studija

Merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij v Sloveniji (Študija in model) Po naročilu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS pripravil Inštitut IRDO, junij 2014.

Studija i model mjerenja društvenih učinaka socijalnih poduzeća u Sloveniji

(Pripremljeno na temelju ishodišta EU strukovne komisije GECES s prlagodbama za

upotrebu u Sloveniji )

Autori:

Anita Hrast, Sabina Kojc, zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej

Institut IRDO, lipanj 2014

Naručitelj

:

RS, Ministrstvo rada, obitelji, socijalnih poslova i jednakih mogućnosti

Kotnikova 28, 1000 Ljubljana

mag. Ana VODIČAR, tajnica

T: 01 369 7633, F: 01 369 7918, e-pošta: [email protected]

Izvođač: Institut za razvoj društvene odgovornosti,

Preradovičeva ulica 26, 2000 Maribor

Anita Hrast, direktorica

T: +386 (0)31 344 883, F: +386 (0)2 429 71 04, E: [email protected]

1

mailto:[email protected]


ZAHVALA

Za sudjelovanje pri izradi ove studije iskreno zahvaljujemo slovenskim socijalnim

poduzetnicima, koji su svojim prijedlozima, mišljenjima i komentarima, a neki i

ispunjavanjem obrazaca pomogli u nastanku i upotrebljivosti ove studije na

slovenskom prostoru. Posebno se zahvaljujemo Gregoru Tomašetu, dr. Marini Vovk,

Francu Zveru, Mojci Metelko Žganec, Lenki Puh i Štefanu Simončiću. Iskreno hvala i

predstavnicima RS Ministrstva rada, obitelji, socialnih poslova i jednakih mogućnosti,

mag. Ani Vodičar, Tomislavi Arh i Ani Klinar za aktivno sudjelovanje pri izvedbi

studije, njihove poglede na EU i slovenska usmjerenja te za potporu slovenskim

socijalnim poduzećima te razvoju toga sektora.

Autori istraživanja

2


Sažetak Institutu IRDO, u suradnji s Ministrstva rada, obitelji, socialnih poslova i jednakih

mogućnosti pripremio je Studiju o mjerenju društvenih učinaka socijalnih poduzeća.

U okviru te studije nastao je model merjenja tih učinaka, pomoći kojeg će socijalna

poduzeća moći izmjeriti vrijednost svojih rezultata te ih učinkovito predstaviti široj

javnosti i drugim zainteresiranim stranama (sufinacijerima, investitorima,

menadžerima.) U studiji predstavljamo teoretske okvire, inozemna iskustva, važna

mišljenja o mjerenju društvenih učinaka i pozitivnih utjecaja takvog mjerenja na

uspješno poslovanje socijalnih poduzeća u Sloveniji. Obrasce za mjerenje provjerili

smo kod određenog broja socijalnih poduzeća u Sloveniji i dobili smo brojne korisne

prijedloge za razvoj takve vrste poduzetništva u Sloveniji.

Ključne riječi: društvena odgovoronost (poduzeća), dionici, teorija promjena,

mjerenja, socijalna poduzeća, koristi, SROI

Abstract

In IRDO Institute in cooperation with the Ministry of Labour, Family, Social Affairs and

Equal Opportunities of Slovenia we have prepared a study on measuring social

impact of social enterprises. In this study, the measurement model of these effects

was developed, by which social enterprises can evaluate the results of their work and

effectively present it to the general public and other interested parties (co-financers,

investors, managers). In the present study, theoretical frameworks, foreign

experiences, important aspects of measuring social impacts and the positive impact

of such a measurement for the successful operation of social enterprises in Slovenia

are presented. Forms for measurement were tested in some of the Slovenian social

enterprises and so we have gained a number of useful proposals for development of

this sector in Slovenia.

Keywords: (corporate) social responsibility, stakeholder theory of change,

measurement, social enterprises, benefits, SROI.

3


Sadržaj stranica

Povzetek 3

Abstract 3

Sadržaj 4

Popis tabela 6

Popis slika 6

Popis kratica 7

1. UVOD 82. ISHODIŠTA ISTRAŽIVANJA 9

Opis problema istraživanja 9

Ograničenja istraživanja 10

Metode rada 11

3. TEORETSKI OKVIR 12Društvena odgovornost i mjerenje posrednih rezultata sociajlnih

poduzeća

12

Ugled poduzeća i društvena odgovornost 13

Društvena odgovornost (DO) je nužan novi društveno-ekonomski model 15

Teorija dionika 20

Teorija promjena 24

Mjerenje društvenih učinaka socijalnih poduzeća – međunarodna učenja 28

Analiza društvenih učinaka pomoću metode SROI 35

4. NEKA INOZEMNA ISKUSTVA MJERENJA DRUŠTVENIH UČINAKA SOCIJALNIH PODUZEĆA

40

Britanska iskustva pri razvoju socijalnog poduzetništva 40

Australska iskustva pri mjerenju društvenih učinaka socijalnih poduzeća 41

5. FINANCIJSKE KORISTI I MANJI RIZICI ZA INVESTITORE U SOCIJALNA PODUZEĆA

45

Social Impact Bonds – javno-privatna partnerstva pri mjerenju

društvenih učinaka

45

Koristi ulaganja u socijalna poduzeća – britanska iskustva 48

Kako se investitori odlučuju za ulaganje? 50

6. RAZVOJ SLOVENSKEGA MODELA MJERENJA 52

4


DRUŠTVENIH UČINAKA SOCIJALNIH PODUZEĆA Slovenski model merjenja družbenih učinkov socialnih podjetij 53

Slovenski model merjenja družbenih učinkov – izhodišča in zaključki 57

Koristi merjenja družbenih učinkov 59

7. TESTIRANJE SLOVENSKEGA MODELA MERJENJA DRUŽBENIH UČINKOV MED SOCIALNIMI PODJETJI

60

Vzorec za raziskavo (testiranje modela) 60

Rezultati raziskave med socialnimi podjetji 62

8. UGOTOVITVE RAZISKAVE - POVZETKI ZA ODLOČANJE 66Predlogi za razvoj so.p. in podpornega okolja 69

Dodatni predlogi raziskovalcev glede modela merjenja družbenih

učinkov v Sloveniji

70

Slovenski pogled na razvoj socialnega podjetništva v EU in Sloveniji 71

9. SKLEPNE MISLI 76Literatura in viri 78

Priloge 81

Seznam prilog 82

5


Seznam tabelstran

Tabela 1: Primarne interesne skupine

Tabela 2: Sekundarne interesne skupine

Tabela 3: Primeri mer za udeležence

Seznam slik stran

Slika 1: Stopnje merjenja družbenega vpliva

Slika 2: Koraki merjenja vpliva in koristi za deležnike

Slika 3: Tri poti kategorizacije kazalnikov

Slika 4: Veriga vrednosti družbenega vpliva

Slika 5: Delovanje Obveznic družbenih učinkov

Slika 6: Upravljanje vpliva v procesu investiranja

Slika 7: Odločitveno drevo za proporcionalnost

Slika 8: Postopek merjenja družbenega vpliva socialnih podjetij v Sloveniji

Slika 9: Vsebina vprašalnika za merjenje družbenega vpliva socialnih podjetij

v Sloveniji

Slika 10: Vsebina kalkulacije SROI za merjenje družbenega vpliva socialnih

podjetij v Sloveniji

Slika 11: Dimenzije družbenega delovanja

Slika12: Število so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po vrsti pravno-

organizacijske oblike

Slika 13: Število so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po datumu

registracije za so.p.

Slika 14: Število so.p. so.p., vključenih v temeljitejše testiranje obrazcev po

pravno-organizacijski obliki

Slika 15: Število so.p., vključenih v temeljitejše testiranje obrazcev po datumu

registracije za so.p.

Slika 16: Prošnje za izpolnitev testnih obrazcev 9 izbranih so.p. in delež

odziva v % do 20.6.2014

6


Seznam okrajšav, kratic:

d.o.o. – družba z omejeno odgovornostjo

DO – družbena odgovornost

DOP – družbena odgovornost podjetij

IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti

MDDSZ – RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti

MSP – majhna in srednje velika podjetja

ROI – return o investment, donosnost investicije

so.p. – socialno podjetje

SROI – social return on investment, družbeno povračilo investicije

7


1. UVOD

Institut IRDO u suradnji s Ministarstvom rada, obitelji, socijanih pitanja i jednakih

mogućnosti izradio je, u razdoblju od travnja 2014 do lipnja 2014, Studiju o mjerenju

društvenih učinaka socijalnih poduzeća. U okviru te studije nastao je Model mjerenja

te vrste učinaka, kojim će socijalna poduzeća vrednovati rezultate svojeg rada i

učinkovito ih predstaviti široj javnosti i drugim zainteresiranim osobama.

(sufinancijerima, investitorima, menađerima).

Studija je temelj za konkretne ciljeve RS i Ministarstva u budućem razdoblju:

Razvoj teoretskih temelja mjerenja društvenih učinaka i konkretnih parametara

društvenih učinaka za socijalna poduzeća

Mjerenje učinaka sicijalnih poduzeća trebalo bi bridonijeti jasnijem profiliranju i

vidljivosti socijalnih poduzeća, što će pomoći i prodaji njihovih proizvoda/ usluga

Mjerenje bi trebalo pomoći boljoj dostupnosti financijskih izvora predstavljanjem

financijskih koristi ili manjih rizika investitora

Omogućiti socijalnim poduzećima da se mogu prijavljivati na EU natječaje.

Obzirom na EU trendove i mnoštvo različitih tipizacija socijalnih poduzećaGlede

na EU trende in veliko različnost tipizacije socialnih podjetij med državami

članicami je moč pričakovati, da bo Evropska komisija razpise za področje

socialnega podjetništva v bodoče zasnovala tako, da bodo prijavitelji morali

dokazovati svoje socialne učinke. Uredbi s področja mikrofinanciranja in

organiziranja finančnih skladov za socialno podjetništvo namreč jasno

opredeljujeta pogoj doseganja družbenih učinkov.

Spodbuditi proces družbenega investiranja bank in zasebnih vlagateljev v projekte

z družbenim učinkom oziroma v socialna podjetja. Tako izdelani kazalniki,

podkrepljeni s pričakovanimi pozitivnimi ekonomskimi učinki le-teh bodo spodbudili

finančne institucije k drugačni vrsti investiranja in presojanja sposobnosti vračila

posojilojemalcev.

8


2. RAZISKOVALNA IZHODIŠČA

Opis raziskovalnega problema

Merjenje učinkov dejavnosti socialnih podjetij je med najzahtevnejšimi podpornimi

področji za razvoj socialnega podjetništva. V Sloveniji metodološki okvir za merjenje

družbenih učinkov socialnih podjetij še ni razvit. Zato je bilo potrebno na podlagi že

obstoječih metodoloških izhodišč na ravni evropske prakse izdelati model merjenja

družbenih učinkov, ki bo prilagojen razmeram in potrebam socialno podjetniške

prakse v Sloveniji ter ga testirati v sodelovanju z izbranimi slovenskimi so.p.

V okviru študije smo po naročilu naročnika izpeljali naslednje:

Preučili smo model »Social Return of Investment-SROI« in »GECES« predlog

postopka merjenja družbenega učinka kot podlagi za izdelavo aplikativnega in

praktično naravnanega modela merjenja družbenih učinkov. Prevedli smo tudi

povzetke obeh dokumentov.

Izdelali smo slovenski model merjenja družbenih učinkov so.p., ki je podprt z

analizo prednosti investiranja v socialna podjetja oziroma doseganja

družbenih učinkov tako z vidika doseganja finančnih rezultatov

investitorja/socialnega podjetja kot tudi z vidika opredelitve manjšega tveganja

investicije v primerjavi z investiranjem v klasična podjetja.

Teoretično oblikovan model družbenih učinkov socialnih podjetij smo praktično

preverili v sodelovanju s socialnimi podjetji. Na tej osnovi smo pripravili

ustrezne kazalnike družbenih učinkov socialna podjetja v evidenci MDDSZ, ki

so sodelovala pri oblikovanju modela merjenja družbenih učinkov.

Identificirali smo najpomembnejše splošne kazalnike za merjenje družbenih

učinkov socialnih podjetij, ki naj bi omogočali:

o oblikovanje inštrumentov za evalvacijo učinkovitosti politik na področju

socialnega podjetništva (program ukrepov za izvajanje strategije

razvoja socialnega podjetništva),

9


o konkuriranje slovenskih socialnih podjetij na razpisih EU,

o primerjalno analizo socialnega podjetništva.

Rezultate našega dela predstavljamo v nadaljevanju.

Omejitve raziskave

Pri izvedbi raziskave smo imeli več omejitev:

Časovne: za izvedbo raziskave je bil s strani naročnika podan čas izvedbe do treh

mesecev (april-junij 2014); socialna podjetja so imela premalo časa za

sodelovanje zaradi lastne prezasedenosti, zmanjkalo je tudi časa za poglobljeno

testiranje modela z individualnim pristopom k slovenskim so.p.;

Vsebinske: model merjenja v Sloveniji še ni bil razvit, preučiti je bilo potrebno več

tujih virov in jih prilagoditi za uporabo v Sloveniji. Slovenska podjetja so manj

poznala področje merjenja družbenih učinkov, zato so morala skozi raziskavo

najprej spoznati, kakšne so zakonitosti in postopki tega merjenja. To jih je na

začetku odbilo od sodelovanja, najbolj pa dejstvo, da je veliko podjetij še

sorazmerno na začetku svojega delovanja (najstarejša so bila ustanovljena leta

2012), da so mikro velikosti in da nimajo velikega začetnega kapitala, zato pa tudi

ne dovolj kadra in sredstev za sodelovanje v raziskavi oz. za izvedbo merjenja

družbenih učinkov;

Logistične: zaradi prezasedenosti menedžerjev so.p. in njihove regionalne in

lokalne razpršenosti je bilo težko uskladiti termine za srečanja z njimi in testiranje

modela. Mnogi med njimi so bili vmes tudi službeno ali osebno odsotni (službena

pot, dopust, bolniška).

Razvojne: zaradi sorazmerno mlade prakse socialnega podjetništva v Sloveniji

(od leta 2011 Zakon o socialnem podjetništvu, prva podjetja registrirana v letu

2012, do leta 2014 nastalo več mladih novih podjetij različnih pravnih oblik,

določeni ukrepi in akcijski načrti na tem področju so v nastajanju), je bilo težko

meriti dosedanje rezultate so.p. v Sloveniji ali napovedovati njihove prihodnje.

Mnoga novoustanovljena podjetja so poročala, da ne vedo, kako bi svoje

dejavnosti sploh merila, saj še ne vedo čisto točno, kaj vse bodo počeli in kakšne

rezultate lahko pričakujejo. Gre predvsem za mikro podjetja, ki še nimajo

10


izoblikovanih svojih poslovnih strategij, s katerimi pa so postopki merjenja tudi

delno povezani.

Metode dela

Uporabili smo naslednje metode dela:

1. namizna raziskava za pripravo teoretskega okvira (nabor literature iz tujih in

domačih virov ter izdelava slovenskega modela merjenja družbenih učinkov),

2. informativna delavnica s slovenskimi so.p. za izvedbo testiranja obrazcev in

predstavitev merjenja družbenih učinkov so.p. (Ljubljana, 6.6.2014),

3. delovni sestanki in pisna komunikacija s predstavniki MDDSZ tekom izvajanja

raziskave,

4. študije primerov – poskus izdelave študij primerov izbranih so.p.

intervjuji z vodstvi posameznih so.p.

delovni sestanki z izbranimi so.p. (od 9 podjetij smo sestanke opravili s

petimi podjetji, eno se ni odzivalo, dve sta bili prezasedeni, eno pa zaradi

bolniške odsotnosti vodstva ni zmoglo sodelovati)

pisna komunikacija preko e-pošte ter telefonsko in osebno svetovanje in

pomoč pri izpolnitvi testnih obrazcev za merjenje družbenih učinkov

izbranih socialnih podjetij

11


3. TEORETSKI OKVIR

Za pripravo teoretskega okvira smo izhajali iz koncepta družbene odgovornosti,

teorije deležnikov in teorije sprememb, nekaterih spoznanj britanskih in avstralskih

raziskovalcev, dokumentov EU s tega področja ter drugih virov.

Družbena odgovornost in merjenje posrednih izidov socialnih podjetij

O konceptu1 družbene odgovornosti intenzivneje začno pisati znotraj menedžmenta

petdesetih let (Caroll, 1999, v Golob, 2004).

Socialna podjetja so po definiciji družbeno koristna, torej ustrezajo definiciji družbene

odgovornosti (ISO 26000 iz leta 2010)2, ki pomeni odgovornost organizacij za vplive

na družbo. Evropska unija (2011)3 družbeno odgovornost podpira kot pot iz sedanje

krize, ki torej ni rešljiva z enostranskim in kratkoročnim merilom uspešnosti

poslovanja, kot ga zagovarja načelo dobička v praksi sodobnega globalno

monopolnega kapitalizma. Ekonomska teorija ni narejena za njegovo prakso.

Družbena odgovornost po ISO 26000 nudi alternativo s temeljnima pojmoma

'soodvisnost' (namesto 'etike neodvisnosti' vplivnih, ki vodi v zlorabe, in namesto

'etike odvisnosti' nevplivnih, ki vodi v pravico do neodgovornosti) in 'celovitost'. Le-ta

je brez 'etike soodvisnosti' in zato med-strokovnega sodelovanja neizvedljiva, brez

zadostne in potrebne celovitosti pa problemi niso rešljivi.

Etiko soodvisnosti in zadostno ter potrebno celovitost podpira standard družbene

odgovornosti ISO 26000 s svojimi 7 načeli: (1) (uradna) odgovornost, (2)

preglednost, (3) etičnost, spoštovanje do (4) deležnikov, (5) vladavine prava, (6)

mednarodnih norm in (7) človekovih pravic.

Merjenje posrednih učinkov delovanja socialnih podjetij očitno krepi upoštevanje

vseh 7 načel družbene odgovornosti, najbolj neposredno pa preglednost. Krepi

1 Urša Golob (2004): Razumevanje družbene odgovornosti podjetja znotraj marketinga. Ljubljana: Teorija in praksa. Dosegljivo na: dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20045-6Golob.pdf (20.6.2014)2 http://www.iso.org/iso/home/store/publication_item.htm?pid=PUB100259, 20.5.20143 http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/corporate-social-responsibility/index_en.htm, 15.5.2014

12


celovitost, ker se ne zadovolji z neposrednimi izidi dejavnosti, in etiko soodvisnosti,

ker ves čas zahteva upoštevanje družbenih financerjev, investitorjev, izvajalcev

dejavnosti in deležnikov. Tu je bistvena razlika od profitno usmerjenih podjetij, ki jih

zanima zgolj ali vsaj predvsem dobiček lastnikov, ki pa so samo neki del deležnikov.

K praktičnemu izvajanju družbene odgovornosti moramo pritegniti vse posameznike

v organizaciji in druge deležnike, brez katerih prave družbene odgovornosti

pravzaprav ne moremo udejanjiti.« (Golob in Podnar 2006)4

Ugled podjetja in družbena odgovornost

Teorija družbene menjave temelji na podmeni, da družbeni sistem ustvarjajo

posamezniki s pomočjo procesov medsebojnih interakcij in menjav (Jančič, 1999)5.

