STENOGRAFSKE BELEKE P R I V R E M E N O GN A R O D N O GP R E D STA V N I TV ASRBA, HRVATA ISLOVENACA 6. REDOVNISASTANAK PRI VREMENOG NARODNOG PREDSTAVNI TVA KRALJEVSTVA SRBA, HRVATA ISLOVENACA DRAN 23. MARTA 1919. GODI NE U BEOGRADU. . PREDSEDAO: Fredscdnik dr. Dragoljub M. Pavlovi7. SEKRETAR, dr. ! Pestotnik. Prisutna su sva gospoda ministri. Po=etak u 9 i 45 =asova. Predsednik dr. Dragoljub M. Pavlovi7: Otvaram (i. redovni sastanak, izvolite =uti protokol prolog sastanka. Sekretar dr. Pavel Pestotnik pro=ita protokol 5. redovnog sastanka. Predsednik dr. Dragoljub M. Pavlovi7: I ma li ko ta da primeti na pro=itani protokol? (Nema.) Prima li Narodno Predstavnitvo pro=itani proto- kol? (Prima.) I zvolite =uti nekoliko molbi i albi. Sekretar, dr. Pavel Pestotnik saoptava: 1. Mol- bu Stevana J. Radosavljevi7a Bdina, da je njegov ( t pust iz dravne slube nezakonit i moli za po- vra7aj, i;2. Rajica Nikoli7 iz Mirijeva, Srez Moravski, okrujf Poareva=ki, moli za invalidsku pomo7. Predsednik dr. Dragoljub M. Pavlovi7: Gospo- do, ove 7emo molbe uputiti odboru za molbe i albe. I zvolite =uti nekoliko interpelacija. Sekretar dr. Pavel Pestotnik saoptava ove in- terpelacije: 1. Narodnoga poslanika g. I vana Vesenjaka i drugova na gg. ministra za isliranu i obnovu zemlje i Ministra Trgovine o predohrani i drugim neop- liodno potrebnim ivotnim potrebama za gradjanstvo u slovenskim krajevima. 2. Dra. Dinka Puca i d migova na g. Ministra I nostranih dela, u poslovima postupanja talijanskih oblasti protiv tr7anskih eljezni=ara. 3. Dra. Janka imraka i drugova na gospodina Ministra Predsednika, da li mu je poznato, da je g. ministar Kora= postavio za svoje poverenike gosp. Slavka Hen=a, Ve7eslava Wildera i dra. Krizmana, za deobu velikih poseda. .. (Sve ove interpelacije vidi na kraju sastanka.) Predsednik dr. Dragoljub M. Pavlovi7: Sve ovo interpelacije uputi7e se gg. Ministrima da na njih odgovore. I zvolite =uti dva izvetaja gg. Ministara, kad 7e 'odgovoriti na linterpelacije. Sekretar dr. Pavel Pestotnik pro=ita: a) I zve7e g. Ministra Vojnog, da 7e na inter- pelaciju Narodnog Poslanika g. Milovana Lazare- vi7a odnosno oslobodjenja od vojne dunosti obvez- nika preko 30 godina odgovoriti, kad bude stavljena na dnevni red. b) I zve7e g. Ministra Vojnog i Mornarice da 7e na pitanje g. Narodnog Poslanika Milana Marja- novi7a odnosno zadravanja na vojnoj slubi u me- stima, gde su im ku7e, onih obveznika, koji su ostali pri povla=enju, pa se sada bo-gate trgovinom, odgo- voriti u najkra7em roku. c) I zve7e g. Ministra Saobra7aja g. Vulovi7a, da 7e na pitanje g. Oede Kotica i drugova o uspo- stavljenju eljezni=koga saobra7aja odgovoriti, kad bude isto stavljeno na dnevni red. Predsednik dr. Dragoljub M. Pavlovi7: Sad pre- lazimo na dnevni red. Prva ta=ka dnevnog reda je na=elni pretresi nacrta adrese. I ma dosta prijavljenih govornika. Prvi na redu je g. dr. Dinko Puc. Stenogr. beUke Poslanec dr. Dinko Puc: Visoka zbornica! Srce mi je polno veselja in ra- dosti, da sem doivel veliki dan, da vas morem po- zdraviti v imenu slovenskega dela naega naroda. V vseh dolgih stoletjih, v katerih je moj narod je=al pod tujim jarmom, ni ugasnila v nas zavest, da smo. s Srbi in Hrvati ene krvi, ene misli, ene volje, da smo en narod. (Ploskanje.) Vsa dolga doba muce- nitva in suenjstva ni mogla v nas zatreti one gorke ljubezni, katere =utimo do vas, bratje iz Srbije, ki ste s svojo krvjo zape=atili nerazdruno vez med nami in vami, do vas, bratje, ki ste bili do danes nai sotr- pini, in ta ljubezen je sedaj, ko osvobojeni, vzplamtela tako, da nam je ne bo nikdar