� Koga po~nuva

i kolku trae

testiraweto

� Kako

izgleda

testot

VODI^ ZA EKSTERNOTO TESTIRAWE

SPECIJALENPRILOG

� Zo{to se va`ni

ocenkite

� Kako }e se

ocenuvaat

nastavnicite

foto: D

. P

erkovski

2FOTO: O.TEOFILOVSKI

3

PO^ITUVANI

U^ENICI

Najnapred sakam da vi poso~am de-

ka eksternoto testirawe nema na-

mera da ve kazni vas u~enicite nitu,

pak, profesorite, koi preku celata

u~ebna godina vredno rabotat so vas

na sovladuvawe na materijalot. Ek-

sternoto ocenuvawe }e ni dade jasna

slika za toa {to treba da se izmeni,

a {to treba da ostane ili, pak, da se

nadopolni.

Nema pri~ina da bidete ispla{e-

ni ili, pak, da stravuvate za va{i-

te oceni. Ocenite koi }e gi dobiete

od eksternoto testirawe, }e bidat

pi{ani vo posebna kolona vo svide-

telstvata koi }e gi dobiete na kra-

jot od u~ebnata godina. Vo ova moe

obra}awe do vas, sakam da potenci-

ram deka site vie }e bide testirani

samo po dva predmeta, vo dva razli~-

ni dena.

Vo ovoj vodi~ }e gi najdete odgo-

vorite na va{ite pra{awa, va{ite

gri`i. ^itaj}i go, i vie i va{ite

nastavnici }e gi nadminete dilemi-

te za toa kako }e se odviva testira-

weto, kolku pra{awa }e ima, kolku

vreme }e trae testot i u{te mnogu

drugi korisni i prakti~ni soveti

koi se odnesuvaat na eksternoto

testirawe.

Eksternoto testirawe ne e ne-

poznato, ne e inkvizicija koja }e ve

osudi za neznaewe. Toa pretstavuva

~ekor kon uspe{noto polagawe na dr-

`avnata matura, koja e zadol`i-

telna za site onie {to planiraat

da go prodol`at svoeto nadgraduva-

we na nekoj od univerzitetite vo

Republika Makedonija i nasekade vo

svetot.

Uveren sum deka eksternoto oce-

nuvawe }e pomine vo najdobar red i

oti site va{i dilemi vo vrska so

nego, }e is~eznat vedna{ {tom po~-

nete da gi re{avate testovite. Vi

posakuvam s# najdobro.

So po~it

Pan~e Kralev,

minister za obrazovanie

i nauka

4

Testiraweto }e go sprovede Dr-

`avniot ispiten centar, vo sora-

botka so Ministerstvoto za obra-

zovanie i nauka.

Za taa cel, Ministerstvoto za

obrazovanie izgotvi nekolku

pravilnici i tie mo`e da se naj-

dat na veb stranicata na Minis-

terstvoto www.mon.gov.mk�Pravilnik za na~inot na pro-

veruvawe na objektivnosta na nas-

tavnikot pri ocenuvaweto na pos-

tigawata na uspehot na u~enicite

po nastavnite predmeti so koi u~e-

nicite se steknuvaat so ve{tini,

odnosno po nastavnite predmeti za

koi ne mo`e da se vr{i eksterno

proveruvawe na postigawata na

uspehot na u~enicite vo osnovnite

u~ili{ta.

�Pravilnik za na~inot na for-

mirawe i rabotewe na u~ili{nata

komisija, tajnosta na materijalot

za eksterno proveruvawe, na~inot

na proveruvawe na testovite od

u~ili{nata komisija, kako i for-

mata i sodr`inata na izve{tajot

od eksternoto proveruvawe na u~e-

nicite vo osnovnite u~ili{ta.

�Pravilnik za na~inot na iz-

gotvuvawe na zbirniot izve{taj so

rezultati od sprovedenoto ekster-

no proveruvawe na postigawata na

uspehot na u~enicite vo osnovnoto

u~ili{te, kako i na~inot na utvr-

duvaweto na procentot na najgole-

mi, odnosno najmali otstapuvawa

od dobienite pokazateli.

