URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA{t. 47, 24. december 2004 UO, stran 9

so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:- kmetijstvo,- dopolnilne dejavnosti, vezane na osnovno kmetijsko

dejavnost.(9) Na zazidanih stavbnih zemlji{~ih - povr{inah

razpr{ene gradnje (U-VIII) so dopustni posegi zanaslednje namene in dejavnosti:

- stanovanja,- trgovina in storitve,- proizvodne dejavnosti do 120 m² zazidane povr{ine,- {port in rekreacija.

(10) Na kmetijskih povr{inah - prvo obmo~je (1) sodopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:

- kmetijstvo,- {port in rekreacija, ~e omogo~ata ohranjanje kmetijske

funkcije zemlji{~a.(11) Na kmetijskih povr{inah - drugo obmo~je (2) so

dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:- kmetijstvo, lov in ribolov,- {port in rekreacija, ~e omogo~ata ohranjanje kmetijske

funkcije zemlji{~a.(12) Na gozdnih povr{inah (G) so dopustni posegi za

naslednje namene in dejavnosti:- gozdarstvo, lov in ribolov,- {port in rekreacija, ~e omogo~ata ohranjanje gozdne

funkcije zemlji{~a.(13) V varovalnih gozdovih (Gv) so dopustni posegi za

naslednje namene in dejavnosti:- gozdarstvo.

(14) Na vodnih in nerodovitnih povr{inah (VII) so dopustniposegi za naslednje namene in dejavnosti:

- vodnogospodarske dejavnosti,- lov in ribolov,- {port in rekreacija, ~e ne posegata bistveno v naravne

razmere.(15) V morfolo{kih enotah so dopustni posegi tudi za `e

obstoje~e namene in dejavnosti, ki sicer niso dopustnev to~kah od 2 do 13. Za te obstoje~e namene indejavnosti, ki niso v skladu s predpisano prete`nonamembnostjo obmo~ja in z usmeritvijo razvojaposameznega obmo~ja, niso dopustne pove~avepovr{in in kapacitet, dopustno pa je vzdr`evanjeobstoje~ih razmer.

2. VRSTE POSEGOV

10. ~len

(1) Na vseh zemlji{~ih so dopustne naslednje vrsteposegov:

- vzdr`evalna dela, rekonstrukcije, odstranitve in noveureditve (novogradnje) infrastrukture,

- vodnogospodarske ureditve,- ureditve javnih povr{in.

(2) Na povr{inah za stanovanja (S) so dopustne naslednjevrste posegov:

- za obstoje~e objekte dopustna: vzdr`evalna dela,adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,odstranitve objektov, dopustne so tudi spremembenamembnosti v dejavnosti, ki so dolo~ene za povr{ineza stanovanja,

- dopolnilne - novogradnje objektov,- pove~evanje povr{in in kapacitet za obrt, proizvodnjo in

drugih dejavnosti, ki prekomerno vplivajo na stanova-njsko okolje ali obstoje~o infrastrukturo ni dopustno,

- dopustne postavitve pomo`nih in za~asnih objektov.(3) Na povr{inah za centralne dejavnosti (C) so dopustne

naslednje vrste posegov:- za obstoje~e objekte dopustna: vzdr`evalna dela,

adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,

odstranitve objektov, dopustne so tudi spremembenamembnosti v dejavnosti, ki so dolo~ene za povr{ineza centralne dejavnosti,

- dopolnilne - novogradnje objektov,- dopustne postavitve pomo`nih in za~asnih objektov.

(4) Na povr{inah za turizem (T) so dopustne naslednjevrste posegov:

- za obstoje~e objekte dopustna: vzdr`evalna dela,adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstra-nitve objektov, dopustne so tudi spremembe namemb-nosti v dejavnosti, ki so dolo~ene za povr{ine za turizem,

- dopolnilne - novogradnje objektov,- dopustne postavitve pomo`nih (ograja, pergola, nad-

stre{nica, vrtna uta, …) in za~asnih objektov.(5) Na stavbnih zemlji{~ih - povr{inah za kmetijstvo (K)

so dopustne naslednje vrste posegov:- novogradnje objektov za kmetijstvo,- za obstoje~e objekte so dopustna vzdr`evalna dela,

adaptacije, rekonstrukcije, dozidave,- gradnja objektov za dopolnilne dejavnosti na kmetiji,- gradnje pomo`nih objektov,- ograjevanje parcel.

(6) Na povr{inah za proizvodnjo (P) so dopustne nasled-nje vrste posegov:

- za obstoje~e objekte dopustna: vzdr`evalna dela,adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave,odstranitve objektov, dopustne so tudi spremembenamembnosti v dejavnosti, ki so dolo~ene za obmo~jaza proizvodnjo, nadomestne gradnje

- dopolnilne - novogradnje objektov,- dopustne postavitve pomo`nih in za~asnih objektov.

(7) Na povr{inah za rekreacijo (R) so na stavbnihzemlji{~ih dopustne naslednje vrste posegov:

- za obstoje~e objekte dopustna: vzdr`evalna dela,adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranit-ve objektov, dopustne so tudi spremembe namembnostiv dejavnosti, ki so dolo~ene za obmo~ja za rekreacijo,

- dopolnilne - novogradnje objektov za potrebe osnovnenamembnosti obmo~ja,

- dopustne postavitve pomo`nih in za~asnih objektov,- na drugih zemlji{~ih na povr{inah za rekreacijo pa so

dopustne {e ureditve in postavitve naprav za rekreacijo.(8) Na kmetijskih zemlji{~ih (1 in 2) in gozdnih zemlji{~ih

(G) so dopustne naslednje vrste posegov:- postavitve pomo`nih objektov za potrebe kmetijstva

in gozdarstva,- postavitve za~asnih objektov.

(9) Na vodnih in nerodovitnih zemlji{~ih (V) so dopustnenaslednje vrste posegov:

- vzdr`evalna dela, rekonstrukcije, odstranitve in drugevodnogospodarske ureditve,

- ureditve zelenih povr{in,- postavitve pomo`nih (pergole, ute) in za~asnih objektov.

(10) Postavitve za~asnih objektov za prireditve so dopustnev obmo~ju urejanja, v katerem poteka prireditev, in vobmo~jih urejanja, ki nanj neposredno mejijo.Postavitve morajo biti skladne s programom prired-itve. Skladnost s programom prireditve ugotavljaob~inska uprava Ob~ine Radovljica.

3. VARSTVENA OBMO^JA IN REZERVATI

11. ~len

V obmo~jih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnegaomre j̀a in naprav, varstva in urejanja voda ter varstva naravne inkulturne dedi{~ine je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavni-mi predpisi ter s pogoji, opredeljenimi v dolo~bah tega odloka oprometnem urejanju, komunalnem in energetskem opremljanju, ovarstvu in urejanju voda in o varstvu naravne in kulturne dedi{~ine.

URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICAUO, stran 10 {t. 47, 24. december 2004

4. OBMO^JA, PREDVIDENA ZA UREJANJE S PIN

12. ~len

(1) Na obmo~jih, za katera je v planu ob~ine predpisanaizdelava prostorskih izvedbenih na~rtov, so do sprejet-ja PIN dopustne le naslednje vrste posegov:

- nujna vzdr`evalna dela, adaptacije in rekonstrukcijena obstoje~ih objektih in napravah,

- spremembe namembnosti objektov ali delov objektovv dejavnosti, ki so na podlagi 8. ~lena tega odlokadopustne v posameznem obmo~ju,

- ru{itve objektov,- postavitve pomo`nih in za~asnih objektov in naprav

ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti nalastne stro{ke pred pri~etkom izvajanja prostorskegaizvedbenega na~rta, ~e so v nasprotju s predvidenimiposegi v prostorskem izvedbenem na~rtu,

- gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omre j̀a in naprav.(2) Ti posegi so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovi-

rali kasnej{ega na~rtovanja in da so skladni s predvi-denimi ureditvami. Skladnost s predvidenimi ureditva-mi ugotavlja ob~inska uprava ob~ine Radovljica napodlagi programske zasnove ali osnutka prostorskegaizvedbenega na~rta.

(3) Planirani prostorski izvedbeni na~rti so navedeni vtabeli 4: Planirani prostorski izvedbeni na~rti.

Tabela 4: Planirani prostorski izvedbeni na~rtiMorfolo{ka Naziv morfolo{ke enote planiranienota po PUP po PUP oziroma naziv IPA PIN*U-L 7 [obec - Lipce LN* U-L 8 Turisti~no nakupovalni center - 2. faza LN*del L 6 obmo~je med [ob~evo in Bo{tjanovo ulico "Dolina" LN*del R 2 stanovanjska gradnja v Predtrgu LN*U-R2/6 Poslovna cona na vhodu v Radovljico LN* med U-L6 in `eleznico Poslovna cona Lesce - jug LN*med U-L5/3 in U-L4 Le{ki hrbet LN*del U-L10 Turisti~no naselje Pelko LN*ob U-R16 Poslovna cona Predtrg LN*U-ALC Alpski letalski center LN*del U-Br 1 Brezje LN*U-Cd 1 CERO - ^rnivec (DIRO) LN* U-Cd 4 CERO - Pod hribom LN* U-Cd 5 CERO - Spodnji deli LN* U-Cd 2 CERO - V grofiji LN* U-Be 7 stanovanjska cona Sgz9 - Begunje LN*

in cona centralnih povr{in Cz 10U-Dv 2/1 Dvorska vas - obrt, storitve LN* U-Dv2/2 Dvorska vas - stanovanja, storitve LN*del U-Dv 1 Dvorska vas LN*na severnem robu Pokopali{~e Begunje LN*U-Be1del U-Za1 Stanovanjska gradnja Zapu`e LN*U-Kg4 Kamna Gorica - smu~i{~e (del v PUP Kropa) LN*

5. GRADITVE NOVIH OBJEKTOV

13. ~len

So dopustne na stavbnih zemlji{~ih, kjer tako namembnostdopu{~ajo planski dokumenti in to omogo~a oblikovanost te-rena, velikost razpolo`ljive parcele in je poseg skladen z urba-nisti~nimi pogoji, ki jih dolo~a okoli{ka grajena struktura.

Novogradnje so mo`ne na komunalno opremljenih stavb-nih zemlji{~ih. Za komunalno opremljeno stavbno zemlji{~ese smatra zemlji{~e, ki ima priklju~ek na javno cesto, elek-tri~no in vodovodno omre`je. Do izgradnje ~istilnih napravza ~i{~enje odpadnih vod se smatra, da je zemlji{~e komunal-

no opremljeno, ~e je mo`na izgradnja dvoprekatne vodone-propustne greznice.

Novogradnje se morajo objektom v morfolo{ki enoti pri-lagoditi z gradbeno ~rto, smerjo slemena, gabariti, kritino indrugimi gradbenimi materiali, arhitekturnimi detajli in stavb-nimi odprtinami. Smeri slemen objektov morajo biti uskla-jene z obstoje~o zasnovo oz. ambientalno ureditvijo gru~e hi{oz. zaselka, praviloma vzporedno s smerjo plastnic.

Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne mejetako, da ni motena sosednja posest, da je mo`no vzdr`evanjeobjekta in da so upo{tevani varstveni pogoji.

Odmiki med sosednjimi objekti morajo biti najmanj 8,00 m,razen v obmo~jih varstva dedi{~ine ali va{kih jedrih, kjer se zaobstoje~e objekte ali njihove nadomestitve dopu{~ajo tudi manj{iodmiki med objekti. Manj{i odmiki so dopustni, ~e so ugotov-ljeni ustrezni po`arno - varstveni ukrepi in sanitarni pogoji.

Odmiki od nekategoriziranih cest morajo biti najmanj 4,00m, razen v obmo~jih, za katera je zna~ilna gradbena linijabli`ja cesti oziroma ob predhodnem soglasju pristojnegaorgana ob~inske uprave.

Gradnja stanovanjskih objektov:Razen v obmo~jih z gostej{o pozidavo zazidana povr{ina ne

sme presegati 40% razpolo`ljivega funkcionalnega zemlji{~a.Tloris: podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranica-ma mora biti 1:1,2 ali ve~ pri nadstropnih objektih.

Vi{ina: praviloma so objekti pritli~ni s koto pritli~ja najve~1,20 m nad ra{~enim terenom in pri katerih je kolen~ni zidna podstre{ju visok do 1,20 m ali enonadstropni, pri katerihje kota pritli~ja najve~ 0,30 m nad terenom, vi{ina kapi pa5,50 m nad koto pritli~ja.

Streha: simetri~na dvokapnica z naklonom 38-42° (prilago-jen obstoje~im objektom). Smer slemena strehe mora bitivzporedna dalj{i stranici objekta. Osvetlitve podstre{nihprostorov so dovoljene s fr~adami in drugimi oblikami odpi-ranja stre{in. Za objekte v obmo~jih mestnega zna~aja jemo`na tudi izvedba drugih oblik strehe po predhodnemsoglasju ob~inske uprave.

Kritina: grafitno sive barve, razen v obmo~jih, kjer je zaradivarovanja kulturne dedi{~ine predpisano kritje z bobrovcem.

Gospodarska poslopja:Gospodarska poslopja je mo`no graditi v sklopu

morfolo{kih enot, v katerih predstavljajo kmetije sestavni delobstoje~e urbane strukture.

