudi v prihodnje spodbujali lokalno okolje, da se samooskrbuje in s tem po-veča kakovost življenja vseh vključenih v ta proces. še naprej bomo zagovarjali in spodbujali integriran, predvsem pa eko-loški način pridelave živil ter uvajanje teh pridelkov/izdelkov v vsakodnevni jedilnik.

izpeljavo projekta so omogočili: laS Mežiške doline, ekSRp (evropski kme-tijski sklad za razvoj podeželja: evropa investira v podeželje) in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru projekta leader. •

VSEBINA


besedilo

26

Aleksander Šmidfotografiji

SpoNzorIrAmo

Mateja Markič, HK Acroni Jesenice

Hokejski klub (HK)

Acroni Jesenice že

nekaj let zapored

izdaja letni, a vedno

enako zasnovan

koledar. Zato

smo letos porodili

drugačno, malce

dražečo idejo.

Sportina Group

je fante zvabila iz

športnih dresov in jim

nadela spodnje perilo

različnih znamk, v

roke smo jim potisnili

razne kose hokejske

opreme, jih postavili

pred objektiv in

fotografirali.

RazgaljaMo ali kaj je Pod TeŽko šPoRTno oPReMo hokejiSTov

� Robert in Jure znata poskrbeti za »en kup« smeha.

VSEBINA


27SpoNzorIrAmo

prvotna ideja je bila, da bi fotografije izžarevale vsakdanjost naših hokejistov, čeprav ob tem (ali rav-no zato) ne bodo imele preveč umetniškega pridiha. hokejisti so na fotografijah verodostojne podobe samih sebe – so predvsem športniki. Tako je cilj projekta uresničen, fotografije pa so vsem sodelujo-čim v veliko zadovoljstvo.

fantom je fotografiranje pomenilo pravi pravcati izziv, saj dolgotrajnega postopanja pred fotografskim objektivom, eksperimentiranja z make upom in nao-ljenim telesom ter vaj iz potrpežljivosti ob neskonč-nem čakanju in opazovanju kolegov pred sabo niso navajeni. kljub temu so se fantje odlično odrezali, v veliki meri zahvaljujoč prijetnemu vzdušju, ki so ga sproti ustvarjali z obilico smeha in nerodnih polo-žajev; nekateri so si med fotografiranjem privoščili kakšno minutko zamujenega spanca, drugi so preti-ravali z uporabo olja, ki so si ga nenamerno nanašali tudi na obraz in s pokvarjenim make upom povzro-čali preglavice fotografu in vizažistki, spet tretji pa so imeli polne roke dela s simpatičnim norčevanjem iz kolegov, vendar nas vse to ni oviralo pri izvedbi projekta. piko na i mnogim zapletom je dodalo so-delovanje fotografa s tujimi igralci – še zlasti, ker jih je fotograf (glede na salve smeha) silno navduševal s spretnostjo pantomime. Skratka, ne bomo izrekli lažnega komplimenta hokejistom, ko trdimo, da so bili izjemno zabavni in so pokazali nepremagljiv smi-sel za humor. pohvala končno velja vsem izvajalcem projekta, ki so tako zapleteno nalogo uspeli dokon-čati v vsega dveh tednih, še zlasti sodelavcem pri fotografiranju, saj so ga izpeljali v neverjetnih štirih urah.

Upravni odbor hk acroni jesenice je odobril ceno letošnjega koledarja ter opozoril, da bo izkupi-ček namenjen za nakup nove športne opreme.

zahvala sodelavcev projekta velja našim sponzor-jem, predvsem glavnemu sponzorju, ki je prispeval levji delež in omogočil tisk koledarjev – podjetju Rofix z direktorjem konradom lampetom. vezavo je omo-gočil anton bešter – kovinska galanterija podnart, za tisk pa je v celoti poskrbela Tiskarna Žbogar iz begunj. Spodnje perilo nam je poklonila Sportina group iz lesc.

hokejisti in sodelavci želimo koledarju prijetno pot na stene naših navijačev, hkrati pa že nestrpno pričakujemo ideje za projekt, ki nas bo presenetil konec letošnjega leta. •

� Mitch in Anže sta močno sodelovala in vedno pozirala "skupno".

VSEBINA


28

VSEBINA


29

V najboljπih stvareh na svetu je tudi slovensko jeklo.

Acroni

Metal Ravne

Noži Ravne

Elektrode Jesenice

SUZ

ZIP center

Slov

ensk

a in

dust

rija

jekl

a, d

.d.,

Ger

biËe

va 9

8, 1

000

Ljub

ljana

VSEBINA


besedilo

30

Boter Špik

špIkoV kot

koSobRinSki šPikcarar, ta med drozge spada,

kot brinovka, ki nisem je omenil.je tud' polže, da ne strada,zgodaj spomladi se bo ženil.

kakor kos približne je velikosti,v svetlem iglastem gozdu tam živi,kjer ličink, hroščev, muh ima zadosti.posebej, kjer na pašnik, jaso ti meje.

grahasto perje ga pred plenilci skrije,visoko v smreki ga kar videti ni,tam malce neurejeno gnezdo zvije,v njem štiri do šest mladičev izvali.

cikovt, ta mi pa še bolj ugaja.cararjev sorodnik, skoraj brat.

kakšne melodije ta izvaja!Takole peti? To je treba znat'!

obvlada hkrati vrsto melodij,saj odmeva v log in plan žgolenje!lepo zapoj! Skrbno se skrij!ko to slišim, pravim: »To je življenje!«

Manjši je od kosa. vendar – glas!pri nas slišimo ga kar pogosto.ne vidimo ga, ko poje kot za »špas«.še kaj naučiti se ga da preprosto.