Pravilnici koi

go reguliraat

testiraweto

5

Eksternoto testirawe }e se spro-

vede vo site osnovni i sredni u~i-

li{ta vo dr`avata, od 27 maj do 10

juni, sekoj den, vklu~uvaj}i gi i

sabotite, osven na 8 juni, koga

}e se odr`i dr`avnata matu-

ra. ]e bidat testirani

200.000 u~enici od ~et-

vrto oddelenie, pa na-

gore, a vo srednite

u~ili{ta nema da po-

lagaat samo u~enici-

te od zavr{nite go-

dini.

Sekoj u~enik

}e bide testiran

po dva predmeta,

po slu~aen iz-

bor.

Site u~enici

{to se na raspo-

red, na denot na

testirawe nema

da odat na nasta-

va. Ostanatite u~e-

nici imaat redovna

nastava.

Dokolku na denot na

elektronskoto eksterno

testirawe snema elek-

tri~na energija vo u~ili{-

teto, testiraweto za toj den

se odlo`uva, a pretsedatelot

na u~ili{nata komisija mora itno

da go informira Dr`avniot ispiten

centar. Dr`avniot ispiten centar

dopolnitelno }e go izvesti u~ili{-

teto koga }e bide odr`ano odlo`e-

noto eksternoto testirawe.

Na denot na testirawe

nema nastava za tie

{to polagaat

6

� Zo{to e potrebno da se vove-

de eksternoto testirawe?

-Idejata na eksternoto testirawe

e da se namalat pritisocite koi gi

trpat nastavnicite za da stavaat na-

dueni, povisoki oceni, kako i da se

podobri kvalitetot vo obrazovanie-

to. Nepobiten fakt e deka vo pos-

lednive pet godini, otkako po~na da

se razgovara za eksternoto testira-

we, imame mnogu porealno ocenuva-

we od nastavnicite. Samoto toa {to

se zboruva, ima dobar efekt. No se-

koja novina na po~etokot naiduva na

otpor. Istoto se slu~i i so maturata.

Koga ja voveduvavme, nikoj ne saka{e

promena, toa gi pla{i. No maturata

se poka`a kako eden od najdobrite

proekti koi gi imame.

� Kako }e izgleda testot? Kol-

ku pra{awa }e ima?

- ]e ima 30 pra{awa. ]e im bidat

ponudeni 4 odgovori, u~enicite tre-

ba da go zaokru`at to~niot odgovor.

Nema da ima pi{uvawe esei nitu,

pak, dopi{uvawe odgovor. Dvajca

u~enici {to }e polagaat ist pred-

met, a }e sedat eden do drug, }e ima-

at razli~ni pra{awa.

� Zo{to }e bidat oceneti u~e-

nicite, koga so eksternoto testi-

rawe se ocenuva objektivnosta na

nastavnicite?

- Za da gi za{titime nastavnici-

te od mo`ni manipulacii od decata.

Ne site profesori se omileni, i mo-

`e da se slu~i nekoi deca ili cel

klas da sakaat da go kaznat nastav-

nikot i da ne odgovaraat to~no. Ka-

ko }e gi motivirame u~enicite na

testiraweto, ako tie voop{to ne se

zasegnati. Me|utoa, nie ne ja bri{e-

me ocenkata koja ja stava nastavni-

kot.

� Dali }e bidat testirani de-

EMILIJA UGRINOVSKA, KOORDI

Nema ve}e

za visoki

I

N

T

E

R

V

J

U

7

cata so posebni potrebi {to u~at

vo specijalni u~ili{ta?

- Posebnite u~ili{ta nema da bi-

dat testirani. Decata so posebni

potrebi vo redovnoto obrazovanie

}e bidat testirani so pomo{ na pose-

ben testator.

� Zo{to nema da se testiraat

u~enicite od prvo, vtoro i od tre-

to oddelenie?

- Zatoa {to s# u{te ne se opisme-

neti. Mnogu se mali za da gi izlo`i-

me na testirawe. Tie i nemaat broj-

~eni ocenki tuku se ocenuvaat opis-

no, zna~i ima pove}e pri~ini.

� Dali toa zna~i deka nastavni-

cite vo oddelenska nastava voop-

{to nema da bidat rangirani?

- Nema da bidat oceneti preku de-

cata tuku toa }e se pravi preku uvid

vo zbirkata na dokazite za steknati-

te znaewa, ve{tini i sposobnosti na

u~enikot. Vo u~ili{teto se formira

u~ili{na komisija koja }e gi ocenuva

nastavnicite za vakov vid nastava,

kako i za predmetite so koi se stek-

nuvaat ve{tini.