Odmik gospodarskih objektov od parcelne meje mora bitiminimalno 4,00 m, razen v obmo~jih varstva dedi{~ine aliva{kih jedrih, kjer se za obstoje~e objekte ali njihove nado-mestitve dopu{~ajo tudi manj{i odmiki med objekti.

Tloris: podolgovat, razmerje med {irino in dol`ino 1:2 ali ve~.Vi{ina: maks. vi{ina slemena 12 m nad koto urejenega terena.Oblikovanje stre{in in kritina: naklon stre{in osnovnega

objekta (prevladujo~ tlorisni gabarit) 38-42°, kritina grafitnosive barve.

Pri novogradnjah ve~jih hlevov je dopustno razmerje stra-nic 1:1,25 in zaradi funkcionalnih zahtev tudi plitvej{inaklon stre{in: 15-20 stopinj oz. ve~.

Objekti za obrt, poslovne in storitvene dejavnosti:Gradnja objektov za obrtne, poslovne in storitvene

dejavnosti je mo`na v okviru obstoje~ih obmo~ij napovr{inah, namenjenih stanovanjem oz. centralnim dejavnos-tim. Na obmo~jih, namenjenim centralnim dejavnostim in vokviru starih va{kih jeder, je mo`no graditi oz. spremenitinamembnost obstoje~im objektom za potrebe gostinstva.Objekte, namenjene preno~itvenim zmogljivostim oz. pen-zionom, je mo`no graditi tudi v obmo~jih namenjenihstanovanjem.

Objekti za obrt, poslovne in storitvene dejavnosti imajo vobmo~jih s prete`no tovrstno namembnostjo lahko svojproizvodno - skladi{~ni del zaklju~en z ravno ali plitvo stre-ho, aneksi in upravni prostori pa naj bodo prilagojeniosnovni tipologiji naselja oz. obmo~ja, kjer je lociran objekt.

URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA{t. 47, 24. december 2004 UO, stran 11

6. POSEGI NA OBSTOJE^IH OBJEKTIH

14. ~len

Med posege na obstoje~ih objektih {tejemo prizidave,nadzidave, preureditve podstre{ij, nadomestne gradnje, spre-membe namembnosti in vzdr`evalna dela.

Posegi na obstoje~ih objektih ne smejo ru{iti lokalnihurbanisti~nih in arhitekturnih zna~ilnosti (gradbena ~rta, osslemena, gabariti, kritina in drugi gradbeni materiali,arhitekturni detajli, stavbne odprtine). Prav tako ne smejoposlab{ati delovnih in bivalnih pogojev v sosednjih objektih(oson~enje, vedute, hrup, smrad, dostop idr.). Pri morfolo{kohomogenih obmo~jih in objektih (va{ka jedra) ter obmo~jih,za katera veljajo pogoji varovanja kulturne dedi{~ine, semorajo vsi posegi izvajati v sodelovanju s poobla{~eno orga-nizacijo za varstvo narave in kulturne dedi{~ine.

Tlorisna velikost prizidka, ki ne predstavlja samostojnefunkcionalne enote, ne sme presegati 50% tlorisne velikostiobstoje~ega objekta, hkrati pa morajo biti upo{tevani splo{nipogoji iz odloka za gradnjo posamezne vrste objektov. Zaoblikovanje prizidka veljajo enaki pogoji kot za novogradnje.

Preureditve podstre{ij v okviru obstoje~ih gabaritov sodovoljene.

Nadomestna gradnja mora biti postavljena na temeljeobjekta, ki ga nadome{~a, ali pa tako, da pogojuje njegovoodstranitev.

Spremembe namembnosti in sprememba rabe so dovoljene,kadar dopolnjujemo osnovno namembnost obmo~ja ali panjegovo opremljenost (osnovna preskrba, otro{ko varstvo,storitvene dejavnosti in podobno).

Vzdr`evalna dela so dopustna za vse obstoje~e objekte, stem da se ohranjajo obstoje~i gabariti in gradbena linijaobjekta. Potrebno je ohranjati zna~ilne arhitektonske ele-mente in materiale (kamen, omet, les, barve, itd.).

7. GRADNJA ENOSTAVNIH OBJEKTOV

15. ~len

Enostavni objekti, opredeljeni s Pravilnikom o vrstahzahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, so dovo-ljeni le, kadar v sklopu obstoje~ih objektov ni mo`no zado-voljiti manjkajo~ih prostorskih potreb. Pri novogradnjah segara`e in drugi pomo`ni prostori uredijo praviloma v sklopuobjekta.

Enostavni objekti ne smejo ru{iti lokalnih urbanisti~nih inarhitekturnih zna~ilnosti:

- biti morajo oblikovno in funkcionalno usklajeni z obsto-je~imi sosednjimi objekti ob upo{tevanju splo{nih pogojev zanovogradnje

- za gradnjo je potrebno uporabiti gradiva, ki ne odstopajood gradiv in obdelav obstoje~ih objektov.

Enostavni objekti morajo biti locirani znotraj gradbeneparcele obstoje~ih objektov, pri ~emer morajo biti upo{tevanienaki pogoji glede motilnih vplivov na okolico, kot to veljaza novogradnje. Enostavni objekti za ljubiteljsko obdelavokmetijskih povr{in in pomo`ni objekti za potrebe kmetijstvase lahko locirajo izven urbanih obmo~ij le pod pogojiPravilnika iz prvega odstavka.

Enostavni objekti morajo biti od javnih prometnih povr{inodmaknjeni min. 4 m. Manj{i odmik je dopusten le ob pred-hodnem soglasju pristojnega organa ob~inske uprave.

Spremembe namembnosti pomo`nih objektov niso dovoljene.Za enostavne objekte je potrebno gradbeno dovoljenje,

kadar ne izpolnjujejo enega ali ve~ pogojev, ki ji dolo~aPravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnihobjektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brezgradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objektiin pripadajo~imi zemlji{~i.

8. GRADBENA PARCELA

16. ~len

(1) Gradbena parcela se dolo~a glede na velikost innamembnost objekta, lego sosednjih objektov, obliko-vanost zemlji{~a in glede na posestne meje. Pridolo~anju gradbene parcele kmetije se upo{teva tudimedsebojna razporeditev objektov kmetije, vrstakmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni pros-tor za kmetijsko mehanizacijo. Gradbena parcelakmetije meri najmanj 2000 m².

(2) Gradbena parcela, ki se oblikuje v posebnem delugradbenega projekta se dolo~a glede na velikost innamembnost objekta ter oblikovanost zemlji{~a.Omogo~ati mora normalno uporabo in vzdr`evanjeobjekta z vsemi spremljajo~imi prostorskimi potreba-mi, pomo`nimi objekti, vklju~no s parkiranjem, dosta-vo, manipulacijo, razen v primeru, da je del teh potrebs pogodbo zagotovljen na drugem zemlji{~u.

