etika in knjižnice

O čem govorimo, ko govorimo o etiki?

Prostor etike v širšem kontekstu

Vir slik: Atlas filozofije, DZS, 1997

1. metaetika

2. normativna etika

3. uporabna, aplikativna etika

Glavni razmisleki etike danes?

Osnove normativne etike

Iskanje pravila ali seta pravil oz. standardov za delovanje.

Zlato pravilo.

vir slik: wikipedia.org

pravilo, norma

pravilnost dejanj

posledica dejanja

vir slik: wikipedia.org

konsekvencializem

utilitarizem

egoizem

vir slik: wikipedia.org, utilitarian.net

deontološke teorije

pravice

dolžnosti

vir slik: wikipedia.org, ethicsinpr.wikispaces.com

vrline

Vir slik: Atlas filozofije, DZS, 1997

Etične dileme

Vir slike: commons.wikimedia.org

Profesionalna etika

Etika knjižničarjev

Poklic kot tisto, kar definira vlogo posameznika v družbi.

Profesija ima v ozadju sistematično teorijo; je osnovana na strokovni ekspertizi in avtoriteti, standardih; pozna kodekse profesionalne etike.

Profesionalni etični kodeks je osnova samokontrole profesije, omejitev svobode, ki jo imamo kot posamezniki.

Profesionalni etični kodeks je set načel, ki uporabnikom in članom neke stroke pove, kaj je odgovor na njeno najširše zastavljeno etično vprašanje

Etični kodeks [knjižničarjev]

Branje kodeksa kot okvirnega vodila pri posameznih odločitvah

in dilemah [knjižničarjev].

Branje kodeksa kot odgovora na vprašanje, kaj [knjižničarstvo]

sploh je.

José Ortega y GassetPoslanstvo knjižničarja, 1934

„…knjižničar prihodnosti mora voditi bralca skozi divji gozd knjig [selva selvaggia de los libros].“

Vir slike: wikipedia.org, commons.wikimedia.org

Temelj etičnega premisleka v knjižničarstvu

SPLOŠNA DEKLARACIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC

Sprejela in razglasila jo je Generalna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 z resolucijo št. 217 A (III).

Vir slike: commons.wikimedia.org

5 vrednot knjižničarskega/informacijskega dela:

Vir: Rubin, R., Froehlich, T. J. Ethical Aspects of Library and Information Science. V Encyclopedia of Library and Information Sciences. 3rd ed. Taylor and Francis: New York, 2011

1.vrednota resnice

2.vrednota tolerance

3.vrednota osebne svobode

4.vrednota pravičnosti

5.vrednota lepote

Omejitve? Ali pač ne?

Eksperiment Roberta Hauptmana

1976

Hauptman, R. (1976). Professionalism or culpability? An experiment in ethics. Wilson Library Bulletin, 50(April), 626-627.

Vir slike: www.ar15.com

Kje vse imajo knjižničarji svoj kodeks?

Vir: ifla.org po Hermann Rösch

Etični kodeksi v knjižničarstvu

Etični kodeksi v knjižničarstvu

Ameriško združenje knjižničarjev (ALA)

http://www.ala.org/advocacy/proethics/codeofethics/codeethics

(sprejet 1939, dopolnjen 1981, 1995 in 2008)

IFLA

http://www.ifla.org/faife/professional-codes-of-ethics-for-librarians#iflacodeofethics

(prvi dokument te vrste na mednarodni ravni, izdelava 2010-2012, sprejet 2012)

http://www.ala.org/advocacy/proethics/codeofethics/codeethics

http://www.ifla.org/faife/professional-codes-of-ethics-for-librarians#iflacodeofethics

IFLA etični kodeks (avgust 2012)

NAMEN KODEKSA:

1. vodilo posameznim knjižničarjem (vodilo pri dilemah, izboljšanje knjižničarjeve samozavesti)

2. vodilo lokalnim etičnim kodeksom

3. povečanje transparentnosti do uporabnikov in družbe


PREDPOSTAVKE IN SRCE KODEKSA:

