UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

Diplomski projekt

ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA NEMČIJE IN ZDA

Avgust, 2017 Mitja Podlesnik

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski projekt

ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA NEMČIJE IN ZDA

The Analysis of Business Environment of Germany and USA

Kandidat: Mitja Podlesnik

Študijski program: Poslovna ekonomija

Študijska usmeritev: Mednarodno poslovanje

Mentorica: doc. dr. Romana Korez Vide

Jezikovno pregledala: dr. Alenka Čuš

Študijsko leto: 2016/2017

Maribor, avgust 2017

ZAHVALA Zahvaljujem se svoji mentorici, doc. dr. Romani Korez Vide, za vodenje pri izbiri teme in za

vso nadaljno pomoč pri oblikovanju diplomskega dela. Še posebej bi se zahvalil svojim

staršem in vsem sorodnikom, ki so mi skozi študij stali ob strani in me podpirali.

POVZETEK V diplomskem projektu predstavljamo in primerjamo poslovno okolje dveh držav, ZDA in Nemčije. Na eni strani ZDA kot ena izmed največjih svetovnih velesil v gospodarstvu in tudi v ostalih dejavnikih, na drugi strani pa Nemčija kot največja gonilna sila gospodarstva v Evropi. Ker je globalizacija vedno bolj občutna in v porastu, zraven pa je še velik razcvet digitalne tehnologije, praktično mej v gospodarstvu več ni. Vedno več podjetij širi in posluje izven svojih domačih meja v želji po prepoznavnosti in povečanju svojega prihodka. Razni sporazumi, regionalne integracije ter razvoj novih tehnologij podjetjem omogočajo lažje trgovanje. Ta s pomočjo raznih raziskav in strategij izberejo najbolj ugodno poslovno okolje za njihove produkte ali storitve in se s tem izognejo ali zmanjšajo morebitna tveganja. V diplomskem projektu podrobneje analiziramo poslovno okolje obeh držav s PESTLE analizo. Na koncu pa na osnovi več indikatorjev ugotavljamo privlačnost poslovnega okolja ene in druge izbrane države. Ključne besede: mednarodno poslovanje, poslovno okolje, PESTLE analiza, ZDA, Nemčija, primerjalna analiza.

ABSTRACT In our diploma project we present and analyse the business environment of two countries, the USA and Germany. On the one hand, the USA as one of the world’s largest economic super powers, as in other factors, alternatively, Germany as the greatest driving force of the economy in Europe. As globalization with digitalization is becoming increasingly noticeable and growing, there are almost no boundaries in the economy. More and more companies are expanding and doing business outside their domestic economy in the desire of recognition and increase in their incomes. Various agreements, regional integrations and the development of new technologies enable easier trade. With the help of various researches and strategies, companies choose the best market for their products and services, therby avoiding or reducing potential risk. In the diploma project we described the business environment of the two mentioned countries in greater detail with the help of PESTLE analysis. At the end, however, on the basis of several indicators, the attractiveness of business environments of both countries is established. Key words: international business, business environment, PESTLE analysis, USA, Germany, comparative analysis

i

KAZALO

1 UVOD 11.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA 11.2 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE 21.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE 31.4 UPORABLJENE METODE RAZISKOVANJA 3

2 OPREDELITEV IN POMEN ANALIZE POSLOVNEGA OKOLJA TUJEGA TRGA 4

2.1 NEGOSPODARSKO OKOLJE 52.1.1 GEOGRAFSKI DEJAVNIKI 52.1.2 POLITIČNI IN PRAVNI DEJAVNIKI 52.1.3 SOCIOKULTURNI DEJAVNIKI 62.1.4 EKOLOŠKI DEJAVNIKI 72.2 GOSPODARSKO OKOLJE 82.2.1 EKONOMSKI IN FINANČNI DEJAVNIKI 82.2.2 TRŽNO OKOLJE 92.2.3 TEHNOLOŠKI IN INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKI DEJAVNIKI 92.2.4 ANALIZI PEST IN PESTLE 10

