33 32. redovni sastanak držan u beogradu 5. juna 1919, godine

7/21/2019 33 32. Redovni Sastanak Držan u Beogradu 5. Juna 1919, Godine.

http://slidepdf.com/reader/full/33-32-redovni-sastanak-drzan-u-beogradu-5-juna-1919-godine 1/24

STKNOGRAFSKE

ELEŠKE

PRIVREMENOG

N A R O D N O G

REDSTAVNIŠTVA

K RA L J EV STV A SRBA, HRVATA SLOVENACA.

iiiiiiiiimi

iiiiimiiiiiimiiijiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiii u

iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiMiimmmiiiimimiiiiirimmiiiiiiiiiimiiimiiimiii mim

32 .

R ED OVNI S A S T A N A K

P R I V R E M E N O G N A R O D N O G PREDSTAVNIŠTVA

KRALJEVSTVA RBA,

RVATA

LOVENACA

DRŽAN

EOGRADU

. UNA 919, ODINE.

PREDSEDAVAO:

Predsednik

r.

Draža M .

avlovic.

SEKRETAR:

Dr .

Aleksandar Mijovi .

(P o

=etak 6

asova

5 minuta.)

Prisutna

u

ila

va ospoda

ministri.

Predsednik Dr . Drag. M . avlovic:

Otvaram

2 .

edovni

astanak.

zvolite u ti

ro -

tokol prošlog

sastanka.

Sekretar

r.

leks.

Mijovi ita

roto-

ko l

1 , edovnog astanka.

Predsednik Dr .

Drag.

'M . avlovic:

Im a i

ko

ta a rimeti

a

vaj

rotokol,

rima

l i se ? Prima se.) Objavljujem, a

je primljen pro-

šli rotokol.

zvolite,

ospodo, u ti molbe

al -

be.

Sekretar

r. leks. M/jovi

ita olbe:

a) Petra Milovanovi

a

z

Velike

Banjice

re z

Ba-

bušni=ki

krug

Pirotski

a

ejstvo,

a

mu

se

šteta

od

0.0000

inara

naplati

d

Bugara,

koju

su

mu

on i

aneli; ) Marka

Mari=

i

a

stalih

=

itelja-

iz

Karlovca

a

povišicu

tanarinu.

Predsednik Dr . Drag. M . avlovic:

O ve e se

molbe praviti dboru za molbe žal-

be.

Izvolite

= u ti

jedan

zakonski

predlog.

Sekretar r.

leksander

/jovi aop-

štava:

inistar

inansija odnosi

akonski

red-

lo g

orezu a eženjeha ica, ajedno

mišlje-

njem

Državnog Saveta.

Ministarstvo

inancija

kraljevstva

Srba,

Hrvata

Slovenaca

Generalna

irekcija

neposrednih oreza

B r. 301 .

30.

maja 919 . godine

Beograd.

Narodnom

Predstavništvu,

Nesumnjivo e a vodjenje ovih

oreza

stvara

oreme

aj

movinskim

rilikama ores-

kih

bveznika.

Taj

oreme

aj oreski

bveznici

snose mnogo

akše,

ko je

porez

ravnomerno as-

poredjen . .

ko

porezuje oreske bveznike

srazmerno ja

=

ini

njihove poreske

snage.

Za

oprav-

danost

poreza

edno

je

od osnovnih

a

= ela ores-

ka

avnomernost. S oga am valja,

ri

oreskoj

politici,

vek

ratiti

ve ne

momente

oj i ado-

voljavaju

o

oresko

a

=

elo,

siguravaju

ores-

kim

bveznicima, dnosno

=

itavim

lasama,

akše

podnošenje poreskih

ereta.

Jedan

d

akovih

omenata

ež i

roju

lanova oje jedan oreski bveznik ma a zdr-

žava.

Taj momenat m a važnu logu nošenju

poreskog

ereta.

ije

vejedno,

ri

ednakoj o-

reskoj

nazi,

a i

e

oreski bveznik

amac, e-

ženjen

l i je

zasnovao

porodicu, Nesumljivo

e,

a

neosnivanje

orodice

restavlja a

amca,

a

a-

našnjoj

kupo i

životnih

namirnica,

ogromni



83 0

Stenografske eleške.

avantaž rema nom bvezniku , oji m a a

e

orine pored

eb e

oš za lanove

voje

porodice.

N a=elo ravi=

nosti,

ao a=elo

avnomer-

nosti,

mperativno

nam nalaže da

poreski

obveznik

koji

e

eženjen,

odnese

kvivalenat

orezo-

vanju, oji odnose enjeni oreski bveznici

održavanju j ihove porodice.

Taj

e

momenat

ve

odavno

zapažen

a

trani.

Samo

što

trana

za-

konodavstva

isu

aj

momenat

ovoljnoj

er i

iskoristila

ili, ko su

to onekle

= inila,

to u = i-

nila

na edan obilazan ac.n, il o vidu manje-

nja poreske tope, prema broju lanova porodice,

bilo ostotnim dbicima ri znalaženju ini-

malne

poreske

osnove. akav

e

lu

=

aj

od

u-

strijskoga

zakona

o

porezu

na prihod, de akodje

ta j momenat ije

ovoljnoj

meri staknut.

Po akonskoj oveli

d

3 . anuara 9 1 4 .

godine, lu =aju ad

u

ni

tarešina

m a na

zdr-

žavanju = lanove porodice

koji nemaju amostalni

dohodak, poreska

e

stopa nižava o za

ic a

iji

je dohodak

ve

i

d

2400

kruna, a

ednim

tepe-

nom

za

vako ice,

ko e ro j

lanova orodici

manji d dva ica; ko

e

dohodak

ve

i d

2400

kruna,

manj i d

4800 kruna,

za edan stepen

a

svako ice,

ko

e broj lanova manji d ri ic a

porodici.

Po

ugarskom

zakonu,

orez

e

m a ovisili

sa 5%

kod

samca,

a

sa

0

od onoga lica, koje

im a

na

zdržavajiju amo ednog

lana.

K ao što

e vidi,

Austriji

Ugarskoj

vodilo

se vrlo malo a=

una

pri asporedjivanju oreskih

tereta,

da

i

e oreski bveznik

am

li

z

vojih

prihoda

m a

da

zdržava

porodicu.

U Srbiji Bosn i Hercegovini ije opšte

pri porezivanju zimano obzir ptere enje b-

veznika

porodicom.

Uvodjenjem

ovih

atnih

oreza

a grom-

nim

poreskim

stopama

one nas,

a e ti momenti

u orezivanju

adovolje,

ako

i

e

oreski

e-

reti što pravi= nije avnomernije azdelili.

D a

i

e

o onekle ostiglo eni e

ast

podnetl arodnom redstavništvu

ri loženi a-

konski predlog

porezu na

neženjena

ic a

a

osnovu

vlaš

enja

atog

i

kazom

jegovog

Kraljevskog Viso=anstva Nasljednika Prestolja

d

1 4 .

.

m .

Cilj

e vom

akonskom

redlogu

a

zjed-

na=

i,

oliko

e

o

m og u

e, nu azliku oja

o -

stoji

nošenju

oreskih

ereta

zmedju

ženje-

nih eoženjenih

.ca,

ptere

uju i ve

oslednje

naro

= itim

porezom.

Logi=na

e

posledica ve

zakonske mere,

a

u

oslobodjenja d

voga

oreza vedena a ini-

m u m .

Uvodjenjem vog akona moralo

e

e o-

brinuti, a inovnici

oji

tupe brak, e budu

suviše eško

ogodjeni

dredbom

akona

en -

sionom

ondu

za

dovice

ecu

mrlih

inovnika.

Po

ome

zakonu, ržavni

inovnici, oji

e

stupe rak

o

ridesete odine,

odleže

la a-

nju

vanrednog

ženidbenog

loga .

A ko

i

e,

ada.

ostavilo, a u

i

državni

inovnici, pošto

tupe

brak,

užn i a la aju

anredni enidbeni log,

onda

i

o ,

adašnjim

eškim

konomskim

rili-

kama, uviše

eško

al o inovnicima, oji tupe

u

brak,

e e

stoga

akonski

predlog uneta

d-

redba, oiom

e

inovnici, oji

tupe

brak o

kraja 9 2 0 .

odine

slobadjaju

la

anja

voga

vanrednoga

loga.

Podnose

i

arodnom

redstavništvu

va j

zakonski redlog, olim a a matra za hitan,

saobrazno

= l. 01 . zakona

o

poslovnom edu.

U st o vreme ast mi e podneti Narodnom

Predstavništvu

mislu

l. 1 1 .

4 4 .

stava

zemaljskog

mišljenje

Državnog

Saveta kao odvo-

jena

mišljenja

vojice

državnih

avetnika

vo m

zakonskim

predlogu.

Ministar

inansija,

Dr.

N in=

i

s.

.

PREDLOG Z A K O N A

o

porezu

a

neženjena ica.

lan .

Svako muško neženjeno

ice

podleži la anju

posebnoga

poreza

na

neženjena

ic a

po

l.

.

ovo-

ga zakona.

Ova e

obveza asprostire a udovce

ez

dece, kao na ona

ic a

iji

e

brak

udskim

putem

uništen

li

azveden. zuzima

e

lu

=

aj ko

akvo

lice

m a

ece

li

e udskom

presudom

sudjeno

na la anje zdržavanja ene ece.

lan .

Poreska

obveza

o=

inje

noj odini, ko*

jo j oti=no

ic e

navrši 5 . odinu ivota, re-

staje

po

stoku onoga podloga k o m e o ic e

stupi

u

brak

li

kome

navrši

0.

godinu

života.

lan .

Oslobodjeni u

d

poreza:

1 . veštena ica,

oj ima e rkvenim

ro-

pisom

zabranjeno

tupanje brak.

2 .

Vojnici

od zastavom/a

ficiri

za vreme,

za oje o

ojnim

ropisima e ogu tupiti

brak .

3 .

ic a o

gradjanskom

akonu

esposobna

za upravu svojim

imanjem.



3 2 .

ed,

ast.

d .

una 919 .

83 1

4 .

Lica

esposobna

za vaku

privredu,

ko

nemaju

ve

eg

manja

d 00.000

inara,

li

tal-

nog

prihoda

ve eg od 6.000

dinara

godišnje.

5.

Osudjenici

zatvoru

a

vreme zdržava-

nj a

azne.

lan

.

U

m e

voga

oreza

la

aju

vi

bveznici

bez

azlike

odišijje

240

dinara.

Sem gornje u m e la aju oš,

o:

a)

oreski

bveznici

d

0 — 4 5 odina a-

klju

=no 0 0 % .

b)

oreski

bveznici

d 5 — 2 9 d

6 — 5 0

godina aklju =

no

0% .

v)

oreski

bveznici

d

1 — 6 0

odina a-

klju

=no

5%

rema u m i asporedjenog m epo-

srednoga poreza

po

poreskom

asporedu,

dnosno

registru katastru) a

predhodnu

odinu ,

zuzevši

vojnicu

vojno

prosnu

aksu),

brtni

porez,

o-

rez a uške ov, porez na

atne

obitke, ao

sv e

prireze.

N a va j

porez

ne

m o g u se napla

ivati

nikakvi prirezi.

lan .

Svaki

oreski

bveznik užan e, estii

svoga

talnog

bavlenja, vake odine,

ajdocnije

do

1 .

anuara,

podneti prijavu,

ojoj

e zneti

sumu prošlogodišnjeg

poreskog zaduženja.

Uz

pr-

vu rijavu užan

e

riložiti

voiu

rštenicu li

drugu

akvu

avnu spravu, ojom e

m o g u

utvr-

diti

odine

ivota.

ve

sprave

e

odleže

la -

anju akse.

Prijava

a

919 .

odinu

ma e

odneti

roku

oj i

Ministar Finansija u de odredio.

Oni ,

oji u

o

l.

. voga

zakona

s lobo-

djeni d

la

ania

ovog

poreza,

isu

užn i odno-

siti

prijave.

lan

.

Z a aspored ovoga

poreza

nadležna e prvo-

stepena inansijska last noga mesta,

om e

poreski bveznik

talno

ivi.

Navršeni

aspored

voga

oreza

m a

e

Srbiji

Crnoj Gor i bjaviti

a

na

= in , ak o

e

o

propisano

u

= lanku 8.

zakona

neposrednom

o-

rezu . a stale

eritorije

zvršenom

asporedu

finansijske vlasti

zveštavaju poreskog obvezanika

dostavom

osebnog

platežnog

naloga.

N a=

'n asporedjivanja dredjuje

Ministar

F i-

nansija.

lan .

ч

Protiv

izvršenog razreza

im a

mesta

žalbi

G e-

neralnoj

irekciji

Neposrednih Poreza oku

d

15 ana,

a

=unaju

i

d

oslednjega

ana

ada

je aspored oreza

io

zložen

radjanstvu a

ugled

odnosno

d

dana prijema platežnog naloga.

Odluka Generalne

Direkcije

Neposrednih

Po-

reza zvršna je protivu

nje

nema

mesta

albi . z-

javom albe

e

adržava

e

aplata

voga o-

reza.

lan

.

Porez

e

m a naplatiti

dva ednaka

ela

to:

rva

polovina

oku

d 0

ana

o

bjavi

poreskog asporeda, dnosno

o

rijemu latež-

nog

naloga,

druga

a

aljih

meseca.

inovnici, državni lužbenici ,

ao

va

druga

lica, oja

na

državnim

kasama

primaju platu,

en -

siju li

akvu

zaradu,

la

aju va j

porez mese=no

o amom primanju

o

o

dvanaesti

deo d

as-

poredjene

odišnje

u m e .

lan

.

Naknadna

spravka zaduženju

neposredno-

ga

poreza za

odinu

prema

om e e

asporedjuje

ovaj

porez

povla=

i

za

sobom

ispravku

ovoga po-

reza.

Poreske

vlast

užne

su po

s lužbenoj

dužnost i

vršiti ve ispravke.

K ad

spravku

voga

poreza pokre e

oreski

obveznik, njegova

molba

e

odleži

la

anju

takse.

Protivu

ešenja

rvostepene

orezne

lasti

donetog

o

vim

spravkama

m a

mesta

aibi

o

= l. . ovoga

zakona.

lan

0.

A ko

oreski

bveznik

e

podnese prijavu

o

= l.

.,

la a m e azne, pored edovnog poreza

po

ovome zakonu,

jo š jedanput

toliku

s u m u .

lan

1 .

Državni inovnici

oji odleže

la

anju

van-

redhoga

ženidbenoga

loga

o

l.

.

,

,

.

5

, ,

zakona

ensionom

ondu

a

dovice

decu mrlih

= inovnika,

e

e

pla ati va j enidbenl

u log

o

onca 920 . odine.

vi

enidbeni lozi

paš

=

e

a eret

državne ase.

lan 2 .

Ovaj

akon

tupa

ivot

d

ana

ad a

Kralj otpiše.

Ministar

Finansija

Dr. Nin / . .

17



83

Stenografske

beleške.

Kraljevstvo

Srba, Hrvata Slovenaca

DRŽAVNI

AVET

Broj

2 5 .

26 . maja 919. odine

u

Beogradu.

Gospodine Ministre,

Državni

Savet

ro u

=

io e

redlog

akona

porezi

na

neženjena

lica,

koji

te mu pismom va -

šim

od

4. maja

o.

g.

ro j 85

na

mišljenje

dosta-

vili,

a

snovu l. 44.

Ustava

ma

ast osta-

viti V am lede

=

e

mišljenje:

D a

je

u

a

= elu

umesno, a

se

sobeno opte-

rete orezom eženjena ica z

azloga,

oj i e

sa m

Gospodin

Ministar aveo.

Prelaze

i a

cenu ojedinih

lanova pod-

netom

redlogu. Državni

avet je ašao a

reba

u

=

niti

ove

primedbe:

Kod

=

l. 2 . Državni Savet

nalazi,

da je za

lica

fakultetski

školovana

suviše

rano

ako

se

odmah

po

završenoj

5.

odini pterete

vo m

orezom,

er

je

poznato a

u

njihovi rv i ohoci tako maleni,

da

e

ni edva

ostizati

a opstveno zdržava-

nje; rugo, eliki broj d

vih,

sled atnih

o-

gadjaja,

ak o

u

adocnili a kolovanjem, e

e

bez

njihove

rivice

ko d

ajbolje volje

isu mogl

oženiti,

niti

ste

i

kakve prihode.

S toga je

Državu

Savet

mišljenja,

a

se broj

godina za ovakova

lica

pomeri

a 5 a 0.

Kod

a

=

ke l. . Državni Savet

alazi

a

treba

ove

poreze

osloboditi

samo

one,

koji

su

su -

djeni na

atvor duži od odine dana.

Kod

l.

.

Državni Savet

alazi

rvo,

a i

trebalo dovce, o avršenoj 0. odini asvim

oslobodit

d

la anja ve

poreze.

Motive

a

vo

Državni

Savet

nalazi

tome,

što

naga

=

ovekova

u

vo

oba

po = inje

adati privreda

labiti, e je

bojazan

a i

se

može

osti

i korist,

oja

se

pred-

logom traži.

Da i

oreske

bveznike

ve vrste rebalo

podeliti

a

klase

prema

njihovom

movnom

pri-

vidnom

stanju,

er

mislimo, a

e

iromasi bvez-

nici

iti

emogu

nosti

a

la

aju

u m u

d

2 40

dinara

odišnje, oja

e

predložena

a

ve bvez-

nike

ez azlike.