V Sloveniji, pa tudi v tujini so bile narejene številne raziskave v povezavi med

ugledom in družbeno odgovornostjo. Rezultati ene takšnih kažejo, da pomen

družbene odgovornosti6 v očeh posameznikov narašča. Prav tako razkrivajo pozitivno

povezavo med družbeno odgovornostjo in ugledom nasploh, pri najviše uvrščenih

podjetjih rezultati niso povsem enoznačni, vsekakor pa kažejo na to, da so

najuglednejša podjetja zaznana tudi kot nadpovprečno družbeno odgovorna. Kljub

heterogenosti, ki je lastna pojmu ugled, obstajata dva dejavnika, glede katerih se

večina avtorjev vendarle strinja. Prvič, ugled ima neotipljivo vrednost in je strateški vir

za podjetje, in drugič, ugled je povezan z legitimnostjo in namenom, obstojem

podjetja (Aula in Mantere, 2008). Aula in Mantere (2008: 29-30) misel razvijata dalje

in pravita: »dobra podjetja ustvarjajo dober ugled s pomočjo svojih dejanj, s pomočjo

pričakovanj, ki iz njih izhajajo, in z izpolnjevanjem teh pričakovanj …«. Omenjena

avtorja na istem mestu dodajata, da ugled podjetja sloni tako na zmožnostih

delovanja podjetja kot na njegovih komunikacijskih sposobnostih, tako da gre pri

upravljanju ugleda v resnici za upravljanje interakcije med dejanskimi aktivnostmi

4 Golob, Urša in Klement Podnar. 2006. Stičišča družbene odgovornosti podjetja in participacije zaposlenih pri upravljanju. Industrijska demokracija 9. Dostopno na: http://www.delavska-participacija.com/priloge/ID060922.doc5 Jančič, Zlatko (1999): Celostni marketing. Ljubljana: FDV.6 Golob U., Kline, M. (2010): Družbena odgovornost kot sestavina ugleda podjetja: kako pomembna je za slovensko javnost?, AKADEMIJA MM (16). Slovenska znanstvena revija za trženje. Ljubljana: 2010, dostopno tudi na: http://www.dmslo.si/media/16-akademija-mm-dms.pdf (5.6.2014)

13

http://www.delavska-participacija.com/priloge/ID060922.doc


podjetja in percepcijami različnih deležnikov o teh aktivnostih (Golob U., Kline, M.

2010).

Podobno kot ugled ima tudi termin družbena odgovornost podjetij v literaturi različne

interpretacije (Golob, 2004; Mele, 2008). Kljub temu se avtorji strinjajo, da je

najmanjši skupni imenovalec gotovo največkrat citirana Carrollova (1979; 2008)

opredelitev, utemeljena na štirih ravneh, ki jih mora pri svojem delovanju upoštevati

podjetje: ekonomski, zakonski, etični in filantropski. Razumljeno nekoliko širše, je

bistvo družbene odgovornosti povezano z družbenimi in deležniškimi pričakovanji o

»primernem« vedenju podjetij oz. poslovnega sveta (Wood, 1991). Družbena

odgovornost večidel temelji na dveh pristopih oz. teorijah: deležniški in teoriji

legitimnosti (Golob in Bartlett, 2007), pri čemer Jensenova (2001: 143) to utemeljuje

z družbenimi normami in vrednotami, ki so »družbeno konstruirane in se

institucionalizirajo prek omrežij deležnikov«. Z drugimi besedami to pomeni, da

deležniki skupaj ustvarjajo norme za delovanje podjetij in jih ocenjujejo tako, da

primerjajo njihovo dejansko delovanje z ustvarjenimi normami (Wood in Jones,

1995). Podjetje mora težiti k zmanjšanju razkoraka med pričakovanji (normami) in

lastnim ravnanjem, sicer tvega izgubo legitimnosti. Pater in van Lierop (2006)

pripominjata, da je pri tem za podjetje najpomembnejše vključevanje deležnikov, ki

naj temelji na simbiozi med zunanjimi zahtevami in pričakovanji na eni strani in

značilnostmi podjetja na drugi. Treba je soustvariti skupni referenčni okvir, ki ga je

možno doseči s t. i. procesom ustvarjanja pomenov (Pater in van Lierop, 2006). Ta je

pomemben tudi pri komunikacijskih praksah podjetja. Ni dovolj, da podjetje meri

javno mnenje, izvaja raziskave med potrošniki, preverja svoj ugled in svoje aktivnosti,

komunikacijske napore pa naknadno prilagaja rezultatom ali pa rezultate »izrablja«

za poudarjanje nekaterih svojih družbeno odgovornih praks; ni torej dovolj, da zgolj

posreduje pomene. Naučiti se jih mora soustvarjati v interakciji z deležniki, s čimer

doseže enakovreden dvosmeren komunikacijski proces, ki je zaželen pri

komuniciranju družbene odgovornosti (Morsing in Schultz, 2006: v Golob U., Kline,

M. 2010).

14


Družbena odgovornost (DO) je nujen nov družbeno-ekonomski model7

Enostranskost je nevarna, je tudi osnovni vir sedanje družbeno-gospodarske krize.

Načela in metode neoliberalizma ne kažejo poti iz krize, saj so jo povzročile.

Družbena odgovornost jo kaže, a kot zapletena ne-tehnološka inovacija, ki odpira pot

od enostranskosti k zadostni in potrebni celovitosti z med-strokovnim ustvarjalnim

sodelovanjem brez zlorabe vpliva. Tudi finančna, gospodarska in družbena kriza, ki

se je, potem ko je nastajala desetletja, pojavila l. 2008, je posledica enostranskosti, ki

škodi odnosom in zahteva celovitost, zato sodelovanje. Vsi smo soodvisni in vsi

potrebujemo inovacije, a ne le tehnično-tehnoloških, ki so sicer zapletene, a manj kot

inovacije vrednot/kulture/etike/norm celovitega obnašanja – npr. za prehod od zgolj

ekonomike ozke specializacije na njeno dopolnitev z etiko soodvisnosti in ekonomiko

ustvarjalnega sodelovanja za zadostno in potrebno celovitost. Te lastnosti ljudi in

poslovanja družbena odgovornost omogoča, neoliberalizem pa ne.

Z ekonomskega vidika je v ozadju omenjenih nevarnih in dragih posledic

enostranska opredelitev ekonomske teorije, da so naravni viri življenjskih pogojev –

zemlja, zrak in voda – brezplačni in na razpolago v neuničljivi kakovosti in količini. (V

času Adama Smitha so morda še bili, v času prevlade neoliberalne ekonomske

teorije, ki Adama Smitha v bistvu zanika, saj pušča ob stran Smithove bistvene

pogoje liberalizma, povzete zgoraj, pa že ne več.) Na tako opredelitev ekonomske

teorije in prakse 19. in 20. stoletja se navezuje nadaljnja enostranska, površinska

namesto poglobljeno stvarna opredelitev, da zloraba narave nič ne stane in je ni

treba vključiti v ceno, cena pa nastopa namesto vrednosti in je odvisna samo od

razmerja med ponudbo in povpraševanjem (npr. Samuelson, 1968: 13). Če npr. cena

ne vključuje skrbi in stroškov za naravno okolje, je cena pač nižja in konkurenčnost

višja, a le navidezno in na kratek rok. Ali: če BDP pove, koliko rib smo ulovili, ne pove

pa, ali jih je dovolj ostalo v naravi, da jih ne bo zmanjkalo, vodi v napačen sklep s

podobnimi nevarnimi posledicami itd. Tako se dogaja pogosto, ker ni etike

soodvisnosti in zato ni dovolj interdisciplinarnega sodelovanja, ki bi vodilo k zadostni

7 Delno povzeto po Mulej, M., Hrast, A.: Družbena odgovornost z ustvarjalnim sodelovanjem namesto neo-liberalne krize. Teorija in praksa, FDV. Ljubljana, 2011.

15


in potrebni celovitosti. Potrebujemo DO kot pogoj za preživetje. Sicer bomo še dalje

doživljali propad zaradi nižanja cen za vsako ceno. Pri tem lahko veliko doprinesejo

nove metode merjenja družbenih učinkov, ne le socialnih podjetij, temveč vseh

organizacij (tudi podjetje je organizacija), vključno z vladami.

Specializacija brez ustvarjalnega sodelovanja torej ni ekonomična, dokler DO ni del

normalnega ekonomskega modela, ki bi bil celovitejši od tistega, ki prevladuje že

veliko desetletij, in prakse, ki temelji na njem – neo-liberalizma. Dosedanji model ne

vsebuje preprečevanja zlorabe vpliva, češ da se vse uredi optimalno kar z igro

ponudbe in povpraševanja – ne glede na spregledane ali namenoma ob strani

puščene (monopolne in podobno k zlorabi usmerjene) vplive in posledice. Če

interdisciplinarnega sodelovanja ni dovolj, nastanejo (tudi) v IIDP pač spregledi

bistvenih, a površinsko slabo opaznih vplivov in posledic, in zato navidezne namesto

resničnih inovacij. Zatorej od celotnega napora ni koristi.

Za finančno in ekonomsko krizo so ljudje seveda izvedeli; le postopno se je

pokazalo, da je v bistvu družbena, ne le ekonomska ali celo zgolj finančna. Postali so

previdnejši in s tem dodatno, a ne prvič, zmanjšali gospodarske tokove (Gerzema,

2010). Dojeli so, da je pač čas, da nehajo živeti oni kot posamezniki in njihove

organizacije od podjetij do držav in naddržavnih skupnosti preko svojih zmožnosti in

možnosti, torej od neobstoječega imetja (Štibler, 2008; Krt, 2010); Senge (2008)

govori o 'bubble economy', gospodarstvu v mehurčku. Ta je zdaj vendarle tudi

uradno počil. Desetletja dolgo so vlade in neo-liberalni ekonomisti v imenu družbeno-

gospodarskih 'skupnih' interesov ljudi napeljevali v tako pretiravanje s porabo, da so

s tem polnili žepe lastnikov in njihovega kroga. Torej so enostranske interese vplivnih

zamešali z – neobstoječimi, ali vsaj neopredeljenimi – družbenimi, skupnimi, ki bi

zahtevali več celovitosti in etike soodvisnosti.

Ne le to, za tako zapeljevanje ljudi v neumno ravnanje so dobivali celo Nobelove

nagrade za ekonomijo. Gary Becker je bil zelo necelovit, ko je rekel: “S pravico do

dela in varovanjem okolja v najnaprednejših deželah pretiravajo. Svobodna trgovina

bo razbila nekaj teh skrajnosti, ker sili vsakogar, da ostane konkurenčen, ko uvaža iz

dežel v razvoju” (Halimi, 2008). Becker je pomešal ceno in vrednost, pa tudi rast in

16


razvoj, pozabil je na dolgoročnejše in širše učinke (Rihtarič, 2008). Tako delovanje

izraža pomanjkanje celovitosti in DO. Posledica je, da tisto ustvarjalno rušenje, na

katerega je Joseph Schumpeter opozoril človeštvo že pred veliko desetletji, gre zdaj

skozi fazo rušenja, ki ob več ustvarjalnega sodelovanja in DO najbrž ne bi bila nujna.

Bistvene odločitve bistveno vplivnih ljudi so pač nastajale brez bistvenega znanja in

vednosti, ker ni bilo dovolj med-strokovnega sodelovanja, ker je manjkala etika

soodvisnosti in zato zadostna in potrebna celovitost. Teorijo sistemov kot vedo o

njem in celovitem obnašanju kot svetovnemu nazoru in z metodami podprto prakso

zadostne in potrebne celovitosti pa smejo razvijati in predavati le zelo redki in zelo

majhnemu delu študentov – bodočih najvplivnejših ljudi. Nujne posledice so

množična navidezna celovitost, navidezne inovacije in resnična škoda.

Po analizah je sedanja svetovna gospodarska kriza posledica neo-liberalnega

sprevračanja liberalnega kapitalizma v njegovo nasprotje, zoper katerega je pred

stoletji nastal, tj. v monopolizem, ki daje možnost za korist le drobnemu delu

človeštva – kot v fevdalnih časih – pod zapeljivo oznako – neo-liberalizem (Božičnik,

2007; Goerner idr, 2008). Pojem neo-liberalizem bi v dobesednem prevodu pomenil

obnovo svobode, a le-te ni brez zadostne in potrebne celovitosti ravnanja namesto

samovoljnosti in zlorabe vpliva, torej brez DO.

Bodočnost človeštva je torej odvisna od inoviranja VKEN (vrednot, kulture, etike in

norm) družbe, ki jo sestavljamo ljudje sedanje civilizacije, le-to pa od intelektualnega,

moralnega, socialnega in čustvenega kapitala. Vsebina intelektualnega kapitala sega

(Edvinsson, 2008) daleč preko okvirov sicer nujne, a brez ostalih sestavin/virov

nezadostne intelektualne lastnine, pa tudi preko okvirov izrecno vidnega kapitala

intelektualnih virov, ki se dajo računovodsko zapisati. Razen njiju zajema tudi nevidni

intelektualni kapital, zato spada v to vsebino sinergija človeškega, strukturnega in

relacijskega kapitala (Kuntarič, 2010; Mauhler, 2010; Tropenauer, 2010; itd.). V

jeziku tega prispevka to pomeni, da gre v bistvu za moč ali celo oblast omrežnega

sodelovanja, v katerem teče med-strokovno ustvarjalno sodelovanje. Le-to izvajati je

seveda zapleteno, a posledice niso, pač pa so zapletene posledice enostranskosti, ki

izvira iz ekonomike specializacije brez hkratnega ustvarjalnega sodelovanja

specialistov v skladu z zakonom zadostne in potrebne celovitosti in etike

17


soodvisnosti, torej iz pretirane specializacije. Na slednjo je opozoril že Bertalanffy

(1968, izdaja 1979, VII), saj je prav zoper njo ustvaril svojo Splošno teorijo sistemov.

Odziv na to je lepo povzel Davidson (1983) z naslovom knjige o Bertalanffyju:

sistemsko obnašanje je žal nesprejeta logika (the uncommon sense). Zdaj zopet

vidimo, da je imel prav Bertalanffy, ne pa neo-liberalni ekonomisti čikaške šole, ki so

nasprotovali skrbi za skupne interese in so s tem kapitalizem spremenili v varianto

fevdalizma, v enostransko namesto celovito in sodelovalno družbo. Zopet smo pri

DO kot pogoju za preživetje.

Vredno bi bilo torej uporabiti vsa sredstva vplivanja na javnost za razvoj DO. To je

sicer zapleteno, a alternativa ima še bolj zapletene posledice – veliko nevarnost tretje

in najbrž zadnje svetovne vojne v zgodovini človeštva, saj je atomskega orožja

ogromno in je znano, kje je zemeljska skoraj nad tekočo vrelo magmo najtanjša. Če

se zadetek tam zgodi, je v zelo kratkem času konec razmer na planetu Zemlji, v

katerih ljudje zmorejo živeti.

Skratka: Kriza, ki je izbruhnila v l. 2008 z oznako finančna kriza, posledica navideznih

namesto resničnih inovacij bančnikov in finančnikov ter zloma navidezno uspešnega

trga nepremičnih v ZDA, se zdaj kaže kot mnogo globlja kriza.

Ta je vidna in zaskrbljujoča zlasti v naravnem okolju, kot pogoju za naše preživetje.

Po šestdesetih8 letih 20. stoletja postajajo spremenjeni pogoji življenja v biosferi

Zemlje bolj izraziti, kot če bi bile to samo ciklične spremembe v sončnem in

zemeljskem sistemu. Večinoma so to spremembe v vremenskih vzorcih. Najbolj

pomembna je sprememba v ozonskem zaščitnem plašču, ki pod vplivom delovanja

prostih klorovih ionov prihaja v stanje zmanjševanja zaščitnega delovanja. To je

posledica sproščanja klorovih ionov iz klor-fluoro-vodikov (CFC-ji), inoviranih in

komercialno uporabljenih v naši družbi s samo enim osnovnim ciljem povečati

pridelavo denarja za lastnike kapitala. Torej CFC-je smo ljudje izdelali in jih z

uporabo sprostili v biosfero ter si tako začeli rezati vejo, na kateri sedimo. (Ećimović,

T., 2014).

Družbena oz. humana ekonomija9 lahko temelji predvsem na naslednjih načelih: 1.

ekonomijo ustvarjajo ljudje in mora torej služiti praktičnemu vsakodnevnemu življenju;

8 Ećimović, Timi (2014): Znanost, trajnostni razvoj in trajnostna sonaravna prihodnost Slovenk in Slovencev, IRDO Mozaik, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014, Inštitut IRDO , Maribor, Slovenija

18


2. kot taka bi morala zadovoljevati najrazličnejše družbene potrebe v njihovi

kompleksni institucionalni prepletenosti; 3. na konceptualni ravni bi morala pokrivati

holistično razumljene in zaobsežene potrebe in interese ljudi; 4. morala bi upoštevati

interese celotnega človeštva in globalne družbe; 5. zavzemati bi se prav tako morala

za ohranjanje naravnih predpostavk človeštva (Andrej Kirn, 2008). S temi

udejanjenimi načeli bi se bilo mogoče zoperstaviti deregulirani ekonomiji, za katero

velja, da je ogrozila družbeno kohezijo in posledično, s praktičnim erodiranjem

demokracije, posredno ali neposredno odprla na stežaj vrata avtoritarnim političnim

priložnostim. Eden najmočnejših stebrov družbene kohezije predpostavlja

solidarnost, za katero pa ni dovolj, če se uveljavlja le znotraj ene generacije, temveč

mora biti tudi medgeneracijska. Tržna ekonomija je seveda povsem legitimna

zadeva, tržna družba oziroma trg, ki ne pozna nobenih mej, pa nasprotno predstavlja

resno grožnjo demokraciji (Rizman, 2011).

Medsebojna soodvisnost vseh organizacij in posameznikov, ki jih sestavljamo v

družbi, je torej jasna. Vprašanje časa in naših dejanj pa je, kdaj in kako bomo uspeli

vzpostaviti takšne ekonomske modele, ki bodo zmogli upoštevati te soodvisnosti in

preprečevali nadaljnjo škodo, ki jo vsak dan povzročamo sebi in drugim. Eden izmed

konceptov, ki vodi k temu je družbena odgovornost, drugi so načini merjenja

družbenih učinkov organizacij, zagotovo pa jih je in še bo v prihodnje nastalo mnogo

več.

9 Rizman, Rudi: Pot h krizi: od dogme o vsemogočnem trgu do erozije demokracije. Teorija in praksa, FDV. Ljubljana, 2011.

19


Teorija deležnikov

Pristop deležniških skupin10 k strategiji se je pojavil v sredini 1980-ih let. Teorija

deležnikov je teorija organizacijskega menedžmenta in poslovne etike, ki pri vodenju

organizacije upošteva moralo in vrednote. Avtor teorije je R. Edward Freeman, ki je v

knjigi Strategic Management: A Stakeholder Approach identificiral modele in skupine,

ki so deležniki določene korporacije, opisal in priporočil metode, s pomočjo katerih

lahko vodstvo uspešno upošteva potrebe in interese teh skupin. Pravi, da poslovanje

lahko razumemo kot sistem, kako ustvarjamo vrednost za zainteresirane strani

(deležnike). Ta pogled na svet povezuje podjetja in kapitalizem z etiko enkrat za

vselej.

Aleksandra Kanujo Mrčela (2007) pravi, da koncept déležnikov predstavlja enega

sodobnejših konceptov v razvoju teorije podjetja in korporacijskega upravljanja11, ki v

svetu, pa tudi pri nas pridobiva vse več privržencev in med drugim predstavlja tudi

eno od glavnih podlag sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. Model

“družbeno odgovornega” podjetja ali “model déležnikov” se zavzema za razširjanje

koncepta podjetja - od videnja podjetja kot sredstva za maksimiziranje vrednosti

delnic - ustvarjanje profita za delničarje k videnju podjetja kot organizacije s širšim

družbenim namenom. Reforme, ki jih predlaga ta model, bi zmanjšale pritisk, ki ga

delničarji izvajajo na menedžment in povečale moč drugih déležnikov: zaposlenih,

upnikov, dobaviteljev, kupcev in družbene skupnosti. Model “družbeno odgovornega”

podjetja ali “model déležnikov” torej ponuja popolnoma drugačno perspektivo -

nasprotno tako modelu finančnih trgov kot tudi modelu tržne kratkovidnosti. Osnovna

točka konflikta med prvima dvema konceptoma na eni strani in modelom déležnikov

na drugi strani pa je sama definicija podjetja in njegovih ciljev. Prva dva modela se

ne strinjata glede načinov, kako doseči čim bolj učinkovito varovanje interesov

delničarjev, toda obema je skupno, da imata prav te interese, torej interese

delničarjev, za primarne interese podjetja: podjetje je instrument lastnikov podjetja,

lastniki podjetja pa so delničarji. Ta dva modela zastopata lastniški koncept podjetja.