(3) Za stanovanjske objekte je zunanja meja gradbeneparcele odmaknjena od objekta najmanj 2,5 m,vklju~en pa je tudi dovoz {irine najmanj 3 m.

(4) Za kmetijske objekte je zunanja meja gradbene parceleodmaknjena od objekta najmanj 2,5 m, vklju~en pa jetudi dovoz {irine najmanj 3,5 m.

(5) Za stanovanjske bloke je pri dolo~itvi gradbeneparcele potrebno upo{tevati potrebne proste povr{ineza obstoje~o zgrajeno gostoto naselitve, pove~ano{tevilo avtomobilov od izgradnje do danes, potrebe zaizbolj{avo skupnih prostorov. Skupne zelene ali drugeproste povr{ine ni mo`no razdeliti med zasebne last-nike in za interese posameznikov. Postavitve enos-tavnih objektov za individualne potrebe nisodopustne.

(6) Za objekte, ki imajo kap strehe vi{jo od 6 m nad ure-jenim terenom, mora biti zunanja meja gradbeneparcele odmaknjena od objekta najmanj 4 m, vklju~enpa je tudi dovoz {irine najmanj 3,5 m.

(7) ^e je dejansko zemlji{~e pri obstoje~ih objektihmanj{e od gradbene parcele, ugotovljene na osnovinavedenih meril, se upo{teva dejanska povr{inazemlji{~a (parcele). Manj{i odmiki so dopustni tudi vobmo~jih varstva kulturne dedi{~ine in v va{kih jedrih.

9. KIOSKI

17. ~len

Kioski lahko slu`ijo storitvenim, uslu`nostnim in informa-tivnim dejavnostim in so lahko name{~eni v morfolo{kihenotah, ki imajo javne povr{ine tako, da ne ovirajo nobeneoblike prometa.

Kioski morajo biti izvedeni tako, da jih je mogo~e odstranitiin brez ve~jih posegov v zemlji{~e vzpostaviti v prvotno stanje.

Tlorisna dimenzija kioska naj bo prilagojena namembnostikioska (do maks. 12 m²).

Postavitev kioska ne sme poslab{ati delovnih in bivalnihpogojev v sosednjih objektih (oson~enje, vedute, hrup,smrad, dostop, idr.).

10. POSTAVLJANJE SPOMINSKIH OBELE@IJ

18. ~len

Spominska obele`ja so lahko samostojni objekti - spomeni-ki ali pa skulpture in spominske plo{~e, postavljene na ali obobstoje~e objekte.

Lokacija za postavitev spominskih obele`ij naj bo izbrana napodlagi vsakokratne podrobne urbanisti~ne presoje tako, da se

URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICAUO, stran 12 {t. 47, 24. december 2004

s postavitvijo dopolnjuje javni prostor in ne ovira promet.Spominska obele`ja na stavbah morajo biti postavljena

tako, da ne slab{ajo bivalnih pogojev in varnosti objekta. Vobmo~jih ali na posameznih objektih, za katere veljajo pogo-ji varovanja naravne in kulturne dedi{~ine, se smejo spomin-ska obele`ja postavljati le v sodelovanju s pristojno organi-zacijo za varstvo naravne in kulturne dedi{~ine.

11. UREJANJE ZELENIH POVR[IN, POVR[IN ZA VRTI^KARSTVO, [KARP IN OGRAJ

19. ~len

Okolico novogradenj je treba skladno z okoli{kimi uredit-vami ustrezno zeleniti z avtohtonim zelenjem.

Ob individualnih objektih je mo`no urediti individualnozelenjavne vrtove.

Kjer konfiguracija terena z vi{inskimi razlikami zahteva nji-hovo premostitev, naj se ta praviloma uredi s travnatimibre`inami. Kadar pa je nujna postavitev {karpe, naj se taintenzivno ozeleni. Ograjevanje gradbenih parcel je dovol-jeno le tam, kjer so okoli{ka zemlji{~a `e tako urejena.

Ograje:Oblikovanje ograj ob javnih povr{inah v va{kih jedrih in

va{kih naseljih se mora zgledovati pri tradicionalnih prime-rih ograjevanja parcel z zna~ilnimi vertikalnimi ali horizon-talnimi lesenimi elementi, dopustne so tudi `ive meje in polnizidovi (in sicer kamen ali ometan zid). V drugih obmo~jih sodopustne tudi kovinske ograje. Ograje morajo biti obliko-vane. @i~ne ograje so dopustne kot za{~itne ograje (naprimer varstvo vodnih virov) in na {portnih igri{~ih.

Vi{ina ograje ne sme presegati 1,8 m (v bli`ini prometnic -kri`i{~a, ovinki do 80 cm), vi{je ograje so dopustne le kotprotihrupne ali za{~itne ograje. Odmik med dvema ograjamavrtov oz. parcel pri dovoznih cestah mora biti najmanj 5 m.

Vrti~karstvo:Ob naseljih je mo`no urediti povr{ine za potrebe lju-

biteljske obdelave - vrti~karstvo.Urejanje povr{in za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na

kmetijskih povr{inah, ki so trajno namenjene kmetijskiproizvodnji (1. obmo~je), povr{inah, ki so zavarovane zaradivarstva naravne in kulturne krajine oz. namenjene parkovniureditvi.

Povr{ine za vrti~karstvo je mo`no urejati zlasti:- na kmetijskih zemlji{~ih ni`jih kategorij- na zemlji{~ih, ki so v zara{~anju- za~asno na zemlji{~ih, predvidenih za gradnjo oz. druge

posege v prostor.Velikost posameznih parcel ne sme presegati 150 m².Izjemoma je dovoljena gradnja individualne lope, kadar

velikost kompleksa zemlji{~ ne presega dovoljenega obsegaza enega uporabnika.

Obmo~je je dovoljeno opremiti z vodovodnim omre`jem.Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni dovo-

ljeno, mo`na je le zasaditev `ive meje do vi{ine 0,60 m.

12. PROMETNA UREDITEV

20. ~len

Cestni promet:Za prometno omre`je v obmo~jih urejanja veljajo dolo~ila

Zakona o javnih cestah, Uredba o merilih za kategorizacijojavnih cest, Pravilnik o na~inu ozna~evanja javnih cest in oevidencah o javnih cestah in objektih na njih ter Odlok oob~inskih cestah ob~ine Radovljica.

V varovalnih pasovih obstoje~ih prometnic se ne smejo gra-diti stanovanjske hi{e in druge stavbe ter naprave.

V naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede nakrajevne razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in

naprav v varovalnem pasu, ~e to ni v nasprotju s koristmiceste in prometa. Pri taki izjemi je treba upo{tevati najmanj{iodmik od zunanjega roba cestnega sveta, zaradi morebitneraz{iritve ceste. Za vsak tak poseg je potrebno pridobiti pro-jektne pogoje in soglasje za to pristojnega ob~inskega alidr`avnega organa.

