Ali uporabniki zapuščajo knjižnice?

Martina Rozman Salobir

Osrednja knjižnica Celje

Kaj nam povedo številke? Ali izposoja v slovenskih knjižnicah pada? Ali imamo podatke, ki nam dovolj

natančno povedo, kaj se dogaja? Kako se spreminjajo vzorci in načini

uporabe knjižnic? Kako dogajanje v okolju vpliva na delo

knjižnice?

Spremembe Bralne navade Deleži časa, ki jih ljudje namenjajo

spremljanju posameznih medijev Spremembe v načinu pridobivanja

informacij Preživljanje prostega časa Komuniciranje

Kaj se dogaja okrog nas? Raziskava Public Libraries and the Information

Society (Telematics for Libraries, 1997) Vzorec: knjižnični sistemi 10 držav (Belgija, Danska,

Finska, Francija, Nemčija, Italija, Portugalska, Španija)

Ugotovitve:• upadanje uporabe tradicionalnih knjižničnih storitev• uporabniki zahtevajo informacijo in ne knjige, v kateri bi jo

morali šele poiskati • porast referenčnih vprašanj• vprašanja so čedalje bolj specializirana in zahtevajo

uporabo zunanjih (elektronskih) resursov• uporabniki potrebujejo veliko pomoči knjižničarjev pri

eksploataciji mase informacij v različnih formatih

Velika Britanija Od srede 80-ih let naprej izposoja pada (najbolj

izp. leposlovnih knjig za odrasle), zmanjšuje se tudi uporaba drugih knjižničnih storitev.

1997–2007; število izposoj padlo za 34%, število uporabnikov pa za 21%

Mediji: • “Libraries blamed for their own decline” (The

Guardian, 18. 8. 2003)

• “Libraries will be closed in 15 years” (Telegraph.co.uk, 4. 6. 2005)

• “Does the decline in book lending spell the end for the public Library?” (The Independent, 16. 1. 2008)

Raziskava o razlogih“The decline in adult book lending in UK public

libraries and its posible causes” (D. J. C. Grindlay, A. Morris)

Politika zmanjševanja javnih izdatkov:• zapiranje enot, • skrajševanje delovnega časa knjižnic,• zmanjšani proračuni za knjižnično gradivo

Višji standard prebivalstva• možnost koriščenja širokega spektra prostočasnih

aktivnosti• možnost kupovanja knjig (konkurenca privlačnih sodobnih

knjigarn) Spremembe interesov in navad populacije

• internet kot vir informacij in zabave• branje knjig in časopisov upada (raziskave!)

Druge države Norveška:

• Izposoja knjig pada, vendar je skupno število izposojenih enot v porastu.

Danska, Švedska:• Izposoja knjig pada, rast izposoje novih medijev ohranja

skupno izposojo na približno enakem nivoju. Finska:

• Celotna izposoja je od 2002-2007 padla za 7%. Nizozemska

• Celotna izposoja je od 2001-2006 padla za 12%. Avstrija

• Izposoja v letu 2006 pade za 1,5% (pred tem več let neprekinjene rasti), število uporabnikov knjižnic raste.

Nemčija in Švica• Nihanja navzgor in navzdol, ni mogoče razbrati vzorca oz.

trenda.

Slovenija?