3 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA NEMČIJE 113.1 POLITIČNO OKOLJE 113.2 EKONOMSKO OKOLJE 123.2.1 GLAVNI SEKTORJI INDUSTRIJE 133.3 DRUŽBENO-KULTURNO OKOLJE 143.3.1 POSLOVNI BONTON IN KLJUČNE VREDNOTE 153.4 TEHNOLOŠKO OKOLJE 163.4.1 AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA 173.4.2 DIGITALNA EKONOMIJA 193.4.2.1 E-Poslovanje 193.4.2.2 FinTech 193.4.2.3 Internetna ekonomija 203.4.3 INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA 213.5 OKOLJSKA TEHNOLOGIJA 213.6 PRAVNO OKOLJE 21

4 ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA ZDA 23

4.1 POLITIČNO OKOLJE 234.2 EKONOMSKO OKOLJE 244.2.1 GLAVNI SEKTORJI INDUSTRIJE 254.3 DRUŽBENO-KULTURNO OKOLJE 264.3.1 POSLOVNI BONTON IN KLJUČNE VREDNOTE 274.3.1.1 Poslovna kultura 274.3.1.2 Druge vrednote 29

ii

4.4 TEHNOLOŠKO OKOLJE 294.4.1 INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ZDA 314.5 PRAVNO OKOLJE 314.6 OKOLJSKA TEHNOLOGIJA 32

5 PRIMERJALNA ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA NEMČIJE IN ZDA 33

5.1 TEMELJNE RAZLIKE V POSLOVNEM OKOLJU 335.2 OCENA STOPNJE PRIVLAČNOSTI POSLOVNIH OKOLIJ 35

SKLEP 40

VIRI IN LITERATURA 42

iii

KAZALO TABEL Tabela 1: Nemško gospodarstvo 2015–2018._________________________________________________13Tabela 2: Razvitost tehnologije v Nemčiji.____________________________________________________17Tabela 3: Mesto Nemčije v svetu glede uporabnikov interneta. ______________________________19Tabela 4: Trend "FinTech" trga v Nemčiji. ___________________________________________________20Tabela 5: Gospodarstvo ZDA 2015–2018.____________________________________________________25Tabela 6: Dostopnost tehnologije v ZDA._____________________________________________________30Tabela 7: Stopnja inovativnosti v ZDA. _______________________________________________________30Tabela 8: Ključne razlike med poslovnim okoljem Nemčije in ZDA po analizi PESTLE.____33Tabela 9: Primerjava poslovnega okolja Nemčije in ZDA po Doing Business.______________35

KAZALO GRAFOV Graf 1: Struktura BDP Nemčije._______________________________________________________________14Graf 2: Število "FinTech" podjetij na nemškem trgu._________________________________________20Graf 3: Najbolj problematični dejavniki nemškega poslovnega okolja.______________________22Graf 4: Struktura BDP v ZDA._________________________________________________________________26Graf 5: Religija v ZDA.________________________________________________________________________27Graf 6: Najbolj problematični dejavniki za podjetja v ZDA.__________________________________32 KAZALO SLIK Slika 1: Vplivi različnih ravni kulture na trženje________________________________________________7Slika 2: Analiza PEST__________________________________________________________________________10Slika 3: Stopnja rizičnosti države______________________________________________________________12Slika 4: Nemška avtomobilska industrija, locirana v osrčju Evrope._________________________18Slika 5: Proizvodnja in registracija osebnih vozil v Evropi za 2015._________________________18Slika 6: Stopnja rizičnosti države ZDA. _______________________________________________________23

iv

SEZNAM OKRAJŠAV BDP Bruto domači proizvod BDP per capita Bruto domači proizvod na prebivalca TNI Tuje neposredne investicije B2B Business to business B2C Business to customer IKT Informacijska komunikacijska tehnologija OECD Organization for Economic Co-Operation and Development WTO World Trade Organization BREXIT Proces umika Združenih Kraljestev iz Evropske Unije EU Evropska Unija PCT Patent Cooperation Treaty EPA Environmental Protection Agency EITO European Information Technology Observatory FinTech Financial Technology EIN Employer Indetification Number