Varovalni pasovi:- V varovalnih pasovih prometnic so na obstoje~ih objektih

in napravah dovoljena le nujna vzdr`evalna dela in posegiv prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.

- V rezervatu prometnice, za katero je izdelana projektnadokumentacija, so dovoljeni posegi v prostor s soglasjempredlagatelja prometnega rezervata.

- Odmik objektov od zbirnih stanovanjskih cest mora zago-toviti minimalno vzdr`evanje cest v zimskem in letnem~asu.

Zagotovljena mora biti minimalna {irina cestnega telesa3,50 m.

Varovalni pas, ki se meri od zunanjega roba cestnega svetana vsako stran ceste je {irine:

- pri avtocestah 40 m,- pri hitrih cestah 35 m,- pri glavnih cestah 25 m,- pri regionalnih cestah 15 m,- pri dr`avnih kolesarskih stezah 5 m.Pri ob~inskih cestah pa so varovalni pasovi {iroki:- pri zbirni mestni ali krajevni cesti 8 m,- pri mestni ali krajevni cesti 6 m,- pri lokalni ceste 6 m,- pri javni poti 4 m,- pri javni poti za kolesarje 2 m.Priklju~evanje na cestno omre`je:Dovozi in priklju~ki na cestno omre`je morajo biti urejeni

tako, da se z njimi ne ovira ali ogro`a prometa in da se cestain cestni objekti ne po{kodujejo. Interni dovozi in pristopimorajo biti navezani na javno prometno omre`je s skupnimpriklju~kom. Dovozi in priklju~ki se smejo graditi samo ssoglasjem pristojne organizacije za vzdr`evanje cest, stavb innaprav, ob cestah se priklju~ki predvidijo v projektih za gra-ditev oziroma rekonstrukcijo.

Parkiranje:(1) Pri objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individual-

ni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi,delavnice za popravila avtomobilov, banke, po{te ipd.)ali pa so potrebne manj{e deponije, je treba zagotovitiparkirne prostore oziroma deponije znotraj gradbeneparcele, na skupnem zemlji{~u za ve~ objektov skupajali pogodbeno na drugem zemlji{~u. Zagotovitevparkirnih prostorov na javnih parkirnih povr{inah jedopu{~ena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasjaob~inske uprave Ob~ine Radovljica. Ob~inska upravasoglasje izda v primeru, da javne parkirne povr{inezado{~ajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zago-tovi sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnihpovr{in.

(2) Parkiri{~a morajo biti locirana ob objektu ali za njim,kadar to dopu{~ajo prostorske mo`nosti. Parkiri{~a, kipo povr{ini presegajo 150 m², je treba ~leniti v ve~manj{ih enot in jih lo~iti z zasaditvami, spremembamitlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva nevelja za za~asna parkiri{~a v ~asu prireditev.

(3) Potrebno {tevilo parkirnih mest pri novogradnjah,rekonstrukcijah ali spremembah namembnosti objek-tov javnega zna~aja zna{a vsaj:

- stanovanjska hi{a ali ve~stanovanjski objekt 2 PM/ stanovanje,

- poslovni prostori / pisarne1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30m² neto povr{ine,

- poslovni prostori / stranke1 PM/2 zaposlena + 1 PM/20m² neto povr{ine,

URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA{t. 47, 24. december 2004 UO, stran 13

- gostinski lokali2 PM/4 sede`e,

- trgovski lokali1 PM/2 zaposlena + 1 PM/30m² koristne prodajnepovr{ine.

Za ostale dejavnosti in namembnosti se {tevilo parkirnihmest dolo~i v skladu s predpisi.

V skupnem {tevilu parkiri{~ ve~stanovanjskih objektov aliobjektov javnega zna~aja je potrebno za invalide namenitivsaj 5% mest.

(1) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebnovi{ino cesti{~a in povr{in za pe{ce uskladiti z vi{inamivhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost neposlab{a.

@elezni{ki promet:@elezni{ka proga Ljubljana-Jesenice, ki poteka preko

obmo~ja, ki ga urejajo ti prostorsko ureditveni pogoji, imavarovalni pas 40 m, rezervat planirane hitre `eleznice pa je50 m. V 200 m varovalnem pasu je potrebno glede minimal-nih dovoljenih odmikov upo{tevati dolo~ila Zakona ovarnosti v `elezni{kem prometu in Pravilnika o pogojih zagraditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja terpostavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in vvarovalnem pasu ob industrijskem tiru.

13. KOMUNALNO UREJANJE

21. ~len

Vsi objekti morajo biti priklju~eni na obstoje~e ali novo-zgrajeno komunalno omre`je. Minimalna komunalna opre-ma v ureditvenem obmo~ju obsega omre`je in naprave zaoskrbo s pitno vodo, elektri~no energijo ter omre`je innaprave cestnega prometa.

Sestavni del komunalne opreme so tudi sistemi za odvajanjein ~i{~enje odpadnih vod, plinovodno omre`je, telefonskoomre`je in sistemi za prenos podatkov oz. lokalno televiz-ijsko omre`je.

Na celotnem obmo~ju urejanja je dovoljena izgradnja alirekonstrukcija vseh navedenih komunalnih naprav v skladu zveljavnimi predpisi, pogoji upravljavcev komunalnih napravin s soglasji lastnikov zemlji{~.

Pri izgradnji komunalnih naprav ali njihovi rekonstrukcijije potrebno upo{tevati naslednja splo{na na~ela:

- v najve~ji mo`ni meri je potrebno zdru`evati potekekomunalnih naprav v koridorje, ki potekajo po javnihpovr{inah oz. ~im bli`je njim;

- NN elektro omre`je, telefonsko in omre`je za prenospodatkov oz. lokalno omre`je mora na~eloma potekati vkabelski izvedbi v zemlji;

- pri izgradnji oz. rekonstrukciji obstoje~ih naprav jepotrebno zagotoviti so~asno izgradnjo oz. rekonstrukcijovseh komunalnih naprav, ki lahko potekajo v koridorju,ki zahteva ve~je posege v urejene povr{ine.

Vodooskrba:Na obmo~ju z urejenim javnim vodovodnim omre`jem je

obvezno priklju~iti nanj vse novogradnje, katerih namemb-nost je povezana s porabo vode.

Na obmo~jih, kjer obstoje~e vodovodno napajanje nezadovoljuje vseh potreb, se predvideva njegova oja~itevali rekonstrukcija, {irina rezervatov primarnihvodovodov oz. njihov varovalni pas je 2,50 m, ~e tipotekajo izven ceste.

Uporabniki tehnolo{ke vode morajo uporabljati zaprte sis-teme.