Kod

l.

.

reba

u o= etku

at i vaku

edak-

ciju:

poreski

bvezanici,

oj i odležu

la anju

ove oreze." td .

Kod l. .

Državni

Savet je išljenja, a bi

bilo

uviše setno

za

mnoge

obveznike ve

vrste,

ako

i

dmah,

ao

to

e

redlogom redvidja,

morali

polovicu

poreza

položiti u

roku

od 3 0 dana

po

objavi asporeda,

je r

e

svakojako

iti akvih

obveznika,

oj i

žive

samo od

nevne

zarade,

e

bi

bili

ovedeni

emogu nost

a

e

dazovu

u -

žnosti

vojoj.

U

l.

.

ogrešno

e, ri avršetku, oziva

na

=

l. 8.

treba

na

=

l. 7.

U

=

l. 1 . projekta,

državna

kasa

pla a

ženid-

beni ulog. Omaškom e pomenut lanak . o .

zakona o

penzionom fondu

za udovice ec u umr-

lih

inovnika,

er

se

aj

la n

p

e

e

dnosi

a

neženjena

ica.

No

sem ve

dluke,

ojavila

su e

Držav-

no m

Savetu,

bjašnjenje-

l i

opunu

redloga

i slede=a

odvojena

išlenja,

koja se , ka o astavni

deo

avetskoga

išlenja,

akodje

roduženju

iznose

o:

I.

Odvojeno

išlenje

. .

etrovi= a,

lana

Državnog Saveta,

oje

lasi:

Moje

e

mišlenje

a em a opravdanih azlo-

ga

ad

z

elokupnog

akona

orezu ,

zdvajati

samo

porez na

neženje.

—

To

pitanje

treba

urediti

prilikom zmene elog

akona,

avesti

istem

progresivnog

oreza.

vakav

akav

e

redlog

niti

donosi

pravi

=niju

podelu tereta

niti

kakav

zna-

tniji

prihod

za

državnu

kasu.

Kod

as

staju

eženjeni mahom inovnici

siroti varoški radnici.

Dosadanjim

orezom on i su

suviše

optere

eni,

te

bi novi

porez

tu

nepravi

=

nost

samo

pove

ao .

K ad

se

uzmu

u

a

=

u n troškovi

dministracije^

i zdaci oj i e

a ržavnu asu

renose

lanonT

11 .

vo g

predloga,

nda

je

umnjivo,

a

i

e

od

celog predloga biti ikakve koristi za državnu

kasu

a o = ekivanje

koristi bio je glavni razlog

za

podno-

ženje

redloga.

II.

Odvojeno

mišlenje g. Spasoja Radoj

=

i

a,

=

la -

na Državnog Saveta, oje lasi:

Slažem e

a

mišljenjem

ržavnog Saveta,

ali

od

lede

= ih

a

=

ak a

sti

= em

vo

dvojeno

mi-

šlenje:

, ,Kod ta

=

ke

. l.

.

alazim, a

se

odredjuje

odviše

visoka

topa

oreza,

ak o

o

=

etna

ak o

ona

oja e dredjuje rocentima. Treba eže-

njenima ajpre

at i

a

ekoliko odina vremena

da se na

ovaj

novi porez naviknu.

Kod

l.

. a

= .

.

alazim,

a

treba

odati

tu ovu

a

= ku :

,d a

e

d

la anja

vo g

oreza

oslobadjaju na

muška

ica,

oja

i

na

=

e

o vo -

jim

odinama odležala la anju voga

oreza,

ako

i

ekarsko

omisijskim

regledom okazala

da su eizle=

ivo

bolesna

d olesti, oja

pre

=

ava

zdrav

orod".

Ako

i

ilo

ez

ve a

=ke,

ila

i

od ve oreze

e a

teta eg o

orist,

erali i



3 2 ,

ed,

ast,

d

, una

919 ,

83 3

ljude da se

žene maju porod, koji bi

bio

na

ve -

liku štetu društva.

Kod 1 . .

alazim, a

i dovce

zmedju

1

i

0

od. e reba sloboditi ve oreze, e a

im a

ostati

ako je predloženo u

omenutom pred-

logu.

Kod

=

l. .

nalazim,

a

treba

a

se rž i osa-

dašnje

ravilo,

a

e

nad

adom

f

nansijske

vlasti

(orvostepene

delenja Ministarstva) adrži a-

lje Kasaciona Kontrola Državnog Saveta.

va j

porez

zazva

e

ak o

ezadovoljstvo

od oreznih

obaveznika,

a je pravo

a se

jihove žalbe, po -

red

oga

to

e asmatraju delenju Direkcije)

Ministarstva Finansija

zm u

cenu

d

Držav-

nog Saveta,

oj i

e

oreskim

baveznicima

at i

potpunu

aranciju

a

pravilnu

rimenu

akona.

Kod

=

l.

0.

alazim,

a

je sankcija neprijave

na vreme suviše stroga, er je ovde

o=

evidno

re -

terano udvajati porezu".

Primite,

ospodine

inistre,

verenje

mog

odli

=

nog poštovanja.

Zastupnik

redsednika

ržavnog aveta

=

la n

Ž/v.

Ž/vanovi

, s.

.

Predsednik Dr .

Drag.

Pavlovi :

Ovaj

e

e akonski redlog

putiti

finasijskom

odboru .

zvolite u ti nterpelacije.

Sekretar Dr .

.

Mijov/ aopštava

nter-

pelacije:

) Antona

Kristana

a

ospodina ini-

stra Vojnoga ilanu vajcaru, tjepanu l'ja-

ševi

u

Vinku

Baloghu,

oj i

u

ao

nvalidi

zeti

u vojnu

službu:

'b )

ihajla

ovanovi

a a

ospodina

ini-

stra Unutrašnjih

Dela

Randjelu Petrovi=u D a-

vidu

Berahi, iferantima eskovcu, a reme

okupacije Bugara ;

v)

Todora

Stankovi

a

na gospodina

Ministra

Financija o

zjedna= enju

odatka

na

skupo u

en -

zionarima

a

ktivnim

inovnicima.

Predsednik Dr . Drag. Pavlovi

:

O ve e e nterpelacije

put'.ti

oti

=

nim Ministri-

ma,

zvolite

u ti

ednu

molbu.

Sekretar

r.

.

/jovi

aopštava:

Pavao Kova

=

ev redsednik Skupštine

u Spli-

tu moli Narodno

Predstavništvo

me Skupštine

držane

u

Splitu

.

u na . .,

a astupnici

ugo-

slavije

Konferencije Mira

ne potpišu

m ir

dokle god

Zadar, ibenik ela Dalmacija strvlje

adra-

na

e udu

risajedinjeni ugoslaviji.

Predsednik Dr.

Drag.

Pavlovi

:

Gospodo,

zvolite

u

ti zveštaj

verifikac.onog

d-

bora.

S

e

k

r

e t

a

r

dr. A.

Mijov/ = ita

izvještaj Ve-

rifikacionog

odbora

koji

lasi:

Narodnom redstavništvu,

Verifikacioni dbor rimio e aknadno u -

nomo

ije .

ikole

Drmon=

i

a

zamenik

Aposto-

lovi

)

oslanika

a

krug etovski.

Protiv

vo g

zbora

ložena

e

alba

lek-

sandra

.

Parl i a rugova,

ojom e

sporava

njegov zbor

mandat,

er e io olicijski ino-

vnik

a

vreme zbora

overenika

oslanika.

Pošto e

azmotrio albu,

zborna

ruga

akta aslušao . rmon=

i

a,

dbor

zveštava,

da

u

zbori overenika rezu ornjo-Pološ-

ko m

zvršeni a

an .

marta

.

.; a e zbor

poslanika g. Drmon

=

i

a

izvršen

a

an 1 .

marta

a a e . rmon

=

i azrešen

d

užnosti oli-

cijskog

pisara reza G.

Pološkog na

an

4 ,

mar-

ta

.

.

rema

zveš

u . 'nistra nutarnjih

Dela

Br.

777.

Usled

akvog

stanja

tvari

ve

in a

odborska

matra,

a

e

.

rmon

=

i

=

estvovao

u

ripremama

a zbor overenika reza, om e

je

b 'o

funkcioner

—

nadzorni

rgan, a e

sled

toga

loboda

zbora

overenika

reza

.

ološ-

ko g dovedena

u

umnju

im e

am zbor osla-

nika

g. Drmon

=

i

a,

ošto je broj

povjerenika

oga

sreza

d

ticaja

a

am ezultat zbora. —

Zato

ve ina dborska

m a

ast

redložiti arodnom

Predstavnštvu,

a

zvoli

zbor overenika a

srez Gornjo-Pološki

ao

zbor oslanika

.

D r-

mon=

i a oništiti.

GG.

Nastas Petrovi

=

Uroš Lomovi maju

svoje

dvojeno

mišljenje

zne

e

a

Narodnom

Predstavu štvu

smeno a jednici.

Za

izvestioca dredjen e

.

r. rizman.

Beograd, .

u na

1919 . od .

Sekretar,

redsednik,

Dr.

Henrik

Krizman,

.

Drag.

e

i

,

.

.

lanovi:

Nastas etrovi ,

.

.

odvaja e)

Borivoje . Popovi ,

.

Uroš

omovi

. . odvaja e)

Predsednik Dr .

Drag.

Pavlovi

:

—

Pre eg o redjemo

a nevni

ed

ma

ekoliko

usmenih

itanja

a

ospodu

inistre.

e=

ma

gospodin

oslanik Aca

ogdanovi

= ,

a

tavi i-

tanje a

ospodina

ministra

za

shranu.

Aca

ogdanovi

: a am rije zvjesnog

vremena

tavio

itanje

a

ospodina ministra

a

ishranu bog nabdevanja

ivotnim amirnicama

Bosne ercegovine.

ad

l

e

ružila

rilika

da

pitam

gospodina ministra za shranu, a i

mu

7



83

Stenografske eleške.

je

oznato tanje

om

e

alazi nabdevanjc

Bosne Hercegovine e

erom

a

i e preduzeo

kakve

jere

a

e o

stanje

opravi

oj e

u

to mjere, ko

ije e

mjere reduzeo ta misli

u

= initi.

a u ratko

a brazložim

vo moje i-

tanje.

Ve

d

prevrata

zvjesni rajevi

aš e

emlje

nisu

ili

psolutno

ikako

nabdjevani

e

erom.

Še

er

je dolaz'o

možda

ve

e

varoši,

li

u

manje

varoši

ikako,

oliko je olazio, olazio je sa -

m o

na

aj

a

= in ,

to se

je

švercovalo,

akle

na

je -

da n

elegalan

a

= in , oj i

e onsumente

oštao

velikih

u m a

ovaca. Došlo e o

oga,

a

e

a-

na s nekim mjestima, . r. Bjelini

pl a

a e er

po

0

runa i logram. Pokraj'nska vlada a

Bo-

snu

Hercegovinu

=

inila

je

to m

ogledu

oliko

ja znam

u koliko

je

bio Ijubezan

da

me

obavijesti

gospodin

eferent od ministra

shrane a Bosnu

i Hercegov'nu ,

oliko

što

e zradila

od

ministar-

stva,

a

se

Bosni

Hercegovini

ozna

= i

edan

z-

no s

d,

ini

mi

e

0

vagona

e

era,

to

e

a-

redila ojedinim

provizacijama

rezov'ma

a

u

otovom

ovcu olože

nu

umu ,

oliko znosi

koli=

in a

e era,

to a madu

a obiju.

a

a

je to

vršeno

prije mjesec o

dana

m a a sam

ja nterven'rao od

inistarstva aobra aja,-da

se

tavi

a aspolaganje ministarstvu a shranu

potreban ro j vagona a

revoz

e era Bosnu,

ipak

e er

o

anas ije

tigao

emlju. toga

sam priruižden, naro = ito

obzirom

na to , to m u-

slimanski io ašega tanovništva m a raznik,

post, e u skudicu e

era

naro =

ito

eško

sje

a,

da

putim

a

ospodina

ministra

a

shranu

vo

pitanje: a

i

mu

e

oznato, akvom

e

tanju

nalazi

snabdevanje

e

erom

tanovništva Bosni

i

Hercegovini

što misli

a

u = ini

a

se

to

opravi

i

ovede u ed .

Predsednik

Dr .

rag.

avlovi

: Re=

im a ospodin

ministar a

shranu.

Ministerski podpredsednik r.

Anton

orošec

ot

odja

inistrstva a

re -

hrano:

Na

prašanje osp.

oslanca

r. ce

og-

danovi a i e ast dgovoriti

astopno.

Ko

e

je anuarju

.

.

olo = il

ontingent

sladkorja a osamezne okrajine, e a

e dka-,

zalo Bosni n Hercegovini mese

=

no

0

vagonov.

Toda iti osna iti

ruge

okrajine

iso

mogle

dobiti akazane ol i= in e ladkorja;

vzrok

e ežal

deloma v

ežavah

reskrbo

železniških

vagonov

deloma a em , a o osamezne

ovarne

a

sladkor

ganjale

asivno

ezistenco ad i

en ,

i

so

e jim

redpisale.

Radi tega

s i je

pomagala

po -

krajinska vlada Sarajevu a

ru g

a

=

in, a e

namre=

ajala

zvenkontingentna

dovoljenja

a

nakup ladkorja.

Poleg

tega

e

je azvilo

v

Bosni

veliko

ihotapljenje

ladkorja.

emaljska

lada

Sarajevu je storila

vse,

da

se

to zabrani;

tako

na m

je

znano,

a

je

zaplenila

9.

prila

.

.:

3

agone

ladkorja

ere

Kos t a osan-

skem

Brodu,

12

agonov ladkorja

ilana

opovi

a

n

2

agona

ladkorja

ihajla

Popovi

a,

agona

iste

abica,

2

agona

ladkorja eškega n

10 vagonov ladorkja Azriela, roti aterem

je sodna preiskava

še

v teku

Kakor em e

ekel,

e

e

emaljska

vlada

v

Sa

r

ajevu

rudila,

a i obila udi na ru g a= in

zadostne

m n ožn aldkorja

v

deželo,

n

icer tako,

da e

ajala

osameznim

rgovcem

n

proviza-

cijam

ovoljenje a nakup sladkorja, ke r

ladkor-

ne

ovarne

iso

otele

ošiljati

akazanih

ol i=n

Rezultat e

il a, a e e legalnim otom o-

slalo

Bosno

n

Hercegovino

o

meseca

marca

69

agonov

ladkorja,

o

=

im

e

a e

egalnim

potom

oslalo o ega

meseca

26 vagonov-

Razume e, a o

ili

ad i ega ihotapljenja

in

zvenkontigentalnih

ovoljenj

en e

ladkorju

jako

isoke.

olikor

e

zvedelo inistrstvo a

preh

r

ano,

e je rodajal ladkor o

2—30 K kg .

(Medklici: Po 0—80

")-

o i i

nano;

ministrstvu mo

zvedeli

am o

a

ene

o

0 K.

Ko

em

revzel

prilu

.

.

odstvo mini-

strstva

a

rehrano, em

e

a

= el

akoj

ruditi,

da e dstrani a ao s reskrbovanju Bosne

n

.Hercegovine

ladkorjem.

dredil

em

trogo

preiskavo

r

ot I

ladkornim

ovarnam, i

o

ga-

njal

asivno esistenco, nproti avnim

rganom,

k i

o li

ej

ezistenci

a

oko n

ovzro

= ili

es

kaos reskrbi ladkorjem. i veste, a je

ilo

ve = uradn ko v

ad i

eg a

rijetih n

aprtih.

Odo-

braavnje).

3.

prila

em

dred

anovo, a e

dkaže

Bosni n Hercegovini a odo

=

i mesec

0

vago-

nov

ladkorja; toril em

udi otrebne orake,

da i a

sladkor

tudi

es

ospel v Bosno

n

a bi

preskrba osne ladkorjem opet e zostala

vsled

omanjkanja

vagonov.

Toda

mnogo

asa

e

trajalo.

r

edno

e

rišel

dkazani

ladkor

o-

sno,

er

elezniška prava i ala a azpolago

potrebnih

vagonov. emaljska

vlada

arajevu

je osalla

ad i

eg a Pelmonoštor svojega rad-

nika, i a u d i

mogel

zposlovati vagonov

d

železni=

ke prave. Ko em o zvedel, em oslal

takoj

Zemun

vojega radnika, i

e e

osegel

pr i

elezni=

ki prav', da je

stvar prišla

v

tek,

ak o

da e

.

maja

dd

r

dral

rvi

vo z

ladkorjem

v

Bosno. T a

vo z

e ospel 0. maja v

Bos.

Brod,

kjer

a e revzela emaljska

vlada a

Bosno

n



3 2 .

ed. ast.

d

. una

919 . 835

Hercegovino. Drugi el rvga akazila to e

znašalo

5 vagonov,

o

= im e

našalo .drugo a-

kazilo

7

vagonov),

e

dšel z

Felmonoštra

on-

cem

maja,

oda

e

e

stavil v Vinkovcih z e-

znanih vzrokov.

Ko

se

am

e

o

avilo,

mo

to -

rili akoj otrebne orake

otom

vojih radni-

kov, a

e je tudi a vo z dpeljal

aprej.