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema Svetovno gospodarstvo je vse bolj povezano in se vedno bolj spreminja, z njim pa se spreminjajo tudi mednarodna tržišča. Ključni dejavniki internacionalizacije poslovanja podjetij so informacijska tehnologija, inovativnost, razvoj novih tehnologij, liberalizacija mednarodne trgovine, nastanek multinacionalnih podjetij in globalizacija. Učinki globalizacije in nastanek številnih ekonomskih integracij po svetu so razvoj internacionalizacije še pospešili in okrepili, predvsem se to bolj intenzivno pozna pri malih in srednje velikih podjetjih. V širšem pomenu lahko internacionalizacijo poslovanja razumemo kot sinonim za geografsko širjenje različnih ekonomskih dejavnosti zunaj državnih meja oziroma sinonim za širše vključevanje podjetij v mednarodno okolje (tuje neposredne naložbe, mednarodna menjava, mednarodna proizvodnja) (Šenk Ileršič, 2013, 69–70; Griffin in Pustay, 2014, 345–346). Podjetja morajo pred vstopom na tuje trge le-te podrobno preučiti in na tak način zmanjšati možnosti za napačne odločitve. Pri ocenjevanju privlačnosti tujega trga je smiselno preučiti predvsem predvidene stroške (neposredne in opurtunitetne), tveganja in pa seveda koristi, ki jih izbrano poslovno okolje ponuja (največkrat je to povečanje prodaje in prihodkov). Spisek dejavnikov, ki jih podjetja morajo vzeti v zakup je lahko zelo obremenjujoč. Nenazadnje velika uspešna podjetja zelo podrobno analizirajo vse dejavnike, da bi odkrila in izkoristila kakršnekoli priložnosti, ki so jim na voljo. Poslovno okolje držav obsega več ključnih dimenzij: politično, pravno, ekonomsko, tržno, družbenokulturno, tehnološko in ekološko. S poznavanjem teh dimenzij podjetja nadzorujejo, zmanjšujejo in odpravljajo tveganja v mednarodnem poslovanju. Nemčija je ena izmed vodilnih svetovnih industrijskih držav in ena izmed ustanovnih članic Evropske unije. Trenutno ima 81 milijonov prebivalcev in predstavlja največje in najpomembnejše tržišče v Evropski uniji. Ima eno izmed najmočnejših gospodarstev in ponuja inovativne raziskave in izobraževalno okolje. Na mednarodnem tržišču imajo nemška podjetja zelo dober ugled. Predstavljajo znan pečat kakovosti po vsem svetu “Made in Germany”. Nemčija predstavlja inovativnost, kakovost in vrhunsko tehnologijo. Peto največje gospodarstvo na svetu pa ne sestavljajo samo svetovni akterji, kot so BMW, Daimler ali Siemens, temveč tudi mala in srednje velika podjetja, med katerimi so mnoga vodilna na svetovnem tržišču in so jedro nemškega gospodarstva. Vsi imajo koristi od zdravih gospodarskih razmer, da ne omenjamo odlične kvalifikacije delovne sile. Tudi tuji investitorji to cenijo (Tatsachen über Deutschland, 2017). Na drugi strani imamo ZDA, svetovno velesilo v skoraj vseh industrijskih in drugih sektorjih. Je četrta največja država na svetu s 324 milijoni prebivalcev. Je tudi država z največjo etnično in kulturno raznolikostjo. ZDA so največja gospodarska sila na svetu, merjeno v deležu svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP), saj prispevajo približno 24 % svetovnega BDP. (Tradingeconomics, 2017). Narodno bogastvo ZDA je deloma odraz bogatih naravnih virov in njihove ogromne kmetijske proizvodnje, predvsem pa razvite industrije. Kljub svoji relativni ekonomski samozadostnosti, so ZDA na številnih področjih najpomembnejši ključni dejavnik v svetovnem trgovanju. Izvoz in uvoz ZDA predstavljata pomemben in zelo visok delež v svetu. ZDA posegajo tudi v svetovno gospodarstvo, kot vir investicij in kot destinacija za