Moj cikovt tam ob bližnji jasise »Mi se imamo radi« je učil.ej, vam rečem, to so bili »špasi«,ko to pesem še po svoje je zavil.

cipa. To ni prostitutka, kot se sliši. To kot vrabec ptička je velika.

a ne najdemo je prav ob hiši.v parku ali gozdu »cip-cipika«.

na posekah rada se naseli,na robovih barja, včasih tudi višje.Ti ptički kobilic, muh, obadov so veseli,brez njih gozd deloval bi tišje.

Čebelar je cararjeve velikosti.je lep, da si zapomniš ga.

Ti ptiči pri nas so redki gosti,vendar menim, poznati ga velja.

brez strahu! hrana ni samo čebela,čeprav prečudno to ima ime.ptica ose, čmrlja bo vesela,kačji pastir tudi v slast ji gre.

Če kdo lepotca kje zagleda,naj društvu doppS* sporoči!da zabeleži se habitat, seveda,ptico pa na miru se pusti!

*DOPPS (Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije)

VSEBINA


31

Boter Špikbesedilo

karikaturaDejde

AForIStIčNA šAržA • kArIkAturA

Tudi brez obiskov lepotnih salonov je bila namazana z

vsemi žavbami.

Veliko je žensk, ki raje pometajo z moškim kot z metlo.

Za velika sranja zadostujejo že majhne riti.

Piti iz steklenice ni rešitev, če ti žena očita, da rad pregloboko pogledaš v kozarec.

Če danes ljubiš državo, sebe ne maraš posebej.

VSEBINA

modrujEmo

možgANSkI krIžkrAž

nestanovitnost je najbolj stabilna človeška značilnost.Gabriel Laub, nemški pisec

preveč stabilnosti prepreči napredek.Harold Wilkinson, ameriški profesor

najbolj razširjeni stvari na svetu sta vodik in neumnost.Harlan Ellison, ameriški pisatelj

nihče ni tako prazen kot tisti, ki so polni samega sebe.Benjamin Whichcote, angleški teolog

AV TOR:DR AGO

RONNER,ACRONI

BA Z A,TEMEL J

STARO -GR ŠKIKIPAR

KOCK A ZIDAKVNE TJENOSNE

SLUZNICE

ANGLO -AMERIŠK A

UTE ŽNAMER A

OVR ATNARUTA

INFERNOJE

PEKEL.

UŽITNAGOBA

VODILO,GIBALO

NA JVEČ JIJADR ANSKI

OTOK

NEKDANJIJAPONSKI

DROBIŽ

STARIZR A Z Z A

OK SID

ANGLO -AMERIŠK A

DOL ŽINSK AMER A,ČE VEL J

PREBIVALKEALBANIJE

KEMIJSKIZNAK Z A

GALIJ

DRE VOSKOR Š

LE VKOCIT,KI

POŽIR AMIKROBE

VEČL JUDI

SKUPA J

RIMSKIVOJSKO -

VODJADIVJAR AC A

Z AČE TEKMISLI

DEL TELE SA,KI POVE-

ZUJE GL AVOS TRUPOM

OTOPE STNER

KORE JSKIAV TO

POLOTOKV K ANADI

R ASTLINSK ABODIC A

POGANJEK,BR ST

POLOŽ A J,DR Ž A

TELE SARIM. BOG.

SMRTI

POPOLNAZMAGA PRI

TAROKU

ZOR ANKR ŽIŠNIK

SRBSKIPE SNIK

POPA

PIŠČ ANČEK

MAKEDONSKIPROSVE TI-

TEL J

NORINAR ADOVAN

PEKEL

STARO -ŽIDOVSKI

KR AL J

POŠKODBASKLEPA

NIZOZEM.JADRNIC A

ZDR AVILNAR ASTLINA

SUMER SKIBOG NEBA

MAKROFAGJE VR STA

LE VKOCITA.

SLOVENSKIGENER AL

(JAK A)

L JUDST VOV PIRENE JIHNOVINARK ANA POP T V(BOJANA)

GL AVNOME STO

FR ANCIJE

KORENINABARVILNE

ALK ANE

NADUHA

GL AVNOME STOGANE

AMERIŠK APE VK A

FITZGE-R ALD

SLOVENSKIKEMIK(JOŽE)

JADR ANSKIOTOK

HL ADNAVISOK A

PL ANOTAV ANDIH

UGOFOSCOLO

K ANTAV TORSMOL AR

KOFEINV

Č A JU

ENIC A,ENOJK A

KONECMISLI

OBLIK ASTREHE

ODISE JE VOČE

IZ TOKML AK AR

OKONČINA

EDVARDKOCBEK

VELE TEKV Z AHODNI

E VROPITINA

TURNERTRGOVSKOSREDIŠČEFILIPIN.OTOK APANAY

UGLEDEN,VEL JAVEN

ČLOVEK

NAŠAPL AVALK A

(ANJA)

PREDELOB

BLE JSKEMJE ZERU

TISOČKILO -

GR AMOV

VSEBINA

stran 4 stran 7 390 let jeklarstva - sij

Documents