Kazalniki delovanja celotne mreže javnih knjižnic 2000 – 2007

Analiza vzorca 10 knjižnic v obdobju 2006 - 2007

Člani

Leto Prebivalci Člani Delež

    Mladi Odrasli Skupaj  

2000 1.991.775 146.270 345.356 491.626 24,7%

2001 1.987.349 141.085 345.023 486.108 24,5%

2002 1.987.719 138.710 353.624 492.334 24,8%

2003 1.988.801 140.683 364.039 504.722 25,4%

2004 1.990.650 149.575 382.120 531.695 26,7%

2005 2.003.358 145.946 369.500 515.446 25,7%

2006 2.010.377 164.965 373.900 538.865 26,8%

2007 2.019.406 165.535 360.147 525.682 26,0%

Člani

Člani 2000 - 2007

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

450.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Mladi Odrasli

Obiskovalci

Leto Prebivalci Obiskovalci vsi Obisk prireditev Na prebivalca

2000 1.991.775 7.985.156 561.997 4,01

2001 1.987.349 7.830.326 467.592 3,94

2002 1.987.719 8.249.095 582.197 4,15

2003 1.988.801 8.492.742 511.664 4,27

2004 1.990.650 8.868.909 513.384 4,46

2005 2.003.358 8.924.555 505.470 4,45

2006 2.010.377 9.190.569 533.011 4,57

2007 2.019.406 9.754.465 868.841 4,83

Obiskovalci

Obiskovalci 2000 - 2007

0

2.000.000

4.000.000

6.000.000

8.000.000

10.000.000

12.000.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Izposoja

Leto Prebivalci Izposoja Na prebivalca

    Na dom V knjižnici Skupaj  

2000 1.991.775 16.093.244 3.256.181 19.349.425 9,7

2001 1.987.349 18.471.296 3.412.640 21.883.936 11,0

2002 1.987.719 18.597.933 2.885.662 21.483.595 10,8

2003 1.988.801 18.701.429 2.946.141 21.647.570 10,9

2004 1.990.650 20.411.375 3.414.951 23.826.326 12,0

2005 2.003.358 20.888.128 3.067.578 23.955.706 12,0

2006 2.010.377 21.724.859 3.132.556 24.880.167 12,4

2007 2.019.406 22.216.129 3.433.060 25.643.762 12,7

Izposoja

Izposoja 2000 - 2007

0

5.000.000

10.000.000

15.000.000

20.000.000

25.000.000

30.000.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Člani 2006 - 2007

KNJIŽNICA Člani - mladina Člani - odrasli Člani skupaj

K 1 0,847 0,857 0,853

K 2 0,994 0,948 0,961

K 3 0,928 0,978 0,959

K 4 1,687 1,006 1,178

K 5 1,045 1,011 1,022

K 6 1,035 0,966 0,989

K 7 1,024 0,937 0,964

K 8 0,999 0,937 0,951

K 9 1,000 0,982 0,986

K 10 1,015 0,981 0,988

Obisk zaradi izposoje na dom

KNJIŽNICA Mladina Odrasli Skupaj

K 1 1,061 1,072 1,068

K 2 0,895 0,947 0,923

K 3 0,950 0,958 0,956

K 4 0,874 0,900 0,890

K 5 1,032 0,964 0,987

K 6 0,957 0,941 0,947

K 7 0,986 0,969 0,975

K 8 1,123 1,194 1,178

K 9 0,977 0,965 0,968

K 10 1,024 1,131 1,108

Izposoja na dom – tipi gradiva

KNJIŽNICA Knjige Serijske p. Neknjižno g. Skupaj

K 1 1,145 0,994 1,481 1,164

K 2 0,899 1,052 0,881 0,901

K 3 1,005 0,967 1,094 1,017

K 4 1,023 0,872 0,754 0,946

K 5 0,997 1,224 0,972 0,996

K 6 1,019 0,789 0,793 0,989

K 7 1,004 0,961 1,036 1,005

K 8 1,042 1,092 1,269 1,073

K 9 0,979 0,950 0,948 0,977

K 10 1,050 0,906 0,826 0,993

Izposoja na dom – vsebina g.

Leposlovje Neleposlovje

KNJIŽNICA Mladina Odrasli Mladina Odrasli

K 1 1,000 1,276 1,269 1,137

K 2 0,882 0,948 0,808 0,948

K 3 0,976 1,051 0,986 1,023

K 4 0,985 1,050 1,065 0,899

K 5 0,975 1,036 1,025 0,976

K 6 1,057 1,015 0,954 0,949

K 7 0,971 1,016 1,065 0,998

K 8 1,069 1,121 1,064 1,028

K 9 0,992 1,008 0,951 0,945

K 10 0,760 1,167 0,567 1,115

Zaključki Vrsta kazalnikov kaže, da lahko pričakujemo

trend padanja uporabe tradicionalnih knjižničnih storitev.

Padanje izposoje bo bolj izrazito na področju strokovnega gradiva.

Na podlagi podatkov, ki jih zbiramo, ne moremo ugotoviti, kaj se dogaja s posameznimi skupinami uporabnikov.

Nimamo izdelane metodologije za merjenje učinkov elektronskih storitev knjižnice