Do

.

unija

m o

obili

koro

vsak

an

rzo-

javko,

a

ladkor

e

ni

ospel

v Bosno

n

Herce-

govino.

Zadnja va ; n i

a takih rzojavk

i e= ;

z tega

sklepam,

a je sedaj ladkor že ospel ja .

K ar e blo d as dvisno, mo torili se ,

da i e Bosna n Hercegovina reskrbela v a-

dostni

množini

ladkorjem; al i

mo

elegra-

f i

=

no otrebne kaze a se trani, oslali

mo

svoje radnike,

e

e

e ojavila

je

ak a

vi

r

a,

dali

rzojavno

kaze

elezni

=kim ostajam, aj

ne elajo ovr ri akih ransportih, ploh torili

vse,

ar

e bilo v aši mo =

i,

a

e

dpomore

po -

manjkanju

ladkorja

Bosni.

Gospod

oslanec

vprašuje

alje,

ake orake

sem toril, a e

asigura

resk

r

ba

osne n

Hercegovine ladkorjem odo =e. Na to to = ko

odgovarjam, a

sm o poskrbeli,

da

e

dšel

v

Cer-

venko, je r majo ladkor

a

azpolago, oseben

šlep,

i e ospel ja . unija, a e am aloži

50

vagonov

ladkorja

a

Bosno n ercegovino

ko t ontingent, za unj. Po mojem mnenju om o

imeli ukaj e=

re

=

e

eg o

ri

r

ve m akazilu

Pelmanoštru .

Da e

reskrbi adostna nožina ladkorja

za

rihodnje

mesece,

em

akazal

udi

eškega

70

vagonov

ladkorja

a

Bosno

n

Hercegovino.

K ar

e

i=

e prašanja,

ak o

e azdeljuje

a

sladkor, i

a reskrbi inisfstvo

a

rehrano

Bosni

n

Hercegovini,

ve

osp.

oslanec, a o ni

neposredno

tvar

inistrstva a rehrano, m-

pa k a e o krb emaljske lade

arajevu.

Mislim,

a

e

bo

roti

a= inu,

ak o

e bo azde-

ljeval ladkor,

obene

ritožbe,

e

r

e

emaljska

vlada Sarajevu ostopala oslej edno opol-

noma

orektno

n e rudila,

a

e

ila

ežela

kolikor

mogo

=

e ravi

=

no reskrblina ivljenski-

mi

otrebš

=

inami.

Prosim

ospoda

oslanca,

a zame

aj

d-

govor

nanje.

'Predsjednik r.

rag.

M . avlovi

Re= ma osp. oslanik Aca

Bogdanovi

= .

Aca

Bogdanovi

: a

e

ouzdano

adam,

o-

znavaju

=

i

ospodina

minisfa,

a

e tvar

a

e-

erom

a Bosnu

Hercegovinu

d

anas

i

bolje.

Stoga

zjavljujem, a

e adovoljavam dgovo-

ro m

ospodina

ministra.

Predsednik r.

rag.

.

avlovi

:

Re= ma

ospodin

oslanik Antun

Gjuki

,

a

ta -

vi

itanje a

ospodina

ministra

inancija.

Antun

j u k i

: —

Poznato

e vima,

ak o

u

naši osadašnji

pravlja

=

i

olje e

i la

=

itelji

Madžari

zmišljali

ve

mogu

e

a= ine,

a

aš

na -

ro d

ospodarski

ru k= ije

ništavaju.

zme-

dju

staloga

e

Madžare

metao

aro

=

ito

na j

nuzgredni rihod ašega aroda

rvatskoj

Bosni d riroda

ljive.

N aš arod ar o

=

ito

Slavoniji zgajao e mnogo ljive,

z oje e ro -

izvadjao

vijetu

oznatu obru lavonsku lji-

vovicu. To e metalo adžarskim abrikama

žeste. ato

u

ni zmišljali ve

mogu e a=

ine,

kako

i

e

roizvod

akije

od

as

što

više

m a-

njio.

ajprije u darili

ve

e

e

oreze a a-

kiju, nda u duzeli ve

azane

a

e

= enje

rak

je,

am o

a

arod

e ože

raviti

ljivovi-

cu , a a

risile

a upuje

jihov

pirit. Narod

je

io

rinudjen

a

krišom

e

=

e

akiju

aznim

kotli im a otlovima,

inansijalne

blasti

u

išle d

u

e

o

u

e ražile

vakve

otlove, e

oporezovale

arod,

dje

e e

ašlo alihi

lji-

vove

omine,

ez itanja a i e

ekao

ljivo-

vicu l i

e'

O ne oje u hvatili a inu

a eku

rak'ju

aznili

u elikim lobama. bzirom a

to itam

ospodina

minitra inansija, e i i e

kako

al i i orezi dnosno lobe tornirati,

er

nisu

i

judi

šli

a

im , a

štete

vu

ržavu

e-

go

ivšu ržavu,

Austro-Ugarsku,

odini

917.

i 918., ko

e

e i mogli i orezi dnosno

globe

asvim

prostiti,

nda ar ek a

e vedu

na

mjeru,

ak o

e

o

ilo

redratno

vrijeme,

ne

ako

e

ovišen

orez

a

e

= enje akije okom

rata.

Predsednik

r. rag.

. avlovi

:

Im a

e=

.

Ministar

Finansija.

Ministar inansija

r.

om ilo

N/n

i :

—

Prema

vome,

itanje

g.

oslanika a-

drži

eb i va

itanja. a

rv o

itanje,

a

i

porez a

akiju

mora stati,

a o

mam a mu

odgovorim,

a n

ora

stati a

vima

ove-

anjima

oja

u a vrema ata oneta

Na rugo

pitanje,

ta

a

e

ad i

a

aznama

zr e

=

enim

o-

vodom

rekršaja

iskalnih

nteresa

re

evolu-

cije,

oja

e tvorila

ašu

ržavu,

mam

a

d-

govorim a am a

zdao

aredbu a

e

sv e kaz-

ne o

1-

ktobra

e

apla

u ju , o am o edov-

ne ažbine.

To

e

lu =ajevima

de

o

kazna z-

re = ena, lu =ajima de azna ije zre = ena

naredio

am

a

e

apla u ju am o

edovne

až -

bine,

akle,

rema vome,

azna

e

e e

apla-

ivati a

el a

=

injena o

1 .

ktobra,

a ela

keja e = ine

d .

ovembra

918. od.

azna



83 6 Stenografske

eleške.

pla

ivati,

ako e o

o

akonima pro-

e

e a

pisano

Predsjednik Dr . Drag. M . Pavlov/c: Re

=

im a

gosp.

Antun Gjuki

.

Antun Gjuki :

zjavljujem, a

e ado-

voljujem

dgovorom osp.

ministra.

Predsednik

r.

rag.

.

avlovi

:

Im a e=

.

iloje

ovanovi

.

Miloje . ovanovlc:

ospodin

inistar

i-

nansija

1-

rošlog

meseca

ozvao e

е к о к о

štampara

a

tampanje

50.U00

ormulara a

poreske rijave, utem

ratke

icitp

= ije

dlu = io

je,

a

e

a

zradu

oga

osla

a

ena

d 33

hiljade

inara.

edjutim,

rojica

d

ajglavnijih

štampara

oji

aspolažu

aterijalom,

oj i

i

mogli va j osao

olje vršiti

isu

ili

ozvati,

a

on i

bi

izradili

ta j posao

mnogo

jeftinije

nego

što

je n

at .

Oni

u rotiv

voga

ložili

protest,

a

bi

zradili

ve

ormulare

a 03.000 inara. a

ne

nam

a

i

e

.

ministru

o

ozna+o.

am o

ovako

ostupanje

o

ome

išljenju

e

ože

se

ravdati. vim

e

a

=

inom avoriziraju oje-

dini štampari,

drugo

državna

asa

mora

a izda

mnogo ve

u

sumu

novaca, pecijalno

vd e ma

da

plati

preko

0.000 dinara

više, što u vim pri-

likama

a

ržavnu

as u

na =

i mnogo,

re

e

s-

klju=en i u

z

avnog

admetanja

radjani

rpsk',

koji

maju

rava

a

ad e tamparski osao ao

i vi

stali

tampari-

ja molim

.

ministra

inansija

a

odgo-

vori,

al i

mu e va tvar

oznata

al '

e d-

luku

oj a

e

oneta

držati

l i

e

aspisati

rugu

licitaciju,

a

a

jo j

=

estvuju

n:

rugi

tam-

pari, oliko

re

to

u ni onudili

am = ili a

izrade

va j osao

a

0.000

inara

eftinije.

Predsednik r.

rag.

. avlovi

:

Re= ma

. Ministar

Finansija.

Ministar inansija r. om ilo

Nin

i : ospodo

oslanici,

ogledu ve a-

bavke

moga

el a i

=

no

ma

oliko,

to

am

a iz-

da o

aredbu,

a e itno zvrši

zradba

oreskih

obrazaca. a

tvar

e eoma itna bog oga,

što e aplata oreza Srbiji

e

može

a

bavi

tako

ugo,

ok

em a

ih

oreskih

brazaca.

Ka-

da

e ospodin

oslanik

putio

a

mene vo

i-

tanje,

a

am

e bavestio, ako

e

icitacija

z-

vršena. a e

icitacija

zvršena rosto,

oradi

hitnosti.

inovnik Ministarstvu

Finansija,

oj i

je io adležan, a bavi

u

icitaciju, ozvao e

štampare

d eogradsih

tampara ošlo

e

jih

pet, ni u icitovali zmedju eb e onuda e

ostala

a ajpovoljnijem

onudja

= u .

osle

zvr-

šene licitacije

javila e jo š

tr i

štampara, oj i až u

da

isu

ili ozvani. Kao

to

až e

ospodin o-

slanik, udili

u

ni, a

a

0.000

inara efti-

nije

sti

osao

vrše.

D a

e i ržavna

as a ila

ošte

ena,

er

e va stvar a

mene

veoma

itna,

x

ja

am

u

rojicu

tampara itao

aknadno, a

i

on i

ristaju, a

lu

= aju

onovne

icitacije,

aj

posao

stinu

a

0.000

inaua

eftinije

zvrše.

Ja isam mogao ruga

= ije

aditi,

a mi

e

e i

desilo,

a

aspišem

rugu

icitaciju,

a

a

i

ni

rv i

onudja= i

e odju,

vi

osle

dusta-

nu

d

noga,

to

u anije

be

ali.

a

am obio

odgovor d ve

trojice,

a ni ristaju a zvrše

tu orudžbinu a rideset iljada inara eftinije

ali

od

ogodbom,

a

m

na j

iferant

a hartiju,

koji e

rodao

u artiju

no m

onudja

=u , a

kome

e stala orudžbina, roda u artiju

od

istu

enu.

Medjutim aj

iferant

artije

ije

mao

nikakove

ez e

a

inistarstvom

inansija. d-

kuda akle a

mogu

a

arantujem

tamparu,

a

e

mu aj iferant

artije

at i artiju

od

stu

cenu

edan

d

ih

tampara

zjavio

e,

ko

e

može

d

rodavaoca

a

obije

artiju

od

stu

cenu, a ristaje na to , a ve e oreske bras-

ce

zradi '

na

ešovitoj

artiji-

a

isam

ogao

da ristanem a

o,

a e

oreski

brasci zra-

djuju

a aznovrsnoj

artiji.

Poreski

brazci

mo-

raju, ko e kako mogu e, iti ste oje, a vak

odmah v

:

d

i to

e. to

akostvar

toji. a

e-

m am ikakve

arancije,

a i

e

a

stom

arti-

jom

eftinije

onovno mogla

a

zvrši

orudžbi-

na , ko

i

e

zvršila

ova

icitacija.

Predsednik dr .

rag.

M .

Pavlovi :

Im a e

=

osp. Miloje ovanovi

.

Miloje

ovanov/c:

dgovorom

ospo-

dina

inistra

inansija

ogao

ih

iti adovo-

ljan, li

jegovi aklju = ci

e mogu

me adovo-

ljiti.

ad inistarstvo inansija

ozove

tampa-

re a icitaciju

a tampanje zVesnih brazaca

pokaže

samo

jednu

mustru

artije,

nda,

ri

vo j

oskudici

artije, ko e

ek o

nabdeven am o

to m vrstom artije,

n

e edini mogu nosti

a

proturi

u voju

artiju,

ijedan

rugi

tampar

u om e mu e može onkurisati.

vd e

e

aista

bio

akav lu

= aj,

a e u ustru artije mao

samo edan edini ovek rema

om e

vaki

ru -

gi

tampar

e

ože

u

artiju

obiti

rimiti

posao

ad.

Može

se

ešiti to

itanje

na

rugi

a

=

in .

Go-

spodin

Ministar Finansija až e

a brasci a

o-

reske

rijave e mogu iti

tampane

a azno-

vrsnoj artiji.

a

m'slim

a

e

lavna tvar

a

je rtija stoga valiteta, li

ma edan rugi

a-

=

in,

kako

to

može

a

se

izvrši. Onako

sto kao što

je

inistarstvo inansija

ozvalo tampare

a

štampanje

udžeta

onudilo m artiju

z r-

žavnog

lena,

,

ad

e

direkcija

plena

imala



3 2 ,

ed,

ast, d . una 919 .

83 7

300.000 abaka artije

a

tampanje udžeta,

onda

a sta

irekcija

može

at i

tamparima

hartiju

a e ustre a

oreske

rijave.

Nije

u

^tvar

o 0.000

inara,

li

.je

e-

zon,

a

e

vako

eškim rilikama

ojedinci

koriste, a z icitacije u du

sklju

= en i

ajja=

i

štampar ,

vd e u ila

icitacije

sklju

=

en a

dva

tampara,

oj i

u

ajviše

tete

retrpeli

a

vreme voga

ata.

a ih akle

olio

ospodi-

na

inistra Finansija,

a

e

ve

mustre a o-

reske rijave

tampaju

a artiji z irekcije

r-

žavnoga lena-

Predsednik

r.

rag. .

avlovi

: —

Im a

e=

gosp.

Ministar

Finansija.

M j

n

s t a r

inansija

r. om

=

ilo

Nin

=

i

:

a,

aravno, ristajem

a

ednu

ombi-

naciju, a

i

ržavna

asa

mogla štediti ednu

sumu

novaca d 0.000 inara. Ali

a

e

moram

predhodno

bavestiti,

a

i

irekcija

lena

ma

tu

otrebnu

artiju.

ruga

e

artija

otrebna

za obrasce za

poreske

prijave,

a druga

za budžet.

Ali,

ko

irekcija

lena

ma

u

artiju, a

ve

obrasce,

meni e mnogo

zgodnije

evtinije, a

e

na

vo j

snovi zvrši aknadna icitacija.

P

r

e

d

s

e

d ni

k

dr . Drag. M.

Pavlovi

:

Re= m a

osp.

oslanik

ušnik-

Poslanec

nton

usmk:

ospod inan=

-

ni

minister

e

izdal

aredbo,

a e morajo me-

secem

prilem meje nih

ržav,

aterimi

e

nismo

vezi,

astražiti

arinskimi

radniki n

finan

=

nimi

tražniki.

Stvar

e aperjena

rv i vrsti roti

eriž-

nikom

in tihotapcem n bi bilo opolnoma v redu,

=

e

i e

e

rijelo.

Toda ar

re z

o= o e

a-

= ele obirati a ejah

lovenije

isoke

arine.

Carina e otovo

obra, adar = iti

arodno o-

spodarstvo

ržavi.

Toda v

em

ziru

o

ri

na s e ak o

troge

dredbe,

a e

more

ih=e

kupovati rugod, esar mamo

om a

ovolj.

e

pa o =

em o

važati,

esar

om a

imamo

bil-

ni

eri,

e a ato reba voznega ovoljenja

centralne vlade v

Belgradu. Predno

e a

anes

dobi

ak o

ovoljenje,

ote =

e

mnogo

asa,

e

re -

ba

mnogo

otov

n

troškov,

ak o

a

e

vsak

e

v

krajnem lu =

aju

dlo

= i

a

up

=

ijo.

K ar rez o

=

m o

obili oleg

avadnega

vojnega

tanja

Nemško Avstrijo

e

arinsko

vojno

tanje. ospodje, e i e obirala arina

po

arifu

Nemške

Avstrije,

i

ila

e

edaj ovolj

visoka,

er naša

e

am

arina a urovine n

polfabrikate

o

0% ,

a

ele

abrikate

a

elo

do

0%

n e

ve=

T a vtonomni

arif

i

otovo

opolnoma a-

dostoval, a i

=

itil aše arodno ospodarstvo.

Tako

e

udi

eška ržava vedla

vstrijske

ca -

rinske arife.

Pa

e

i

e

asproti emški vstriji vedla

tako troga arina, i lovek o e

azumel .

i-

kakor

a ne

moremo

azumeti,

akaj

e

tako o-

stopa udi

roti

eški

n oljski. lavno

a

e,

da

Nemški

Avstriji

em

ra v

i=

e

kodujemo,

ampak

dinole

amim

ebi.

Ta avtonomni tarif je bi l za Srbijo,

ki

je

hotela

postaviti

arinski

id

asproti

emški

vstriji

i n

e imeia a vse trani ovolj

dprtih

ržiš

=

opravi

= ljiv.