10 http://faculty.wwu.edu/dunnc3/rprnts.stakeholderapproach.pdf, 30.5.201411 Kanujo Mrčela, A. /2007): KONCEPT DÉLEŽNIKOV V TEORIJI PODJETJA IN KORPORACIJSKEGA UPRAVLJANJA. Dostopno na: www.delavska-participacija.com/priloge/ID070605.doc, 10.5.2014

20


Déležniki so torej “tiste skupine ali posamezniki, ki lahko vplivajo na doseganje

organizacijskih ciljev ali pa le-to vpliva nanje” (Freeman, 1984 v Carlton in Kurland,

1996). S konceptom déležnikov se organizacijska teorija odmika od “lastniškega

koncepta” in se bliža konceptu podjetja kot “skupnosti”, le da to skupnost razširja

prek meja notranjih udeležencev - zaposlenih. Pomemben kulturni in konceptualni

premik je v smeri od kapitalskega k humanističnemu videnju podjetja. Quarter in G.

Melnyk (1989) trdita, da so spremembe v načinih organiziranja povzročile

neučinkovitost obstoječih organizacij, zaradi katerih je potrebno poiskati nov in boljši

način organiziranja. Sama predlagata “multidéležniški” koncept.

Organizacijska teorija s konceptom déležnikov odkriva in institucionalizira številne

postavke feministične organizacijske teorije. Postmoderno podjetje déležnikov

zahteva spremenjen način vodenja: menedžment naj bi omogočal okolje, ustrezno

skupnemu delovanju vseh udeležencev. Stopil naj bi iz vloge agenta v vlogo

soudeleženca. Menedžersko delovanje naj bi bilo manj podobno monologu in bolj

komunikaciji z drugimi “koavtorji” dejavnosti, ki poteka v podjetju, še meni Aleksandra

Kanujo Mrčela (2007).

Tomaževič (2011) navaja, da so »združbe odprti sistemi, ki vodne elemente iz okolja

pretvarjajo v proizvode in storitve, pri čemer okolje vpliva nanje, obenem pa združbe

vplivajo na okolje (Schermerhorn, 1999). Okolje je kritičen element pogleda na

združbe kot odprte sisteme, saj je vir sredstev in povratnih informacij strank in ima

lahko ključen vpliv na dejavnosti in izide poslovanja. Povratne informacije iz okolja

povedo združbi, kako dobro zadovoljuje potrebe strank in združbe.

Jaklič12 (2002; v Tomaževič, 2011) loči udeležence na primarne in sekundarne, in

sicer glede na to, ali predstavljajo neposredne povezave, nujne za izvajanje

osnovnega poslanstva združbe (zaposleni, lastniki, kupci, dobavitelji, konkurenti,

itd.), ali pa gre za druge družbene skupine, ki izražajo interes ali zaskrbljenost zaradi

aktivnosti podjetja, vendar zato niso manj pomembne. Sem sodijo lokalne skupnosti,

12 Tomaževič, Nina: Družbena odgovornost in odličnost javne uprave. Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 2011.

21


družbeni aktivisti, mediji, javnost idr. Burke (1999) pravi, da poslovanje združbe na

nekatere udeležence vpliva pozitivno, na druge pa negativno.

Udeleženci Interes udeležencev Vpliv udeležencev na združbo

Zaposleni Stabilna zaposlenost, primerno plačilo, varno in prijetno delovno okolje

Pogajalska moč sindikata, stavke, javno mnenje

Lastniki Primerne dividende, rast vrednosti delnice

Volilna pravica, kontrola nad poslovanjem

Kupci (op.p. uporabniki oz. stranke v javnem sektorju)

Primeren nakup (kakovost, cena, čas)

Nakupi pri konkurenci, bojkotiranje

Dobavitelji Kontinuirana naročila, pravočasnost plačila, možnost razvoja

Nedobavljanje naročenega, dobavljanje konkurentom

Konkurenca Biti dobičkonosen, pridobiti večji delež trga, rast celotne panoge

Tehnološke inovacije, nižje cene

Prodajalci Prejemati kakovostne proizvode ob primerni ceni in pravem času, nuditi zanesljive proizvode, ki jih kupci (op.p. stranke) zaupajo in cenijo

Nakupi pri drugih dobaviteljih, bojkotiranje podjetij

Posojilodajalci Servisiranje posojil Odpoklic posojil, pravna pot (prevzem lastnine)

Tabela 1: Primarne interesne skupineVir: Jaklič (1996) v Tomaževič (2011)

Udeleženci Interes udeležencev Vpliv udeležencev na združbo

Lokalne skupnosti

Zaposlitev lokalnega prebivalstva, zaščita okolja, razvoj lokalnega okolja

Nezaupanje in nenaklonjenost, lobiranje vlad

Družbeni aktivisti

Opazovanje podjetij z namenom ugotovitve morebitnih nelegalnih in neetičnih aktivnosti

Lobiranje vlad, pridobivanje podpore s publiciranjem

Mediji Informiranje javnosti, opazovanje aktivnosti podjetij

Publiciranje in komentiranje

Poslovno-interesne skupine

Zagotavljanje informacij za boljše poslovanje

Podpora strokovnjakov, zagotavljanje pravne in politične podpore

Tuje vlade Družbeno-ekonomski razvoj Dovoljenja in regulativaDomače vlade Obdavčevanje, razvoj Regulacije, licence,

dovoljenjaJavnost Zaščita družbenih vrednot, (ne)podpora določenih

22


zmanjševanje tveganja, zagotavljanje napredka za družbo

aktivnosti, vpliv na vlado

Tabela 2: Sekundarne interesne skupineVir: Jaklič (1996) v Tomaževič (2011)

Hunger in Wheelen (1996: v Tomaževič, 2011) sta za vsako vrsto udeležencev

določila nabor kazalnikov, ki določajo, kako uspešna je združba. Ti kazalniki se

običajno nanašajo na neposredne in posredne vplive dejavnosti združbe in interese

udeležencev. Navajata tudi, da R.E. Freeman (avtor teorije udeležencev, ang.

stakeholder theory) verjame, da bi moralo najvišje ravnateljstvo vsake združbe

postaviti eno ali več preprostih mer za vsako vrsto udeležencev.

Udeleženci Kratkoročne mere Dolgoročne mereKupci (op.p. stranke)

Prodaja (vrednostno in količinsko), novi kupci (op.p. stranke), število novih kupcev (op.p. strank)

Rast prodaje, spremembe v bazi podatkov o strankah (nove, odšle), sposobnost nadzora cen

Dobavitelji Cena surovin, rok dobave, zaloga, razpoložljivost surovin

Rast stroškov materiala, podaljšanje dobavnih rokov, rast zalog, nove ideje s strani dobaviteljev

Finančna skupnost

Dobiček na delnico, cena delnice, ROE

Sposobnost prepričevanja o strategiji, rast ROE

Zaposleni Število predlogov, produktivnost. Število pritožb (op.p. plače)

Število notranjih napredovanj, prihodov / odhodov

Državne institucije

Število novih zakonov, ki vplivajo na podjetje, dostop do ključnih akterjev

Število novih zakonov, ki vplivajo na panogo, razmerje med 'korporativnimi' in 'tekmovalnimi' srečanji

Varuh potrošnikov

Število srečanj, število 'sovražnih' srečanj, število skupnih koalicij, število tožb

Število sprememb politike zaradi varuha potrošnikov, število sodelovanj na pobudo varuha potrošnikov

Okoljevarstveniki

Število srečanj, število 'sovražnih' srečanj, število skupnih koalicij, število pritožb in tožb

Število sprememb politike zaradi okoljevarstvenikov, število sodelovanj

Tabela 3: Primeri mer za udeleženceVir: Hunger & Wheelen (1996) v Tomaževič (2011)

23


Navedene mere se nanašajo na združbe zasebnega sektorja. V odvisnosti od zrelosti

združbe je smiselno mere prilagoditi in povečati njihovo število, obenem pa ne sme

postati neobvladljivo. V takšnem primeru bi spremljanje mer lahko postalo le

formalističen postopek, brez poudarka na vsebini (Tomaževič, 2011).

Podobno velja za ustvarjanje ter uporabo kazalnikov in mer za merjenje družbenih

učinkov socialnih podjetij, kot prikazujemo v nadaljevanju.

Teorija sprememb13

Teorija sprememb je nastala sredi 1990.-tih let kot nova pot analiziranja teorij

motivacijskih programov in iniciativ na področju družbenih in političnih sprememb.

Osredotoča se na generiranje znanja, pa tudi na učinkovitost programov ter

uporabljenih metod. Povezuje se s številnimi področji, kot so okoljevarstvo,

organizacijska psihologija, sociologija, politične vede ipd. Prvi zametki teorije so se

pojavili v 90.-tih letih prejšnjega stoletja na okrogli mizi o spremembah v skupnosti pri

Aspen Inštitutu. Ena izmed članic takratne okrogle mize Carol Weiss14 je pojem

teorije sprememb popularizirala in spodbujala natančnost v določanju sprememb.

Teorija sprememb15 (TOC) je posebna vrsta metodologije za načrtovanje,

sodelovanje in vrednotenje, ki se uporablja v filantropiji, neprofitnih in vladnih

sektorjih za promoviranje družbenih sprememb. Teorija sprememb opredeljuje

dolgoročne cilje in nato preslika nazaj določene korake, da opredeli potrebne pogoje

za realizacijo le-teh.

Teorija sprememb opredeljuje vse gradnike, ki so potrebni, da bi dosegli določen

dolgoročni cilj. Ta sklop povezanih gradnikov je povezan tudi z besednimi zvezami

kot so izidi, rezultati, dosežki ali predpogoji in so upodobljeni na zemljevidu, znanem

13 http://www.theoryofchange.org/what-is-theory-of-change/#3, 20.4.201414 C. Weiss (1995). Nothing as Practical as Good Theory: Exploring Theory-Based Evaluation for Comprehensive Community Initiatives for Children and Families (Connell, J, Kubisch, A, Schorr, L, and Weiss, C. (Eds.) ‘New Approaches to Evaluating Community Initiatives’ ed.). Washington, DC: Aspen Institute.15 Brest, P. (2010). "The Power of Theories of Change". Stanford Social Innovation Review. Spring.

24


kot okvirna pot spremembe (okvir, zemljevid spremembe), ki je grafični prikaz

procesa sprememb.

Teorija sprememb opisuje vrste intervencij (za samostojen program oziroma celovito

pobudo v skupnosti), ki prinesejo rezultate, prikazane na poti zemljevida sprememb.

Vsak rezultat na poti sprememb je povezan z intervencijo, ta pa razkriva pogosto

kompleksno mrežo dejavnosti, ki je potrebna za izvedbo spremembe.

Teorija o spremembah ne bi bila popolna brez izraženih predpostavk, da naj

interesne skupine pojasnijo proces sprememb, predstavljenih v okviru zemljevida

sprememb. Predpostavke razložijo oboje - tako povezave med zgodnjimi, srednje-in

dolgoročnimi rezultati kot pričakovanja o tem, kako in zakaj predlagani posegi le-te

prinašajo. Predpostavke so običajno podprte z raziskavami, ki krepijo posamezne

primere o verodostojnosti teorije in verjetnost, da bodo navedeni cilji doseženi.

Interesne skupine cenijo teorijo sprememb kot del načrtovanja in vrednotenja

programa, saj ustvari splošno razumno vizijo dolgoročnih ciljev ter opredeli, kako

bodo ti doseženi in kaj se bo uporabljalo za merjenje napredka na tej poti.

Teorija sprememb je specifičen in merljiv opis pobud za družbene spremembe, ki so

podlaga za strateško načrtovanje, sprotno sprejemanje odločitev in ocenjevanje.

Metodologija, ki se uporablja za oblikovanje teorije sprememb se običajno nanaša na

teorijo spremembe kot na pristop ali metodo, ki lahko predstavlja ali postopek ali

rezultat. Tako kot vsaka dobra metoda načrtovanja in vrednotenja družbenih

sprememb, tudi ta zahteva od udeležencev, da jasno izrazijo dolgoročne cilje,

opredelijo merljive kazalnike uspešnosti in oblikujejo ukrepe (aktivnosti) za dosego

ciljev.

Ta metoda oz. pristop se od drugih razlikuje na več načinov:

- kaže vzročno pot od tu do tam z navedbo, kaj je potrebno, da se cilje doseže (npr.

morda menite, da je (če želimo, da se bodo otroci naučili potrebno) nujno, da

hodijo v šolo vsaj minimalno število dni),

- zahteva, da se predstavi temeljne predpostavke, ki se jih lahko preizkusi in izmeri,

25


- spreminja način razmišljanja o pobudah: od tega, kar počnete, do tega kar želite

doseči in začne prav tam.

Teorija sprememb določa zemljevid, kako se premakniti iz ene točke na drugo.

Če je zemljevid sprememb dober in popoln, ga lahko pokažete tudi drugim in tako

predstavite, da veste, kako začrtati vašo pot in slediti tej smeri. To je koristno zlasti

za ustanovitelje, zaposlene, partnerje organizacije in financerje.

Teorija sprememb oz. TOC (kratica za teorijo spremembe, ang. Theory Of Change;

hkrati označuje tudi programsko orodje za izračun sprememb, op.p.) začrtuje16 svojo

pobudo skozi 6 stopenj:

1. prepoznavanje dolgoročnih ciljev,

2. vzvratno sestavljanje zemljevida in povezovanje predpogojev ali zahtev,

potrebnih za dosego tega cilja, ter pojasnjevanje, zakaj so ti predpogoji

potrebni in zadostni,

3. prepoznavanje osnovnih predpostavk o kontekstu,

4. prepoznavanje posegov, ki jih bo posamezna pobuda izvajala, da ustvarite

želeno spremembo,

5. razvoj indikatorjev za merjenje vaših rezultatov, da bi ocenili učinkovitost vaše

pobude,

6. pisanje zgodbe, da pojasnite logiko vaše pobude.

Proces teorije sprememb (TOC) je odvisen od opredelitve vseh potrebnih in

zadostnih pogojev, da bi dosegli določen dolgoročni izid. TOC uporablja vzvratno

sestavljanje zemljevida, ki od načrtovalcev zahteva, da razmišljajo nekaj korakov

nazaj od dolgoročnega cilja - na vmesne in še zgodnejše cilje teh dolgoročne

spremembe, ki so potrebne, da povzročijo želeno končno spremembo. To ustvarja

nabor povezanih rezultatov, znanih kot "pot sprememb". "Pot sprememb" grafično

predstavlja proces sprememb, kot je dogovorjeno z načrtovalci pobude, in je skelet,

okoli katerega se razvijajo drugi elementi teorije.

Med procesom ustvarjanja poti sprememb, morajo udeleženci določiti čim več svojih

predpostavk o procesu sprememb, kot jih lahko, tako, da jih je mogoče pregledati in 16 http://www.theoryofchange.org/what-is-theory-of-change/how-does-theory-of-change-work/#1, 12.5.2014

26


še preverjati, če je katere predpostavke težko podpreti (ali so katere morda celo

napačne). Obstajajo običajno tri pomembne vrste predpostavk, ki jih je potrebno

upoštevati: (a) trditve o povezavah med dolgoročnimi, vmesnimi in zgodnjimi rezultati

na zemljevidu; (b) utemeljitve za trditve, da so bili vsi pomembni predpogoji za uspeh

identificirani; in (c) utemeljitve, ki podpirajo povezave med programskimi dejavnostmi

in rezultati, ki se jih pričakuje ob izvedbi. Četrta vrsta predpostavke, ki opisuje

vsebinske ali okoljske dejavnike, ki bodo podpirali ali ovirali napredek pri

uresničevanju rezultatov na poti sprememb, je pogosto dodaten pomemben dejavnik,

ki prikazuje popolno teorijo sprememb.

TOC pristop k načrtovanju je namenjen spodbujanju zelo jasno opredeljenih

rezultatov na vsakem koraku procesa sprememb. Uporabniki morajo navesti številne

podrobnosti o naravi želene spremembe - vključno specifike o ciljni populaciji, znesku

spremembe, ki je potreben za prikaz uspeha, in časovni okvir, v katerem se

pričakuje, da se bo takšna sprememba zgodila.

Ta pozornost do podrobnosti pogosto pomaga tako financerjem kot prejemnikom

finančnih sredstev, da se ponovno oceni izvedljivost doseganja ciljev, ki so morda na

začetku bili nejasno opredeljeni, hkrati pa spodbuja razvoj razumnih dolgoročnih

rezultatov kot ciljev, ki so sprejemljivi za vse vključene strani.

Če je začrtana pot sprememb dobra in popolna, imate najboljše možnosti, da

spremenite v svetu, kar ste si zamislili uresničiti. Hkrati pa pokažete vaš uspeh ter

izkušnje, ki ste si jih na tej poti pridobili.

Teorija sprememb in logični modeli, okvirji imajo nekaj podobnosti in nekaj

različnosti. Logični modeli zahtevajo identifikacijo17 komponent programa, tako da

lahko vidite, če so rezultati usklajeni z vložki in aktivnostmi, vendar pa ne pokažejo,

zakaj se pričakuje, da aktivnosti prinesejo rezultate. Teorije sprememb zahtevajo

utemeljitve na vsakem koraku – pojasniti morate hipoteze o tem, zakaj je ali bo nekaj

povzročilo nekaj drugega (to je vzročni model).

17 http://www.theoryofchange.org/wp-content/uploads/toco_library/pdf/TOCs_and_Logic_Models_forAEA.pdf, 26.4.2014

27


Kako sta drugačna? Logični modeli vsebujejo zastopanje, seznam komponent,

pojasnjujejo opisno. Teorija sprememb vključuje kritično razmišljanje, pristop k

spremembi, pojasnila.

Logični modeli so odlični za uporabo, ko je potrebno prikazati nekomu nekaj, kar je

mogoče razumeti na prvi pogled; dokazati, da ste opredelili osnovne vložke,

neposredne in posredne rezultate vašega dela; in povzeti kompleksno teorijo v

osnovne kategorije.

Teorija sprememb je odlična, ko je potrebno oblikovati kompleksno pobudo in želite

imeti natančen načrt za uspeh, ko želite oceniti ustrezne rezultate ob pravem času in

v pravem zaporedju ter pojasniti, zakaj je pobuda delovala ali ne, in kaj točno je šlo

narobe.

Merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij – mednarodna spoznanja

Pri klasičnih podjetjih, katerih cilj je ustvarjanje dobička, investitorja in podjetje

običajno zanima predvsem ekonomska donosnost poslovnih aktivnosti ali investicije.

Za socialna podjetja ali druga podjetja in organizacije, katerih osnovni cilj je vplivati

na spremembe v družbi oziroma dosegati širše družbene učinke, ne zgolj dobiček za

podjetje, klasična metoda donosnosti ni ustrezna. S širjenjem pojavnosti socialnega

podjetništva v Evropi, pa tudi v Sloveniji po sprejetju Zakona o socialnem

podjetništvu, in z naraščanjem finančnih inštitucij za družbeno investiranje, narašča

potreba po izmeri družbenega učinka teh podjetij.

Vsa podjetja so del družbe in tako poteka dvosmerno vplivanje družbe na podjetje in

podjetja na družbo. Kakšni so medsebojni vplivi v družbi prikazuje naslednja slika.

28


Slika 1: Stopnje merjenja družbenega vpliva18

Enotnega modela merjenja ni, obstajajo pa različne variante merjenja. Najbolj znana

je metoda SROI (ang. social return of investment), sicer pa banke in različni

investitorji razvijajo lastne metode, prilagojene njihovim ciljem financiranja. Evropska

unija je zaradi vključitve pogoja merjenja družbenih učinkov v dva področna

zakonodajna akta naročila strokovni skupini GECES, da oblikuje splošen standard

merjenja, ki bi bil uporaben tako za upravitelje skladov za socialno podjetništvo kot

tudi v socialnih podjetjih, ne glede na njihovo velikost ali pravno obliko. Ta standard

(sprejet 3.6.2014) temelji na univerzalnem, petstopenjskem procesu in ključnih

lastnostih za poročanje o družbenih učinkih, ki omogoča uporabo različnih metod

(vključno s SROI). Standard tudi realistično upošteva raznolikost socialnih podjetij in

priporoča, da se v prihodnje za EU potrebe oblikuje okvir oz. matrika družbenih

učinkov. Socialna podjetja si bodo tako lahko pomagala z matriko (ki je v

nastajanju).