2

investicijski kapital. ZDA še naprej vzdržujejo gospodarstvo, ki je bolj raznoliko kot katerokoli na svetu in zagotavlja večini svojih ljudi enega izmed najvišjih življenjskih standardov na svetu (Britannica, 2017). Problem, ki ga zasledimo na področju proučevanja poslovnega okolja tujih trgov je, da se podjetja pred vstopom na tuje trge premalo informirajo o tem okolju. Zato prihaja do nezaželenih stroškov in težav, tveganje obstoja na trgu pa se poveča. Problem je še, da podjetja premalo sledijo trendom, ki jih določajo večja tržišča, kot sta nemško in tržišče ZDA, in se temu premalo ali pa ne prilagajajo ter posledično izgubljajo boj proti konkurenci.

1.2 Namen, cilji in hipoteze Namen diplomskega projekta je analizirati poslovno okolje in privlačnost tržišč Nemčije in ZDA za trgovanje in investiranje. Izdelali bomo primerjalno analizo poslovnega okolja obeh tržišč. Glavni cilji diplomskega projekta v teoretičnem delu so:

- opredeliti razmere v sodobnem mednarodnem poslovnem okolju (globalizacija, internacionalizacija),

- opredeliti pojem in pomen analize poslovnega okolja tujega trga, - opredeliti posamezne dimenzije poslovnega okolja tujega trga, - opredeliti analizo PEST in PESTLE.

Glavni cilji diplomskega projekta v empiričnem delu so:

- analizirati poslovno okolje Nemčije, - analizirati poslovno okolje ZDA, - primerjati poslovno okolje obeh izbranih držav glede na prednosti in slabosti, - oceniti privlačnost poslovnega okolja prve in druge izbrane države.

Glede na uvodne ugotovitve o značilnostih in pomenu obeh izbranih gospodarstev v svetu postavljamo naslednjo hipotezo diplomskega projekta: H: privlačnost nemškega in ameriškega poslovnega okolja za vstop tujih podjetij je na primerljivi ravni.

3

1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavki diplomskega projekta sta naslednji:

- Za potrebe izdelave diplomskega seminarja bomo pridobili dovolj aktualnih podatkov, ki nam bodo omogočili izvedbo ažurne empirične raziskave.

- Slovenska podjetja so zainteresirana za sistematične ažurne analize poslovnega okolja obeh izbranih držav.

Omejitvi diplomskega projekta sta naslednji:

- V empiričnem delu diplomskega projekta smo se omejili na analizo najpomembnejših dimenzij poslovnega okolja obeh držav, ki se nanašajo na deželno okolje – politično, pravno, ekonomsko, tržno, družbeno-kulturno in tehnološko.

- V empirični analizi smo se omejili na ocenjevanje privlačnosti poslovnega okolja ene in druge države v širšem smislu in ne za določeno gospodarsko panogo.

1.4 Uporabljene metode raziskovanja Diplomski projekt je makroekonomska statična raziskava: analizirali smo poslovno okolje dveh izbranih gospodarstev v določenem letu. Uporabili smo deskriptivni pristop k raziskovanju. Kombinirali smo metodo kompilacije, s katero smo povzemali stališča drugih avtorjev s ciljem oblikovanja naših lastnih ugotovitev; metodo analize, s katero smo analizirali zbrane sekundarne podatke; metodo sinteze, s katero smo povezovali zbrane ugotovitve analize v novo celoto; ter metodo komparacije, s katero smo primerjali zbrane izsledke analize o obeh gospodarstvih. Sekundarne podatke smo zbirali iz domače in tuje knjižne literature ter spletnih virov.