1. knjižničarstvo = etična aktivnost

2. Pomembnost skupne rabe informacij

3. Vloga informacijskih institucij = zapisi + shramba + omogočanje dostopa do informacij

4. Knjižničarji = družbena odgovornost

5. 19. člen Splošne deklaracije človekovih pravic


#DOSTOP DO INFORMACIJ

1. Zagotavljanje dostopa do informacij za vse uporabnike

2. Zavračanje ovir in cenzure

3. Prizadevanje za brezplačen dostop

4. Promocija zbirk in storitev


#ODGOVORNOST DO POSAMEZNIKOV IN DRUŽBE

1. Zagotavljanje storitev vsem uporabnikom

2. Spoštovanje jezikovnih manjšin

3. Organizacija informacij na način, da bo samostojni uporabnik našel, kar išče

4. Ponudba storitve za izboljšanje bralne pismenosti

5. Promocija etične rabe informacij


#ZASEBNOST #DISKRETNOST

1. Spoštovanje uporabnikove zasebnosti

2. Zaščita osebnih podatkov

3. Zaupnost med knjižničarjem in uporabnikom


#ODNOS DO SODELAVCEV IN DELODAJALCA

1. potreben je odnos pravičnosti in spoštovanja

2. Potrebno je deljenje znanja in izkušenj

3. Prizadevanje za ugled in status na podlagi profesionalnosti in etike


#NEVTRALNOST #OSEBNA INTEGRITETA #POKLICNA ZNANJA

1. Stroga predanost nevtralnosti do zbirke, dostopa in storitev

2. Objava pravilnikov za izbor, organizacijo in diseminacijo informacij

3. Ločitev osebnih prepričanj in poklicnih dolžnosti

4. Prizadevanje k odličnosti poklica5. Zagotavljanje najvišjih standardov kvalitete

storitev


#ODPRTI DOSTOP #INTELEKTUALNA LASTNINA

1. Zagotavljanje najbolj primernega dostopa (podpora odprtemu dostopu, odprti kodi in prostim licencam)

2. Zagovarjanje izjem in omejitev avtorskega prava

3. Zagovarjanje spoštovanja avtorskega prava

4. Spodbujanje k urejevanju odnosov med imetniki avtorske pravice in uporabniki

Etični kodeksi v knjižničarstvuZdruženje bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS): Etični kodeks slovenskih knjižničarjev http://www.zbds-zveza.si/?q=node3/20

(sprejet 1995)

Kratek historiat:

1991 - Objavljen predlog Smernic za profesionalno obnašanje knjižničarjev ali knjižničarski etični kodeks (Komisija za izobraževanje kadrov)

V razpravi do 1992, podaljšano do 1993.

Junij 1995 – predlog izdelave novega predloga (Komisija za šolanje in izobraževanje bibliotekarskih kadrov pri ZBDS)

Vir: Knjižničarske novice

http://www.zbds-zveza.si/?q=node3/20

Etični kodeks slovenskih knjižničarjev (1995)

NAMEN KODEKSA:

Oblikovanje in gradnja osebnosti knjižničarja, ki ni odvisna od trenutnih družbenih razmer. Oblikovanje samega sebe, svoj odnos do poklicnih kolegov, uporabnikov in družbenega okolja.


PREDPOSTAVKE IN SRCE KODEKSA:

1. Smisel in vrednost knjižničarjevega dela = zagotavljanje temeljev za razvoj civilizacije

2. Knjižničarji imajo pomembno vlogo in odgovornost za razvoj družbe, naroda in posameznika

+ XII.člen: strokovno združenje kot hkratna točka nudenja podpore pri uveljavljanju kodeksa in disciplinski organ ob kršitvah