Slovenija

a je

o

arifo

elo

riza-

deta.

Navedem

aj am o ar zgledov,

ako

i-

soka

arina e

obira a ajpotrebnejše

tvari.

Tako

e . r- obira ri ladkorju edaj o 0

dinarjev

d

00

g,

a

ol 7.60 inarjev a

1 00

g,

a

igice

0

inarjev,

a

etrolej 4 .65

din. td.,

n

vse to v

latu.

Ako

se

p a

ne

more pla-

=

ati

v

latu,

ar

e

edaj

emogo

=

e,

e

ribije

doti

= ni

arini

e

2 0 % .

d

apirja

a

isk

e

treba la = ati 0 inarjev, d apirja a rtanje

pa

5

inarjev a 00 kg .

Gospoda

moja,

ak o

isoka

arina

ora

a-

ravnost

biti

sak azvoj

ndustrije, in brti.

Po-

sebno a e eveda

škodovan mali lovek,

e-

lavec in

kmet-

zra

=

unal

sem, a

i

.

r.

a no

srajco,

i i

rišla

ivana

z Nemške vstrije,

morali

la = ati 0

K arine

n

a

n

lobuk 5

K

(klici:

ujte,

ujte ").

rišli

om o ak o

al e= ,

da

o

avaden

radnik, i

anes ri labi la

=

i

že

tak

e

more

iveti,

odil

re z

rajce

n

lo -

buka

koli.

K ar

e

pa

še

najhujše, e

o, a

nam

e vojska

pustila eliko

nožico

olnih

judi.

Prenapolnje-

ne

o

se

olnišnice,

mamo

eliko

nvalidov,

zanemarjene ece

td . a

f

= enje reba

dravil.

Sedaj a ujte ospodje,

oliko

e reba la = ati

danes

a

otove

medikamente,

aterih e zdelu-

jemo

oma.

Za

medikamente, i ih oramo

uvažati

z

Nemške

Avstrije, moramo

la =

ati

ri

100

kg

000 inarjev

arine

n

to

v zlatu. Ce pa

to i

mogo = e, e

ribije

e

20 % .

ospodje, e

pomislite

vse

o,

i

ahko

redstavljate,

a

o

taka

dravila

ako

raga,

a

i

ih

avaden

lo -

vek e o mogel abaviti.

Visoka

arina

na

meti

elo

labe

osledice.

Vsled

eg a tavljam na ospoda inan

=

nega

mini-

stra

vprašanje,

e

mu

e

se,,

to

nano n

e

e

voljan visoko arino, e že

e opolnoma

dpra-

viti,

a vsaj rimerno nižati. islim, a

e

o

= isto lahko

uredi

v

sporazumu

s rgovsko n brt-

no bornico, n o embolj, er

e ospod inan

= -

ni

minister

zdal

aredbo

re z

Narodnega

red-

stavništva.



83 8

Stenografske

beleške.

Predsednik Dr .

Drag.

Pavlovi

: Im a

re = osp.

ministar

inansija.-

Ministar finansija Dr . M om

ilo Nin-

=

l olim vas, ospodo, li

=

no

pitanje uputio

je na mene gospodin poslanik Kristan. Ja bih т о о

da ospodin

ristan

brazloži voje

itanje,

kako

i

mogao

ednovremeno

dgovoriti

a

ba

dva.

Predsednik

Dr .

rag. Pavlovi

Im a

re

=

gospodin poslan

k Kristan.

Poslanec

nton

Kristan

:

re d ratkim

sem obil

astopno

rzojavko:

„Prosimo

osredovanja

ri

pravi monopola,

da

popolnoma

ali vsaj

eloma

popusti

monopolno

takso

ri

ol i nosku 7

inarjev 0 ara

v zlatu

za

00

kg.

— gre

se

za

00 agonov

soli

- er

akso d 800 abojev žigalci nesku

126 inarjev v latu

a 00

kg."

Ko

em

obil

brzojavko,

em

e

prašal:

od

ko d

n

da j e e vedla monopolna aksa

a

sol

n vžigalice

a

ne kraje,

i

o

prišli z ek-

danje Avstro-Ogrske v

kupno

raljevino Srbov,

Hrvatov

n

Slovencev

?

ato vprašam ospoda

ministra, d

kdaj n

a

temelju

kakšnih zaklju

=

kov

je

naro =

il g. minister

centralni

pravi

monopolov,

da e

spostavila

u di ri

as

ne

arinarnice

n

da

je za

=ela

po

deželah

bivše

Avstro-Ogrske,

ki

so

prišle

ržavo

SHS,

obirati

monopol

a

ol

n

vžigalice

?

Iskal

em dgovora a o vprašanje v

saki

številki

Službenih

Novln" obil

sem nekak raz-

glas

eneralnega

irektorja

Kuki

=

a,

i

i

e

o-

svem

erazumljiv, e

omislim,

a

e

e ri as

tudi že vedel

monopol.

Tam

toji:

„Uprava ržavnih onopola ktom vojim

od

4.

maja

ek .

od . Br. 2 1 6 ostavila e

slede

=

e

1 .

a

se

monopolisani

rtikli

uvan

uvan-

ske reradjevine,

o,

etroleum,

ižice,

igarpa-

pi r lkohol pe

mogu

z nostranstva voziti

granice ivše Kraljevine rbije ez ozvole ve

Uprave" .

.

V elem azglasu e idim

i=

ak o

recizno

izre

=

enega,

a

i

mogel

e

=

i

a

odlagi

eg a

n

tega klepa

e

je

monopolna

aksa vedla

udi

a

Bosno

n

Hercegovino,

Hrvatsko,

Slavonijo,

Dal-

macijo

in

Slovenijo.

Jaz

sem mnenja, a

ak o

alekosežnih dredb

nikakor

e more

zdajati

inan=

no

inistarstvo

v

astnem elokrogu,

mpak

a

e

ato

otrebno

na

vsak

a

= in

ovoljenje Narodnega

redstavni-

štva.

Zato

vprašam

ospoda

ministra: Kdaj

n a

podlagi

akšnega

aklju =

ka o e onopolne

takse, i veljajo

a

ivšo raljevino

Srbijo

n o

katerili se

pl a

=a

za

00

kg soli 7.60

in.

v latu,

za

00 kg vžigalic

26

din.

v

zlatu, a

00 kg

ci-

garetnega apirja 61

in . zlatu,

a

00 g

alkohola 17 in . latu

n

a 00 g afte

n

petroleja

54 .65

din.

v zlatu,

rastegnila na celo kra-

ljevino

Srbov,

Hrvatov

n Slovencev ? prašam

dalje,

akaj e

i

a

alekosežna adeva redlo-

žila Narodnemu redstavništvu

n li e ospod

minister

benem,

o

e

o

krenil,

udi

zdal

a-

redbo,

o kateri

se

morajo takoj inventarizirati

po

celi

ržavi

vse zaloge

soli

in

drugih

predmetov, k i

spadajo od monopolno

pravo.

C e se

o ni

go -

dilo, e ana pekulantom ajlepša

riložnost,

a

prodajajo

tare

aloge a

emelju e ove

a-

redbe

za

toliko

ražje,

kolikor

znaša

nova

arina.

Dalje

bi

vprašal

ospoda

ministra,

a

temelju

kakih aklju

=

kov

e

e r

b

s

k

L

avtonomni

tarif

a

stegnil a

elo bmo

=

j

e

kraljevine SH S ;n akaj i gospod

ministertegas«vojegana

=rta pravo-

=

a

s

n

o

predložil

Narodnemu

Pred-

stavništvu?

Jaz

sem

popolnoma

prepri

=

an, a sm o

vsi d

prvega

o

adnjega a

o,

a am o

ržavi o-

hodke, i o otrebni em a roti emu, a

i

napravljali osamezni esorti a astno

dgovor-

nost ali samo na podlagi sklepa ministrskega sveta

dalekosežne korake,

i

o ašemu

arodnemu

o-

spodarstvu

v

škodo n

i adenejo

b

=

utno

široke

sloje onsumentov.

Obenem

i

rosil ospoda ministra, a ove,

kdaj

o=

e dgovoriti a mojo ozadnevno nter-

pelacijo,

ki

sem

jo

vložil

e pred

2

eseca

n

kjer

sem

a

rosil,

aj

ojasni,

li

es

namerava

ve-

sti

arinski arif ako,

akor

e

isal

elgradski

= asopis

Epoha."

Predsednik r.

ragan avlovi

: e=

im a ospodin ministar inancija.

Ministar finansija Dr .

M om

ilo

in -

/

:

Gospoda poslanici

su

pokrenuli

ekoliko

ita-

nja. Prvo, isto

a

=

elno,

na

koje mislim

a

odgo-

vorim, o e

itanje . oslanika ristana: a

osnovu

eg a am a

mogao

a roširim

pštu

carinsku arifu

raljevine

rbije a

el u

ašu

teritoriju.

Pa,

ospodo,

em a

u

ikakvog

eobi

=

nog

puta,

ojim am a

ošao.

pšta

arinska

arifa

Kraljevine Srbije roširena e a elu eritoriju

Kraljevstva na snovu ešenja

Ministarskoga

Sa-

veta. A

vi

znate, gospodo,

a su rešenja Ministar-

skogvSaveta

onošena

o

mnogim

itnim

važ-

nim tvarima

maju

akonsku ilu

im ,

a

h

posle podnesemo Narodnom Predstavništvu

ra -

žimo

aknadno

dobrenje. akve m o

redloge

inili inistarskom

avetu

vi i; o am

i / n i o

i

a,

a.to

e

= inio

ocijalisti=

ki

predstavn'k

vla-



32.

ed. ast.

d

.

juna

1 9 1 9 .

б З ^

di , ospodin

ora

.

ospodin ristan

i

rebao

prvo o

a zna. 2agor

od

predstavnika Narod-

nog luba) . To e, gospodo, aA eno onda vladi,

kad u

gospoda

Narodnog Kluba oj ladi

imali voga redstavnika.

ru k

=

ije

ospodo, ije

moglo

i a

ude.

Mi m o ekoliko

meseci

il i ez

Narodnog Predstaviništva

ajtežim

momentima,

onda

ad

e ve

ilo

esreA eno, ad e .l o ve

i ieregulisano,

ad

e

rbalo

onositi

a,

brzu

u ku

opšte obavezne dluke

a

e nese im e oliko e

može ed ašu

ržavu. esmo

i

mogl i ekati

nekoliko meseci a apsolutno e u de oneta

nikakva

dluka

a

akonskom

nagom,

oja

i

važila za

elu

eml ju . rilike u

ile

anredne,

druk

= ije nego ne re oga vremena Srbiji va n

Srbije,

a

akoni

anije

oneti

isu

ve k il i

skladu

a

ovom ituacjom.

oja

e

ije

ogla

ni

predvideti vremenu

ad

u

i

akoni onoše-

ni . N e

menjati

e

dopunjavati ostoje e

akone

u

danima kad se moralo brzo

aditi,

na

=

i

lo i e

htet

e

=

it i

aos

oj i

vaki

relom

oliti

=

kom

i-

votu naroda neminovno

abom

povla

=

i. To

mi

i-

sm o

ogli

aditi.

om

ogledu ,

ospodo,

vi

= la

novi

ovdašnje

vlade a g.

Kora

em

etri

= i-

eem. ili

nio

potpuno

ložni.

Sto

e

i

=

e

eguiisanja

aših

arinskih odnosa,

ta e

tvar

il a eoma itna. opodo , i m o

imali tvorenu apiju

a

ve trane, ilo e o-

trebno

tvoriti edan

modus ,

a

e eguliše

lužba

carinska

a

e

na ob i

koja

lazi

reko

naše gra-

nice

apla u je carina. To e ilo potrebno z ri -

vrednih

oš

više

iskaln.h

azloga. itanje

o-

že

iti

a m o .

oju

e

d

veju

pštih

carinskih

a-

rifa

rebalo

riineniti.

m o

aspolagali

vema

opštim

arinskim arifama: pštorn carinskom a-

rifom raljevine rbije arinskom ar

lo m

u -

stro-Ugarske. ismo

ogli

staviti

ažnosti

obe arife er

i

o zazvalo nesavladljive eško-

e

arinsko]

l užbi ejednako

optere

enje

ob e

koju i

azni

krajevi

rošili.

Sasvim e azumljivo,

što e

esko-Slova

=ka epubl ika rimenila u -

stro-Ugarsku arifu, er druge ij e i mala. vo ,

koj. u omenti en e ukovodi l i a

redložim

Ministarskom Savetu. a e

r imeni

opšta carin-

sk a arifa raljevine

rbije

arifske lakšice

ugovora,

oje

e

Srbija

il a

aklju

=

i

l

a

.

re

vega

u snovnim rincipima

.i ojima u

e

ve

arife

ra A ene, nema velike azlike.

Austro-Ugarska

kao

i

m i

svojili

m o lavnom rincipe

po

kojima je

izradjena oznata em a=ka arinska arifa

d

.

1902 . m a

azlike amo

ogledu

detaljnoga

as-

poreda ogledu

visine arinskih

tavova.

Naša

tarifa,

a matram,

olje e

azredena

d

arife

austrougarske oliko

a ao

tru=an

ovek

o

mogu

a

rocenim. To e edan azlog,

zbog ega

sa m više

voleo

a

e

r imen naša opšta carinska

tarifa

Kraljevine rbije .

Dr u g i

e

azlog ome , što Kraljevina Srbija

kao

manja

emlja,

morala

e ve oj

mer . a

titi

svoju om a u proizvodnju. Mislio sam, a e re -

m a

adašnjim ri l ikama našeg ovog Kraljevstva

potrebno

a aša ržavna

adinost, oja reba

jednim

vojim

elom alje a ivi, rugim e-

lo m

da

e

tvara

azvija,

u de

to

olje

zašti-

ena,

ne

amo

d proizvodnje

država,

oje

u a-

nije

onkurisale Austro-Ugarskoj, .nego

d

vo-

jih ovih

konkurenata

z

N e m a

=ke

Austr i je e-

ške.

Kraljevina Srbija

m a

više

d

0 od na

sku-

stva

a

vojom

pštorn

carinskom avifun. To e

iskustvo eobi=no ovoljno a ju . Z a ih

0

o-

dina

rbija

e o=ela rivredno

azvijah

eoma

naglo

vima ravcima; a in

0

od

:

n

a ri -

vredni život rbiji

zeo

e

iroke

aznovrsne

osnove .

islio

am

a

e

ste

akve snove

a

budu

i

rivredni

ivot

ašeg

Kraljevstva

at i

a

tarifa našem

novom

Kraljevstvu.

Drugo itanje,

oje

gospoda redstavnici a-

ro = ito

sti

=u,

o e visina

arinskih

tavova. o-

u najpre da

koregiram

ednu

tvar,

oju e pred-

stavnik

. Sušnik zneo. n govori neprestano

tome, ak o e visoke

carine

la aju lovena=

-

koj.

Pa

ne napla u ju

e

visoke carine amo

Slo-

vena

=

koj.

ne e

napla aju

na

vima

granicama,

iste. carine e apla uju

jevgjeliji itolju

kao a

lovena

=ko j ranici; st e pljetu ao

Crno j

ori; ste akru ao Tamišvaru. e-

m a u , ospodo, ikakve

azl

ke . e

ostoje i-

kakve

lovena=

ke

arine.

o

u

aše

ajedni

=

ke

carine.

nako sto,

ak o

e

ptere

ena ranica

slovena=ka, sto ak o u optere ene ve ostale

naše

ranice.

akav

eret odnose

lovenci, a-

la k podnosimo mi stali elom Kraljevstvu,

to e asvim pravo.

Ja

erujem, ri

adašnjim

slov

in a

a

ivot

teško

e

odnosi

vako

ptere

enje ržavno, o-

je oprinosi

ove anju

ena

obe . li ,

ospodo,

treba

posmatrati

o itanje druge,

strane.