Varovalni pas, merjeno od osi posameznega voda, zna{a 1,5 m.Za priklju~evanje na obstoje~e omre`je je potrebno prido-

biti soglasje upravljavca.Hidrantno omre`je:Omre`je mora biti dimenzionirano tako, da omogo~a

zadostno po`arno za{~ito, neposredno priklju~evanjeuporabnikov, potrebne odmike med objekti, s ~imer bodozagotovljeni pogoji za omejevanje {irjenja ognja ob po`aru.Vse ukrepe je potrebno zagotoviti ob upo{tevanju Zakona ovarstvu pred po`arom.

Odvajanje odpadnih voda:V ureditvenem obmo~ju se na~rtuje lo~en sistem kana-

lizacije. V obmo~jih, kjer je kanalizacijsko omre`je `e zgra-jeno, je obvezno priklju~evanje novozgrajenih objektov najavno kanalizacijo in tudi priklju~itev obstoje~ih greznic.Vode javne kanalizacije je obvezno zaklju~iti z izgradnjo~istilnih naprav. V obmo~jih, ki niso pokrita s kanalizacij-skim omre`jem se gradijo individualne ali skupinskevodonepropustne greznice v skladu s sanitarnimi predpisi.Gnojni~ne jame in greznice se urejajo po veljavnihpodro~nih predpisih.

Zahteve po priklju~evanju na kanalizacijski sistem so~asovno opredeljene v Pravilniku o odvajanju in ~i{~enjukomunalne odpadne in padavinske vode.

Za priklju~evanje na obstoje~e omre`je je potrebno prido-biti soglasje upravljavca.

Odlaganje in ravnaje z odpadki:Odpadki se odstranjujejo v skladu s Pravilnikom ravnanju

z odpadki in v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimiodpadki v ob~ini Radovljica. Potrebno je zagotoviti dostop-nost odvzemnih mest, urediti potrebno {tevilo zbiralnic inopredeliti prostor za zbiralnice.

Oskrba z elektri~no energijo:Podro~je elektro oskrbe zahteva upo{tevanje veljavnih

predpisov s tega podro~ja in zasnov elektro omre`ja vstrokovnih podlagah in dolgoro~ni in srednjero~ni dru`beniplan.

Preko ureditvenega obmo~ja potekajo daljnovodi visokenapetosti, za katere so dolo~eni varovalni pasovi oz. rezer-vati naslednjih {irin (od osi voda na vsako stran):

- daljnovodi do 35 kV: 10 + 10 m,- daljnovodi 2×110 kV: 15 + 15 m,- daljnovodi 220 kV: 20 + 20 m,- daljnovodi 400 kV: 25 + 25 m.Za gradnje v varovalnih pasovih in priklju~evanje na NN

distribucijsko omre`je je potrebno pridobiti soglasje uprav-ljavca.

Oskrba s plinomV ureditvenem obmo~ju, kjer poteka plinovod, je potrebno

upo{tevati pogoje, ki izhajajo iz Energetskega zakona,Pravilnika o tehni~nih pogojih za graditev, obratovanje invzdr`evanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bari inPravilnikom o tehni~nih pogojih za graditev, obratovanje invzdr`evanje plinovodov z najve~jim delovnim tlakom dovklju~no 16 barov.

Soglasje Geoplina kot sistemskega operaterja prenosnegaomre`ja zemeljskega plina je potrebno pridobiti za:

- posege v nadzorovani pas (2×100m) plinovodov z delov-nim tlakom nad 16 barov,

- posege v varnostni pas (2×5m) plinovodov z delovnimtlakom do vklju~no 16 barov.

Javna razsvetljava:Omre`je javne razsvetljave se v strnjenih naseljih gradi

podzemno. Oblikovanje svetil mora biti podrejeno oblikovn-im kvalitetam posameznih morfolo{kih enot.

Telekomunikacijsko omre`je in kabelski sistemiOmre`je se v strnjenih naseljih gradi podzemno. Za gradnje

in priklju~evanje na obstoje~e omre`je je potrebno pridobitisoglasje upravljavca. Telefonski in kabelsko omre`je jepotrebno projektirati po istih trasah.

Varovalni pas, merjeno od osi posameznega voda zna{a 1,5 m.Pri postavitvi objektov in naprav mobilne telefonije je

potrebno na~rtovati tako, da imajo ~im manj{i vpliv nazdravje ljudi, naravo, okolje in naravno ter kulturnodedi{~ino.

URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICAUO, stran 14 {t. 47, 24. december 2004

14. MINERALNE SUROVINE

22. ~len

Na obmo~ju ob~ine Radovljica se nahajajo pridobivalni inraziskovalni prostori mineralnih surovin, ki se urejajo napodlagi Zakona o rudarstvu.

V obmo~jih pridobivanja je dovoljeno izkori{~anje mineral-nih surovin, gradnja in vzdr`evanje naprav za izkori{~anje inobdelavo ter sanacija obmo~ij.

V obmo~jih opu{~enih kamnolomov (dolo~enih v dolgo-ro~nem planu) je dovoljeno saniranje obstoje~ega terena,ozelenitev in rekultivacija obmo~ja ter ukrepi za za{~ito prednegativnimi vplivi na okolje.

15. OBRAMBA

23. ~len

Obmo~ji za obrambo POLJ^E in DOBR^A sta omejeni zizklju~no rabo. V obmo~jih so dovoljene gradnje in ureditveza delo obrambnih sil in izvajanje za{~ite ter re{evanja.

16. VAROVANJE OKOLJA

24. ~len

Varstvo tal, zraka in vodaZa zagotovitev kvalitetnej{ih pogojev bivanja in varovanja

okolja je potrebna:- za{~ita vodnih virov in vodotokov pred onesna`enjem- organizacija odvoza komunalnih odpadkov in sekun-

darnih surovin- sanacija neurejenih odlagali{~ odpadkov, njihova ureditev

v prvotno stanje in namembnost ter sprotno urejanjeosrednje deponije

- sanacija obmo~ij, ki so izpostavljena hrupu in prepre~itevnastajanja novih virov hrupa v bli`ini stanovanj indelovnih mest

- stalna kontrola virov onesna`evanja zraka in prepre~eva-nje nastajanja novih virov, ki bi onesna`evali ozra~je prekmeje, ki jo dopu{~ajo predpisi s tega podro~ja

- v grafi~ni prilogi (M 1:5000), ki je sestavni del teh pros-torskih ureditvenih pogojev, so prikazana tudi varovalnaobmo~ja vodnih virov.