#KNJIŽNIČAR/KA

1. Oblikovanje osebnosti v skladu s splošnimi etičnimi načeli

2. Odločanje le na podlagi poklicnih nagibov

3. Prepoved zlorabe delovnega mesta za osebno korist

4. Upoštevanje kodeksa kot moralna obveznost in poklicna dolžnost


#STROKA #USTANOVA #DELODAJALEC

1. Nenehno strokovno izobraževanje

2. Prispevanje k razvoju, ugledu in kolektivnem duhu stroke

3. Zavest o pripadnosti stroki

4. Podpiranje, spoštovanje, zaščita kolegov

5. Spoštovanje etike drugih poklicev

6. Prizadevanje za dosego ciljev ustanove

7. Prizadevanje za mirno in dialoško reševanje sporov

8. Lojalnost ustanovi, prispevanje k njenemu ugledu

9. Dajanje prednosti etičnim načelom stroke pred interesi ustanove


#UPORABNIKI

1. Zagotavljanje najvišje možne kakovosti storitev

2. Povečevanje dostopnosti, učinkovitosti in raznovrstnosti storitev

3. Enakopraven, nepristranski in spoštovalen odnos do uporabnika

4. Legitimnost pričakovanja spoštovalnega odnosa uporabnika do knjižničarja

5. Varovanje zasebnosti uporabnikov glede osebnih podatkov, iskanih gradiv in informacij

6. Zavzemanje za prost pretok informacij

7. Legitimno neodgovarjanje za posledice uporabe informacij

8. Nasprotovanje cenzuri ali strokovno neutemeljenim poskusom omejevanja dostopa do informacij

Zgodil se nam je splet

Razvoj opreme in orodij IKT, raztezanje

informacijskega prostora, nove

oblike pismenosti…

Spletu smo se zgodili mi

Razvoj po 1995

#LITERATURA #TEME #ETIKA #KNJIŽNICE

• Mason, 1986: zasebnost, točnost, lastništvo in dostopnost informacij

• Moor, 1990: zasebnost

• Capurro, 1999: znanje, selekcija informacij, shranjevanje in dostopanje do informacij

• Sturges, Iliffe, 2003: zaščita zasebnosti (nadzor aktivnosti na javnih računalnikih)

• Fallis, 2007: problemi intelektualne svobode, primerljivi dostop do informacij, informacijska zasebnost in intelektualna lastnina

• Harris, 2009: odprti dostop

• Dixon, 2009: avtentifikacija in kontrola dostopa – zasebnost

• Lamb, 2010: zasebnost, zaupnost, intelektualna lastnina, izobraževanje za družbene medije, dostopanje in skupna raba informacij

• Hickey, 2011: odprti dostop, izobraževanje avtorskega prava, CC

• Magi, 2013: zasebnost

• Ahmed, Edwards-Johnson, 2013: povezovanje z uporabniki na družbenih omrežjih

• Wilkinson, 2013: konsistentnost delovanja s stroko, ponudba najvišjega nivoja storitve, delovanje kot odsev družbenih vrednot knjižničarstva

• Adams, 2014: podatkovno rudarjenje, lastništvo vsebin na družbenih medijih, izobraževanje uporabnikov, premišljeno napisani pravilniki

#LITERATURA #TEME #ETIKA #KNJIŽNICE

zasebnostintelektualna

lastnina

zanesljivost, točnost informacije

dostop do informacij

Najpogosteje omenjene teme etike v

knjižnicah

Zasebnost

• Nujno potrebna za intimnost osebnega prostora, ki jo uporabnik potrebuje za študij in raziskovanje

• Paradoks zasebnosti

• Personalizacija virov

Vir slik: play.google.com, rightwingnews.com, pinterest.com, the Guardian

Intelektualna lastnina

• Etična raba informacij

• Lastništvo vsebin na sodobnem spletu

• Pravilno citiranje

• Plagiatorstvo

• Google Books primer

• Knjižničar kot dvoživka!

Vir slik: Twitter, library.wikispaces.com, slate.com

Dostop do informacij

• Zagotavljanje tehničnih pogojev dostopanja IN informacijsko opismenjevanje

• Odprti dostop

• Cenzura

• Manifest o internetu

Vir slik: wikipedia.org, the New York Times, foundintranslation.me, the Guardian

Zanesljivost in točnost informacij

• Eksponentna rast informacij

• Data smog

• Wikipedia

• Toliko knjig

Vir slike: smartinsights.com

Teme IFLA Slovenija

ZANESLJIVOST, TOČNOST

INFORMACIJ

• Zagotavljanje najvišjih standardov kvalitete storitev

• Prizadevanje k odličnosti poklica z vzdrževanjem in bogatenjem znanja

• Zagotavljanje najvišje možne kakovosti storitev

• Nenehno samoizobraževanje

DOSTOP DO INFORMACIJ

• Zagotavljanje dostopa do informacij

• Zavračanje ovire in cenzure• Prizadevanje za brezplačen

dostop• Promocija zbirk in storitev• Dostop za vse

• Nasprotovanje cenzuri in drugim neutemeljenim omejitvam pripridobivanju in posredovanju informacij

Teme IFLA Slovenija

ZASEBNOST• Spoštovanje zasebnosti,• zaščita osebnih podatkov,• razmerje zaupnosti do uporabnika

• Varovanje zasebnosti osebnih podatkov, iskanih gradiv in informacij

INTELEKTUALNALASTNINA

• Zagotovitev najprimernejšegadostopa,

• dolžnost zagovarjati izjeme in omejitve avtorskopravne zaščite,

• spodbujanje za ustrezno zakonodajo,

• Zagovorništvo omejevanja avtorskih pravic + neomejenosti javne domene

• Zavzemanje za prost pretok gradiv in informacij

• Ni odgovornosti za slabo uporabo (!)

Zaključek.

etika in knjižnice

Education