Tre-

ba osmatrati

alo

iskalne nterese

ržavne,

je r carine

maju uplu

logu: a potpomažu ri -

vredni

azvitak

emlje,

a

aj u

ržavi

otreb-

na

redstva

a

jeno

ostojanje.

i

vi

nate

gospodo, er a am

io

ovoljno

skren

re d

Narodnim redstavništvom,

a

am

zložim a-

dašnju aš u inans

jsku

i tuaciju .

a isam esi-

mista.

a

am veren,

a alo

iš e redjeno-

st i

ašoj emlji, i em o aše inansiisko ta-

nj e

a ovedemo

ed.

li, ospodo,

u

reba

niti

)go nergije

nogo

otovosti

a e odno

s (

/rtve.

aš

b og

adašnje elike

kupo

e ži -



840

Stenografske

eležke.

vota, zdac aše

ržave

nogo

u

e i,

eg o

što bi ez oga

bili. Svi materijalni

zdaci

u mno-

go

e

i. i st i

arodni

oslanic

oji

epresta-

no redlažu,

a

e

va j

li

naj zv.or ržavnih

prihoda

kine,

ni

st i

u ajenerg = nije ražili

.t

se

=

i

ni va j

li

naj

zdatak

rotestvov

di,

a-

što

e

a

r.

e

pove

aju

odaci

a kupo u

a

pojedine

vrste inovn

ka. a ad e, ospodo,

traže

oliki

zdaci,

d

ud

e

aša

ržava

e

ogromne

zdatke

a

okriva.

edan

oslanik

e

ljuti, što

e

napla uje porez na vino, rugi

e

ju -

ti zbog .poreza a akiju , re

i

e

ju t a mono-

pol, etvrti a

carine.

a,

gospodo, aša rža-

va

mora d e=

ega a

ivi,

i

ereti moraju iti

veliki, er u eliki ržavni zdaci. edjutim,

i

su

ereti mnogo ve i

a

trani. M oj e lan, a

e-

dan veliki eo

vih adašnj

h

ereta rebacimo

na

u du

e

generacije a o,

to

e

ova

naša gene-

racija

na=e uv še odnela;

li m a

rugih r-

žava,

oje

l edaju ,

a

otovo ve erete

zazva-

ne

atom

vale

a

vi i

današnju

eneraciju,

oja

Je

vugde

odnela

olike

rtve.

e

elike

rtve

na

oje

e

ospoda arodni

redstavnici uže ,

stvari

u

ne

carine,

oje

m o mi re ata

pla-

ali rb ji. a e porim, a

e

vako ptere-

enje

oli

veoma

eško,

a no pogadja

iromaš-

nu lasu

aroda.

i

m o

ome

onopolu ol i

vodili

iskusiju rpskoj arodnoj

kupštini

to e uopšte ilo priznato, a i olje ilo a

monopola oli ema.

li ,

ospodo, i raljevina

Srbija

re

ata,

ij e

u

inansije ile

(

tpuno

re -

djene, ij e

mala ogu nosti a kine onopol

soli,

oš

manje , gospodo, mi ada

m am o

za

o

m o g u

nosti,

ad

m a m o

a

e

orimo

a

olikim

vanred-nim

ovim

zdacima.

a

ih

olio

i

moramo edanput

o i

e snove,

a

im K i

nemo edan orez,

im

kinemo

državi tidan

z-

vor

rihoda,

a

dmah

ronadjeno

rugi ,

talni

izvor

prihoda.

Ali ak

e

osnove

ožemo

o-

i

ek

nda,

ad tvorimo

redstva

zravnani*;

budžetne

avnoteže.

em

oga arine u

aše

stvari aleko manje ego to o zgleda a rv i

pogled.

pecijalno aš rgova

=

ki romet

a

e-

m a

=

kom ustrijom

a

e

škom ptere

en e

zbog

oga,

to

i

a im

ržavama

emamo

r-

govinske

ugovore,

a

e

e lokupna

oba

arini

po pštoj carinskoj

arifi.

Al, gospodo,

i

a p-

šta arinska arifa ije ako trašna ao što

z-

gleda na rv i ogled. esumnjivo e, i

ete

se veriti o n om e

št o

e

adi,

o

vima akon-

sk m redlozima

oji

e

premaju ada a ve

strane

a

e vuda arine znatno

iti

ove-

a

ne,

premi n om e

što

e

ilo

pre ata.

To

e

e'

U

= initi

e amo

z iskalnih azloga,

eg o

bog

toga

to vaka ržava mnogo iš e otreba

m a

da

rani voju oma u

roizvodnju.

i

e,

o-

spodo, moramo

pom.nti

s

im

da sm o edna drža-

va

zasebna

d

vi h stalih

ržava

a moramo

stvoriti

azgranat

rivredni

život ezavisno

d

svih država, tvorene ne aspadom ustro-

ugarske

monarhije l i e.

im

e tvori ogu

-

nost da se aklju=

e

rgov.nski

ugovori

a

N e m a

= -

kom Austrijom Ceskoslova=

kom,

i em o e

ugovore

bez

umn je

aklju

=

it i

nda

e

ar.ne

možda iti manje

d

vih, oje u ada.

edju-

tim ije ako trašno

i

optere enje nih

artikala,

Koje

u

gospoda

arodu, oslanici

aro=

ito

sta-

kli,

.

pr. staknuta

e

arina a

e

er,

el i

e,

pla

a

e 0

inara d to

kgr.,

gospodo,

o u-

strijskoj

arinskoj arifi

e er

e

la

ao natno

manje

nego

o

našoj. o

je

prirodno što

e

naro-

=

ito ndustrija

še

era u Austriji

b.la

jaka

ije

ima-

la

potrebe

a e zašti u je . edjutim ptere enje

koje

e

napla u je

0

in . m i m o p la

al i

ve k

Srbiji pre ata. M i e možemo

manjit ,

ptere-

enje

e

era

ri

vozu

z

oga

azloga,

to

o

isto optere enje m a

va j

e er,

oj i

e

proizvodi

u emlji. kinut,

rošarinu

ri vozu, staviti

ovu

emlji

zna

=

il o i avorizirati

trani e

er

prema oma oj

roizvodnji.

i

o ,

ospodo,

e

možemo = initi. k.nuti ak edno rugo, o

nijedna država

pri

adašnjem

inansijskom

tanju

stvari

posle ata ne e = initi e i =

inila.

.. . op-

tere enje

rugih

redmeta

ije aš

trašno.

e-

ni u a r. poznati zvesni odaci

el .

= in e a-

rine. o pštoj

arinskoj

arifi

am u =na

oba

koja

e

uvozila z N e m a

=

ke Austrije

eskoslo-

va

=

ke,

o

podacima

oje

a

m am ,

oja

e

d

v h

tekstilnih

kaninaa

ama

ajpotrebnija

znosila

e

1 0^

d

vrednosti obe ,

medjutim

na oja

e

po govornim

tavovima

apla uje

znosi

ko

6%

d

rednosti obe . Gospodo

a

islim, ada

se

na

a akvim

e

snovima

radi

arinaska

tarifa, a o ije ako eliko ptere enje.

N a

kraju

a

molim

ospodu ,

oja redlažu

ukidanje oreskih zvora za ašu državu, a ve k

imaju

a

m u

nu

drugu

tranu, a

maju

a

u m državne potrebe. Lako e na i mane vakom

porezu, vakoj

ržavnoj ažbini.

a

roizvodja-

2a,

a

rgovca,

oj i

ma a lati u dažbinu, e-

sumnjivo

e,

a

i

il o

olje

a

e

ažbine

em a

i

a

oba.

oju

prodaje

il a

i

erovano

ef t

nija,

ali i alazimo arina ažbina

vima em -

l jama ne

u

vakim

anom ve e e

ak o

mora a u de ednoj rganizovanoj ržavi

koja o e a

ivi

a m a

napretka.

Predsednik dr. rag . M . Pavlovi :

Im a

e

=

.

Sušnik.

Poslanec

Anton

ušn /k:

/.

nim

elom

odgovora jjosp. inan

=nega

i-



32 ,

ed ,

as t . d . u na 919.

84 1

nistra

em

opolnoma adovoljen,

je r

e tro-

kovnjasko

azložil, akaj o

e vedle take

arin-

ske arife.

Vendar i

:i ri= akoval, a o

malo

vpošteval.gospodarske

azmere

loveniji,

je r

sm o

bli

kozi

toletja

druženi

Nemško

Austri-

jo

n

je

nemogo= e,

a

i

ri

as

ladale

nake

razmere

kakor v Srbiji.

V

Sloveniji

kozi

esecev

ismo

la =

evali

nobene

arine.

edaj

o

reteku

5.

mesecev,

o

so

judje

e

klenili

rgovske

pogodbe,

a

ar

a-

enkrat

ak o visoke arine,

katermi

risklepanju

pogodb

i

ih

=

e

a=

unal .

Nadalje

e

morem

iti adovoljen,

er

os -

pod

inan

=ni

minister i i=

bljubil,

a o=

e

a

nekatere

redmete arino vsaj

nižat',

e

e e

popolnoma dpraviti. ospod

inan

=ni inister

mora to

na vsak

na

= in

toriti.

N a Ceskem

n.

pr.,

kjer e narodno

predstavni-

štvo

sklenilo

akon

arini,

a

finan=

ni

minister

dovoljenje,

a

more

a otove tvari

arino.zni-

žati

li

elo

popolnoma

dpraviti.

Prosil

i

ospoA a

inan=nega

inistra,

a

nekaj

krene. Vsoko

arino

e

a

vsak

a

= in

re -

ba olikor mogo=

e

nižati,

a e

iudstvo

omiri.

ke r

bomo

icer morali ložiti

e osebno nter-

pelacijo

n

taviti oseben

akonski

redlog.

Predsednik

dr .

Drag.

M .

Pavlovi:

Im a

re =

g. oslamk Kristan.

Poslanec Anton Kristan:

Gospod inan=ni

minister je 'cer jako

ep o temeljil voie

tališ

= e,

k i

e

a

di

meni ap a=

no .

Ce

e

e

e

apravila

tn

apaka,

a

e

klen'1

o

am o

ministerski

vet.

ie mel

vendar

ospod

inan=ni

min'ster

ese-

ce možnost

a i il

redložil Narodnemu

Pred-

stavništvu, aj amerava. oie

vprašanje e lo

glavno roti

emu,

a

e

e

elalo

re z

arla-

menta,

brez

ms. i

m o edeli

u

mesece

koro

brez

redlogov.

az

misl'm,

ospodie.

a

e a

zadeva

ako

ž'vlienske

važnosti,

a

ahtevata

aš

nonos n aš a

olžnost,

a e am tvar

red-

loži

n

a

o

dobrimo

li

dklonimo. Ce

udi i-

sm o

zvo'ieni

v

vol'tvah d

iustva. m o endar

rcprezentanti

voiih

trank

i

m o

'm

dgovor-

ni. Gnsnnd oslanec, i

e

lan

luba ,

i

ma

va

minsitra

Predsednik

r.

rae .

.

avlov' :

Molmi

Vas,

ospodine

oslam=e,

a

e

grani= i-

te na ratku zjavu dgovoru

rospod'na

ini-

stra

a

e

ne

puštate i

kakve

diskusije.

Poslanec Anton Kr'stan: ospod red-

sednik,

o je

elo

važna

n

ujna tvar reba e

konstatirati,

a e

ukaj red

elo

bornico

zjavil

=

lan

luba,

j ravi, a ma jegova tranka

ve-

=

no judstva

Sloveniji a eboj,

a e

o

mo-

go

=

e

judstva omiriti aradi isokih en ol i n

vžigalic, i o osledica isoke arine. e n o

pravi, omen' o lic: ,Caveant onsules "

Kajti

sicer

i

ahko

v

rajih,

je r vlada

edaj ajlepši

red, astal ered ...

Predsednik

dr . Drag.

M .

Pavlov-' :

Gospodine

oslanice,

o

e itav ovor,

oj i e

u

vo j

prilici

e

opušta.

Poslanec nton

ristan:

o

prašanje

sem

tavil ad i

ega, er elimo, a i

ospod

minister

ovedal, da j

o=

e

o tvar

redložiti

nam, i

osimo

dgovornost

red

hidstvom, a

bomo ahko je j

klepali.

Odgovor isem

obil.

Predsednik

dr .

Drag. M .

PavIov

:

Im a

e= g.

Ministar

Finansija.

Ministar

Finansija M om

flo

ine'c:

Alolim Vas, ospodo, a e nam

a

i am io

dovoljno asan. ospoda oslanici i- ameraju

što

isam

ražio

aknadno

dobrenje

d

Narod-

no g Predstavništva.

edjutim

ospoda

nam

a

sam

redlog

akonski udžetu

odneo

aj a

meseca. U inansijskom akonu ma edna dred-

ba

oja

e odnosi a pštu ar'nsku

arifu

ad

bude

na

pretresu

ta j

zakon nda

e

se

rešiti

na -

knadnom

dobrenju.

ospodin

ristan aborav-

Ijava

da

su

rethodne

osnove

z a .

grarnu eformu

donete o redlogu . Koraca o ešenju Mini-

starskog Saveta.

o

e mnogo

rupni

;

a

tvar

nego

to

e arinska

arifa.

K ad

odje

inansiiski

zakon a

nevni

ed ožemo

e

onova

ratit'

na

vo

itanje

mati

scrpniju

iskusiju

d

ve

sadašnje.

Predsednik

dr. Dng.

M Pavlovic:

Im a e= .

van Kova=ev i .

-

(Glasov

-

:

Nije

u ).

Pošto

nema

.

Kova=

ev'

a

ovde.

o

se

ne

mo-

že

ostaviti

itanje a .

inistra

Finansi 'a.

Go-

spodo,

im e mo

scrpli

smena

itania.

oja

u

i imla

a

e

tave

a g.

in'stre.

Sad

o

malo

da e redie

a nevni

ed .

li,

re

no

to

re -

djemo na

nevni

ed , a

molim

ekcije

da

e prvo

konst

:

tuiši

izaberu dbore

a

akone,

oje

am .

vam

ro

=

itao

rošlog

uta.

i

u

akonski

red-

loži:

Zakon

zmenama opunama

akonu

narodnim

kolama;

redlo?

akonski

zmenama

i opunama

akonu

Universitetu; redlog Za-

konski

zmenama opunama

akoiu

ratorijumu:

redlog

zakonsk' zmenama

opu-

nama

akonu

oroti;

redlog

akonski z-

menama opunama

akonu ostupku ud-

skom; akonski redlog ticanju rava dvoka-

ture redlog

.

Ribara.

s



84 Stenografske

beležke.

Dajein

eset

inuta

dmora ozivam ek -

cije da

se

konstituišu

zaberu

dbore

a ve a-

konske

redloge.

(Nastaje

dmor.)

(Posle dmora.)

Predsednik

r. rag. .

avlovi

:

Gospodo,

a

astavimo

ad.

Izvolite

uti ,

ako

i 'i e

ekcije

onstituisale.

Sekretar

r. Aleksandar

Mijovic ita:

I .

ekcija, redsednik

astas

etrovi=

,

e-

kretar r.

Mladin

Svinjarev.

II.

ekcija, redsednik iroslav Kulmer, •

se-

kretar

r.

tjepan

ukri=

.

VI.

ekcija,

redsednik r. nte Paveli

, e-

kretar

Aca

Bogdanovi

.

VII. ekcija, redsednik ioka

estorovi= ,

sekretar Tripko Zugi

.

Predsednik dr .

Drag.

M . Pavlovi

:

Ostale

ekcije

isu

e

oš

onst

tuisale.

olim

sekcije a

ožure,

a

e

to

re

onstituišu.

Sad relazimo a nevni ed .

Prva

e ta =ka

nevnoga

eda:

dgovor

g.

Mi-

nistra

a umarstvo udarstvo a nterpelaciju

g.

Antonu

Sušnika rodukciji glja.

Im a

e=

ospod'n

ušnik.

Poslanec

Anton

ušnik:

Gospodje oslanci re d vema esecema

sem

ložil

nterpelacijo ar idi rodukcije

remo-

ga n icer aradi ega.

er

am e

akrat

ro -

zila

riza

sled

omanjkanja remoga. remog

je ,

kakor

veste,

en a

najbolj

važivh

onilnih

i

a-

rodnega ospodarstva.

e restane

rodukcija

premoga,

otem

reneha

ndustrja.

b rt n

rgo-

vina, manjka ela

n

aslužka;

n

e

astaneio

še

eleznice,

otem e opolna

atastrofa

a a-

še ospodarsko

ivljenje

u .

V

Sloveniji mamo

emogovn kov,

n icer

najve

=

a ranjsko-štajerski

eji.

mamo re -

mogovnike

Zagorju.

rastniku. rbovliah.

a-

bukovci

n

Velenju.

Žile

adnjega

udnika

egajo

celo ja

otri

o

Leš

a

Koroškem.

alje

o

e

premogovniki

Velikovec

v. tefan a

Koroš-

kem

n

na

Kranjskem

Ko

=

evju,

Mirni

n

St.

an-

žu . V seli

eh

remogovnikih

e

e red

ojsko

1913. ,

o

e ila rodukcija ormalna, roduc'-

ralo

a

eto

koli

8,8

П П

.

П

П П meterskih

totov

premoga li nevno koli 2 2

agonov.

ed

vojsko

e

e a rodukcija

remoga

natno

ni

zate,

ve = kakor za

no

tretjino,

ak o a

sm o

prišli

meseca

prila

.

. ,

o

em tavil

vojo nterpela-

cijo,

a

70

vagonov

nevno,

orej

malo

ve

=

a-

kor 0% ormalne rodukcije.

akaj

e a ro -

dnkciia ak o trašno

adla?

V

rv i vrsti e vzrok

temu

voska. Vojaška blast, i e revzela vo -

jo

pravo

udnke ,

e e a vse a

= ine

zkoriš =

a-

la .

Kopalo e e samo

o ajboljih

ilah,

labe e

je

a

uš= alo

v

emar. Ko

o udniki

rišli

opet

v ravo ast,

e il vas

nventar anemarjen,

n

produkcija

i

mogla itro osko

= iti.

Lastnik lav-

n'h

remogovnikov v

Sloveniji,

e gotova ružba.

Ta

ružba

e

stanovljena

rancoskim

apita-

lom,

oda

jeni

radniki

o

ili

agrizeni

emci

in so

m ed

vojsko tvorili steber emštva a Kranj-

skem

n

Štajerskem. Ko e e tvorila aša rža-

va ,

takrat

so

f

radniki

ganjali pasivno

esisten-

co

Klici

pr i

oc.

emokratih: Ni es ")

n

emo-

go = e e

bilo

produkcijo itro zboljšati osebno e.

ke r

o.bile

se aprave ak o elo

anemarjene.