Varstvo pred hrupomNa celotnem obmo~ju PUP Radovljica, skladno z Uredbo o

hrupu v naravnem in `ivljenjskem okolju, veljajo naslednjeokvirne stopnje varstva pred hrupom:

Tabela 5: Obmo~ja varstva pred hrupomOsnovna Okvirna stopnja varstva namenska raba Oznaka pred hrupomstanovanja - novej{a stanovanjska gradnja S, Sg 2legalizirani nedovoljeni posegi v prostor U-sstanovanja - va{ka naselja, va{ka jedra S 3stavbna zemlji{~a - razpr{ena gradnja U-VIII 3povr{ine za kmetijstvo Kcentralne dejavnosti Cturizem T 3rekreacija Rproizvodnja, servisne dejavnosti P, Il 4prvo obmo~je kmetijskih zemlji{~ 1 3drugo obmo~je kmetijskih zemlji{~ 2gozd G 3varovalni gozd Gv

Glede na plansko opredelitev posameznega obmo~ja,dolo~ila PUP o dovoljenih posegih in dejansko stanje v pros-toru ob~inska uprava za vsak posamezen primer podrobneje

dolo~i stopnjo varstva pred hrupom v skladu z Uredbo ohrupu v naravnem in `ivljenjskem okolju.

Za za{~ito pred hrupom je ob prometnicah, kjer ravenhrupa presega dovoljeno raven za stanovanjsko okolje,dovoljeno izvesti za{~itne ukrepe z ozelenjenimi nasipi,`ivimi mejami vi{ine do 2,0 m ter protihrupnimi pregradami,ki morajo biti iz naravnih materialov in ozelenjeni. Izvedbateh ukrepov ni dovoljena, ~e ru{i osnovni oblikovni koncepturejanja ulice ali ~e onemogo~a vzdr`evanje ceste ali pregled-nosti posameznih cestnih odsekov.

Za nova poselitvena obmo~ja in ostale {iritve zazidalnihobmo~ij, ki bodo opredeljena v novih prostorskih aktihob~ine Radovljica po zadnjih dopolnitvah prostorskegaplana iz leta 2004 (DN-UO, {t. 44/04), je izvedba vsehdodatnih ukrepov v zvezi z varovanjem okolja zaradi obrato-vanja na~rtovane avtoceste, vklju~no z za{~ito predprekomernim hrupom, obveznost investitorjev na teh novihobmo~jih.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesre~amiPri na~rtovanju vseh posegov v prostor na celotnem obmo~ju

PUP Radovljica je skladno z Zakonom o varstvu predpo`arom in drugimi naravnimi nesre~ami potrebno zagotoviti:

- pogoje za varen umik ljudi in premo`enja,- potrebne odmike med objekti oziroma ustrezna po`arna

lo~itev objektov,- prometne in delovne povr{ine za intervencijska vozila,- vire za zadostno oskrbo z vodo za ga{enje,- povr{ine za evakuacijo.

17. POSEGI NA KMETIJSKA ZEMLJI[^A

25. ~len

Na povr{inah, ki so z dru`benim planom opredeljene kotkmetijske povr{ine, namenjene trajni rabi za kmetijskoproizvodnjo, ni dovoljena sprememba namembnosti rabe inuporaba za ljubiteljsko dejavnost.

Na kmetijskih povr{inah naj se:- ohranja sedanja kmetijska raba s prepletanjem njiv,

travnikov in pa{nikov ter s sadovnjaki ob robu naselij(pestrost rab in strukture),

- pri morebitnih agro in hidromelioracijah naj se ohranjajopasovi grmovja in drevja ter posamezno drevje natravnikih,

- vzdr`ujejo naj se planinski pa{niki, za potrebne novepovr{ine naj se najprej o~istijo planine, ki so v zara{~anju,ohranijo pa naj se skupine vi{je vegetacije in posameznove~je drevje,

- mo`na je ureditev zajetij za napajanje `ivine,- mo`na je adaptacija in gradnja kmetijskih gospodarskih

objektov, staj in hlevov (dolo~ila skupnih meril in pogo-jev),

- mo`na je gradnja enojnih kozolcev, kozolcev z lopo indvojnih kozolcev, pri ~emer morata biti njihova velikostin oblikovanje usklajena s krajevno tipiko. Objekti mora-jo predstavljati dopolnitev primarne kmetijske proizvod-nje investitorja.

18. POSEGI V GOZDNE POVR[INE

26. ~len

V grafi~ni prilogi so opredeljeni:- varovalni gozdovi- za~asno varovalni gozdovi- gozdovi s posebnim pomenom.Pri na~rtovanju gradnje gozdnih cest je poleg pomena za

gozdarstvo treba upo{tevati tudi razvoj in obstoj vi{inskihkmetij, turisti~ne in rekreativne potrebe, zlasti razvojkme~kega turizma.

URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICA{t. 47, 24. december 2004 UO, stran 15

Gozdne ceste so posebej ozna~ene in so lahko trajno aliob~asno zaprte (varovanje pred po`ari, varovanje dedi{~ine,ob~asno za potrebe proizvodnje).

Gozdne prometnice je treba na~rtovati, graditi in vzdr`evatitako, da se ob upo{tevanju tehni~nih in gospodarskih pogo-jev gozdna tla in rastlinstvo ~im manj prizadene in da se vgozdove pose`e samo v taki meri, da se dose`e nujnaodprtost gozdov.

Pri gospodarjenju z gozdovi je potrebno upo{tevati nasled-nja na~ela:

- Kr~itve gozda so mogo~e le na povr{inah, kjer niso s prvostopnjo poudarjenosti prisotne ekolo{ke (varovalna,biotopska, hidrolo{ka, klimatska) ali socialne funkcijegozdov (za{~itna varovanja objektov, rekreacijska, tu-risti~na, pou~na, raziskovalna, higiensko-zdravstvena,varovanje naravne in kulturne dedi{~ine, obramba terestetska funkcija).

- Objekti morajo biti odmaknjeni od stalne gozdnepovr{ine najmanj 30 m. Novi objekti ne smejoprepre~evati dostopa in prevoza do gozda lastnikom posedanjih poteh ali pa je potrebno omogo~iti nadomestnoprometnico. Pri arhitekturni zasnovi stavb naj se vnajve~ji meri upo{teva les.

- Posegi v gozdnem prostoru ne smejo spro`iti erozijskihprocesov oz. poru{iti ravnote`ja na labilnih tleh.

- [irina obvodne drevnine naj bi bila pri vodotokih zre~nim koritom {ir{im od 2,5 m vsaj 5 m, idealna {irinapa zna{a pribli`no 10 m. Pri sadnji uporabljamo velikesadike. Na re~nih bregovih, ki niso ogro`eni zaradi spod-jedanja, naj bo ve~ debelega drevja. Hortikulturno urejan-je v ureditvenih obmo~jih naj temelji na doma~ih dreves-nih vrstah.

Graditev objektov in drugi posegi v gozd, za katere jepotrebno gradbeno dovoljenje ali lokacijska informacija, sesmejo dovoliti, ~e niso v nasprotju s splo{no koristnimifunkcijami gozdov. Posegi morajo biti skladni s pogoji, ki sodolo~eni Zakonu o gozdovih in v prostorskem izvedbenemaktu.