18 Proposed Approaches to Social Impact Measurement in European Commission legislation and in practice relating to: EuSEFs and the EaSI , GECES Sub-group on Impact Measurement , 16 February 2014 , (following initial publication on 28th November 2013), dostopno tudi na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-impact-measurement-subgroup_en.pdf, 17.6.2014

29


Namen merjenja družbenih učinkov socialnih podjetij na ravni EU usklajuje skupina

GECES19. Njen pristop v okviru priprave standarda merjenja družbenih učinkov

socialnih podjetij naj bi olajšal izvedbo:

Finančnih instrumentov za podporo socialnim podjetjem v okviru Programa za

zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI)

Usmeritve Evropskega sklada za socialno podjetništvo (EuSEF) – možna druga

razporeditev pravil za merjenje družbenega vpliva.

Skupina GECES (2012-2013) pri EK je bila ustanovljena z namenom razvoja

pristopov k merjenju družbenega vpliva za socialna podjetja in upravljavce skladov.

Pripravila je poročilo o svojem delu, v katerem omenja tudi razvoj standarda na tem

področju, ki prikazuje:

o proces minimalnega standarda za merjenje družbenega vpliva;

o zbirko kriterijev standarda, ki naj bodo predstavljeni s strani vseh poročil

o merjenju družbenega vpliva.

Skupina GECES poudarja pet ključnih korakov skupnega in hkrati učnega procesa, ki

jih predstavlja slika v nadaljevanju:

1. identifikacija ciljev

2. identifikacija deležnikov

3. postavitev relevantnih meril

4. merjenje, preverjanje in vrednotenje

5. poročanje, učenje in izboljševanje


30


Slika 2: Koraki merjenja vpliva in koristi za deležnike20

Pri merjenju ne gre za nasprotja in nesoglasja, temveč za ustvarjanje in iskanje

partnerstev. Toge strukture merjenja vsem organizacijam ni mogoče vsiliti, saj bi s

tem lahko onemogočili raznolikost. Skupni dejavniki za merjenje so (Clifford, Markey,

Malpani, 2013):

jasno izražena zgodba, s svojo teorijo sprememb, vendar s prilagojeno

predstavitvijo predstavljene zgodbe;

jasnost vidika upravičencev: kdo, kaj in kako je videti iz njihovega vidika;

dokazila o rezultatih ali vzročne zveze med realizacijo in rezultati z namenom, da

se sčasoma zbere podatke o posrednih rezultatih;

dokazovanje te spremembe skozi čas, z vidikov opredeljenih udeležencev

(deležnikov);

povezovanje učenja, ki temelji na analizi preteklega organizacijskega učenja.

20 Proposed Approaches to Social Impact Measurement in European Commission legislation and in practice relating to: EuSEFs and the EaSI , GECES Sub-group on Impact Measurement , 16 February 2014 , (following initial publication on 28th November 2013), dostopno tudi na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-impact-measurement-subgroup_en.pdf (17.6.2014)

31


Štiri glavna tematska področja21 so bila spoznana v britanski študiji (Clifford, Markey,

Malpani, 2013):

merjenje naj se izvede v povezavi z zgodbo o intervenciji in potrebami

organizacije, ki jo izvaja;

merjenje se dogaja v realnem svetu, opredeljuje pa ga kontekst trga in dinamike

politike;

merjenje se razlikuje na različnih področjih delovanja komisije, in mora biti

senzibilno ter ne vodeno od komisije;

vidiki financerjev v razvijajočih se socialnih investicijskih trgih vplivajo na to.

Ponudniki družbenih storitev naj bi za svojo učinkovitost dokazali naslednje (Clifford,

Markey, Malpani, 2013):

merjenje strank / posameznikov napredek s posegi;

prikazati, kako je merjenje vključeno v upravljanje organizacije, v procese in

postopke;

opredeliti posredne rezultate skupin strank;

dokazati, kakšen vpliv ima organizacija na širšo skupnost (npr. lokalno javno

naročanje, zaposlovanje in gospodarstvo).

GECES predlaga razvoj Okvira – matrike pričakovanih rezultatov in podsklopov

rezultatov, ki za vsakega od njih podajajo verjetne kazalnike. Pri tem kot primer

prispevka za Okvir prikazuje matriko kazalnikov. V standardu ni obvezno, je pa

priporočljivo, da bi ga uporabljala socialna podjetja in menedžerji skladov, kjer se

srečujejo s potrebami deležnikov za merjenje. Ne uporablja se tam, kje je to posebej

dogovorjeno z najpomembnejšimi deležniki. Vsako poročanje o rezultatih in vplivu

mora vsebovati pojasnilo, zakaj so posamezni rezultati in kazalniki, ki niso v

priporočenem okviru, bolj primerni. Zahteva iz standarda je tudi, da so kazalniki:

• primerno izbrani s strani socialnega podjetja glede na izbrane posege

(intervencije), ciljane rezultate in deležnike, ki se jih to tiče,

• dogovorjeni med socialnim podjetjem in menedžerjem sklada,

• poročani, učinkoviti in redno komunicirani deležnikom,

21 Jim Clifford, Kate Markey and Natasha Malpani: Measuring Social Impact in Social Enterprise: The state of thought and practice in the UK. London. E3M, 2013. Dostopno na: http://www.can-online.org.uk/uploads/editor/files/Invest/Measuring_Social_Impact_in_Social_Enterprise_report.pdf

32

http://www.can-online.org.uk/uploads/editor/files/Invest/Measuring_Social_Impact_in_Social_Enterprise_report.pdf



• redno pregledani glede ustreznosti in posodobljeni ali spremenjeni, če je to

potrebno.

Kazalniki so lahko tako finančni, kot nefinančni, kvalitativni ali kvantitavni in

omogočajo napoved ali poročanje, kot prikazuje slika v nadaljevanju.

Slika 3: Tri poti kategorizacije kazalnikov22

V Sloveniji smo neodvisno od navedb GECES izbrali kot orientacijo za oblikovanje

lastnih rezultatov in kazalnikov za potrebe slovenskega modela kazalnike

organizacije »Investing for good« - Investiranje v dobro; v prilogi). Neodvisno od

priporočil GECES smo prav tako naredili zbirko kazalnikov na podlagi Programa

ukrepov 2014-2015, ki lahko v bodoče prispeva k EU Okviru (priloga).

Pri merjenju je vselej potrebno prikazati verigo vrednosti družbenega vpliva, verigo

sprememb, ki so se zgodile v organizaciji zaradi aktivnosti organizacije in vključenih


33


deležnikov ter pričakovanih posrednih in neposrednih rezultatov ter s tem vplivov na

družbo.

Ko merimo, vselej najprej načrtujemo ali spremljamo načrtovano, poročamo (vložki,

aktivnosti), nato pa spremljamo načrtovane ali izvedene rezultate (izide). Šele po

spremljanju le-teh lahko opredelimo možne vplive.

Slika 4: Veriga vrednosti družbenega vpliva23

Kot navaja skupina GECES, naj bi se standard osredotočil na:

PROCES - skupni postopek za merjenje vplivov, namenjen poročanju o

posredovanju, njegovih rezultatih in kako se jih doseže. Vse merjenje

družbenih učinkov naj bi nastalo s pomočjo teh procesov.

ZNAČILNOSTI - Skupne značilnosti, ki opredeljujejo razkritje meritev

(poročanje), sprejemljive kakovosti.

23 Presentation of Report produced by GECES Sub-group on Social Impact Measurement – 28 November 2013, dostopno na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-presentation-impact-measurement-subgroup_en.pdf

34


Izbira OKVIRJA (matrike pričakovanih rezultatov) in kazalnikov ni obvezna,

zaradi nujnosti upoštevanja načela proporcionalnosti pa se priporoča v

prihodnje oblikovanje okvirja na osnovi zbiranja informacij in izkušenj EU držav

članic, ki bi pokril približno 80% merljivih rezultatov in bi bili merljivi za večino

socialnih podjetij.

Nobenega posameznega sklopa KAZALNIKOV ni mogoče oblikovati od zgoraj

navzdol za merjenje družbenih učinkov v vseh primerih.

Vse razkritje (poročanje) merjenja mora vključevati – s primernimi in sorazmernimi

podpornimi dokazili – razlago, kako je bil uporabljen proces, vključno z obrazložitvijo

naslednjega:

kako so se učinki zgodili (teorija sprememb) - kako so aktivnosti privedle do

določene družbene spremembe,

glavne deležnike (interesne skupine), katerih interesi se merijo, in kakšne

koristi so pridobili s pomočjo teh aktivnosti,

dobro obrazložena, sorazmerna izbira rezultatov za merjenje družbene

spremembe in izbira kazalnikov,

jasno obrazložen obračun dejanskih učinkov (rezultatov) v intervenciji –

preverjeni in potrjeni – ki tudi pojasnjuje (vsaj v smislu kakovosti) alternativne

prispevke (attribution) tretjih oseb, nosilnost (deadwight), premik

(displacement) in upad (drop-off),

količinska razlaga družbenega (socialnega) in finančnega tveganja.

Analiza družbenih učinkov s pomočjo metode SROI24

SROI (Social return on investment) – družbena korist od investiranja je okvir za

merjenje in knjigovodstvo za ta mnogo širši koncept vrednosti ali koristi. Z njim naj bi

zmanjšali neenakost in uničevanje naravnega okolja ter izboljšali prijetno življenje,

tako da vgradimo v SROI družbene, okoljske in ekonomske stroške in koristi.

24 http://www.thesroinetwork.org/what-is-sroi, 15.5.2014

35


SROI25 meri spremembe na načine, ki so bistveni za ljudi in organizacije, ki

spremembi prispevajo ali ima sprememba na njih vpliv (vsi deležniki). Pove, kako se

ustvarja sprememba, tako da meri družbene, okoljske in ekonomske posredne izide

in pri tem za predstavitev uporablja denarne vrednosti. Tako omogoča izračun

razmerja med koristmi in stroški. Na primer razmerje 3:1 kaže, da investicija enega

funta daje tri funte družbene koristi.

SROI torej izraža koristnost, ne denar. Denar je enostavno običajna enota in zato

uporabna in široko sprejeta možnost za izražanje vrednosti.

Enako kot poslovni načrt vsebuje veliko več informacij od finančne napovedi, je SROI

mnogo več kot zgolj številka. Pripoveduje o spremembi, na kateri naj temeljijo

odločitve, in vključuje študije primerov in kvalitativno, kvantitativno in finančno

informacijo.

Analiza s SROI lahko ima različne oblike. Lahko zajema družbeno korist, ki jo ustvari

neka celotna organizacija, ali pa se osredotoči na samo en izbrani vidik dela te

organizacije. Obstaja tudi veliko načinov za organiziranje, kako izvajati SROI. Da se

izvajati znotraj organizacije ali pa s pomočjo zunanjih raziskovalcev.

Obstaja dva tipa SROI:

• Tisti, ki vrednoti dano prakso in se torej izvaja za nazaj in na osnovi dejanskih

posrednih učinkov, ki so se že zgodili. (EVALVACIJA)

• Napovedovalni SROI, ki napoveduje, koliko družbene koristi se bo ustvarilo,

če dejavnosti dosežejo svoje predvidene posredne učinke. (NAPOVED)

Zakaj izračunavati SROI?

Analiza SROI lahko izpolni veliko namenov: da se uporabiti kot orodje za strateško

planiranje in izboljševanje, za komuniciranje o vplivu in pritegovanje naložb ali za

investicijsko odločanje. Lahko pomaga usmerjati izbire, pred katerimi so menedžerji,

ko odločajo, v kakšne namene naj bi uporabili svoj denar in čas.

25 http://evpa.eu.com/wp-content/uploads/2010/09/SOCIAL-EVALUATOR-SROI-an-introduction.pdf, 15.5.2014

36


SROI lahko pomaga izboljšati storitve organizacije na naslednje načine:

• Lajšanje strateških razprav in pomoč pri razumevanju in maksimiranju

družbene koristi, ki jo dana dejavnost ustvarja.

• Pomaga nam usmeriti primerne vire, ko upravljamo nepričakovane posredne

izide, naj so pozitivni ali negativni.

• Prikaz pomembnosti dela z drugimi organizacijami in ljudmi, ki zmorejo kaj

prispevati, pri ustvarjanju spremembe.

• Identificirati skupno podlago med tem, kar organizacija hoče doseči, in med

tem, kar njeni deležniki hočejo doseči, tako da to pomaga maksimirati

družbeno korist.

• Ustvarjanje formalnega pogovora z deležniki, ki jim omogoča, da je storitev

povezana z njihovim namenom in jih smiselno vključuje pri oblikovanju

storitve.

SROI lahko okrepi trajnostni značaj vaše organizacije na naslednje načine:

• Izboljšava vašega profila,

• Izboljšava vašega primera za bodoče financiranje,

• Doseganje, da so vaše prijave na razpise bolj prepričljive.

SROI je manj uporaben, če:

• Se je proces strateškega planiranja že izvedel in ga že uporabljajo v praksi.

• Deležniki niso zainteresirani za izide.

• Analizo smo izpeljali samo, da bi dokazali koristnost dane storitve in zato ni

priložnosti, da bi spremenili način, kako stvari delamo, na osnovi analize.

Faze v SROI

Izvajanje analize po SROI ima šest korakov.

1. Ugotoviti domet analize in analizirati ključne deležnike. Pomembno je

imeti jasne meje, kaj bo analiza po SROI zajela, koga bo zajela v proces in

kako.

2. Prikazati posredne učinke. S sodelovanjem s svojimi deležniki boste razvili

prikaz učinkov ali teorijo spremembe, ki kaže spremembe med vnosi, iznosi in

posrednimi učinki.

37


3. Evidentirati posredne učinke in jih ovrednotiti. Ta faza zajema iskanje

podatkov, ki naj pokažejo, ali so se posredni učinki zgodili, potem pa jih tudi

vrednotimo.

4. Ugotoviti vpliv. Po tem, ko smo zbrali podatke o posrednih učinkih in jih

izrazili denarno, tiste vidike spreminjanja, ki bi se v vsakem primeru zgodili, ali

pa so posledica drugih dejavnikov, izločimo iz opazovanja .

5. Izračunavanje SROI. Ta faza vključuje upoštevanje vseh koristi, odštevanje

vseh negativnih lastnosti in primerjanje izida z investicijo. Prav tukaj se da

preveriti občutljivost rezultatov.

6. Poročanje, uporaba in povezovanje z okoljem. Ta korak zlahka pozabijo, je

pa bistven, četudi je zadnji; vključuje dajanje spoznanj deležnikom in

odzivanje na njih, uporabo dobrih izidov v procesu siceršnjega dela in

verificiranje poročila.

Sedem glavnih načel SROI:

1. Vključi deležnike – določite deležnike vaše dejavnosti

2. Razumi, kaj se spreminja – primerjanje stanja problema pred in po vaši

aktivnosti

3. Ovrednoti zadeve, ki so pomembne – vrednotenje postavk, ki imajo

neposredno povezavo z vašo aktivnostjo/dejavnostjo

4. Vključi samo, kar je bistveno – upoštevanje deadweighta (kaj bi se zgodilo

tudi brez vaše aktivnosti) in atribucije (vpliv drugih akterjev na dotičen

problem, ki ga naslavlja vaša aktivnost)

5. Ne zahtevaj preveč – pri definiranju in vrednotenju posrednih učinkov je

potrebno biti previden, da ne zajamemo preširokega dometa posledic in s tem

umetno povečamo družbeno vrednost aktivnosti (težko je določiti jasno mejo)

6. Zagotovi preglednost – finančni proksiji za posredne učinke naj bodo vzeti iz

transparentnih virov (zakonov, javno dostopnih informacij, poročil, izkušenj…)

7. Preveri izide – pregled celotne verige – Vnosi, neposredni izidi, posredni

izidi, vpliv.

38


Izzivi pri izračunavanju SROI

Pomanjkanje dobrih podatkov o posrednih izidih je eden od največjih izzivov, ko se

prvič ukvarjamo s SROI. Da bi omogočili tisti SROI, s katerim vrednotimo za nazaj,

potrebujemo podatke o posrednih učinkih. SROI za napovedovanje pa bo dal

podlago za okvir, s katerim bi zajeli posredne učinke. Pogosto je primernejše, da

začnemo uporabljati SROI za napovedovanje, kolikšna bi lahko bila družbena korist,

ne pa da vrednotimo, kakšna je bila, kajti tak pristop zagotavlja, da imate pravi način

zbiranja pravih podatkov in zmorete izvesti popolno analizo v bodočnosti.

Raven zahtevane podrobnosti bo odvisna od namena vaše analize SROI. Kratka

analiza za interne namene bo zahtevala manj časa, kot popolno poročilo za zunanje

uporabnike, kakršno ustreza zahtevam po verifikaciji.

39


4. NEKATERE TUJE IZKUŠNJE PRI MERJENJU DRUŽBENIH UČINKOV SOCIALNIH PODJETIJ

Britanske izkušnje pri razvoju socialnega podjetništva

Zaključki britanske26 raziskave o socialnem podjetništvu iz leta 2005 (Harding, 2006)

oblikovalcem politik na tem področju povedo, da so socialni podjetniki posebna

skupina posameznikov z določenim in bolj pozitivnim stališčem do podjetništva. Ti

odnosi postanejo manj pozitivni, ko podjetje postane bolj ustaljeno. Podobno, bo bolj

verjetno, da bodo mlajši ljudje in izključene skupine postali socialni podjetniki, vendar

raziskava kaže, da so starejši ljudje tisti, ki dejansko vodijo bolj uveljavljena podjetja.

Ko pride do vprašanj financiranja, to predstavlja potencialni problem, saj so

uveljavljeni menedžerji socialnega podjetništva pogosto zavrnjeni v prošnjah za

finančna sredstva, saj ne želijo deliti svojega projekta in so jim stroški komercialnega

financiranja previsoki. V raziskavi povedo, da je strah, da ne pridobijo financiranja,

največja posamična ovira za socialne podjetnike. Nekateri od 42,5% managerjev

socialnih podjetij - začetnikov in 34,8% ustaljenih menedžerjev socialnih podjetij so

poročali o tem kot o največji oviri, ki bi jo bilo potrebno preseči.

Veliko socialnih podjetnikov ima željo, da bi ustvarili socialno ali družbeno

spremembo. Pri tem potrebujejo dostop do finančnih sredstev, kar bi moral biti fokus

politike in komercialnih aktivnosti pri razvoju na mero narejenih storitev, primernih za

to vitalno skupino.

Obstaja še drugo področje, ki je potencialno zelo pomembno v spreminjanju odnosa

iz osnov in reševanje vprašanj de-motivacije kot izgradnje izkušenj. V raziskavi GEM

UK so zbrali podatke o usposabljanju in njen vpliv za TEA ( ang. Total

Entrepreneurial Activity, slov. skupna podjetniška aktivnost) in SEA (ang. Social

Entrepreneurial Activity, slov. socialno-podjetniška aktivnost) in jih prvič analizirali v

letu 2005. Za obe vrsti podjetništva velja, da usposabljanje povečuje sposobnost

podjetniških aktivnosti. Za TEA jih podvaja, za SEA pa celo nekoliko več.

26 Harding Rebecca. Social Entrepreneurship Monitor, United Kingdom 2006. GEM UK, Foundation for Entrepreneurial Management, London. Dostopno na: http://socialinnovationexchange.org/sites/default/files/event/attachments/Gem_Soc_Ent_web.pdf

40

http://socialinnovationexchange.org/sites/default/files/event/attachments/Gem_Soc_Ent_web.pdf


Učinek je bolj značilen pri razlikah med spoloma - pri ženskah je dva do trikrat bolj

verjetno, da postanejo socialne podjetnice, če so imele neko obliko dostopa do

podjetniškega usposabljanja. To je primerljivo s približno polovico večjo verjetnostjo

za vse vrste usposabljanja za moške. Tako kot mainstream podjetništva, je

spodbujanje socialnega podjetništva kultura, ki ima za osnovo spodbujanje socialnih

podjetij in socialnega podjetništva.