Ves

obrat

ni

mogel

riti

v pravi tir.

okler n'

^šn

pokraiinska

vlada

Ljubljani

osegla

mes.

Po-

tem, o e aša

vlada

ritisnila na ružbo, osta-

vila udnike

od adzorstvo

n a

=

el a krbeti

a

delavstvo, e

la

rodukcija

olagoma

višku

a-

ko

a

sm o

edaj,

akor

se

mi

e

povedalo,

osko-

= ili s produkcijo e

na lizu 00

vagonov

nevno.

Nastane

vprašanje, e

am adostuje a ro -

dukcija remoga. V bivši Avstriji mo

roducirali

na eto koli 00 miljonov metersk h totov,

iko

da e

rišlo

a

osamezno

sebo koli

5

meter-

skih

totov..

K er a v Sloveniji imamo ak o az -

vite elezne, industrije

n

er

rivatniki

ri

as

kurijo mnogo

rvmi,

moremo

ri as a

=

unati

nekoliko manj orej

ribližno

0 meterskih totov

na sebo.

Po em lju

= u

0

meterskih

totov a

osebo

i

loveniji

orabili koli 2 iljonov

meterskih

totov

remoga

a

eto.

re d

ojsko

smo, akor

em

e

menil,

ridelali

koli

8 mi-

ljonov meterskih totov. orej

a

oma

=

o

orabo

dovolj, ekaj mo a a ogli e elo važati.

Vendar

m o a ljub

em u

važali

ngleški

n

eški remog n icer aradi

ega,

er e aš

u -

javi

remo = :

mnogo labši lede

urilne

mo= i,

er

Ima

koro

olovico manj alorij

eg o

nglešk"

n

=

eški rn i remog. e i oteli edaj se uriti

s vojim

astnim

remogom, i

ma manj urilne

mo= i

,

i

orali

rodukcijo

zdatno

višat',

aj-

i n

mi

a no retjino. lovenija

i

abila otem

sama as e

koli 5 miljonov

meterskih

totov

a

leto.

Zvišana

produkcija

znaša

edaj

koli

00

va -

gonov

nevno,

li a eto

kbli

4 miljonov

me-

terskih totov; orej

V

a

množina iti

a Slove-

nijo

ne

zadostovala. Sedaj

a

ride

raven še

B a-

novina

n

rbija.

anovina

ma u di ekaj

re -

mogovnikov

n

ridela a an koli

0

vagonov

Srbija

koli

0

vagonov,

udi Bosna aje a an

okoli

1 0

vagonov

remoga. e eštejemo se

skupaj, obimo v najboljšem

slu

=

aju koli

00

va -

gonov nevno. e a

=

unamo, a o melo aše



32 .

ed.

ast.

d . una

919,

84 3

kraljestvo 0 miljonov

rebivalcev,

n

zamemo,

da

ride a

vsako

sebo 0 meterskih totov a

leto, otem abimo a eto koli 00 ilijonov

meterskih

totov li nevno koli 2.800 ago-

nov. remoga ridelamo,

ak o

em

menil,

a-

mo k o l ' , 00

vagonov

nevno

n

a

am

manjka

torej

obri ve retjini.

Premog

v

Sloveniji e reba azdeliti. rv i

vrsti

ridejo

oštev

eleznce.

eleznice

am e

porabijo

koli

00 vagonov nevno. Državna e-

leznica

obi 5

agonov,

užna

eleznica

olikor

je te

=

e c ašem zemlju,

0

v..gonov n

dalje

do

Mlirzzuschlaga

e

0 agonov,

ruge

okrajine

pa 5

vagonov,

kupaj orej 00 vagonov nev-

no .

Po a

=

u nu tare rodukcije z meseca prila

ko em tavil vojo nterpelac'jo, i našalo o

na d

eno

tretjino,

po novi produkciji

pa okoli

5% .

V

Sloveniji

mamo

a

oleg

ega recej azvito

industrijo. mamo

elezno ndustrijo

a eseni-

cah n

torah,

alje

rebljarsko

ndustrijo

Kropi

n

Kamni

gorici,

imamo

tovarne

za

kose,

to -

varne

a

ohištvo

n

a

tole,

ovarne

a

evlje

n

snje apirnice,

redilnice,

pekarne,

td., i

vse

abijo remog. Dalje

e

reba

vpoštevati

udi

zasebno

gospodinjstvo,

n

olnice,

n e

e nkrat

približa ima,

o treba kuriti

udi

rivatna tano-

vanja.

Potem rabimo

premog za

šole a

rade.

Ce

o rodukcija remoga ak o

majhna

akor e

sedaj,

bstoja nevarnost, da bodo

po

zim; uradniki

prezebali v svojih radih n a e bo godilo, a-

ko r

med

vojno.

Ko se je

neki

sodnik

pritoževal,

a

ne mora elati, er e remrzlo, e mu e

eklo,

da

na i

prnese

premog

s

eboi

n i akuri.

Ravno

tako

e

ahko

godi,

a

om o

morali

opet

a-

preti

ole,

aradi

omanjkanja

remoga.

Produk-

cija

e

majhna,

remog strahovito rag. Do= im e

pred ojsko talo 00

g

ašega remoga

.2 0

do 1.30

K,

stane sedai 00

kg.

2—13

K

in

to

loco

eški

remog tane anes

a

estu

6—20

100

kg.

Ce

e pridenejo otem e

visoki

revozni

stroški,

e isto otovo a e remog, rednn

pr'de .

r. Belgrad,

podnzi

ajmanj

a

olp-

vico.

Zato e

eobhodno otrebno, a e

viša

ro -

dukcija

remoga.

Nastane

samo

vprašanje a ak

na

=

in .

Kakor

em

menil,

e

okraiinska

vhda

Ljubljani

storila

e vse

mo.eo

=

e

n

e

imela

e

tudi

nekaj

spehov.

Treba

a e.

a

udi

aša

entral-

na

vlada

pritisne

na

rboveljsko

družbo,

ki

e last-

nca remogovnikov, a tori se

otrebno,

a

se

produkcija

viša.

Treba

je

napraviti

a elavec

barake, a

atere

aka

ez

.000

elavcev,

i o

prišli z cm

=

i'c. elavstvu

aj

e reskrbi a-

dostna rana. Ce

odo elavci adostno

reskrb-

ljeni

živili n

rugimi

ivljenskimi

potrebš

= inami.

bodo

ol j

ridno elali

n troški bratovanja

e

bodo ak o

eliki,

akor o

anes.

Dalje e

treba

skrbeti seveda tudi

a

o,

a

e

zmanjka

bencina. Bencin

e

rabi

pr i

trojih ud-

nikih.

em ziru

am

vedno

reti riza.

Vedno

se

vrše ogajanja lede obave encina, encina

pa

d

ikoder

i.

elezniški vagoni

udi

iso

a

razpolago,

adar bi ilo reba revažati

remog.

udno

je,

koliko

kompetenc

imamo

glede

premoga

Imamo

ministarstvo

za

rude

in šume,

ministarstvo

za bnovo emlje n

inistarstvo

aobraa= aja.

Ce

i l

remoga, ravijo,

a

e vzrok

om u

o,

er

ni

ovolj

elezniških

voz,

a

i

a

mogli

repe-

ljati.

Ce

e vpraša, akaj

eleznice

e

vozijo,

a

ti dgovorijo, a

ato,

er i

remoga.

no

mi-

nistarstvo

aj

vzame tvar nergi=no

v

oke, a

bo

lo otovo

olje

aprej.

Dalje

e

reba

Izkoristiti

tare

apuš

= en e u d-

nike, aterih

mamo

v Sloveniji n

rugod recej.

Na

Nemškem

o o

e

red

ojno

rakticirali n

so

's

om o=

jo

ovih_

strojev

zkoriš= al i

apuš

= ene

rudnike.

V-Sloveniji

je

gotovo

e

mnogo

premoga,

k i ga

bo

treba

izslediti.

Tako je

bilo

n. r. v

jub-

ljanski

kolici

. 913 .

rostosledov a

remog

1564 .

Na

Vrhniki

mo e

med

vojsko opali

jako

dober

premog,

k i

i

imel ni= manj

kurlne

mo= i ka-

kor

ngleški, ziroma

eški. edaj

e tvar

a-

spala, Bog ve z akšnih vzrokov Bržkone odo

tu

rivatni nteresi

mes.

Država

e mora

a e

stvari

obrigati,

tvar

itro

zeti

ok e

n

e

ve

=

alje

dlašat

Gospodje,

e ekaj

islim,

a i ilo

obro,

=

e bi

država am a vzela

v

ok e vse

roduciranje.

Gospoda

moja,

apital

stane

vedno

e

eb i

nak,

im a pred

o=

mi

vedno le

svoje

koristi n se ne briga

za

obrobit

ržave n

judstva,

a

aj

o

a a-

pital ngleški, rancoski, li

emški.

Gospoda

mo-

ja , odo

= nost

narodno-gospodarskega

azvoja

e-

ž i otovo

a

em ,

a

e

odjetja

ocijalizirajo.

V em ziru e ngleška vlada

apravila

e

med

vojsko

elik orak.

o e

retila tavka,

e

n-

gleški minister

stvar

lepo

poravnal

tem, a se je

dogovoril

odjetniki

n

elavci

n

e vzela

r-

žava vseve

je brate

voje

oke. Lastnikom

e

dala

4%

bresti

n

agotovila

udi

delavcem

elež

na

obi

=

ku .

Za

em

vzgledom

re

e

udi

Ameri-

ka .

Gotovo

je ,

da

leži

ešitev

problema

narodnega

gospodarstva avno

v

em , a e dino na a a-

in

mogo=

e

bližati elavce

n

apitaliste n zvo-

jevati oj

med

elom n

apitalom.

S

em ,

ospoda

oja.

on

=

am .

odal em

razloge, i o

me

ovedli o ega, a

em tavil

to

nterpelacijo

a

ospoda

inistra a um e n

rude.

Nisem

mel

ri

em obenih

eparatisti

=nih

namenov, mpak

em toril

o

am o aradi

ega,



844

SlenoiKafskc

elcš'.'

ker а

manjka

aši državi e= kakor dve re-

tjini remoea. delo

e

i

e

o rebno o ove-

dati, a bo do zmed gospodov zopet apa=n

o

tolma

= moie

nterpelacije .

Predsednik

Dr.

Drag .

Pavlovi

:

m a

e=

gospodin

ministar šuma

uda.

Ministar

и а i Ruda avle ar'n-

kovi

:

Gospodo,

zbog

ovoga

velikoga

ata

oji

je

il a vu =

ena

aša

emlja,

ajpre

rb'ja

a

posle

el a

aša

adašnja raljevina, bustavljeni

su il i otovo

vi

ndustri jski

oslovi, astala

e

oskudica

va

=

em ,

a

e

nda o=

ela

skudica

proizvodnje

glja.

o u , ospoda nterpelanti

umotr'li

odneli

u

nterpelaciju

a oga

red-

hodnika

ome ,

a

e

proizvodnja glja Slove-

na =ko j

bih

pre ata

na 00

nešto

vagona,

a

e

spala a 270 vagona, itali u prema ome. a

li

a

ome štogod

znam.

Gospodo ,

a

nterpelacija e

ala

o

=etkom

aprila,

a

dgovaram vo ob a г е т а

^

stanju

u

om e

e

proizvodnja

ada

alazi.

roizvodnja

nije

ala amo ] lovena=koj d

00

a 270 va-

gona, na e ' b'la

otpuno

ništena raljevini

Srbiji.

d

17 agona

nevno, ada m o

i

Srbiju

šl i

onovo,

ije

ilo i ednoga

agona

dnevno

proizvodnje. Tako e

o

drug'in

okra-

j inama aše raljevine. ada e a

tvar

toji

mnogo

olie.

U amoj Slovena=ko j

pro'zvodnja

e

popela a 380 vagona dnevno

d

70. Preduzete

su mere

okazuju

vrlo dobre

ezultate,

a

e

e

kroz va ri meseca proizvodnja oja = ati a oš

80 vagona dnevno. Sasv

;

m e prirodno,

a

u

a

vreme

ata

pali

ezultati

roizvodnji

dja.

Prvo

novu=

ena

e va

adna

naga,

drugo

gljeni

majdani

isu eksploatisan'

ako

reba, acionalno.

nego

e

adilo

amo

ako, a

e

to

e

i

roj

ugl ja

zvu

= e,

bez

obzira

a o ,

a

i e

o

scrpsti

rudnike l i e,

ajzad skud'ca

rudjima a

proizvodnju

glja

judima

il a e

rlo

elika.

U

adašnje reme,

ada e o kon=

alo

ada

treba a

m o

oljim

okolnostima,

i

vrlo dobro

znate oji u usedi

lovena= ki

rema ome e-

mojte e

uditi,

ko

aid jemo a najve

e

eško

e

u

lovena=

ko j rudjima

materijalu

a

roiz-

vodnju

glja.

K ao

to

apomenuh,

roizvodnja

glja,

ao

što

u ospoda

apazila

d 70

o ja =al

a

e a

380

agona nevno, ro z va ri ese

=

a o-

Sti i e oš 80 vagona

dnevno.

i

r nadamo,

a

do raja

odine

aspostavimo redratnu roiz-

vodnju

a ostignemo

o

00 agona nevno.

U

osni

e ako

sto il a

tala

roizvodnja

uglja, li

u

ada

reduzete

mere ,

a

e

enici

poja

=

a proizvodnja

a

ekili 00 vagona nevno.

U kolini Mostara tvoren e

edan

gljeni

ai-

dan, de e dmal i

dareno

a

lo j d

metra

debljne adamo e ajpovoljnijem ezultatu.

Osim

ovoga

otvaraju

e

gljeni

udnic i

evero-

istd

=

nom

el u osne,

oj i

be

avaju a

e e

brzo

oja

=

ati roizvodnja

glja a 00

agona

dnevno.

U rbiji,'gospodo, d u la agona nevno

sad

se

ve proizvodi reko 8

vagona

dnevno. N e

treba

aboravit',

a

m o

i

ašli

aše

gljene

majdane tanju,

oje

e

trašno

znositi:

e a-

m o

porušene, ego

zapaljene ako, a

e

e m o-

rala

raviti

oplava, a i

e atra

gasila

a

ipak oš potpuno vatra

m je

gušena.

K ao

što

vidite

ospodo,

ezultat opšt' rav-

nienju

a

drugim

emHama,

de e

skudica ako-

die

velika,

od

as

e elativno osta

ovoljan.

K ao to

znate,

tvarala

e e elika r'za

ko -

nomska

v'carskoj, ak oliti=ka taliji,

tako

a

i

oš

elafvno

olie

toiimo d

nur ib .

pošto d redratne

roizvodnie.

oja

e

znosMa

1000

vagona

nevno,

mi

m o

pak

dnterali

otle

da

ro

;

zvod

:

mo

00

agona

nevno,

o

raja

godine ja drž

;

m

.

a

emo

se

vratiti

na broj

vagona

predratne

.proizvodnje.

T z vo alo e

= ',

ospodo, ogli te

ideti

i

ako

laši m ol

odgovor

ni nterpelaciju, '

o

;

u

u

gospoda

odnela,

aro

=

:

to

a

rva

va

ostav-

ljena

pitania.

Pitani

e.

a i m i

e

poznato,

a e

proizvodnja

glja

pala? a. ospodo,

oznato

mi e

1

' "

i

žalosno

a

m '

o

i

;

e

poznato: o-

znato m i

e

to

m i

e upravo b'la prva bripa

kao

nadležnom

mimstru. e amo ,d a i misl'm

pre-

duzet i

mere"

a

e

o

opravi

eg o

am

e

preduzeo

ve

no ,

to

e

inistarstvo

uma

Ruda a vojim

tru

=nim

organima

moelo ome

pogledu

reduzeti. e

e

roizvodnja

glja

va-

kim

anom o ja =ava.

N a

re

e

pitanje:

a i u

e

postarati,

a

e

sa

trane

nabavi ueal', nermilfni dužnost i pra-

vo

da

e

o mešam er isnm

i

pozvat

a e-

šavanic

pitanja nabavci

glfa.

Mmistarstvo

Su -

m a

iu'a tara e

a

roizvodnju:

a abavku

uglia taraju e ruga Ministarstva o ja u e

i

=

'mla

ve .

a

e

nabavka erlia

o

;

a=

a

.

G uje

se :

Sta

e

a Vrdnikom?)

T

Vrdn'ku

akodie,

pre-

m a

zveštaju

oji

m am .

oja

=

a

na

e

roizvodnja

tako,

a

e

oku

du

ega

eseca

roizvodnja

A

vogubo

dsko

=

it'. a 0

vagona

nevno.

N o. gospodo, ko e nada m o

;

u dužnost,

da e m oj esor brine abavci glja, ocu

z-

gred a napomenem, a am

a.

a e

naše.mini-

starstvp raž'lo

reko

aše

mirovne elegacije

Parizu,

a

e

nese obveze

Njema

=

ke Austri je,

da

am

madu ati o

e

ao akaadu,

er

am

on i oraiu ati aknadnu,

novcu a orušene n-



32.

ed .

ast. d . juna 91^.