4

2 OPREDELITEV IN POMEN ANALIZE POSLOVNEGA OKOLJA TUJEGA TRGA

Da bi podjetje ob ostri konkurenci kar se da najprimernejše vstopilo in delovalo na tujem trgu, mora podrobno in čim bolje analizirati tržišče, na katerega se podaja. Čim bolj podrobna in strokovna analiza pomeni manjše tveganje in manjše stroške za podjetje ob vstopu na tuj trg. V tem poglavju bomo obravnavali dejavnike, ki jih mora podjetje upoštevati ob vstopu na tuji trg in metode analize tujega trga. Izbira trgov in odločitev podjetja, na katerih tujih trgih bo nastopilo, je dolgotrajen proces in izbira ne sme biti naključna. Zato morajo podjetja v drugem koraku (prvi korak je presoja lastnega potenciala in motivov) raziskati značilnosti dimenzij poslovnega okolja tujih trgov in opraviti analizo vseh pomembnejših dejavnikov (politični, ekonomski, socialni, tehnološki) tega okolja, ki bo omogočila vpogled v makrookolje tujega trga. Posnetek stanja najpomembnejših makrookoljskih dejavnikov in prognoza njihovega razvoja sta osnova za izbor potencialnih tujih trgov (makrosegmentacija), obete plasmaja (mikrosegmentacija) in za odločitev o načinu vstopa na te trge (Šenk Ileršič, 2013, 122–123). Podjetja danes težko sprejemajo odločitve o tem, na katere trge bodo vstopila in kateri bodo ciljni tržni segmenti, saj je trgov (držav) in tržnih segmentov veliko. Zaradi tega je potrebno razumeti in poznati procese, medote in postopke selekcioniranja ter izbora tujih trgov. To velja še posebej za podjetja, ki prvič vstopajo v mednarodni prostor in še nimajo toliko izkušenj. Nesmiselno je ocenjevati vse obstoječe trge za vstop, še posebej v prvi fazi rasti mednarodnega podjetja. Prav zato je potrebno razumno selekcionirati potencialno zanimive trge (Makovec Brenčič in Hrastelj, 2003, 98). Ne glede na njihovo strategijo, ima večina mednarodnih podjetij osnovne cilje in vizije za večanje tržnega deleža, prihodkov in dobička. Pogosto to dosežejo z vstopom na nov trg ali pa s predstavitvijo novih izdelkov na trgih, na katerih so že prisotna. Sposobnost podjetja, da to stori učinkovito, je odvisna od njegovega razvoja in razumevanja danega trga proizvodov. Za uspešno rast ali povečanje tržnega deleža, prihodkov ali dobička mora podjetje slediti trem korakom (Griffin in Pustay, 2013, 342):

• ovrednotiti alternativne trge, • oceniti ustrezne stroške, koristi in tveganja vsakega trga, • izbrati tiste trge, ki imajo največji potencial za vstop in širitev.

Okolje tujih trgov se od okolja t.i. domačega trga razlikuje po svoji strukturi, elementih in razvoju, predvsem pa po družbenokulturnih značilnostih. Razlikuje se od države do države in tudi od regije do regije v posamezni državi. Čeprav so trgi in njihovo makrookolje zelo heterogeni in dinamični, lahko podjetje z raziskavo temeljnih elementov poslovnega okolja ugotovi tudi določene podobnosti med posameznimi trgi, kar omogoča sočasen vstop na nekaj podobnih trgov in izbiro strategije standardizacije namesto strategije diverzifikacije (Šenk Ileršič 2013, 122–123). Po Vezjaku (1983, 70; povzeto po Šenk Ileršič, 2013, 71) mora podjetje, preden vstopi na tuji trg in začne s svojimi poslovnimi aktivnostmi, raziskati in spoznati tuje okolje ter njegove dejavnike, ki so različni, vendar med seboj povezani. Vsako podjetje se na mednarodnem trgu sreča predvsem z naslednjimi dimenzijami okolja tujega trga (Šenk Ileršič, 2013, 124):

5

• negospodarsko okolje, • ekonomsko okolje, • tržno okolje.