Socialni podjetniki imajo specifične značilnosti in zanimivo je, da bodo najbolj

verjetno postali aktivni SEA prav mladi. To pomeni, da se s spodbujanjem socialnega

podjetništva kot obliko alternativnega modela poslovanja skozi usposabljanje v šolah

raven socialne podjetniške aktivnosti povečuje, zlasti v zgodnji fazi podjetniške

dejavnosti.

To bi ponudilo več posameznikom priložnost za uresničitev njihovega potenciala na

trgu dela s pomočjo podjetništva in tako dejansko ustvarjalo možnosti za vse.

Avstralske izkušnje pri merjenju družbenih učinkov socialnih podjetij

Avstralska27 avtorja (Barraket, Yousefpour, 2013) v svojem članku razpravljata o tem,

da je bilo v preteklem desetletju populariziranih nekaj novih metod merjenja vpliva,

kot npr. Social Return On Investment (SROI) oz. družbeno povračilo investiranja.

Navkljub rasti v praksi evalviranja in merjenja vpliva v socialni ekonomiji, je nastalo

relativno malo raziskav, ki bi poročale o merjenju družbenih učinkov socialnih

podjetij, o izzivih, s katerimi se ta soočajo in z posrednimi izidi, ki so jih pridobili kot

rezultat njihovih aktivnosti. Avstralska avtorja sta se lotila študije petih primerov

socialnih podjetij v Avstraliji in si ob tem zastavila naslednja raziskovalna vprašanja:

S kakšnimi ovirami / izzivi se soočajo socialna podjetja, ko se lotevajo

evalvacije oz. merjenja vpliva?

27 Barraket, Jo, and Yousefpour, Nina, (2013): Evaluation and Social Impact Measurement Amongst Small to Medium Social Enterprises: Process, Purpose and Value, Australian Journal of Public Administration, vol. 72, no. 4, pp. 447–458. Dostopno na: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/1467-8500.12042/abstract;jsessionid=F573C7287964C9146DEC7B32D5FD72BD.f04t04?deniedAccessCustomisedMessage=&userIsAuthenticated=false

41


Kakšne so pričakovane koristi od evalviranja in merjenja vpliva za majhna in

srednje velika socialna podjetja?

Kako te organizacije uporabljajo znanja, ki jih pridobijo s pomočjo evalviranja

njihovih aktivnosti in kakšne učinke ima to na nastop organizacije?

Merjenje družbenih učinkov in poročanje socialnih podjetij naj bi bilo uporabljeno za

strateško izboljšanje njihovega delovanja, dostopa do virov in gradnje organizacijske

legitimnosti (Nicholls 2009 v Barraket in Yousefpour, 2013).

Med drugim avtorja poročata o tem, da ni mogoče določiti univerzalnih meril za

merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij, saj je narava njihovega dela precej

različna, enako velja za naravo družbenega vrednotenja, posli socialnih podjetij so

hibridni, cilji orientirani na izpolnjevanje poslanstva in njihovo heterogenost ipd.

Med prebiranjem literature sta avstralska raziskovalca odkrila precej malo

normativnih razprav o vrednosti teh meritvenih aktivnosti socialnih podjetij, njihovih

financerjev ali skupnosti, za katere opravljajo svoje poslanstvo socialna podjetja.

Pogrešali so tudi analize pridobljenih informacij zunanjih deležnikov in kako

evalvacijski podatki socialnih podjetij vplivajo nazaj na odločitve teh deležnikov.

V študiji so vsakemu od petih udeleženih socialnih podjetij plačali 3.000 avstralskih

dolarjev za stroške osebja, ki je sodelovalo v raziskavi s strani socialnih podjetij.

Raziskavo so opravljali devet mesecev, podatke so zbirali v dveh fazah. V prvi fazi je

potekala skupinska delavnica o merjenju, nato individualni sestanki ter osebni

intervjuji o načinu zbiranja podatkov in evalvaciji.

V drugi fazi so podjetja zbrala podatke in pripravljala poročila o merjenju vpliva, na

voljo so imela svetovanje raziskovalcev (30 ur na organizacijo). Le dve organizaciji

od petih sta uspeli dokončati poročilo, ostale so odnehale že tekom procesa

raziskave. Organizacijama, ki sta zaključili poročilo, so raziskovalci podali odziv na

njihovo poročilo in priporočila za izboljšave ter prihodnje merjenje.

Med ugotovitvami raziskave so avtorji zabeležili naslednje:

42


Ovire za nedokončano sodelovanje v raziskavi so bile npr. interne formalne omejitve

za sodelovanje v raziskavi, vse organizacije so poročale o pomanjkanju časa in

kadra za merjenje (mnogi združujejo več vrst del v eni zaposleni osebi). Poročali so o

omejenem času za tovrstne aktivnosti, o omejenih sposobnostih osebja, pomanjkanju

izkušenj pri evalviranju in negativen vpliv sodelovanja v raziskavi na prihodke osebja

zaradi dokončanja aktivnosti. Zaradi tega dela je ponekod prihajalo do nedokončanja

drugih nalog v organizaciji in s tem posledično do zamud pri izvedbi teh aktivnosti.

Nekaterim je bila kompleksnost merjenja vpliva in evalvacije izziv. Zabeležili so

pomanjkanje konsistentnosti pri že zbranih podatkih iz različnih programov ter

kompleksnost načrtovanja in evalviranja v dinamičnem organizacijskem kontekstu.

Ponekod so o ovirah poročali tudi zaradi organizacijske kulture in pomanjkanja

starejšega svetovalnega kadra, drugje je bil razlog za nesodelovanje pomanjkanje

razumevanja ustanoviteljev.

Udeleženci so poročali o naslednjih koristih merjenja:

organizacijsko učenje in razvoj ob izvajanju evalvacije in merjenja učinkov,

izboljšana vrednost pri komuniciranju posrednih rezultatov podjetja

zaposlenim, da bi izboljšali motivacijo zaposlenih in razvoj,

razvoj organizacijskega razumevanja dolgoročnih učinkov njihovih programov,

da bi jih ponovno definirali,

prednosti organizacijskega znanja o zadovoljstvu strank in njihovih potreb,

praznovanje dosežkov z osebjem, prostovoljci in koristniki,

benchmarking določenih rezultatov programov, da bi podprli širšo analizo

nastopa organizacije,

razvoj tržnih priložnosti,

usklajenost z določili financerjev za tekoče financiranje,

pomoč pri mobilizaciji virov od prihodnjih financerjev (zlasti finančnih skladov

in vlad),

difuzija inovacij njihovih programov k drugim organizacijam v polju njihovega

dela,

izboljšanje storitev, ki jih nudijo,

prenos znanja iz programov na prihodnje osebje.

43


Ena od dveh organizacij, ki sta zaključili končno poročilo, se je odločila za

nadaljevanje z merjenjem tudi v prihodnje. Pripravila je multimedijsko predstavitev za

komuniciranje aktivnosti organizacije in rezultatov merjenja za prihodnje uporabnike

in potencialne financerje.

Avtorja ugotavljata, da je pri merjenju pomembno vedeti kaj in kako meriti. Z vidika

financerja je primaren namen merjenja vpliva zagotoviti javno odgovornost za javno

financirane iniciative – v tem primeru je pametneje meriti 'celoten program' in

uporabiti manjše število kazalnikov, ki so primerljivi med različnimi ponudniki, kot pa

da vsako posamezno podjetje uporablja multiple indikatorje, ki so specifični za vsako

podjetje posebej in med seboj niso primerljivi in nimajo učinkovite vrednosti pri

skupnem merjenju.

Podobno je na organizacijskem nivoju: če je temeljni namen merjenja vpliva

komuniciranje z uporabniki/koristniki ali internimi deležniki, potem se bo izbor meril in

metod razlikoval precej bolj, kot če bi bil osnoven namen merjenja predstaviti

stroškovno učinkovitost financerju.

Literatura se torej do sedaj bolj kot k normativnim določilom merjenja nagiba k

instrumentalnim vprašanjem o tem, kako meriti.

Merjenje in komuniciranje družbenih učinkov je učinkovito pri prepričevanju zunanjih

deležnikov za podporo in sofinanciranje naporov socialnih podjetij. Navkljub temu

sorazmerno omejena literatura s področja merjenja navaja, da merjenje vpliva in

komuniciranje nista ključni determinanti pri odločitvah nekaterih zunanjih deležnikov,

še posebej dajalcev donacij.

5. FINANČNE KORISTI IN MANJŠI RIZIKI ZA INVESTITORJE V SOCIALNA PODJETJA

44


V mednarodnem okolju vse bolj spoznavajo koristnost javno-zasebnih partnerstev ter

našo soodvisnost v poslovnem in naravnem okolju. V ta namen nastajajo nove oblike

sodelovanja, med njimi t.i. obveznice družbenih učinkov (ang. Social Impact Bonds)

Social Impact Bonds – javno zasebna partnerstva pri merjenju družbenih učinkov

V Veliki Britaniji v okviru projekta Social Impact Bonds (SIBs)28 že nekaj let

zagotavljajo s strani države finančnim investitorjem v socialna podjetja nagrade, če

dokažejo, da so investirali v so.p., ki imajo velike družbene učinke.

Obveznice družbenih učinkov (SIBs, ang. social Impact Bonds) so oblikovane za

pomoč pri reformi javnih storitev. SIBs želijo izboljšati družbene rezultate javno

financiranih storitev, takšno financiranje pa je pogojeno z doseganjem rezultatov.

Vlagatelji plačujejo za projekt na začetku, nato pa prejmejo plačila na podlagi

doseženih rezultatov v okviru projekta.

Namesto da se osredotoča na vložke (npr. število zdravnikov) ali izide (npr. število

operacij), SIBs temeljijo na doseganju družbenih "rezultatov" (npr. izboljšano

zdravje). Rezultati so vnaprej določeni in merljivi.

SIBs ponujajo številne koristi za predstavnike države, ponudnike storitev in

investitorje:

predstavnikom države omogočajo privabiti zasebne vlagatelje, da zgodaj in

preventivno ukrepajo glede zapletenih in dragih družbenih problemov,

omogočajo poskus zagona novih storitev, brez plačila predstavnikov države, ki bi

jih sicer morali plačati, četudi ne bi delovale,

lahko pomagajo storitvam, da se prilagodijo tako, da imajo večji poudarek na

preventivi,

lahko omogočijo večjo prožnost tistim, ki zagotavljajo storitve, da se prilagodijo in

spremenijo svojo storitev glede na njihove izkušnje,

28 https://www.gov.uk/social-impact-bonds, 17.6.2014

45


lahko pomagajo dobrodelnim organizacijam in socialnim podjetjem, da se

potegujejo za upravljanje in "plačilo na podlagi rezultatov" projektov - projekti, kjer

vlada plača ponudniku storitev za dosežene rezultate.

Plačilo temelji na tistem, kar je projekt ali storitev dosegla, ne pa na procesu dela, ki

je bilo opravljeno. Na primer, plačila za obveznice družbenih učinkov zapora

Peterborough so temeljile na tem, ali je projekt znižal stopnjo ponavljanja dejanj

zapornikov, ne pa na strošku projekta ali na številu oseb, ki so delale na projektu.

Ker plačilo temelji na rezultatih in ne na procesu, je več možnosti za inovacije in

večjo svobodo pri predstavitvi rešitev, ki delujejo. Posledica tega je boljši rezultat za

državljane in nižji strošek za vlado.

Spodnja slika prikazuje, kako SIBs deluje: začetno financiranje plačajo vlagatelji za

kritje stroškov projekta. Izvajalec izvaja projekt, investitorja pa nato plačuje vlada, v

skladu z doseženimi rezultati na posameznih točkah, dogovorjenih v pogodbi.

Tovrstno financiranje investitorjev in s tem spodbujanje socialnega podjetništva ter

družbenih učinkov le-tega bi lahko sčasoma zaživelo tudi v Sloveniji.

Podobno projekte z javno-zasebnim partnerstvom nekaj let financirajo v ZDA29, delno

tudi po vzoru iz Velike Britanije. Tam menijo, da se s tradicionalno filantropijo denar

za programe porablja, z obveznicami družbenega vpliva pa se vrača in ponovno

vlaga v programe za pomoč še več ljudem.

29 http://harvardmagazine.com/2013/07/social-impact-bonds, 18.6.2014

46


Slika 5: Delovanje Obveznic družbenih učinkov30

Obveznice družbenega vpliva (ang. SIB - Social Impact Bond) - znane tudi kot oblika

"financiranja družbenih inovacij" ali "plačilo po uspehu", nudi vladam način brez

tveganja za doseganje ustvarjalnih družbenih programov, ki bi sicer potrebovali več

let, da dosežejo rezultate. Običajno se vlade odločijo, katere težave želijo rešiti in

nato vstopijo v pogodbeni dogovor s posrednikom (ali organizacijo, ki se zaveže z

obveznico). Ta je nato odgovorna za zbiranje kapitala od neodvisnih vlagateljev,

vključno z bankami, ustanovami in posamezniki, ter za najem in upravljanje

neprofitnih storitev ponudnikov. Če projekt dosega zastavljene cilje, vlada povrne

vlagateljem z donosi na podlagi prihrankov vlade, ki so se zbrali zaradi uspešnosti

programa. (Davkoplačevalci prav tako prejmejo del zbranih sredstev v obliki

sproščenih javnih sredstev, čeprav bodo morda morali biti vlagatelji v celoti plačani

prvi.) Nevtralnega ocenjevalca, dogovorjenega z obeh strani, najamejo za merjenje

izidov in reševanje vseh sporov, ki se ob tem pojavijo.

30 Vir: https://www.gov.uk/social-impact-bonds, 17.6.2014

47


Koristi vlaganja v socialna podjetja – britanske izkušnje

Ugotovitve britanske študije Fightback Britain31, ki je bila izvedena v letu 2011 in je

preučevala socialna podjetja v Veliki Britaniji so naslednje:

- v povprečju je letni promet socialnih podjetij zrasel s 175 000 funtov v 2009 na

240 tisoč funtov v letu 2011.

- Socialna podjetja ustvarjajo več služb glede na promet, ki ga dosegajo, v

primerjavi z mainstreammalimi podjetji.

- Socialna podjetja izvajajo svoje aktivnosti z namenom naslavljanja vzrokov

prikrajšanosti v skupnostih.

- Socialna podjetja se koncentrirajo v najbolj deprivilegiranih skupnostih: 39%

vseh socialnih podjetij dela v 20% najbolj deprivilegiranh skupnostih v VB, v

primerjavi s 13% standardnega poslovanja. Bolj prikrajšane so skupnosti v VB,

večja verjetnost je, da v njih operirajo socialna podjetja.

- Socialna podjetja se ukvarjajo s problemi in izboljšujejo stanje v lokalnih

skupnostih. Delež re-investicij socialnih podjetij, ki želijo pripomoči k

doseganju družbenih in okoljskih ciljev, nazaj v skupnost, je 82%.

- Socialna podjetja so odgovorna svojim skupnostim. 74% socialnih podjetij

aktivno vključuje svoje uporabnike v odločanje o poslovanju – delež se je

dvignil na 9 od desetih socialnih podjetij v najbolj deprivilegiranih skupnostih v

VB.

- Socialna podjetja v večini poslujejo s širšo javnostjo, ne državo.

- Sodelovanje z javnim sektorjem: socialna podjetja, ki delujejo v najbolj

deprivilegiranih skupnostih v VB bodo v večji verjetnosti poslovale z javnim

sektorjem kot glavnim trgovinskim partnerjem kot druga socialna podjetja.

- Donacije so glavni vir prihodkov za manj kot pol procenta sodelujočih socialnih

podjetij. Socialna podjetja in filantropija sta popolnoma različna koncepta.

- Socialna podjetja so v rasti presegla standardna MSP – 85% socialnih podjetij

je v letu 2010 zraslo, in le 28% MSP je zabeležilo rast. Socialna podjetja

presegajo mala in srednja podjetja (MSP) tudi v poslovnem zaupanju. 57%

socialnih podjetij napoveduje rast v primerjavi z 41% malih in srednje velikih

podjetij. Socialna podjetja prav tako prekašajo MSP v inovacijah, kar 55% 31 Social enterprise UK, Fightback Britain, a report on the state of Social Enterprise Survey 2011, dosegljivo na: http://www.socialenterprise.org.uk/uploads/editor/files/Publications/Fightback_Britain.pdf, 4.6.2014

48

http://www.socialenterprise.org.uk/uploads/editor/files/Publications/Fightback_Britain.pdf


socialnih podjetij je lansiralo nov produkt ali storitev v zadnjem letu, med tem

ko je bilo med malimi in srednje velikimi podjetji le 47%.

- Reforma javnega naročanja je nujna: socialna podjetja, ki v glavnem poslujejo

z javnim sektorjem navajajo politiko javnega naročanja kot drugo največjo

oviro za njihovo trajnost – celo večjo kot trajni izziv denarnega toka.

- Največja posamezna ovira trajnosti socialnih podjetij je dostop do financ, kar

44% sodelujočih socialnih podjetij v raziskavi je navedlo, da dostopnost in

razpoložljivost financ za njih predstavlja veliko oviro.

Raziskava v letu 2011 je pokazala podrobno sliko socialnih podjetij. Le-ta so v

nasprotju s splošnim mnenjem javnosti v večini poslovala s splošno javnostjo in ne z

javnim sektorjem. Prav tako je pokazala, da socialno podjetništvo privablja veliko

start-upov. Raziskava v letu 2013 se je osredotočila na razsežnosti, ki so se zgodile

na teh področjih, spremembe, stagnacijo ali razvoj določenega področja oziroma

ugotovitev iz leta 2011.

V letu 201332 so s ponovno raziskavo na področju socialnega podjetništva ugotovili:

- Delež start-upov v sektorju socialnega podjetništva je izjemen. Skoraj ena

tretjina socialnih podjetij je starih tri leta ali manj.

- Start-upi trikrat verjetneje kot starejša socialna podjetja delujejo v sferi

zdravstvene oskrbe (15% vs. 5%), dvakrat verjetneje v socialni oskrbi (16% vs

8%) in prav tako večji delež v izobraževanju (23% vs 14%).

- Socialna podjetja so skoncentrirana na britanskih deprivilegiranih skupnostih.

38% vseh socialnih podjetjih deluje na 20% najbolj deprivilegiranih skupnostih

v VB, v primerjavi z 12% tradicionalnih malih in srednje velikih podjetij.

- Socialna podjetja v primerjavi s tradicionalnimi podjetji v zelo velikem deležu

vodijo ženske, 38% socialnih podjetij vodijo menedžerke ženskega spola, v

primerjavi z 19% MSP in 3% med podjetij indeksa FTSE 100. 91% socialnih

podjetij ima na vodstvenih pozicijah vsaj eno osebo ženskega spola. 49%

tradicionalnih malih in srednje velikih podjetij vodijo moški.

- 56% socialnih podjetij je razvilo nov produkt ali storitev v zadnjih 12-ih

mesecih, v primerjavi z 43% MSP.

32 Social Enterprise UK, The People's business, State of Social Enterprise Survey 2013, dostopno na: http://www.socialenterprise.org.uk/uploads/files/2013/07/the_peoples_business.pdf

49

http://www.socialenterprise.org.uk/uploads/files/2013/07/the_peoples_business.pdf


- 11% socialnih podjetij izvaža svoje produkte ali storitve v tujino.

- 38% socialnih podjetij je priča rasti prometa, v primerjavi z 29% MSP v

lanskem letu.

- 22% socialnih podjetij je v lanskem letu bilo priča upada prometa, med MSP

kar 31%.

- V letu 2013 kar 34% odstotkov socialnih podjetij izraža skrb zaradi politik

javnega naročanja, ki predstavljajo ovire za trajnost socialnih podjetij. V

raziskavi 2011 je bil ta odstotek 25%.

- Najpogostejši vir prihodkov socialnih podjetij je splošna javnost (32%).

Približno polovica socialnih podjetij posluje z zasebnim sektorjem.

- Delež socialnih podjetij, ki poslujejo z javnim sektorjem se povečuje, sploh

med start-upi. Več kot polovica (52%) socialnih podjetij vsaj delno posluje z

javnim sektorjem (MSP v 26%).