^45

stalacije

= injen

kvar

na gljenim

udnicima,

e-

go

a

am

aju

0.000

agona odišnje

am o

kao

naknadu

a naj

galj

oj i u am

z

emlje

odneli,

odnosno

nemogu

l i a e proizvodi. A ko

bismo ome

speli,

o

i

am bezbedilo ot-

punu proizvodnju

glja,

a m ože m o

o

=ekati ot-

pu n azvoj

roizvodnje

aših

gljarskih

udnika.

M i m o ražili a

e

N e m a=ka baveže a

se

N e m a

=

koj

nametne,

a

am

o

mora

zazvati

kroz uni li deset godina,

otle

a

v

e

nadam

o-

spodo,

a e naše

udarstvo

m o

i oliko proizvo-

diti, a e zadovoljiti ve doma e potrebe

oš

m o

i zvoziti .

Predsednik

Dr. rag .

M . avlovi :

Im a e

.

nton

Krstan.

Poslanec nton ristan: ospodje

o-

slanci Predmet,

i

a

e pravila a

nterpelacija

na nevni

ed,

e

el o

važen. ospod

nterpelant

vprašuje ed rugim, aj

o

=e ospod minister

ukreniti,

a

e

viša

rodukc.ja

premoga

n

ako

odstrani

evarnost,

i

reti

ašemu

arodnemu

gospodarstvu.

Gospod minister

e

dgovoril,

a e e d

aprila

alje rodukcija

premoga

natno vignila,

in

sicer samo v

Slovenij .

d

200 vagonov a 6 0,

celo a

80 vagonov

dnevno. odal

e ekaj o-

datkov lede rodukcije remoga osni, r- .

vaški n

Srbiji .

Odgovor je nepopoln .

Meni

e di,

da

i

ilo

pak

reba vs e o recej reorganizirati,

kar

e.

je

a

em

olju

osedaj

torilo. lu =ajno

se m az

okrajinski

vladi

za Slovenijo ni, i e

imel adnje

esece

pravit,

e=

li

an j pro-

dukcijo

premoga,

n

e

moram

e

edaj

e

=ati

vprašanjem, ak o i

e

rodukcija

olikor

oliko

dvignila, oda na

tvar

e,

i

am

vira

aše

delo,

namre

=

—

sklepi

centralne

vlade

s Belgradu . j

D ne 0. maja .

.

e namre= belgradska

vlada,

e

da ̂ as aslišala, e a

i

aslišala srednji

montanisti= ni rad

jubl jani ,

nostavno re-

kucnila

vs e

naše

dosedanje orake n

odredila i-

sto

ovo

azdelitev

remoga.

i m o

azdelje-

vali

o

edaj

vso rodukcijo

premoga Sloveniji

po

nastopnem

lu

=u:

З б Х

celotne

produkeje

e obi la

užna

e-

leznica,

i

ozi

o

el i

loveniji

n

rvaški

o

Siska,

to e

dnevno 3

vagonov); državna

elez-

nica

e obila

oliko,

olikor

abi, amre

=

celotne produkc je

1 7

vagonov dnevno), državna

železnica a rvaškem

n lavoniji

u di oliko,

kolikor

e

ahtevala,

amre

=

6 % % elotne

pro-

dukcije

li

dnevno

3 vagonov;

rbskim

državnim

železnicam

e

e ošiljalo e m u n 2% elotne

produkcije 2 - 1 agonov dnevno). Dalje m o

dajal'

hrvaški

ndustriji 17 .75% celotne rodukcije 3 5

i ol vagona dnevno). am e ostalo a om a=o

industrijo

loveniji

1 % , o e akih

0

ago-

iiov

nevno.

Ta azdelitev

e

je zvrš

la

o dogovoru o-

zadevnimi aktorji.

Klju=

za

množ

no

premoga,

ki

ga obi .

pr.

industrija Hrvatski in Slavoniji , e

je

.dolo

=

il

a emelju

ozadevnih

razgovorov,

isto-

tako

e

e

olo

= il a potom

azgovora oli

=

in a

pre-

m og a

a

rvaške

eleznice.

aš i

radi

o

orej

razdeljili premog ako, kakor o

eleli

nteresenti

in akor

e

ilo prav

v

D ne

0 .

aja

a pride krep

.nistarskega

sveta:

užni eleznici

e

aje

dslej

am o 8%

produkcije,

ržavnim

eleznicam 2 % ,

rvaškim

železnicam 8%, rbskim

2 % ,

a dnustrijo a

Hrvaškem 5% ,

a ndustrijo lovenji 5 % .

Na

odlagi

ega

sklepa ob i orej ndustrija Slo-

veniji

mesto dosedanjih

0

vagonov dnevno amo

3 0

vagonov.

u di užna

eleznica,

i

e

a

as

najvažnejša

proga,

ob i mesto 3

vagonov

dslej

samo

6

agonov

nevno

td .

Gospodje

o

em

prašal

r.

ompetentnih

faktorjih, ak o ride inistarski vet

o

ega

n

kdo

je to azdelitev predlagal, m i

re =

e

ef

ministr-

stva za

u m e n

ude:

,Neznani".

Nikdo

e ve

povedati, kako

je prišlo

o

ega.

V em

ud. , a

d-

slej e

o

ve=

ministrstvo

a udarstvo

azpola-

galo premogom, mpak

ministrstvo a

aobra-

aj .

Nekega

ne

e

rišel

Ljubl jano gospod

Matic ,

i

e

e

egitimiral

ot

uradnik min.strstva

saobra aja, a revzame so azdelitev celotne

produkcije premoga loveniji. Vprašali m o a

, ,kako

pride

1

belgrajska

vlada

o

ega, a napravi

anarhijo

v

že

urejenili

azmerah."

„Tako

je

aklju-

=

eno "

Vprašali

m o

r.

ntulo, ekcijskega

efa

v

ministrstvu

za ude:

.Kako

te rišli

o

ega?"

Odgovoril mi

je :

N e znam.

Mene nije

niko

pitao".

Gospodje , ako

važnih

tvareh

e klepa, e

da i e

vprašalo

a

vet m in

strstvo

a ude .

T o

se e

sm e

ve= dogajati. C e

o

=emo, a e b o

naša

produkcija

remoga

vignila, e mora

odelovati

z semi ompetentn imi aktorji, i ridejo oš-

tev.

e m o

i

elal

razdeljevalni predlog

a

mesec m aj

li

pril, m o a apravili edno a

temelju ogovora, a temelju resni=ne

potrebe.

o

pa,

kar

e

napravil

inistrski

vet,

e

e

klenilo

kar

javendan,

e

a

i

e

aslišali

ompetentn i

organi,

i o meli

a

em

olju

zkušnjo

n

i

o

poznali

so o

rodukci jo.

.laz

mislim, a e napaka em , a

.

mini-

strstvo

a

ude

zelo

el e

remogovne

kcije

roko

ako, kakor

i

ilo

reba.

az

pogrešam

ri

ministrstvu a ude nega delka: akozvanega

montanisti=

nega

entralnega rada,

i

i

m el

centralnega urada,

k i bi

imel

svoje filijalke



846

Stenogra f sk e

eleSke

v

agrebu, adru, jubl jani , arajevu n

Belgradu n

i

i kušal vigniti

roduk-

cijo

premoga es

ako,

akor e reba. az em ,

da

a

Hrvaškem

el a vrsta

remogovnikov

toji;

l jude

e

vedo, aj

i elali,

er

i

d

ikoder o-

bene

nicijative

n

er

ministrstvo

za

ude

e d-

govori

a obeno prašanje ako, akor

i

ilo

treba. rav ako

e

Bosni .

V em,

a

e

ed

ojsko

rodukc.ja

remoga

ni mogla dvigniti;

kajti

m ed

vojsko

so

šl i udnike

delat metski inovi,

a

o

e

zognili

ojni

b -

veznosti .

Ti

o

e vrnili b

azsulu Avstrije

nazaj

na

voje

metije

n

ustili naporno udarsko dtlo.

Prehrana udarjev e

il a

laba, ato u di ji h

delavna m o=

i il a

aka kakor ob i

pred

voj-

sko,

o

e ilo azmeroma sega

ovolj.

M ed ojno

e

e

elal

udnikih

akozvani

..Raubbau",

er e i

šl o a

o, a

i

e elalo

i-

stemati=no e a= etih ov.h skalo ove ile.

lampak

e e lo amo a em , a e eliko

z-

koplje.

Razume

e

samoobsebi,

a je materijal v u d-

nikih,

ki se

je abil eta vojne

oni

vozi=

ki

in

dru-

ge

udniške

riprave),

akoreko=

opolnoma

b -

rabljen; ed vojsko e manjkalo udnikih vseh

m og o

= ih

otrebš= in ; elalo e

e

akozvanim

„vojnim

ljem"-

„Kriegsol")

er r ug imi ojnimi

surogati, i o azjedali elezje.

N a

vs e

te tvari i moral

aziti,

kakor e=

eno,

en

organ: centralni montamsti=ni

urad za celo kra-

ljevino

Srbov,

Hrvatov

n Slovencev.

Tega

urada

manjka; ak urad e o moral

stanoviti

o t e-

zultat

e

nterpelacije.

T o

e

nteresu

as

seh,

ker

vemo,

kako hudo je , e

sm o premogom

ako

slabo

preskrbljeni

akor

m o

il i

v

prvih

mesecih

naše nove države.

Ena

o

=ka

a,

i

o

e

ospod

nterpelant

povdarjal, e mi e d. rava: o e namre= e-

prestano

ujskanje

proti

emškim

n

ploh

drugo-

rodnim uradnikom aših rajih.

i m o anes

narodno

edinstvena

država; oda

elm.

= nih tro-

kah

om o

navezani

e

dogo

a u je

uradništvo

n

b o m o

morali vab.ti

am u je nženirje , a aj

bodo

emci

li eh i li

dor

i

odi,

er om o

rabili

ehni=

no

zobraženih

judi,

akoršnih

ed

lastnimi

državljani

e

n.mamo

ovolj .

islim,

a

je

popolnoma

apa=no, e

avajamo

anes ake

momen te ot zrok,

akaj

e

produkcija

e

vi -

gne. az

em popolnoma

repri

=

an,

a

e

naši

n-

ženirji, a

aj

i

bodo

emške li

aterekoli

na-

rodnosti,

brez

z jeme

rudijo

olni

zavesti

voje

dolžnosti za

povzdigo

aše

ndustrije .

Tiste

judi,

ki

o

m ed

vojno

z

acijonalne mržnje

elali

dru-

ga=e,

e

delavstvo podilo amo a

dan prevrata.

1

oda

ni

s lužbenci ,

i ih

e

delavstvo

usti lo,

o

delali es as marljivo

n

o osegli ezultate,

katerih

e

pripovedoval ospod

miti ster.

MisLm

edaj, a

i

prav, e govorimo ov-

zdigi

ašega udarstva,

a

benem

darjamo

o

inženirjih u je

narodnosti. Kajti, ospodje ,

mi

m o-

ramo

no

vedeti:

aš i

ržavi m a m o ribližno

5 0 premogovnikov,

m a m o

omaj 0 voj.h u -

darskih

nženirjev

el i

raljevini

H S.

i

i-

m a m o obene

ontanisti=ne

isoke

ole;

aš e

mlade

kademike

odijo

z

Leobna

omov.

sta-

novili

m o icer udarsko

olo

a zgojo azni-

e

kov

n

elovodij

Celju , a ob imo

vsaj

sobje,'

ki

o

porabno a nadzorovanje

ela

udnikih.

D o

astnega araš

=

aja

udarskih

nženirjev

e

a

še ale = ato

a

o=ka v

govoru

gospoda

nter-

pelanta

o

mojem mnenju

i

il a

re

=

na.

Jaz em mnenja, a m a anašnja debata a

namen,

a okaže ministru za udarstvo važnost

vprašanja

ovzdigi

rodukcije. Glede

Slovenije

ni

reba

meti

em ziru

obenega

traha.

ri

nas

e

e

napravilo

vse,

kar

e

ilo

zaenkrat

m o-

go= e.

e= e edaj e a

toriti,

er

e moremo

samo producirati,

mpak moramo u di

vse

ove

spraviti ed,

a o m og o=e prihodnosti ro-

ducirati istemati

=

n

o.

elavstva m am o ovolj ,

zlasti

er

o

zadnji

as

Nemci

dslovili naše

u -

darje

a

estfalskem

n

am h

oslali

omov.

Isto

e

e

godilo

u di

ašim

delavcem eoben-

skem

n

egrabenskem

evirju

a

gornjem ta-

jerskem. a= a e

reba ekaj kreniti a r-

vaškem,

er

e

u premalo ela; rav ako u di

Bosni.

V

Bosni

e

e a

=

el o

elati

o

nterpelanto-

ve m

eceptu,

a

e

e

namre

=

e

=

strancev"-

strokovnjakov

zgnalo , mesto a i e

il i

e ovi

privabil i eželo,

er

e u jno abijo, st o elja

o Srbiji.

C e

o=

emo vigniti

rodukcijo

premoga,

m a

važno

esedp

u di gospod

minster

aobra

=aja,

i

na j krbi

a

ed

a

eleznicam n

leda

a

o, a

bodo agoni, aterih e e dpeljal

remog

z

rudnikov,

u di

rišli nazaj.

Ze

ri

ndemnitetra

e-

bati

em

povdarjal, a a

Hrvaškem

mnogo pre-

inogn.kov

zato

ne

more

ve = producirati,

ker majo

pred ovi totine n totine agonov remoga,

ni

agonov,

a

i

e

zkopani

premog

proti d-

važal.

st o

em

onstatiral

u di

a

odlagi

brzo-

javke

z

jubl jane ,

a

amre

=

rvaške eleznice

S00 vagonov iso rnile nazaj rbovlje

n

a

produkci ja v rboveljskem premogovniku rpi adi

tega.

er

je

reba akati

a

vagone.

Vprašanje

rodukciji premoga

e

el o

važno

in

u e reba posvetiti so

pozornost

u di adi

tega,

er

o d

zadostne rodukcije premoga u di

odvisna povzdiga aše ndustrije . e a m i e

povzdignemo oma=

e ndustrije

n

e

napravimo



3 2 .

ed,

ast,

d

,

una

919 . 847

novih ovarn,

otem

orje

aš i

ržavi Tovarne

se

a

morejo

povzdgnit i

am o

edaj,

e

majo

na

razpolago

dovolj

premoga

in ahko

elajo

polno

paro. e me

e

a

ostopati ako,

akor el a

naš ministrski vet, i

e

nižal

ne 0.

aj a

t. . ol i= ino

remoga

a

ndustrijo

loveniji

od

0

agonov a 0 agono nevno.

i-

nistrski

vet

i

omislil

a

o,

a

i

ala-

gamo

remnogom

tudi

ake

ndustrije,

i

elajo

no= n an n i morajo elati o= n an . Tako-

zvane

Martinove

e= i morajo rezpogojno ob ti

toliko remoga olikor

a otrebujejo. jim

e

potreba ne

more

snižavati

na

polovico. Ce

se ta m

pokuri

v gotovem

= asu

samo

vagonov premoga

mesto

0,

i

ih ahteva ravilni

brat ,

e

e a-

vrglo

še

teh 5 cagonov, ker Martinove pe

=

' ne

mo-

rejo

bratovat re z atan

=

no olo

=

ene

ol i

= ine

premoga. N aš ministrski ve t

v ugoslaviji

vlada

sicer recej bsolutisti= no,

vendar

im a ak o

obsolutisti

=

ne mo

= i,

a i

mogel kazati

arti-

novi

e

=

i,

aj

unkcjonira

.

r.

mesto

0

va -

goni remoga orabo

am o vagonov.

Vese-

lost.)

Tako e ne

me elati, mpak

vsak

sklep

mi-

nistrskega

veta

ora

emeljiti

a

rakti

=

nih

z-

kušnjah, saka tvar,

i

jo

apravijo

tu Bel-

gradu,

mora

meti

rakt

=

en misel.

Zato

se

= u d

;

m , a

se

ministrstvo za

rudarstvo

ni

prlo

roti klepu ministrskega

sveta,

i e

d-

redil,

a obi

azdelitev

remoga

v Sloveniji mi-

nister

aobra

aja

v

oko.

Kako

ride

minister

a-

obra

=

aja

o

tega, a bo azdeleval

remog

indu-

strji?

Saj

ni

trgovec

T o

je

stvar

ministra

za

ru -

darstvo. Minister

saobra

=

aja im a samo re

=

i: Pri-

jatelj

minister

udarstva,

az abim

a eleznice

v

Sloveniji oliko n oliko remoga,

a

eleznice

na

Hrvaškem n

v Slavonij'

oliko

td .

T o

mi

i

preskrbi "

Druzega

n im a

napraviti.

Tukaj a

klene

ministrski

vet: Ti, ini-

ster

saobra= aja, ti

imaš dosti upraviti že

z

vagom,

boš

krbel e a azdelitev

premoga

te r

a ddal

trgovcem n

ndustrji".

lovek i ad idel,

aj

pa e potem

osel

in

:

strstva

a

udarstvo li

mimstra

a

rgovino

n brt?

Tako

klepi

inistrskega

veta

asprotujejo

temu,

kar

ho

=

e

dose

=

i

ntcrpelant: zato bi bilo po -

trebno, da

opozori dva

ministra

svojega

kluba,

na j

upliva,

ri

vladi, a

e

ak i

klep"

e odo

ve

=

delali.