INATOR NA EKSTERNOTO OCENUVAWE VO DR@AVNIOT ISPITEN CENTAR

uceni za nastavnicite

oceni

Foto: B

. Grd

anoski

Bez eksterno testirawe

O

cenkite od eksternoto testi-

rawe }e bidat staveni vo svi-

detelstvata. Od ovaa godina,

svidetelstvata }e imaat nov izgled.

Vo niv }e ima u{te dve grafi za

ocenkite od eksternoto testirawe.

Za u~enicite se va`ni i dvete

ocenki, zatoa {to site }e vlijaat

vrz nivniot vkupen uspeh.

U~enicite {to nema da polagaat

eksterno testirawe, nema da dobijat

svidetelstvo na krajot na {kolska-

ta godina.

8

nema svidetelstvo

Testiraweto }e

trae 60 minuti

Eksternoto testirawe vo site

u~ili{ta zapo~nuva vo 9:30 i }e

trae 60 minuti. Pauzata pome|u

dve testirawa e 30 minuti. Do-

kolku od tehni~ki pri~ini, u~i-

li{teto ne mo`e da zapo~ne so

testiraweto vo predvidenoto

vreme, odlo`uvaweto mo`e da

bide maksimum 30 minuti, so

prethodna soglasnost od Dr`av-

niot ispiten centar.

9

Ako u~enikot e

bolen, }e polaga

vo juni ili avgust

Ako u~enikot e opravdano otsu-

ten, za nego testiraweto }e se odr-

`i vo slednata ispitna sesija. Tes-

tirawe }e ima i vo peridot od 17 do

21.06.2013 godina i od 15 do

19.08.2013 godina.

Prepi{uva~ite }e

bidat otstraneti

Ako se fati u~enikot kako pre-

pi{uva, }e bide otstranet od testi-

raweto, i }e polaga vo nekoja od

slednite ispitni sesii. Direkto-

rot e dol`en najdocna eden den po

zavr{uvawe na periodot na testi-

rawe da dostavi spisok na u~enici

{to ja naru{ile disciplinata

10

U~enikot mo`e da se

na pra{awata za koi

Dopolnitelna

pomo{ za decata

so posebni

potrebi

Na decata so posebni obrazovni

potrebi {to se vklu~eni vo redov-

noto obrazovanie, im se odreduva

dopolnitelen testator koj }e im

pomaga za vreme na testiraweto.

Dozvoleni

moliv, hartija

i digitron

Za vreme na testiraweto, doz-

voleno e koristewe na moliv i

hartija za slednite op{toobrazov-

ni predmeti: matematika, fizika

i hemija, kako i moliv, hartija i

digitron za elektrotehnika, elek-

trotehni~ki materijali i elemen-

ti, elektri~ni merewa, avtomati-

ka, programirawe.

Za vreme na testiraweto, na mo-

nitorot ne se poka`uvaat site pra-

{awa tuku sekoe pra{awe se poja-

vuva posebno. Ako vo momentot u~e-

nikot ne go znae odgovorot, mo`e da

go preskokne, i podocna povtorno

da se vrati na istoto pra{awe, za

11

Na testiraweto

}e ima

nabquduva~i

Osven u~enicite, na testira-

weto smee da bide prisuten testa-

torot, dopolnitelniot testator

za u~enici so posebni potrebi, ad-

ministratorot i nabquduva~.

Vonrednite

u~enici nema

da polagaat

Vonrednite u~enici nema da

polagaat eksterno testirawe, do-

deka u~enicite {to se upateni na

klasen ispit, }e polagaat ekster-

no testirawe.

navra}a

ne e siguren

da go odgovori. Onie pra{awa koi

u~enikot gi odgovoril, se obojuva-

at, i toj ima preglednost i to~no

znae koi pra{awa gi odgovoril, a

koi ne. Na krajot na testot ima op-

cija "kraj" i otkako }e go ozna~i

toa, nema mo`nost za izmeni.

12

Iako u~enicite nema da polaga-

at eksterni testovi po predmeti-

te so koi u~enicite se steknuvaat

so ve{tini, sepak, i kaj ovie nas-

tavnici }e bide oceneta objektiv-

nosta pri ocenuvaweto na u~eni-

cite, i tie }e se rangiraat na

rang-listata so ostanatite nas-

tavnici.