- 48% socialnih podjetij je v zadnjih 12 mesecih poskušalo dvigniti zunanje

financiranje (dvakrat večji delež kot MSP). 39% socialnih podjetij je navedlo

dostop do financ kot največjo oviro pri njihovi rasti in trajnosti.

Kako se investitorji odločajo za vlaganje?

Investitorji se običajno odločajo, ali bodo vložili v donosno organizacijo, posel, ali ne.

V ta namen pripravijo svojo investicijsko strategijo, preučijo posel, ga strukturirajo,

spremljajo njegovo upravljanje, vodenje ter po potrebi izstopijo.

50


Slika 6: Upravljanje vpliva v procesu investiranja33

Merjenje družbenih učinkov je za investitorje, pa tudi socialna podjetja in državo zelo

pomembno. Merjenje glede na zahtevnost lahko vključuje tudi obsežne stroške, zato

se mora naročnik merjenja vprašati, kaj meriti, kako in če naj sploh meri (morda so

stroški tega previsoki). Takšna presoja pomeni upoštevanje načela proporcionalnosti,

z vidika investitorja je predstavljeno na naslednji sliki.

Slika 7: Odločitveno drevo za proporcionalnost34

Merjenje je vsekakor koristno takrat, ko želi investitor oceniti, kakšne družbene

učinke pridobi z vlaganjem v določene aktivnosti ali podjetja. Paziti je potrebno, da

33 Proposed Approaches to Social Impact Measurement in European Commission legislation and in practice relating to: EuSEFs and the EaSI , GECES Sub-group on Impact Measurement , 16 February 2014 , (following initial publication on 28th November 2013), dostopno tudi na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-impact-measurement-subgroup_en.pdf, 17.6.201434 Proposed Approaches to Social Impact Measurement in European Commission legislation and in practice relating to: EuSEFs and the EaSI , GECES Sub-group on Impact Measurement , 16 February 2014 , (following initial publication on 28th November 2013), dostopno tudi na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-impact-measurement-subgroup_en.pdf, 17.6.2014

51


stroški vlaganja v merjenje ne presegajo stroškov aktivnosti za npr. več kot 5 % in da

merimo, kar naj bi se spremenilo.

Analizo prednosti investiranja v socialna podjetja oziroma doseganje družbenih

učinkov tako z vidika doseganja finančnih rezultatov investitorja/socialnega podjetja

kot tudi z vidika opredelitve manjšega tveganja investicije v primerjavi z investiranjem

v klasična podjetja dokazujejo omenjene britanske izkušnje

6. RAZVOJ SLOVENSKEGA MODELA MERJENJA DRUŽBENIH UČINKOV SOCIALNIH PODJETIJ

V času od aprila 2014 do junija 2014 smo po naročilu MDDSZ v inštitutu IRDO

opravili raziskavo med slovenskimi socialnimi podjetji o merjenju družbenih učinkov

socialnih podjetij.

V okviru te študije smo opravili naslednje:

1. Namizno raziskavo literature in virov na ravni EU o merjenju družbenih

učinkov socialnih podjetij ter primerov merjenja in izkušenj s tem v nekaterih

drugih državah (britanske in avstralske izkušnje).

2. Oblikovali model merjenja z obrazci in navodili ter prilogami (kazalniki, …).

3. Testirali model merjenja in obrazce v okviru raziskave, kamor smo povabili 43

registriranih socialnih podjetij v Sloveniji (stanje na dan 21.5.2014), od katerih

je bilo eno so.p. iz registra izbrisano v začetku leta 2014. Študije primerov

smo poskusili narediti z devetimi izbranimi podjetji, od katerih smo študije

delno zaključili le z dvema podjetjema.

4. Izvedli informativno delavnico za vsa slovenska so.p. s predstavitvijo merjenja

družbenih učinkov socialnih podjetij v EU in Sloveniji ter predstavitvijo testnih

obrazcev za merjenje.

V nadaljevanju predstavljamo naša spoznanja.

52


Slovenski model merjenja družbenih učinkov socialnih podjetij

Na podlagi že obstoječih metodoloških izhodišč na ravni evropske prakse smo

izdelali model merjenja družbenih učinkov, ki je čim bolj prilagojen razmeram in

potrebam socialno podjetniške prakse v Sloveniji. Z modelom smo poskusili pripraviti

osnove:

- ki jih bo lahko uporabil pravzaprav vsak, ki bo želel opredeliti svoj vpliv na družbo

(klasično podjetje, družbeno odgovorno podjetje, socialno podjetje, ministrstva);

- ki bodo MDDSZ omogočale vsaj osnovno evalvacijo ukrepov za spodbujanje

socialnega podjetništva;

- ki ne bodo prezapletene oziroma bodo upoštevale realnost slovenskega

podjetništva (večinoma mikro podjetja, ki jim vse predstavlja strošek in kadrovsko

omejitev);

- ki bo omogočal v naslednjih fazah razvoja nadaljnji razvoj področja v različne

smeri.

Dokumenta Social Return on Investment35 (navodila za uporabo, kot jih je izdala

britanska vlada) in dokument ekspertne skupine EU36 "GECES"37 o merjenju

družbenih učinkov (še svež) smo preučili po navodilih MDDSZ. Oba dokumenta sta

bila v približno 80% prevedena v slovenščino, recenzija ni bila narejena. Služita kot

osnova za pripravo modela merjenja družbenih učinkov socialnih podjetij, za javno

uporabo pa je potrebno počakati na uradne prevode teh dokumentov s strani EU. Pri

oblikovanju modela smo preučili tudi nekatera druga gradiva,38 saj morajo tudi

socialna podjetja inovirati in poskušati ugotoviti posredne izide teh aktivnosti.

Osnutek modela smo pripravili na osnovi zgoraj omenjenih in v večini prevedenih

ključnih dokumentov. Nato smo ga nadgradili s pomočjo delavnice s socialnimi

35 http://www.thesroinetwork.org/component/docman/doc_download/75-social-return-on-investment-an-introduction, in http://www.thesroinetwork.org/sroi-analysis/the-sroi-guide, 20.4.201436 http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-impact-measurement-subgroup_en.pdf, 22.4.201437 http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/expert-group/social_impact/index_en.htm, 23.4.201438 M. Mulej: Izvlečki iz 'Strengthening social innovation in Europe; journey to effective assessment and measurement'; EU 2012, ISBN 987-92-79-26122-0 (Coordinated by Directorate-General for Enterprise and Industry, Directorate B – Sustainable Growth and EU 2020, Unit B3 – Innovation Policy for Growth., Okvir gradiva je SIE: Social Innovation Europe Initiative. Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/files/social-innovation/strengthening-social-innovation_en.pdf, 25.4.2014

53

http://www.thesroinetwork.org/component/docman/doc_download/75-social-return-on-investment-an-introduction



podjetji, individualnimi srečanji z vodstvi nekaterih so.p., predstavniki MDDSZ ter še z

drugimi informacijami in viri. Model je kot priloga z obrazci sestavni del te študije.

Navodila k izpolnjevanju obrazcev in primeri kazalnikov so v pomoč pri razumevanju

modela merjenja družbenih učinkov socialnih podjetij.

V nadaljevanju predstavljamo bistvo modela. Za uporabo tega modela pri socialnih

podjetjih v Sloveniji priporočamo naslednje dokumente:

1. Predstavitev modela za uporabo v Sloveniji, namen merjenja družbenih

učinkov, stanje EU spoznanj, osnovnih procesov in pristopov k merjenju (za

razumevanje merjenja);

2. Navodila za izpolnitev vprašalnika (Word) in tabele za SROI analizo (Excel

preglednice);

3. Vprašalnik za socialno podjetje za pripravo modela merjenja (Word

dokument);

4. SROI metodo za izračun vpliva (Excel preglednica);

5. Smernice (povzetke) z obrazložitvami, kako izpeljati proces merjenja in vnašati

podatke v posamezna polja;

6. Mednarodno zbirko priporočenih kazalnikov za izbor primernih kazalnikov

socialnega podjetja glede na njegove dejavnosti in potrebe (pdf dokument);

7. Drugo po potrebi (npr. Vodič SROI za poglobljeno razumevanje, Študije

primerov SROI poročil drugih držav, lasten obrazec povzetka poročila za

komuniciranje z javnostmi in posameznimi deležniki, verifikacijo poročila s

strani zunanjih javnosti, obrazec za pridobitev mnenja o vplivu, ipd.).

V nadaljevanju na sliki prikazujemo postopek izdelave poročila o merjenju družbenih

učinkov socialnega podjetja ali projekta, ki temelji na standardu GECES in SROI

analizi. Pri izdelavi poročila je priporočljivo uporabiti dodatna gradiva, ki so snovalcu

lahko v pomoč pri določanju posameznih postavk v poročilu.

54


Slika 8: Postopek merjenja družbenega vpliva socialnih podjetij v SlovenijiVir: Inštitut IRDO, junij 2014.

Vsebino poročila v Wordovem dokumentu prikazujemo na naslednji sliki. Ta vsebuje

ključna poglavja – predstavitev socialnega podjetja, opredelitev merjenja, verigo

sprememb ter poročilo o vplivu, vključno s potrditvami verodostojnosti poročila, tako

odgovorne osebe socialnega podjetja kot mnenj deležnikov.

55


Slika 9: Vsebina vprašalnika za merjenje družbenega vpliva socialnih podjetij v SlovenijiVir: Inštitut IRDO, junij 2014.

Proces merjenja družbenih učinkov socialnega podjetja po metodi za analizo SROI

mreže prikazuje slika 10. V tem procesu je opredeljena veriga sprememb v

organizaciji, ki vključuje tako deležnike, kot vložena sredstva v aktivnosti,

neposredne in posredne rezultate, opazovanje in poročanje ter končen izračun vpliva

ter SROI indeksa.

56


Slika 10: Vsebina kalkulacije SROI za merjenje družbenega vpliva socialnih podjetij v SlovenijiVir: Inštitut IRDO, junij 2014.

Za pripravo poročila o merjenju družbenih učinkov mora tako so.p. izpolniti vprašalnik

v Wordu in SROI analizo v Excel preglednici ter ga po potrebi ustrezno komunicirati

svojim deležnikom (zaposlenim, financerjem, skupnosti ipd.).

Slovenski model merjenja družbenih učinkov – izhodišča in zaključki

Slika v nadaljevanju prikazuje dimenzije družbenega delovanja, po katerih je

zamišljeno merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij. Vsaka organizacija naj bi

razmislila o tem, kakšen je namen merjenja, kako se ga bo lotila, kakšni so notranji

sistemi organizacije in aktivnosti ter kakšne so spremembe kot posledica teh

aktivnosti za vključene deležnike. Predstaviti je potrebno neposredne izide teh

sprememb na ravni organizacije in posredne izide teh sprememb na ravni družbe. Ob

upoštevanju vplivov okolja na organizacijo se nato ustrezno zmanjša končen vpliv

organizacije na družbo, ki ga lahko organizacija izmeri s pomočjo SROI analize.

57


Slika 11: Dimenzije družbenega delovanja39

Izhodišča in zaključki za pripravo in uporabo tega modela v Sloveniji še pred

njegovim testiranjem pri socialnih podjetjih (maj-junij 2014) so bili:

Slovenski model temelji na preučitvi GECES predloga standarda in SROI. Je

poenostavljen model, zato so ponekod zahtevani odgovori v krajši obliki in temu

primerno tudi končno poročilo.

Za obsežnejša poročila bi bilo potrebno vložiti veliko časa, denarja in strokovne

usposobljenosti, kar pa po navodilih MDDSZ trenutno slovenskim socialnim

podjetjem ni mogoče zagotoviti. Zato je MDDSZ zahteval poenostavljeno obliko

modela merjenja družbenih učinkov za slovenske razmere, ki jih označujejo

prevladujoča novonastala socialna podjetja mikro velikosti.

Merjenje družbenih učinkov je proces, ki ga organizacija izvaja ves čas delovanja,

saj mora nenehno komunicirati s svojimi deležniki.

Gre za obsežen proces, posebno pri uporabi SROI metode, ki zahteva različna

znanja: merjenje učinkov, vrednotenje, komuniciranje, računovodska znanja,

39 Vir: Proposed Approaches to Social Impact Measurement in European Commission legislation and in practice relating to: EuSEFs and the EaSI , GECES Sub-group on Impact Measurement , 16 February 2014 , (following initial publication on 28th November 2013), dostopno tudi na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-impact-measurement-subgroup_en.pdf, 17.6.2014

58


računalniška pismenost – kar so potrdila tudi socialna podjetja v procesu

praktičnega preverjanja modela;

Izražena potreba socialnih podjetij po poenotenju rezultatov in kazalnikov glede

na dejavnost socialnega podjetništva po našem mnenju ni prava pot za

prihodnost, saj neustrezno izenačuje socialna podjetja med sabo in jim jemlje

unikatno identiteto ter možnost inovativnega delovanja posameznega socialnega

podjetja.

Glede na izraženo željo socialnih podjetij po spletni verziji modeliranja

priporočamo uporabo testne verzije social e-valuator, ki sicer za metodo merjenja

uporablja SROI (povezava: http://www.socialevaluator.eu/).

Kot možno nadaljevanje procesa modeliranja družbenih učinkov v Sloveniji zato

glede na prej omenjene lastnosti, v splošnem priporočamo uporabo okvirja-

matrike rezultatov in kazalnikov oz. oblikovanje sorodnih, lastnih rezultatov in

kazalnikov.

Za socialna podjetja, ki želijo nadaljnjo analizo družbenih učinkov svojega

delovanja na ravni podjetja ali na ravni vira financiranja, priporočamo SROI

metodo kljub določenim omejitvam zaradi njene razširjenosti uporabe.

Za merjenje družbenih učinkov, ki bo v sklopu EU finančnih instrumentov v

prihodnosti postalo potreben pogoj pridobivanja sredstev, bi bilo smiselno

zagotoviti ustrezno pomoč socialnim podjetjem, vsaj mikro, majhnim in

novonastalim, po možnosti iz katerega od evropskih finančnih instrumentov.

Upoštevati je potrebno morebitna podvajanja učinkov za iste deležnike.

Za verifikacijo poročil bi se morala ustanoviti ekspertna skupina.

Koristi merjenja družbenih učinkovMerjenje družbenih učinkov slovenskim so.p. v povezavi s kalkulacijo SROI prinaša

več koristi:

Obrazci za merjenje so.p. služijo kot brezplačna pomoč pri vrednotenju rezultatov

njihovega dela.

Na ta način lahko zberejo koristne informacije za njihovo poslovno odločanje in

načrtovanje, ki jih lahko uporabijo pri promociji njihovega dela in drugod.

S poročanjem o družbenih učinkih so.p. se le-tem okrepi promocija podjetja ter s

tem njegov ugled.

59


Povečajo se možnosti za pridobitev dodatnih finančnih sredstev (EU v prihodnje

načrtuje kar nekaj sofinanciranj socialnih podjetij, osnova za odločanje pa bodo

ocene o vplivu socialnih podjetij in njihovih učinkov na družbo).

Kandidirajo pa lahko na razpisu za pridobitev Slovenske nagrade za družbeno

odgovornost HORUS (www.horus.si), kjer bo letos prvič dodana nova kategorija

socialna podjetja. S pomočjo izpolnitve obrazcev bodo so.p. lažje analizirala svoje

stanje in se pripravila za prijavo na razpis za nagrado HORUS 2014 – kategorija

socialna podjetja.

7. TESTIRANJE SLOVENSKEGA MODELA MERJENJA DRUŽBENIH UČINKOV MED SOCIALNIMI PODJETJI

Vzorec za raziskavo (testiranje modela)V evidenci MDDSZ je bilo na dan 21.5.2014 registriranih 43 socialnih podjetij v

Sloveniji od katerih je bilo eno so.p. iz registra izbrisano v začetku leta 2014. Tabeli

in grafa v nadaljevanju prikazujeta število socialnih podjetij po vrstah pravno

organizacijskih oblik in letu registracije za so.p.. Med pravnoorganizacijskimi oblikami

vodijo zavodi s 35,71%, sledijo jim društva in zveze društev s 26,19% ter zadruge s

19,05 %. Kot d.o.o. je registriranih 7 podjetjih (16,67%), najmanj pa je ustanov (le 1

oz. 2,38%).

Število so.p. vpisanih v register MDDSZ na dan 21.5.2014po pravnoorganizacijski oblikiPravnoorganizacijska oblika število deležzavod 15 35,71društvo, zveza društev 11 26,19d.o.o. 7 16,67ustanova 1 2,38zadruga 8 19,05skupaj 42 100dodatno 1 so.p. (zadruga) feb. 2014 brez statusa so.p.

60


15

11

7

1

8

Število so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po vrsti pravnoorganizacijske oblike

zavoddruštvo, zveza društevd.o.o.ustanovazadruga

Slika12: Število so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po vrsti pravno-organizacijske oblikeVir: Inštitut IRDO, junij 2014

Po datumu registracije je lahko razbrati rast števila slovenskih so.p. z leti. Tako je bilo

kmalu po sprejemu Zakona o so.p. leta 2012 registriranih prvih 6 so.p. (14,29%

podjetij, zajetih v to raziskavo), v letu 2014 je število podjetij zraslo za več kot trikrat

(iz 6 na 20, skupaj delež ustanovljenih v letu 2013 predstavlja 47,62 % vseh podjetij,

zajetih v to raziskavo), v letu 2014 pa je do 21.5.2014 bilo že 16 podjetij na novo

registriranih kot so.p (38,10% vseh zajetih podjetij, vključenih v to raziskavo).

Število so.p. vpisanih v register MDDSZ na dan 21.5.2014po datumu registracije za so.p.Leto število delež

2012 6 14,292013 20 47,62

2014 (do 21.5.2014) 16 38,10skupaj 42 100dodatno 1 so.p. (zadruga) feb. 2014 brez statusa so.p.

61


2012 2013 2014 (do 21.5.2014)0

5

10

15

20

25

6

20

16

Število so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po datumu registracije za so.p.

število

Slika 13: Število so.p. v evidenci MDDSZ na dan 21.5.2014 po datumu registracije za so.p.Vir: Inštitut IRDO, junij 2014

Razlog za vedno večje ustanavljanje teh podjetij je povečano zanimanje za socialno

podjetništvo v Sloveniji, ki je bilo omogočeno s sprejemom zakona40 o so.p. in

drugimi akcijskimi načrti ter ukrepi Vlade RS na tem področju v preteklih letih. Veliko

spodbud je bilo danih preko javnih razpisov za spodbujanje socialnega podjetništva,

v letu 2014 npr. prednjači možnost koriščenja javnih del za so.p. (Sklop 241), kjer

vseh razpoložljivih sredstev do konca maja 2014 so.p. še niso počrpala.

Rezultati raziskave med socialnimi podjetjiOd 42 podjetij smo skupaj z MDDSZ izbrali 9 podjetij za temeljitejše sodelovanje in

svetovanje pri izpolnitvi testnih obrazcev v okviru priprave modela merjenja

družbenih učinkov socialnih podjetij v Sloveniji, zlasti tistih, ki na slovenskem trgu

delujejo več kot pol leta. Kot prikazujeta tabeli in grafa v nadaljevanju, je bilo v

izdelavo študij primerov vključenih največ zavodov (4 oz. 44,44 %), sledijo jim d.o.o.

(2 oz. 22,22 %) ter po eno društvo, zadruga in ustanova (po 11,11%).

Število so.p. vključenih v temeljitejše testiranje obrazcev

40 http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/socialno_podjetnistvo/, 5.6.201441 http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=729, 16.6.2014

62


po pravnoorganizacijski oblikiPravnoorganizacijska oblika število deležzavod 4 44,44društvo, zveza društev 1 11,11d.o.o. 2 22,22ustanova 1 11,11zadruga 1 11,11skupaj 9 100,00

zavod društvo, zveza društev

d.o.o. ustanova zadruga0

0.5

1

1.5

2

2.5

3

3.5

4

4.54

1

2

1 1

Število so.p. vključenih v temeljitejše testiranje obrazcev po pravno-organizacijski obliki

število

Slika 14: Število so.p. so.p., vključenih v temeljitejše testiranje obrazcev po pravno-organizacijski oblikiVir: Inštitut IRDO, junij 2014

Glede na datum registracije je bilo v študijo primerov vključenih po štiri so.p.,

ustanovljenih v letih 2012 in 2013 (po 44,44 %) ter eno so.p. (11,11 % vseh

vključenih v študijo primerov), ustanovljeno v letu 2014. Razlog za vključitev starejših

podjetij je bil predvsem ta, da smo želeli skozi študije primerov prikazati učinke že

nekaj časa delujočih so.p. in z njihovim odzivom izboljšati slovenske obrazce za

merjenje družbenih učinkov socialnih podjetij.