Gospodje Vzemite

stvar z vs o

resnostjo Tudi

gospoda

ministra

a

udarstvo

i

rosil,

aj

e

upostavijo

loveniji lede

azdelitve remoga

zopet

azmere,

akor je ilo pred 0 majem.

Pre-

pr i=

an

em ,

a

om o meli

v

jpniju

anjšo

ro -

dukcijo

remoga

eg o

v maju, er

e

aš

monta-

nisti=ni ra d

ubljani, i

e

od'1 oslej se

delo,

otisnjen v

tran

n

e e maknil ospodu

M at

:

u , i

a

po

mojem

prepri

=

anju

e o mogel

zadostiti svoji

nalogi.

V

ej

adevi

em

zro

= il

ud ministru a u -

darstvo n umarstvo er ministrskemu vetu o-

seben memorandum, v aterem

em

pozoril

a

navedene

nedostatke

in rosil,

aj

e

e

el a

ve

=

tako

o

rijentsko,

o

metodi:

,B o

e

kako "

Predsednik dr. Dra? . M . Pavlovi :

Re= m a ospodin

oslanik

Cobal .

Poslanec

elhijor

Cobal :

Gospodje oslanci az

e

opolnoma tri-

njam zvajanji

beh

ospodov

redgovornikov

glede

važnosti

remoga

n

em

i

v

vesti, a

e

naš ospodarski bstanek recej dvisen

d

ro -

dukcije

remoga.

Gospod

nterpelant e

reje

avajal azne

razloge,

i o

akrivili adanja rodukcije.

mesecu

prilu

mo

meli

o

nterpelantovih

zva-

janjih

70

vagonov

nevne

rodukcije. V

mesecu

aprilu orej

rodukcija

i

e

=

adala, emve

=

e

je e

ekoliko

ovzdigla.

rvih escch e-

tošnjega

eta,

ziroma

oncem

anskega

eta e

bila rodukcija

e

veliko

ižia

n

icer ako,

a

se e

v

lavnih

udnikih:

v

Trbovljah,

rastniku

in

v

Zagoriu

roduciralo

vsega

kupaj

ribližno

le

akih

50—170

agonov nevno.

zrok a-

danja

te

produkcije je

bilo med

asom

vojne

av-

m o

o,

kar je med rugim navedel ospod nter-

pelant,

i

e

ekel,

a e redvsem

reba,

a

i

se

elavstvo

obro

provizijcniralo.

rva

et a

vojne, o e

915. ,

9 16 . n

917. ,

e e

osta-

vila

a o tališ

=

e udi vstrijska

vlada

n

u d-

niški

odjetn

ki,

ak o

a

e

ila vs a

provizacija

rudarjev zro

=

en a dinole udniškim odjetni-

kom.

Vsled ega e a

=

ela e v

ne m

asu , o e

ni ra v i=

manjkalo

elmi= n

;

h

omo=kov,

a-

dati

rodukcija,

er

o

odjetniki

ajali

elavcem

(namesto

la

=

il a v

otovim

koro

am o rano, i

je a

ila

ak o laba, a er i

ej

rani i ogel

n

r

h

=

e

iveti

n

e vsak

magal

n

ostal a

vsako

delo nesposoben, kdor ni

od

rugog

ni=

esar

obil.

Tako e a

=

el a e v rvih etih adati ro -

dukcija,

i

e

otem

adala

vedno

olj.

Padla

e

tudi

ad i

ega, er

u

ravi udarji li a vojsko

in

e

otem

rmada

ošiljala aznim udnikom

vojake. To a iso ili

udarji.

To

o

ili, akor

je o e menil moj

predgovornk

ovariš ri-

stan, metski inovi,

il i

o

a

u di

judje z vseh

drugh

lojev.

;

li o

otelirji,

esarji, roja= i

itd.,

torej

judje, ki ikakor

ne

morejo

adomestiti

pravih udarjev.

Radi

tega

e

udi.produkcija

bila

tako

nizka.

V prvih

mesecih

po

azsulu

stare

A v-

n



848

Ste.iCgrafske eležke

strije

o i

judje,

i

ih e

ošiljala

aznim

u d-

nikom

rmada,

dšli

omov,

ako

a e

stalo

prav

malo

udarjev,

n

e rodukcija

remoga

padla

koro

a

i=

lo .

Delavstvo

amo, osebno a radništvo,

e

je

akoj

v

rvem

o=etku

rudilo,

ak o

i

e ro -

dukcija ovzdignila.

ato

udi

i

ilo mestno,

kakor

e

o

menil

e redgovornik olega

ri-

stan,

a

e

e

ospod

nterpelant

bregnil

b

nemške

uradnike.

Delavci o e am i rv i

an

b

prevratu

dstranili vs e iste, i o ili

es

as -

protniki

ašega aroda.

Vsi

stali radniki,

i

o

še

sedaj lužbi ,

aj

s i

bodo že potem

nemške li

= eške narodnosti, e trudijo d prvega ne a o

danes, a i

ovzdignili

rodukcijo ar

ajbolj

mogo

= e.

Ali, ospodje, a

višanje

rodukcije e o-

trebno, a e a azpolago

ovolj

ehni=

nih

ri -

pomo=kov. Brez ehni= kih ripomo=kov e o e-

mogo = e.

Da

imamo

ovolj

ehni

=

nih

ripomo

=

kov

e

precej

riva

u di

aš a

entralna

lada.

am

manjka rv i vrsti trojev osebno

esalk.

e

bi e

il a

.

r.

rivatna

rboveljska ružba o-

sodila

velenjskemu remogovniku ne

esalke,

i

ta plohne

il

mogel

bratovati .

Ce

a

e

b

a-

kem

omanjkanju

trojev

brne

ako

odjetje

Belgrad

ako

rošnjo

a

voz,

a

e

ride

o-

bena ešitev.

Tako

e )

Prav ak o e encinom. Poprej e n ela-

ve c lahko

vozil o

ri ak o jamske

vozi=

ke, edaj

pa

vozita dva elavca n vozi

=

ek , er

e e ob i

mazilno

lje.

Prav

ako

e azstrelivom,

inamitom.

Še

red

4

nevi e bi l a

aš i

meji

n

vagon

i-

namita

a

azpolago,

i

ilo

mogo =

e

obiti z

Belgrada ovoljenja a akup ziroma voz.

Tako

e

e

moral

adzornik, i a e

ostavila

vlada, ruditi

rzojavljanjem,

a

e

e

obilo

olje n inamit.

Zato

ravim,

a

i

ilo

u reba

ekaj

kre-

niti;

ajti okler

odo dvisni

aši udniki

d

centralne

vlade lede voza aznih ehni

=

nih

ri-

pomo=

kov,

oliko asa

udi ri as .ne o ako,

kakor

bi

moralo

iti.

ake

stvari

se

odo

e

mo-

rale prepustiti vtonomiji okrajinske

blasti, aj -

boljše cintanisti=

nemu

delku

jubljani

li

prehodno

—

ospodarskemu

radu.

Gospodje,

e

ekaj

e otrebno

ri

as to -

riti. Ako

o= emo,

a

e

ovzdigne aš a

roduk-

cija, se

bo

t reba

zirati

a

o,

a

e

bodo

ni

e-

lavci,

ki

z

veseljem

elajo,

udi ošteno

la = al i

n

da

se

jim

bo

reskrbelo za jed

in

tanovanje. Sta-

novanj

manjka ovsod,

ri

vseh

udnikih;

elavci

stanujejo ak o

labo, a

vstane o ojem

mne-

nju

arsikdo iutraj

olj

zm u

=en ,

eg o

e

il

zve

=

er,

o

e rišel z lužbe, er jegovo tano-

vanje e

dgovarja

ivljenskira

otrebam

love-

kovim.

iPrav

ak o e elavskimi

la

=ami. P o osre-

dovanju

overjeništva

a

avna

el a mo

meli

v

Ljubljani

v

marcu

.

.

ogajanja

rboveljisko

družbo, a

e

e

elavcem,

i

o

aslužili

1

o

13

ro n

a

an ,

ovišala

la = a

a minimalno vi-

šino

8

kron nevno za preddejavca; a druge ka -

tegorije e e olo = ila

nižja

minimalna la = a.

Ali

takrat, o e e o klepalo,

o

ile en e

ivljen-

skim

otrebš = inam isto

ruga

=ne. akoj, o e

je o klenilo,

e rišla a esre=na

vobodna

r-

govina.

Takrat

e

tala

najfinejša

moka

K

0

do

K

0

,

moka

a

uho

0

, rušna

moka

K

0

h.

Tudi sladkor je bi l enejši.

Takoj

po

istih ogajanjih

e

e a

višala

en a

ajfi-

nejši

moki a K

a

g

n

udi rugim vrstam

moke

o

e

en e

višale

em u

rimerno.

Toda

isto

=

asne

ovišanju

elavske

ezde

i

ilo

o-

vora.

Vlada

bi

e

bila morala

udi

ato

pobrigati,

da

se takrat,

ko vidi, da

se

povišajo cene za

živila,

povisi udi

la=

a

elavcem. aj i il ontani-

sti=

ni

dsek,

ziroma

vlada am a

akrat,

o

o

se

ovišale

cene za

živila,

ov

šala

udi

en e

pre-

mogu ,

a

i

ila ahko

kazala

odjetnikom,

a

povišajo

la

=

e

vojemu elavstvu.

Sedaj o pa

stvar

še

hujša.

Na podlagi zadnjih

. vesti

bo

cena moke

še

vedno višja.

Slišali

sm o

da-

nes

lede

akih

ivljenskih

otrebš

=

in ,

i

o

ile

doslej

o

eni,

.

r.

lede

ol i

n

rugih

tvari,

brez

aterih

elavec

e

ore

iti.

a o

e

im

povišale

ene a

00

o 00

/

^.

Tudi

o

o

vzne-

mirjalo elavstvo.

C e odo ri as

udi ak o

vi-

soke ene akor elgradu

n

u koli, e o

moglo

aše elavstvo

izhajati

5 o 0

rona-

mi nevne la=e, mpak o

moralo

meti

o 0

do 0 inarjev a an , akor e o v Srbiji.

V se

to

je

treba vzeti v

kalkulacijo,

e

se o=e

zvišati

rodukcija remoga.

az

em repri

=

an ,

da o

aše elavstvo,

ko e

tori anje, ar

e

nujno otrebno,

n

ko

e

skrbe vse e ehni

=

ke

potrebštine,

re z

aterih

e

ovišanje

rodukcije

ne

ore

ose

= i,

ad e

olje

so

o= jo

elalo

na

o,

a

e

rodukcija

remoga vigne.

az

i

bil

am o

mnenja

lede

produkcije

same,

a

i mi-

nistarstvo

za

rude

n

šume

izro

= it i vse

to

ni

am i

kompetenci,

n

icer

aki

ompetenci, i

i ila

bližjem

tiku

aznimi udniki eg o e legrajska

vlada n i i e

ažje

nfomirala otrebi aznih

stvari, i ihmora

meti

udnik.

reba

o

isto

gotovo

raznih

trojev, ne

am o

sesalk. ampak



3 2 . ed. ast,

d

. juna 1919 ,

849

tudi motornih

trojev,

reba

o

ajboljšega

lj a

in bencina.

C e

se bo reskrba

teh

potrebš = in pre-

pustila

Belgradu,

e o

i= .

az

em

repri=

an,

da

e

rodukcija a a a

=

in eb o vignila. e

se

pa

zro =

i a tvar

edaj bstoje = em u

montani-

st i

=

nemu

ddelku

li rehodno

ospodarskemu

uradu

v

Ljubljani,

em

repri

=

an,

a om o

meli

v

teku

meseca

za

2 0

o

30%

išjo

produkcijo,

n

sm o ahko repri

=

ani, a ridemo

o

ste išine

produkcije akor e ila re d

ojno.

Predsednik

dr.

Drag.

M .

Pavlovic:

Im a

e

=

ospodin

oslanik

Sušnik.

Poslanec

nton

ušnik:

zvaja-

njem ojih

redgovornikov

ostavim

e

e-

kaj esed.

rav

valežen em bema ospo-

doma,

a

ta

e ol j

atanko, eg o

e ilo

meni

mogo

= e,

avedla zroke, akaj e roduk-

cija

adla,

n

odala

nasvete,

ak o

i

e

višala.

Jaz

isem

udarski

nženir,

isem

ikak

trokov-

njak

a

udarstvo,

n

er a aogel ovedati

am o

toliko,

olikor

em e

nformiral.

Eno

tvar

a

moram avrniti. Gospod

ova-

riš Kristan e

namre

=

ekel, a em az asveto-

va l

ecept, aj e izženejo nemški radniki, akor

se

zganjajo u ji

radniki z Bosne.

Ne vera,

je

je

to slišal.

az vsega

tega nisem

govoril. Konsta-

tiral

em

amo,

a

je rboveljska ružba emška

in

a

o

e jeni radniki

adržali

b

revratu

bolj

asivno,

ganjali

asivno

esistenco.

Posla-

ne c Smodej: R es e ilo ako ") Da

e o stina,

je

riznal

ospod

oslanec

ristan

am ,

o

e

rekel,

a

o

elavci akoj

b

revratu am i

d-

stranili ekaj

radnikov.

D a

a radniki še

edaj

elajo

aj

akega,

i-

sem

ikdar rdil,

er em ,

a o radniki

od

mo

=

no oko overjenika

a

javna dela ri okra-

jinski

ladi

a lovenijo,

ospoda ovariša

ri-

stana akoj arirali

n a

e

e

rodukcija

recej

izboljšala.

Izvajanja ospoda inistra zamem a

na-

nje, posebno adovoljstvom

no o = ko , a-

ter, ovdarja,

a

e

nasvetoval mirovni

elegaciji

v

Parizu,

na j

ahteva

d premoga, ki ga

dobi

n-

tenta ot dškodnino z

Nem =

ije, a aš e ralje-

stvo

00.000

meterskih

totov

etno.

o

i

ilo

že nekaj, kar bi

izdatno omagalo.

Ce

o

aš i ne-

prijatelji

ksploatirali

ve

akor

eta

aš e u d-

nike,

aj ajo

odškodnino

ne

samo

ententi,

mpak

tudi

am .

Želim

amo,

a i

mela

aša

elegacija s-

peh; elim

udi,

a i

ospod

inister

osegel.

da ride

e

nkrat

remog

eškega; ogodba

je e klenjena. Ce e bo vse o zvršilo, e am

na

zimo

ne

bo

bati mraza

vsled

pomanjkanja

pre-

moga.

Predsednik

D r.

Drag.

M .

Pavkmc:

Go-

spodo,

em a

iše

rijavljenih

ovornika.

a

i-

slim da

završimo anašnji ra d

a

ve

dve

inter-

pelacije

dložimo

a

rugi

an ,

za idu i

etvrtak.

Današnju ednicu

aklju=ujem,

rugu

akazu-

jem

a sutra

asova

pre

odne vim

nev-

nim edom:

1 . Drugo itanje

akonskog

redloga ud-

žetskim

vanaestinama;

2.

retres

redloga

.

atka Laginje ru -

gova vozu zvozu obe;

3 . Pretres zvještaja Verifikacionog dbora

mandatu

.

Drmon

=

i

a.

Sednicu

aklju

=ujem,

rugu

akazujem

a

sutra

asova

re

odne.

(Sastanak

e

aklju = en

9

ati 0 minuti.)

Video

ekretar:

.Dr . A. M/jovi . .

INTERPELACIJE

3 2 ,

edovnog

sastanka Narodnog redstavništva ržanog ne .

una 91^ . Beogradu.

Antona Kristana

n

ov.

a vojnega mi-

nistra,

Gospod

minister

Danes

mi

javljajo,

a

je

vojaška

blast

akoj

vpoklicala v vojaško službo

Urednika Milana

Švajcarja,

i

e nvalid er

državljane

tjepana

lijaševi

a

n

inkota

alo-

gha.

Vprašam ospoda vojnega ministra:

a)

a ojem

ravnem

emelju

e

poklical

invalida Milana Štajcarja

v

vojno lužbo er

državljane tjepana lijaševi a

n

inkota a-

logha?

b) ali

je voljan

odrediti, da

se

odpuste ti

vpo-

klicana,

o

e

na,

a im a

a

vpoklic

obenega

pravnega pravi

=

enja.

V

Beogradu,

, unija

919.

Anton

Kristan,

.

.



3 2 ,

ed. ast.

d

.

una

919 .

51

oto = ja ,

toka

isa,

vara,

or

= ule,

astova i ašim rajevima. Svako rugo

iješenje

a

i e

Mljeta, abrinuti adi vijesti

oje

e ire iješe-

as premne a

av

vo j

ivot

osvetimo

am o

nju našeg

pitanja,

akupljeni

n a

skupštini

u

SpUu,

premanju

svetni=ke

orbe a

pas

espasenih

danas . ipnja rosvjedujemo

rotiv loglasnog, rajeva

okgod

ne

tupimo novi at

a njihovo

protunarodnog epoštenog riješenja ražimo

slobodjenje.

od aših astupnika, a e

otpišu ikakav ir redsednik kupštine

koji

e

aje

slobode

cijelom

ašem

arodu

vim

avao

Kova

ev .

33 32. redovni sastanak držan u beogradu 5. juna 1919, godine

Documents