Obmo~je gozdne u~ne poti Predtr{ki gozd (ob~inski odlokobjavljen v Uradnem vestniku Gorenjske {t. 19/2000) je gozdposebnega pomena.

19. POGOJI ZA VARSTVO IN UREJANJE VODA

27. ~len

Vse obstoje~e vodne vire je potrebno varovati pred ones-na`enjem in jih vzdr`evati za oskrbo v izrednih razmerah inza po`arno varnost.

(1) Pri odvzemanju vode iz vodotoka je treba zagotovitiekolo{ko sprejemljiv pretok vode, kot ga dolo~ipoobla{~ena strokovna institucija. Ekolo{ko spre-jemljiv pretok vode je tisti, ki v su{nih razmerahomogo~a pre`ivetje, ob ugodnej{ih razmerah pauspe{en razvoj `ivali vseh vrst.

(2) Odlaganje izkopnega ali odpadnega gradbenega mate-riala v struge vodotokov ali na plazovita obmo~ja nidopustno.

Vzdr`evanje vodotokov:Za potrebe vzdr`evanja vodotokov je treba zagotoviti naj-

manj 15-metrski odmik objektov od roba vodotokov SaveBohinjke, Save Dolinke in Save, za ostale vodotoke, potoke,hudournike, suhe hudourni{ke struge ... pa 5-metrski odmik,razen za mline, `age in male hidroelektrarne. Za vse posege vtem pasu je potrebno pridobiti mnenje pristojnega upravnegaorgana za varstvo voda in pristojnega zavoda za varstvo nar-avne dedi{~ine.

Ureditve vodotokov:(1) Ureditve vodotokov in hudournikov morajo biti izve-

dene predvsem iz naravnih materialov. Drevesno in

grmi{~no vegetacijo ob vodotokih je potrebno v ~imve~ji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posegaali takoj po njem povr{ine sanirati ali renaturirati.

(2) Rake (vodne kanale) pri mlinih, `agah in sorodnihobjektih ni dopustno osu{iti - prepre~iti dotok in pre-tok vode, prav tako ni dopustno zasipavanje aliprekrivanje.

(1) Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr.malih hidroelektrarn, mlinov, `ag in ribogojnic)odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. ^eje to potrebno zaradi ohranitve `ivljenjskih razmer vvodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehodrib.

(2) Peskolovi in cevovodi morajo biti vkopani, zemlji{~epa sanirano in krajinsko skladno/nemote~ezavarovano proti eroziji. Odve~ni odkopani materialni dopustno odlagati v strugo ali ga nezavarovanegaodlagati na strmih pobo~jih in bre`inah, deponijoodkopanega materiala je potrebno ozeleniti. Nazajetjih, ob trasi cevovoda in na izpustu niso dopustnevidne betonske povr{ine.

(3) V upravnem postopku pridobitve dovoljenj je potreb-no obravnavati potrebe vseh uporabnikov vode navplivnem obmo~ju.

(4) Strojnica malih hidroelektrarn mora biti postavljenanevpadljivo in po velikosti ne sme presegati dimenzij,ki jih narekuje tehnologija. Generatorska eta`a stroj-nice s pristopom mora biti nad nivojem stoletnevisoke vode. ^e je strojnica v poplavnem obmo~ju, jeto lokacijo potrebno strokovno utemeljiti shidravli~nimi presojami. Strojnica ne sme oviratidostopa do struge zaradi vzdr`evalnih ali intervencij-skih del. Streha mora biti simetri~na dvokapnica znaklonom 35o do 45o. Ograje okrog strojnice nisodopustne.

Poseganje v vodni svet:Pri posegih v vodni svet za potrebe rekreacije je potrebno

ohraniti zveznost vodnega telesa, spremembe pretoka nizkihin srednjih voda niso dopustne. Posegi morajo biti izvedenitako, da so v najve~ji mo`ni meri ohranjene naravne lastnos-ti struge.

Prepovedi in omejitve:Gradnja objektov na vodnih in priobalnih zemlji{~ih, na

mo~virjih, na obmo~jih, ogro`enih s hudourniki in erozijo,niso dopustne. Na poplavnih povr{inah so prepovedane vsedejavnosti in vse gradnje, ki imajo ob poplavi lahko{kodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemlji{~a alipove~ujejo poplavno ogro`enost obmo~ja, razen posegov,ki so namenjeni varstvu pred {kodljivim delovanjem voda.Nasipavanje retencijskih povr{in, zasipavanje vodotokov,spro`anje erozijskih procesov ali ru{enje ravnote`ja nalabilnih tleh pri na~rtovanju posegov ni dovoljeno. Na pri-obalnem zemlji{~u ni dovoljeno postavljati objektov aliovir, ki bi prepre~evale prost prehod ob vodnem dobru. Navodnem in priobalnem zemlji{~u so prepovedane dejavnostiin posegi v prostor, ki bi lahko ogro`ali stabilnost vodnihin priobalnih zemlji{~, zmanj{evali varnost pred {kodljivimdelovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin inplavja, onemogo~ili obstoj in razmno`evanje vodnih inobvodnih organizmov.

Dovoljenja:Za vse posege v prostor, ki kakorkoli vplivajo na naravne

in umetne vodotoke s stalno ali ob~asno vodo, na vodnatelesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena ali erozijskeprocese bo potrebno pridobiti pogoje h gradnji in vodnosoglasje. Za vse posege v prostor, ki se nahajajo v o`jem ali{ir{em polavnem obmo~ju naravnih ali umetnih vodotokov,vodnih teles, izvirov, talne vode labilnih in erozijskoob~utljivih terenov bo potrebno pridobiti pogoje h gradnji invodno soglasje.

URADNE OBJAVE OB^INE RADOVLJICAUO, stran 16 {t. 47, 24. december 2004

20. OHRANJANJE NARAVE

28. ~len

Pri na~rtovanju posegov v prostor se upo{tevajo usmeritve,izhodi{~a in pogoji za varstvo naravnih vrednot inzavarovanih obmo~ij ter ohranjanje biotske raznovrstnostinavedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smerniceza spremembe in dopolnitve PUP za plansko celotoRadovljica« (ZRSVN, OE Kranj, julij 2004), ki so prilogatemu odloku in se hranijo na sede`u ob~ine Radovljica.

^e se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenjana obmo~ju, ki se ureja s tem aktom, in je ta na~rtovan nanaravni vrednosti ali njenem vplivnem obmo~ju,zavarovanem obmo~ju ali obmo~ju biotske raznovrstnosti, jetreba pred za~etkom izdelovanja projekta pridobiti naravo-varstvene pogoje, k projektnim re{itvam pa tudi naravo-varstveno soglasje, in sicer za tista obmo~ja oziroma za tistevrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicahdolo~eno. Naravovarstvene pogoje in naravovarstvenosoglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.