Število so.p. vključenih v temeljitejše testiranje obrazcevpo datumu registracije za so.p.Leto število delež2012 4 44,442013 4 44,442014 (do 21.5.2014) 1 11,11skupaj 9 100,00

63


2012 2013 2014 (do 21.5.2014)0

0.5

1

1.5

2

2.5

3

3.5

4

4.5

Število so.p. vključenih v temeljitejše testiranje obrazcev po datumu registracije za so.p.

število

Slika 15: Število so.p., vključenih v temeljitejše testiranje obrazcev po datumu registracije za so.p.Vir: Inštitut IRDO, junij 2014

Na sodelovanje v raziskavi se je odzvalo osem podjetij, od tega so obrazce pričela

izpolnjevati štiri podjetja (44,44% vseh izbranih socialnih podjetij za študije primerov),

dokončali sta jih v testni verziji dve podjetji (22,22 % delež odziva izbranih so.p.). Eno

podjetje je izpolnilo samo SROI preglednico (brez vprašalnika), drugo podjetje je

izpolnilo samo vprašalnik (brez SROI preglednice). Dve podjetji sta obljubili

sodelovanje, a zaradi prezasedenosti obrazcev do dokončanja študije nista izpolnili.

Eno podjetje pa v raziskavi zaradi prezasedenosti ni želelo sodelovati (11,11 % delež

izbranih so.p.).

Št. podjetij

Prošnje za izpolnitev testnih obrazcev - 9 izbranih podjetij: delež odziva v %

2 podjetji obrazce izpolnili popolno 22,22

2 podjetji izpolnili delno, čakamo dopolnitve 22,22

4 podjetja niso izpolnila obrazcev 44,441 podjetje ni želelo sodelovati 11,119 skupaj izbranih podjetij 100,00

64


22.22

22.2244.44

11.11

Prošnje za izpolnitev testnih obrazcev 9 izbranih podjetij, delež odziva v %, do 20.6.2014

podjetji obrazce izpolnili popolno podjetji izpolnili delno, čakamo dopolnitvepodjetja niso izpolnila obrazcev podjetje ni želelo sode-lovati

Slika 16: Prošnje za izpolnitev testnih obrazcev 9 izbranih so.p. in delež odziva v % do 20.6.2014Vir: Inštitut IRDO, junij 2014

Da bi lažje testirali obrazce in slovenskim podjetjem predstavili to raziskavo ter koristi

od merjenja družbenih učinkov socialnih podjetij, smo v Ljubljani 16.6.2014

organizirali delavnico s predstavitvijo teh vsebin.

Nanjo smo povabili vseh 42 registriranih so.p. do dne 21.5.2014. Vabilu se je odzvalo

12 so.p. (od tega 13 fizičnih oseb, predvsem iz vrst vodstev so.p.) oz. 28,57% od

vseh 42 registriranih so.p. v Sloveniji (do 21.5.2014, vpisanih v evidenco so.p. pri

MDDSZ). Na srečanju so sodelovali tako predstavniki so.p., kot izvajalci študije in

predstavniki MDDSZ ter ena predstavnica podpornega okolja. Več o gradivih s tega

srečanja je predstavljeno v prilogi tej študiji.

Prisotnih na delavnici v Ljubljani 6.6.2014:12 so.p., od tega 13 fizičnih oseb1 podporna organizacija (Fundacija Prizma)4+1 podporno osebje (3 predstavnice MDDSZ, 2 predstavnici IRDO; 1 MDDSZ se je pozabila vpisati v seznam prisotnih)Skupaj 19 prisotnih oseb na delavnici

65


S pomočjo delavnice so udeleženci pridobili predvsem vpogled v kompleksnost

tovrstnega merjenja, pomagala pa jim je tudi k strukturiranemu razmišljanju o ciljih, ki

si jih v socialnem podjetju zastavljajo. Spregovorili smo tudi o načinu poslovanja in

spremembah, ki jih s poslovanjem v družbi dosegajo, o jasnejšem oblikovanju in

komuniciranju lastne identitete, o finančnem ovrednotenju lastnih aktivnosti in

dosežkov, ki jim pomagajo pri pridobivanju prihodkov.

Za izvedbo delavnice in študije primerov smo pripravili naslednje obrazce,

posodobljeni pa so dosegljivi tudi v prilogi tej študiji:

2014 IRDO - Vabilo so.p. za sodelovanje pri testiranju modela - osnutek

Merjenje družbenih učinkov socialnega podjetja, seminar 6.6.2014, LJ

2014 IRDO - Izjava o varovanju poslovne skrivnosti pri testiranju modela

2014 IRDO - Merjenje DUSP - navodila za izpolnjevanje vprasalnika

2014 IRDO - Merjenje DUSP -Vprasalnik_Socialno Podjetje_maj 2014, prazen

2014 IRDO - Merjenje DUSP -Vprasalnik_Socialno Podjetje_maj 2014, primer

IRDO Model M

2014 IRDO - SROI Preglednica za merjenje db učinkov so.p. – prazna

2014 IRDO - SROI Preglednica za merjenje db učinkov so.p. - primer

MODEL_M_IRDO

2014 IRDO - SMERNICE ZA MERJENJE DRUŽBENEGA

VPLIVA_InvestingForGood, povzetek

GuideToSROI-slovenski_povzetki

Primeri kazalnikov po področjih - INVESTIRANJE ZA DOBRO

V času študije smo opravili predstavitve merjenja družbenih učinkov ter so.p. še na

naslednjih dogodkih in v gradivih:

Posvet Spodbujanje socialnega podjetništva-priložnost kreiranja novih

delovnih mest, 21. maj 2014, Zavod za zaposlovanje, Karierno središče CIPS,

Gregorčičeva 15, Maribor (ppt. v prilogi)

Predstavitev poteka študije v internem glasilu inštituta IRDO za naše člane,

2014IRDO MOZAIK, maj 2014, 5-VII, Prve slovenske družbeno odgovorne

novice (pdf v prilogi)

66


Čezmejni zaposlitveni sejem42 v Mariboru, 22. maja 2014 v prostorih

Univerzitetnega športnega centra Leona Štuklja, predstavitev podpornega

okolja za so.p. v sodelovanju s ZRSZ OS Maribor.

8. UGOTOVITVE RAZISKAVE - POVZETKI ZA ODLOČANJE

Udeleženci delavnice v Ljubljani dne 6.6.2014 in nekateri vključeni v izdelavo študije

primerov so predlagali naslednje izboljšave:

a. obrazcev za merjenje:

o vprašanja o komuniciranju postaviti na konec vprašalnika,

o dodati priporočila zunanjih partnerjev, mnenje o vplivu,

o pripraviti dodaten vprašalnik za deležnike, da sodelujejo v procesu merjenja

aktivno - vključiti deležnike v celoten proces merjenja,

o upoštevati je potrebno morebitna podvajanja učinkov za iste deležnike,

o razmisliti, kako vključiti vrednotenje okoljskih stroškov (eksterni stroški),

o razmisliti, ali je smiselno dodati v obrazec še ROI, kar naj bi bilo dodano že v

računovodskih indeksih,

o razmisliti o oblikovanju morebitne programske opreme (slovenske ali tuje) za

olajšano izvedbo merjenja družbenih učinkov so.p.,

b. načina poročanja:

o merjenje družbenih učinkov je proces, ki ga organizacija izvaja ves čas

delovanja, saj mora nenehno komunicirati s svojimi deležniki, zato lahko

predstavlja breme za organizacijo, po drugi strani pa prednost pri promociji

organizacije. V ta namen je potrebno razmisliti, kdaj je merjenje potrebno,

koristno in komu je namenjeno, da ne bo po nepotrebnem dodatno obremenilo

so.p.;

o poročanje naj bo prostovoljno (kot DOP) in ne obvezen del prijav na razpise,

o imeti bi bilo potrebno dve posebni zunanji neodvisni strokovni skupini:

o za verifikacijo poročil,

o za svetovanje pri pripravi poročil,

42 http://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo?aid=854, 22.5.2014

67


ki bi naj bili sofinancirani iz javnih sredstev, saj sama so.p. za to nimajo na

voljo sredstev,

o so.p. bi lahko ob letnem poročilu oddala posebno poročilo o izpolnjevanju

ciljev (sestavni del poročila bi lahko bil tudi SROI rezultat), vendar to ne bi

smelo biti obvezno, ampak le priporočljivo,

o poročilo naj bo poslovna skrivnost, le povzetek poročila naj bi bil za javnost, v

kolikor se vodstvo so.p. s tem strinja.

Večino predlogov smo pri oblikovanju končne verzije obrazcev za merjenje

raziskovalci tudi upoštevali, žal pa ni bilo mogoče upoštevati vseh.

Težave, s katerimi se so.p. trenutno soočajo v Sloveniji (po mnenju udeležencev

raziskave):

a. na ravni socialnega podjetja:

o so.p. nimajo konkretno sistemsko postavljenih ciljev, zato ni možno meriti

učinkov, nimajo znanja in izkušenj s področja poslovnega načrtovanja in

strateškega delovanja,

o za izvajanje merjenja obstajajo vedno ključne omejitve: časovne,

vsebinske, izvedbene, finančne,

o če država za so.p, nima na voljo finančnih spodbud, zakaj bi sploh

poročali, se sprašujejo nekatera so.p.,

o VEM točke – ne poznajo delovanja so.p. in ne morejo dobro svetovati, zato

nove kandidate za so.p. napotujejo na obstoječa so.p., ki pa nimajo časa in

denarja za svetovanje drugim. Potrebna bi bila finančna podpora države pri

mentorskem sistemu usposabljanja so.p. drugih so.p. v posameznih regijah

Slovenije.

o Merjenje je obsežen proces, ki zahteva različna znanja: merjenje učinkov,

vrednotenje, komuniciranje, računovodska znanja, računalniška pismenost

– dobrodošla bi bila brezplačna eksterna pomoč za slovenska so.p..

68


b. na ravni zakonodaje o so.p. in podpornega okolja za razvoj so.p.:

o zaradi statusa imajo so.p. v Sloveniji zaenkrat več omejitev kot prednosti

(zlasti zaradi administrativnih ovir),

o ni urejenega podpornega okolja za razvoj so.p. ali pa to ne deluje dovolj

dobro,

o ime: mnoga socialna podjetja bi za naziv pravne osebe namesto 'so.p.' raje

imela npr. 'družbeno koristno podjetništvo' (social purpose enterprise),

zlasti, ker mora biti tudi so.p. usmerjeno v podjetništvo, da lahko na trgu

preživi, in ne zgolj v socialne aktivnosti

o pri razpisih ostaja problem trajnosti izbranih projektov (ko se razpisi

zaključijo, ni več sredstev in nekatera so.p. poniknejo, umrejo), problem

pravnih oblik in pomanjkanja razpisov (nekateri razpisi v preteklosti so.p.

niso dovoljevali sodelovati, kasneje so določila spremenili, a novih razpisov

ni bilo objavljenih).

Predlogi za razvoj so.p. in podpornega okolja

a. na ravni podjetja:

Tip A so.p.:

zmanjšati omejitev dejavnosti: podjetja lahko predlagajo razširitev

dejavnosti,

bistvo so.p. je, da se dobička ne deli (mnoga podjetja se zavedajo, da se le

tako podjetje lahko razvija, gospodarno posluje), zato bi bilo potrebno to še

dodatno promovirati.

TIP B so.p.:

zagotoviti je potrebno še več spodbud za zaposlovanje ranljivih skupin

(sedaj: javna dela sklop 2, projekt zaposli.me, za mlade subvencija…)

smiselno bi bilo izenačiti pogoje za so.p. tipa B pri zaposlovanju invalidov

in zaposlitvene centre z invalidskimi podjetji (izenačiti celoto = pogoje +

olajšave pri tipu B z inv. podjetji)

so.p. naj bi bila vključena v kvotni sistem (izpolnjevanje nadomestne

kvote), podobno kot invalidska podjetja.

69


b. na ravni države oz. podpornega okolja:

o prva so.p., ki uspešno nadaljujejo svoje delo tudi nekaj let po sofinanciranju s

strani države in dosegajo še druge pozitivne rezultate, je smiselno usposobiti

za svetovalno dejavnost v regiji (kot inkubatorji za bodoča so.p., učni centri,

točke VEM),

o vzpostaviti je potrebno programe usposabljanja za menedžerje iz naslednjih

področij: sociala, gospodarstvo, NVO (morda tudi kot visokošolski program),

tudi s področja merjenja družbenih učinkov,

o pojavlja se potreba po davčnih olajšavah za investitorje – za vlaganje v

socialni kapital (kupovanje podjetij, možnost razvoja v sodelovanju s tujino),

o upravljanje so.p. sektorja prestaviti na MGRT, ker so.p. ni sociala, ampak

predvsem gospodarstvo,

o vzpostaviti direktorat ali agencijo za so.p., v njem naj sodelujejo predstavniki:

MGRT, MDDSZ, MNZ, MKO, …, zlasti MGRT naj v okviru proračuna zagotovi

sredstva za delovanje tega direktorata, agencije - naloga: upravljanje

strategije, ukrepov, vzpostavitev in delovanje podpornega okolja, razvoj

sektorja so.p., ipd.,

o zagotoviti programsko opremo (slovensko ali tujo) za olajšano izvedbo

merjenja družbenih učinkov so.p..

Dodatni predlogi raziskovalcev glede modela merjenja družbenih učinkov v Sloveniji

Raziskovalci smo testirali tudi 30-dnevno brezplačno testno verzijo programa

'socialevaluator'43, ki temelji na podobnem modelu izračunavanja SROI, kot ga je

uporabil inštitut IRDO. Za potrebe testiranja smo izpolnili vprašalnik po korakih in

pridobili testno poročilo (v prilogi) za inštitutov projekt Model M (usposabljanje mladih

brezposelnih oseb v Podravju za podjetništvo, nevladništvo in aktivno iskanje

zaposlitve). Pokazalo se je, da je ta programska oprema prijazna uporabniku, vendar

prav tako zahteva menedžerski strateški razmislek o aktivnostih so.p., njegovih

deležnikih, spremembah, rezultatih in vplivu. Za uporabo tega programa bi moralo

43 http://www.socialevaluator.eu/, 10.6.2014

70


so.p. odšteti 250 britanskih funtov letno, kar pa za slovenska podjetja v tem trenutku

predstavlja dodatno finančno breme.

Za osnoven izračun vrednosti SROI je zato dovolj uporaben slovenski model

merjenja, ki je so.p. na voljo brezplačno in jim omogoča samostojen vnos ključnih

podatkov o poslovanju, deležnikih, načrtovanih aktivnostih in s tem povzročenih

spremembah pri poslovanju ter njihovih vplivih na neposredne rezultate v organizaciji

in posredne rezultate v družbi. Posledica teh izračunov je prikaz vpliva s pomočjo

izračuna SROI, ki ob dobrem komuniciranju z deležniki dodatno krepi ugled so.p.

Tako zbrane podatke so.p. nato predstavi v skupnem poročilu, ki ga komunicira s

svojimi deležniki ob različnih priložnostih.

Pomembno je opozoriti, da v procesu merjenja družbenih učinkov ne moremo

poenotiti kazalnikov vseh organizacij, saj ima vsako so.p. drugačno poslovanje in

različne deležnike ter s tem povezane kazalnike pri merjenju. Torej je potrebno za

vsako podjetje posebej izračunati SROI, predtem pa kot njemu prilagojeno (tailor

made) pripraviti nabor deležnikov, dejavnosti, načrtovanih sprememb, kazalnikov in

virov informacij za merjenje ter stopenj zmanjšanja vpliva.

Različnost merjenja pri so.p. bi lahko primerjali tudi z iskanjem primernega oblačila

za posameznika. Vsakomur ne pristoji vse (barve, oblike, vzorci), vsi nimamo enake

konfekcijske številke in vsak si ne more privoščiti enake cene za želeno oblačilo

(zlasti, če ima premalo sredstev za preživetje).

Slovenski pogled na razvoj socialnega podjetništva v EU in Sloveniji44

EuSEF v uvodnih določbah napoveduje, da bo izvajanje uredbe EuSEF zahtevalo

dodaten sprejem delegiranih aktov (te oblikuje in sprejme Komisija) in sicer za

zagotovitev primerljivosti in usklajenosti podatkov in postopkov. Poleg tega uredba

zavezuje upravitelja sklada, da opredeli jasne postopke vključno s kazalniki za

doseganje družbenih učinkov socialnih podjetij, v katere sklad vlaga. 44 TOMISLAVA ARH, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Sektor za zaposlovanje, socialno podjetništvo in migracije . Navedbe o družbenih učinkih in socialnih podjetjih v evropskih pravnih aktih EuSEF in EaSI. Interno gradivo, poročilo članice skupine GECES iz Slovenije, 2014.

71


Oboje (primerljivost podatkov, postopkov ter usmeritve upraviteljem za opredelitev

postopkov in kazalnikov dr. učinkov) je razlog, zakaj je skupina GECES dobila nalogo

o opredelitvi načina merjenja družbenih učinkov. Poročilo GECES je torej podlaga za

predvidene delegirane akte Komisije. Komisija je trenutno (maj 2014) v precejšnji

zagati, saj je uredba EuSEF veljavna že od marca 2013, kljub temu da je sicer

oznaka »sklad socialnega podjetništva« prostovoljna odločitev upravitelja sklada in

pa da situacija na finančnih trgih in institucijah še ne zahteva hitenja.

Finančni strokovnjaki (Ernst&Young, http://www.theguardian.com/sustainable-

business/evolution-social-entrepreneurship-funds-eu-q-a) namreč menijo, da se

tovrstni skladi ne bodo pojavili čez noč, ker imajo upravitelji skladov trenutno že

angažirana sredstva in s tem obveznosti do investitorjev. Ocenjujejo tudi, da je

življenjski cikel investicije v socialno podjetje nad 5 let, zaradi česar se bodo novi

EuSEF ustanavljali le občasno.

Poleg tega so trenutno obremenjeni s prilagajanjem novi direktivi za upravitelje

alternativnih skladov, skupini katerih se poleg že uveljavljenih priključuje tudi EuSEF.

Rok za prenos direktive je bil julij 2013, do takrat so bile države članice dolžne v svoji

zakonodaji urediti določila za izvajanje direktive. Slovenija tega ni storila v roku in se

je glede tega že mogla zagovarjati Komisiji. V odgovoru Komisiji decembra 2013 se

je zavezala (http://www.mf.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/43/1817/), da

bo direktivo ustrezno prenesla z Zakonom o upraviteljih alternativnih investicijskih

skladov (ZUAIS) in Spremembami in dopolnitvami Zakona o investicijskih skladih in

družbah za upravljanje (ZISDU-2B), ki bosta predvidoma sprejeta spomladi 2014.

Finančniki komentirajo, da za investiranje v socialno podjetništvo načeloma ne

potrebujejo lastnega režima, kot ga sicer predpisuje uredba EuSEF, ker že obstaja

nekaj uveljavljenih oznak s področja trajnostnega investiranja kot so UCITS

(evropska oznaka za tradicionalne maloprodajne sklade) in različni mikrofinančni

instrumenti-takšni skladi vsi dosegajo okoljevarstvene, socialne in upravljavske

kriterije (t.i. ESG kriteriji). Med njimi so takšni na podlagi samoregulacije, lahko pa se

ravnajo tudi po zunanjih priznanih kriterijih npr. LuxFLAG oznaki, ki jo podpira

72


neprofitna agencija in je namenjena mikrofinančnim instrumentom in investicijam v

okolje v Evropi.