Proveruvaweto na objektiv-

nosta }e se vr{i i za nastavnici-

te po muzi~ko obrazovanie, likov-

no obrazovanie i po fizi~ko i

zdravstveno obrazovanie od ~et-

vrto do devetto oddelenie, kako i

po tehni~ko obrazovanie vo ~etvr-

to, petto i vo {esto oddelenie.

Tie treba da vodat zbirki dokazi

za postignatite znaewa, ve{tini

i sposobnosti za sekoj u~enik.

]e se ocenuva objektivnosta i

na nastavnicite po muzi~ko,

likovno i po fizi~ko

13

Vrz osnova na rezultatite od ek-

sternoto testirawe na u~enicite, se

ocenuva objektivnosta i profesio-

nalnosta na nastavnikot vo vrednu-

vaweto na postignuvawata na uspe-

hot na u~enikot.

Ocenuvaweto se vr{i so sporedu-

vawe na rezultatite od eksternoto

testirawe so zavr{nata ocenka na

u~enikot po soodvetniot predmet.

Ocenkata koja u~enikot ja dobil od

nastavnikot i onaa od eksternoto

testirawe treba da bidat identi~-

ni. Dozvolivo e da ima otstapuvawe

plus - minus eden. Za sekoj nastavnik

}e se sobira zbirnoto otstapuvawe,

a Dr`avniot ispiten centar izgotvu-

va rang-lista za otstapuvaweto na

site nastavnici vo dr`avata.

Vrz osnova na rang-listata, na

20% od nastavnicite kaj koi ima naj-

mali otstapuvawa vo dobienite po-

kazateli, im se zgolemuva platata

za narednata godina za 15%.

Na 20% od nastavnicite, pak, kaj

koi ima najgolemi otstapuvawa vo

dobienite pokazateli, im se nama-

luva platata za narednata godina za

15% i se obezbeduva soodvetna

stru~na pomo{ od Biroto za razvoj

na obrazovanieto.

Ako nastavnikot tri godini edno-

podrugo vleze me|u prvite 20% {to

imaat najmalku otstapuvawa, se

unapreduva vo prvoto naredno zva-

we.

Ako nastavnikot tri godini edno-

podrugo poka`uva najlo{i rezulta-

ti, rabotniot odnos mu prestanuva.

Akt za zgolemuvawe, odnosno za

namaluvawe na platata na nastavni-

kot donesuva direktorot na u~ili{-

teto. Protiv aktot na direktorot,

nastavnikot mo`e da podnese `alba

do nadle`en sud.

Kako i koga }e

se kaznuvaat

odnosno

nagraduvaat

nastavnicite

14

1. Najdolga evropska reka e:

a) Volga.

b) Vardar.

v) Rajna.

g) Po.

2. Koja od navedenite krvni

grupi ne postoi?

a) D.

b) A.

v) 0.

g) B.

PRIMERI OD EKSTERNOTO TESTIRAW

Ovie pra{awa nema da bidat del od glavnoto testirawe

15

5. Demokratija e:

a) vladeewe na narodot.

b) vladeewe na poedin-

ci.

v) vladeewe na grupa.

g) vladeewe na pretse-

datelot.

6. [to od navedenoto

NE se reciklira?

a) Voda.

b) Hartija.

v) Najlonska }esa.

g) Plasti~no {i{e.

3. Brojot na liniite vo

notniot sistem e:

a) 5.

b) 3.

v) 4.

g) 6.

4. Povr{inata na zemja-

ta se sostoi od:

a) 70% voda i 30% zemja.

b) 40% voda i 60% zemja.

v) 30% voda i 70% zemja.

g) 50% voda i 50% zemja.

7.Za kakov vid triagol-

nik va`i Pitagorovata teo-

rema?

a) Pravoagolen.

b) Ostroagolen.

v) Tapoagolen.

g) Ramnostran.

8. Koj e simbolot za he-

miskiot element azot?

a) Mg.

b) Na.

v) N.

g) S.

9. Pesnata „Tutunobera-

~ite" ja napi{al:

a) Ko~o Racin.

b) Kole Nedelkovski.

v) Aco [opov.

g) Venko Markovski.

10. Koja godina se slu-

~i katastrofalniot zem-

jotres vo Skopje?

a) 1960.

b) 1961.

v) 1962.

g) 1963.

WE:

Podgotvi:

R.Fotinovska