ni= ne iz- trgal iz srca. (Tako je!) Dasi smo bili dolge veke razdvojeni, razcepljeni, zatirani, je ostala vendar v nas skupna duevna vez; preko umetno napravlje- nih mej je la ta vez, je la vest o skupni boli, skup- nem trpljenju, o minuli slavi. Preko teh granic je donela naa pesem, so se druile misli in v duah naih pradedov je ivela skozi vse te veke nada, da pride dan, ko bomo trli vse okove, vse vezi, ko se dvigne iz ruevin prestolov kakor zora mladega dne nezlomljiva sila naroda, zdruenega v eno celoto. Blagoslovljena bodi Srbija, kajti bila je kvas nie bodo=nosti, bila je zrno, Jz katerega je vzrastla kra- ljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Eno smo danes in to prisegamo: Z vami ho=emo iveti, z vami trpeti, z vami, =e bo treba, tudi umreti. (Tako je! ivahno ploskanje.) Pozdravljamo kralja Petra in prestolonasled- nika regenta. (ivela!) Prestolna beseda nam je bila govorjena vsem iz srca in je dokaz, da je vlada razu- mela v teh tekih in vanih dneh duo in =ustvovanje naega naroda; porok nam je, da bo .tudi v bodo=o vladala med monarhom in narodom tista skupna vez, ki je potrebna tudi v demokrati=no urejeni dravi za ob=ni blagor. Mi dobro vemo, da ni lahek posel, ustanoviti novo dravo. Stoletja je gospodaril tujec po nai zemlji, razprcdel med nami hierarhijo tujega urad- nitva, ki ni umelo ljudstva, zatiral lastnika zemlje, izbrisal iz politi=nega in gospodarskega ivljenja na- ega naroda one poteze demokratizma, ki so bilo naemu ljudstvu prirojene. Tuj kapital se je razpa- scl na naih tleh in se bogatil z znojem naroda trpina. Vemo, da bo treba mnogo trdega dela, da se zacelijo rane, ki jih je vsekala vojna skoro vsem slojem naega naroda. Prepri=ani smo, kolike va- ' n ost i so za nas vsa ta vpraanja, katera je treba re- iti, da bo drava =vrsta in mo=na: vpraanja pre- hrane, vpraanja prometif, vpraeanjna ureditve va- luto, ureditev, agrarnih odnosov, reitev uradnike- ga in delavskeo-ij vpraanja, povzdiga produkcije itd. Mi nismo liotoli razvijati tega programa natan=no v podrobnostih, kajti mi vemo, da ureditev nae dr- ave ne bo mogo=a =ez no=, mi vemo, da bo treba leta in leta vztrajnega dela, da se bo zemlja povzdig- nila. Nismo povdarjali podrobnosti, ker nismo ho- teli, da bi drugi del adrese, to je pasus o notranji politiki, ostal fraza, ampak smo hoteli, da se smatra za prav tako rfesnega kakor prvi del adrese, ki go- vori o zunanji politiki. Gospodje! Mislim, da je danes treba klubu vsem tem stvarem, ki sem jih pravkar omenil, dati prvo besedo oni skele=i rani, ki nas danes najbolj skrbi in najbolj pe=e. Kajti ako je hia v plamenu, je ne moremo urediti od znotraj. Najprej je treba, da damo besedo narodu, ki e ni osvobojen. (Tako je!) Na vzhodu in zapadu, na severu in jugu po- vsod vidimo, da je samo naa kri, da je samo nae ljudstvo, ki ni se osvobojeno in terja'svoja prava. Ko gigantski boj v svetovni vojski e ni bil do- vren, so vse drave, ki so se borile proti imperija- lizmu in militarizmu centralnih drav, govorile in povdarjale, da se boj vri tudi za pravice zatiranih in malih narodov, da mora pasti pravo ja=jega (Faustrecht), da morajo zavladati na=ela =loveko- ljubja, sporazuma in pravice. Jugoslovani smo spre- jeli z navduenjem ta na=ela, ki so pospeila v iz- datni meri razpad Avstrije; kajti vedeli smo, da se bori junaka Srbija ne samo za svojo svobodo, ampak tudi za ujedinjenje vsega naega ozemlja, za ujedi- njenje vsega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa naj stanuje na Gorikem, v Trstu, Dalmaciji, I stri, na Korokem, na tajerskem in v Prekmurju ali pa v Macedoniji in