Vsekakor pa med finančniki prevladuje mnenje, da je t.i. trajnostno investiranje

oziroma investiranje po ESG kriterijih, v porastu. Večino povpraševanja trenutno

ustvarjajo nevladne organizacije (filantropija), vendar se bo sčasoma povpraševanje

širilo in poslalo splošno, mainstream. Vodilni investitorji zato že danes del svojih

portfeljev namenjajo sredstvom po ESG kriterijih. Vlaganje v socialno podjetništvo

namreč primarno ne pomeni doseganje finančnih donosov, kljub temu pa Eu SEF

obeta dobre in kvalitetne donose. Trajnostno investiranje, kamor spada tudi EuSEF,

namreč izkazuje vsaj enake, če ne celo boljše donose kot precejšnje število drugih

investicijskih skladov.

Ne glede na že obstoječe oznake in možnosti označevanja pa oznaka EuSEF

ustvarja prepotrebno vidnost investiranja v socialno podjetništvo in s tem spodbuja

razmah le-tega vključno z izkazovanjem nekaterih minimalnih standardov kvalitete.

Ne glede na okoliščine EuSEF v praksi, pa je Komisija dolžna izdati ustrezne

delegiranje akte in še vedno je soočena s problemom velike raznolikosti socialnih

podjetij v Evropi tako v smislu pravnih oblik kot velikosti, kar je osnovna ovira za

zagotovitev primerljivosti in usklajenosti podatkov ter postopkov. Poleg tega je

potrebno najti ravnotežje med interesi financerjev ter njihovo percepcijo doseganja

družbenih učinkov in s tem oblikovanja ustreznih kazalnikov in na drugi strani z cilji in

z realnimi zmožnostmi, ki izhajajo iz velikosti socialnega podjetja. Na podlagi GECES

poročila in tudi na podlagi mnenj članov GECES se bo Komisija lotila te naloge, pri

čemer je potrebno poudariti, da so predstavniki socialnih podjetij že izrazili precej

negativno mnenje, ker se poročilo bolj nanaša na naloge upravitelja sklada kot pa na

socialna podjetja, kar je do določene mere normalno, ker gre za poročilo o tem, kako

izvajati uredbo, ta pa določa naloge upraviteljem skladov. Vsekakor je moč zaključiti,

da bo težko najti ravnotežje in univerzalno rešitev s takimi predpostavkami.

GECES poročilo je hkrati tudi osnova za poskus praktičnega uvajanja merjenja za

slovenska socialna podjetja, ki ga je MDDSZ naročilo pri zunanjih izvajalcih, pri

čemer je treba poudariti, da gre za pomembno razliko lastnega oblikovanja družbenih

73


učinkov socialnega podjetja v primerjavi s predpisovanjem družbenih učinkov

financerjev socialnim podjetjem. Slovenija se je torej priključila toku aktualnega

dogajanja v EU in se lotila naloge oblikovanja družbenih učinkov in njihovih

kazalnikov na praktičnem nivoju, za socialna podjetja.

Lahko rečemo, da je naša pot delovanja obratna, kot ga trenutno spremljamo v EU in

se zdi vsaj v tej fazi bolj ustrezna (bottom-up). V slovenskem primeru nekoliko

prehitevamo delegirane akte, ki bodo v prvi vrsti veljali za finančne institucije in ki

bodo posledično investiranje pogojevali tako glede oblike, obsega in kazalnikov

družbenega učinka v socialnih podjetjih.

Trendi investiranja v socialna podjetja so jasni in bodo sčasoma postali aktualni tudi v

Sloveniji. Teoretično to pomeni, da lahko socialna podjetja v prihodnje pomembno

vplivajo na odločitve upravnika sklada ali potencialnega investitorja s sedežem v

Sloveniji o vrsti ali obsegu družbenih učinkov, ki jih je le-ta pripravljen finančno

podpreti. Upravitelji bodo soočeni z jasno formuliranimi, izkazanimi in komuniciranimi

družbenimi učinki v socialnih podjetjih, ki jih ne bo mogoče prezreti.

Slovenska praktična izkušnja direktnega poskusa praktične uvedbe GECES merjenja

pa pomeni tudi, da socialna podjetja kreirajo smer in vsebino bodočega delegiranega

akta. Tudi ta dimenzija ni tako zanemarljiva, saj za sklade EuSEF velja, da niso

omejeni le na državo članico sedeža sklada. Slovenska socialna podjetja bodo tako

lahko neomejeno dostopala do sredstev tujih EuSEF skladov. Praktična izkušnja

merjenja družbenih učinkov v Sloveniji bo najbrž pokazala predvsem vso magnitudo

ovir in možnih rešitev, ki jih tovrstno merjenje povzroča mikro in novonastalim

socialnim podjetjem, zato verjamemo, da bo to neprecenljiv in dolgoročen doprinos

Slovenije k razvoju socialnega podjetništva v EU.

Oba pravna akta, tako uredba EuSEF in EaSI (sicer naslednik Programa Progress)

vključujeta opis oziroma definicijo socialnega podjetja. To so kriteriji, po katerih se

bodo predvidoma presojali vsi kandidati za sredstva. Ključno je doseganje družbenih

učinkov in omejena delitev dobička.

74


Predvsem v okviru Uredbe EaSI je potrebno poudariti, da bo v obdobju 2014-2020

program vključeval prej samostojni instrument mikrofinanciranja (Progress

Microfinance Facility). Izbrani ponudniki mikrofinanc, ki delujejo na ozemlju

posamezne države članice (za Slovenijo je to trenutno Sberbank) bodo prav tako

soočeni z določbami uredbe, ki definirajo socialno podjetje z merljivimi družbenimi

učinki. Predvidevamo, da bo šel nadaljnji razvoj mikrofinanc v smeri zavezovanja

ponudnikov, ki jih sicer izbira Evropska investicijska banka, enako kot v primeru

EuSEF prav tako v smer pogojevanja mikrokreditov (do 25.000 EUR) z

dokazovanjem družbenih učinkov. Domača socialna podjetja, ki bodo imela to

urejeno in na voljo, bodo hitreje in lažje dostopala do mikrokreditov. Tudi vsi ostali

centralni razpisi iz EaSI bodo v primeru socialnega podjetništva zagotovo zajemali

pogoj dokazovanja družbenih učinkov. Temu se ne bo moč izogniti.

Če se bo praktično merjenje družbenih učinkov in samo modeliranje izkazalo kot

uporabno in izvedljivo, lahko predvidevamo, da se bo tovrstno pogojevanje pojavilo

tudi v javnem naročanju in da ga bodo pričela uporabljati različna ministrstva.

Predvsem je smiselno pričakovati, da se bo pojavilo v razpisih strukturnih in

kohezijskih EU sredstev kot sredstvo vključevanja socialnih podjetij v sicer

tradicionalne razpise za klasična podjetja.

Možnosti apliciranja so torej zelo obširne in bodo slej ko prej postale realnost.

Merjenje družbenih učinkov torej ni zgolj muha MDDSZ in dodatek k obremenitvam

socialnih podjetij, ampak zgodnje opozorilo in možnost pravočasne prilagoditve

aktualnemu toku dogodkov, nerazdružljivo povezanih z možnostjo pridobivanja

finančnih sredstev izven socialnega podjetja.

75


9. SKLEPNE MISLI

Merjenje družbenih učinkov so.p. je kompleksno področje, ki zahteva veliko vložene

energije, denarja, časa tistih, ki merijo in ustvarjajo te družbene učinke. Zato bi bilo v

primeru EU ali posamezne države, v kolikor ima namen tovrstno merjenje zahtevati

od so.p., pošteno tudi, da omogoči brezplačno usposabljanje za tovrstno dejavnost

so.p. ter financira ustrezno strokovno podporo pri izvajanju merjenja na ravni

organizacije (so.p.) ali projektov, države. So.p. pri tem namreč potrebujejo

konstantno podporo, saj lahko le na dolgi rok izmerijo in spremljajo učinkovitost

svojih dejavnosti. Velika ali bolj uveljavljena so.p. so lahko mentorji manjšim, vendar

zaradi vloženega časa in energije ter znanja potrebujejo ustrezno povračilo sredstev,

ki pa jim ga manjša in na novo ustanovljena so.p. ne morejo zagotoviti. Zato bi bilo

smiselno zagotoviti podporo tudi za te aktivnosti.

So.p. so prihodnost podjetništva, saj delujejo v skladu z načeli oz. priporočili

standarda za družbeno odgovornost ISO2600045. Podpora socialnemu podjetništvu je

smiselna, saj prinaša številne prednosti, med njimi predvsem:

so.p. zaposlujejo ranljive skupine,

izvajajo dejavnosti, ki niso tako dobičkonosne na trgu,

vračajo dobiček nazaj podjetju.

Zaradi tega bi bilo smiselno na ravni države so.p. zagotoviti ustrezno podporno

okolje, ki bo so.p. omogočalo:

olajšave pri poslovanju (pri plačilu davkov, pri javnem naročanju zagotovljena

prednost zaradi zaposlovanja ranljivih skupin, podeljevanje koncesij za

posamezne vrste del ipd.),

dodatna usposabljanja za pridobitev ključnih menedžerskih znanj in znanj iz

drugih področij,

sofinanciranje dejavnosti, zlasti na deficitarnih področjih,

prednost pri izboru v procesih javnega naročanja,

45 http://www.iso.org/iso/catalogue_detail?csnumber=42546, 16.6.2014

76


zagotovitev brezplačnih prostorov v lokalni ali državni lasti za uporabo pri

izvajanju dejavnosti so.p.,

nudenje finančne podpore pri izvajanju skupnih trženjskih aktivnosti so.p. (npr.

skupni portali za so.p., dodatne ugodnosti pri oglaševanju ipd.),

priprava nacionalne komunikacijske strategije za področje spodbujanja razvoja

sektorja so.p. (sodelovanje z drugimi podjetji, javno upravo) in usposabljanja

novih so.p.,

sofinanciranje zunanje in/ali notranje evalvacije, usposabljanja za področje

merjenja družbenih učinkov socialnih podjetij, ustanavljanja in poslovanja le-teh

(npr. en del vrednosti tovrstnega usposabljanja naj bo del načrtovanih stroškov

projekta ob prijavi na razpis, kot so npr. deleži (v %) administrativnih stroškov pri

projektih; to bi se morda lahko zagotovilo v okviru mentorskih shem ali drugih

razpisov).

Delo so.p. je v duhu družbene odgovornosti, merjenje njihovih družbenih učinkov pa

zagotovo, saj jim omogoča ustvarjanje ravnotežja pri poslovanju, načrtovanje dela in

spremljanje načrtovanega ter ustrezno evalviranje aktivnosti in družbenih učinkov za

naprej.

77


Literatura in viri

Literatura:

ARH TOMISLAVA, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Sektor za

zaposlovanje, socialno podjetništvo in migracije . Navedbe o družbenih učinkih in socialnih

podjetjih v evropskih pravnih aktih EuSEF in EaSI. Interno gradivo, poročilo članice skupine

GECES iz Slovenije, 2014.

Barraket, Jo, and Yousefpour, Nina, (2013): Evaluation and Social Impact Measurement

Amongst Small to Medium Social Enterprises: Process, Purpose and Value, Australian

Journal of Public Administration, vol. 72, no. 4, pp. 447–458. Dostopno na:

http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/1467-8500.12042/abstract;jsessionid=F573C728796

4C9146DEC7B32D5FD72BD.f04t04?

deniedAccessCustomisedMessage=&userIsAuthenticated=false

Brest, P. (2010). "The Power of Theories of Change". Stanford Social Innovation Review.

Spring.

C. Weiss (1995). Nothing as Practical as Good Theory: Exploring Theory-Based Evaluation

for Comprehensive Community Initiatives for Children and Families (Connell, J, Kubisch, A,

Schorr, L, and Weiss, C. (Eds.) ‘New Approaches to Evaluating Community Initiatives’ ed.).

Washington, DC: Aspen Institute.

Clifford, Jim, Markey Kate and Malpani Natasha: Measuring Social Impact in Social

Enterprise: The state of thought and practice in the UK. London. E3M, 2013. Dostopno na:

http://www.can-online.org.uk/uploads/editor/files/Invest/Measuring_Social_Impact_in_Social_

Enterprise_report.pdf

Ećimović, Timi (2014): Znanost, trajnostni razvoj in trajnostna sonaravna prihodnost Slovenk

in Slovencev, IRDO Mozaik, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/VII, junij 2014,

Inštitut IRDO , Maribor, Slovenija

Golob U., Kline, M. (2010): Družbena odgovornost kot sestavina ugleda podjetja: kako

pomembna je za slovensko javnost?, AKADEMIJA MM (16). Slovenska znanstvena revija za

trženje. Ljubljana: 2010, dostopno tudi na: http://www.dmslo.si/media/16-akademija-mm-

dms.pdf (5.6.2014)

Golob Urša (2004): Razumevanje družbene odgovornosti podjetja znotraj marketinga.

Ljubljana: Teorija in praksa. Dosegljivo na: dk.fdv.uni-lj.si/db/pdfs/tip20045-6Golob.pdf

(20.6.2014)

Golob, Urša in Klement Podnar. 2006. Stičišča družbene odgovornosti podjetja in participacije

zaposlenih pri upravljanju. Industrijska demokracija 9. Dostopno na: http://www.delavska-

participacija.com/priloge/ID060922.doc

Harding Rebecca. Social Entrepreneurship Monitor, United Kingdom 2006. GEM UK,

Foundation for Entrepreneurial Management, London. Dostopno na:

78






http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sustainable-business/corporate-social-responsibility/

index_en.htm, 15.5.2014

Jančič, Zlatko (1999): Celostni marketing. Ljubljana: FDV.

Kanujo Mrčela, A. /2007): KONCEPT DÉLEŽNIKOV V TEORIJI PODJETJA IN

KORPORACIJSKEGA UPRAVLJANJA. Dostopno na:

www.delavska-participacija.com/priloge/ID070605.doc, 10.5.2014

Mulej, M., Hrast, A.: Družbena odgovornost z ustvarjalnim sodelovanjem namesto neo-

liberalne krize. Teorija in praksa, FDV. Ljubljana, 2011.

Mulej, M.: Izvlečki iz 'Strengthening social innovation in Europe; journey to effective

assessment and measurement'; EU 2012, ISBN 987-92-79-26122-0 (Coordinated by

Directorate-General for Enterprise and Industry, Directorate B – Sustainable Growth and EU

2020, Unit B3 – Innovation Policy for Growth., Okvir gradiva je SIE: Social Innovation Europe

Initiative. Dostopno na: http://ec.europa.eu/enterprise/policies/innovation/files/social-

innovation/strengthening-social-innovation_en.pdf, 25.4.2014

Presentation of Report produced by GECES Sub-group on Social Impact Measurement – 28

November 2013, dostopno na:

http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-impact-

measurement-subgroup_en.pdf, 22.4.2014

Proposed Approaches to Social Impact Measurement in European Commission legislation

and in practice relating to: EuSEFs and the EaSI , GECES Sub-group on Impact

Measurement , 16 February 2014 , (following initial publication on 28th November 2013),

dostopno tudi na: http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/

20131128-impact-measurement-subgroup_en.pdf, 17.6.2014

Rizman, Rudi: Pot h krizi: od dogme o vsemogočnem trgu do erozije demokracije. Teorija in

praksa, FDV. Ljubljana, 2011.

Social enterprise UK, Fightback Britain, a report on the state of Social Enterprise Survey

2011, dosegljivo na: http://www.socialenterprise.org.uk/uploads/editor/files/Publications/

Fightback_Britain.pdf, 4.6.2014

Social Enterprise UK, The People's business, State of Social Enterprise Survey 2013,

dostopno na:


Tomaževič, Nina: Družbena odgovornost in odličnost javne uprave. Fakulteta za upravo,

Univerza v Ljubljani. Ljubljana, 2011.

Elektronski viri:

http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/docs/expert-group/20131128-

presentation-impact-measurement-subgroup_en.pdf

79





http://ec.europa.eu/internal_market/social_business/expert-group/social_impact/

index_en.htm, 23.4.2014

http://evpa.eu.com/wp-content/uploads/2010/09/SOCIAL-EVALUATOR-SROI-an-

introduction.pdf, 15.5.2014

http://faculty.wwu.edu/dunnc3/rprnts.stakeholderapproach.pdf, 30.5.2014

http://harvardmagazine.com/2013/07/social-impact-bonds, 18.6.2014

http://socialinnovationexchange.org/sites/default/files/event/attachments/

Gem_Soc_Ent_web.pdf, 20.4.2014

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=729, 16.6.2014

http://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo?aid=854, 22.5.2014

http://www.iso.org/iso/catalogue_detail?csnumber=42546, 16.6.2014

http://www.iso.org/iso/home/store/publication_item.htm?pid=PUB100259, 20.5.2014

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_zaposlovanje/

socialno_podjetnistvo, 5.6.2014

http://www.socialevaluator.eu/, 10.6.2014

http://www.theoryofchange.org/what-is-theory-of-change/#3, 20.4.2014

http://www.theoryofchange.org/what-is-theory-of-change/how-does-theory-of-change-work/#1,

12.5.2014

http://www.theoryofchange.org/wp-content/uploads/toco_library/pdf/

TOCs_and_Logic_Models_forAEA.pdf, 26.4.2014

http://www.thesroinetwork.org/component/docman/doc_download/75-social-return-on-

investment-an-introduction, in http://www.thesroinetwork.org/sroi-analysis/the-sroi-guide,

20.4.2014

http://www.thesroinetwork.org/what-is-sroi, 15.5.2014

https://www.gov.uk/social-impact-bonds, 17.6.2014

80






Priloge

Seznam prilog:

1. Obrazci za merjenje – slovenski modela. 2014 IRDO - Vabilo so.p. za sodelovanje pri testiranju modela

b. 2014 IRDO - Merjenje DUSP - Predstavitev modela SI

c. 2014 IRDO - Izjava o varovanju poslovne skrivnosti pri testiranju modela

d. 2014 IRDO - Merjenje DUSP - Navodila za izpolnjevanje vprasalnika

e. 2014 IRDO - MDSUP - Vprašalnik za merjenje db učinkov so.p., 17.6.2014

f. 2014 IRDO - Merjenje DUSP - Komunikacija z delezniki

g. 2014 IRDO - MDSUP - SROI Preglednica za merjenje db učinkov so.p.,

17.6.2014

h. 2014 IRDO - MDUSP - Poročilo o vplivu, 17.6.2014

i. 2014 IRDO - MDUSP - Kontrolna preglednica za pripravo poročila, 17.6.2014

j. SROI filtri_primeri uporabe_tujina

2. Obrazci za merjenje – priloge (samo elektronske priloge)a. SMERNICE ZA MERJENJE DRUŽBENEGA VPLIVA_InvestingForGood,

povzetek (samo el. priloga)

b. GuideToSROI-slovenski_povzetki (samo el. priloga)

c. INVESTIRANJE ZA DOBRO- Primeri kazalnikov po področjih (samo el.

priloga)

d. GECES_delni povzetki in prevod_Mulej, 2014 (samo el. priloga)

e. 2014 IRDO - Zbirka kazalnikov na nivoju države - primer Slovenija (samo

el. priloga)

f. 2014 IRDO - IZHODIŠČA ZA INVESTITORJE (samo el. priloga)

3. Študije primerova. Študije primerov – tujina (samo el. priloga)

b. Evidenca_socialnih_podjetij_21.5.2014, stanje raziskave 22.6.2014

c. Študije primerov – Slovenija (poslovna skrivnost so.p.)

d. Študije primerov – Slovenija (testiranje vzorcev IRDO – Model M)

81


i. 2014 IRDO - Merjenje DUSP -Vprasalnik_Socialno Podjetje_maj

2014, primer IRDO Model M, za test

ii. 2014 IRDO - SROI Preglednica za merjenje db učinkov so.p. -

primer MODEL_M_IRDO, za test

iii. 2014 IRDO Model M - sroi_report_180614_0045, test

4. Seminar z delavnico v Ljubljani, 6.6.2014a. Merjenje družbenih učinkov socialnega podjetja, seminar 6.6.2014, LJ, ppt

b. Lista prisotnosti

c. Foto gradivo s seminarja (samo el. priloga)

5. Dogodki - sodelovanje IRDOa. Posvet spodbujanje socialnega podjetništva v Podravju, maj 2014

b. Objava v IRDO Mozaik, maj 2014

82

studija

Documents