2.1 Negospodarsko okolje Podjetje, ki vstopa na tuji trg, se mora najprej osredotočiti na negospodarske dejavnike. Preučiti mora ali je država sploh politično varna za poslovanje, kakšna je njena pravna zakonodaja, ali obstajajo kakšne omejitve in pa seveda preučiti geografske (bližina države) in demografske (navade kupcev) dejavnike. Negospodarsko okolje sestavljajo elementi, ki jih ne moremo uvrstiti med ekonomsko in tržno okolje. Dejavniki negospodarskega okolja so (Šenk Ileršič, 2013, 124):

• geografski: prostorska oddaljenost, klimatske razmere, naravni viri, energetski viri, dostopnost, varstvo okolja, ekološke zahteve, infrastruktura;

• politični in pravni: splošna politična klima, politična tveganja, odnos oblasti do tujih izdelkov, odnos do tujih vlaganj in do ustanavljanja podjetij, odnos s sosednjimi državami;

• demografski: število prebivalcev, gostota prebivalstva, struktura prebivalstva po spolu, nacionalna sestava, stopnja natalitete/mortalitete;

• sociokulturni: vera, jezik, način življenja, vzorci obnašanja, sistem družine, izobraževalni sistem, temperament, temeljne vrednote, norme, estetika, poslovna kultura in običaji;

• tehnološki: tehnološki napredek, informacijska tehnologija, telekomunikacije, prenos tehnologije, internetne povezave, e-trgovina.

2.1.1 Geografski dejavniki Geografski dejavniki, kot so na primer oddaljenost tujih trgov od sedeža podjetja, topografija, klimatske razmere, izjemno vplivajo na odločitev podjetja o izbiri določenega tujega trga. Vplivajo na stroške poslovanja (npr. transportni stroški) in na stroške poslovne in fizične distribucije. Bolj, ko je neka država oddaljena in klimatsko različna od tuje države, večji so problemi prilagajanja poslovanja (marketinški splet) tem razmeram (Šenk Ileršič, 2013, 127).

2.1.2 Politični in pravni dejavniki Politični in pravni dejavniki lahko zelo vplivajo na uspešno delovanje podjetja na tujem trgu po Šenk Ileršič (2013). Trdi, da so nekateri trgi oziroma države lahko zelo privlačne glede obetov plasmaja, majhnega števila konkurentov, vendar je deželno tveganje zaradi političnih in pravnih razmer previsoko. Med najpomembnejše politične dejavnike, ki lahko ogrozijo vstop podjetja na tuji trg, avtor prišteva družbeno-ekonomsko ureditev, ideologijo (način razmišljanja družbe), odnos vladnih organov do gospodarstva in do vstopa tujih podjetij na trg, mednarodne ekonomske odnose države itd. (Šenk Ileršič, 2013, 128). Politična tveganja mednarodnim podjetjem, ki delujejo na politično občutljivem trgu, povzročajo (Makovec Brenčič in Hrastelj, 2003, 43-44):

6

• tveganja splošne nestabilnosti, • tveganja lastnine in nadzora, • tveganja operativnega poslovanja (tudi prekinitve), • transferna tveganja, kar je še posebej pomembno, ko podjetja usmerjajo kapitalske

tokove med državami. Ukrepi, ki jih v občutljivih političnih situacijah uporabljajo vlade, so uvozne omejitve (carinske in necarinske omejitve: kvote, embargo, druge administrativne omejitve); nadzor nad trgom (ovire pri vstopu in poslovanju tujih konkurentov); vrednost domače valute, obseg in dostopnost tujih valut na trgu; ter nadzor nad cenami določenih izdelkov, kot so farmacevtski izdelki, hrana, avtomobili, nafta idr. (ibidem, 43–44). Vsak tržnik mora dobro poznati pravno-zakonodajno okolje posamezne države, v katero podjetje vstopa ali v kateri mednarodno trženjsko deluje, saj je znotraj državnih meja običajno pristojno nacionalno pravo. Prav zaradi tega se mednarodno delujoča podjetja srečujejo z velikimi razlikami nacionalnih pravnih sistemov, kar zahteva visoko stopnjo prilagodljivosti in poznavanja pravnih regulativ posameznega trga (Makovec Brenčič in Hrastelj, 2003, 45). Po Previšiću in Došenu (2001) se morajo podjetja ob vstopu na tuj trg vprašati, ali obstajajo carinske ali druge formalno-pravne omejitve za uvoz in izvoz izdelkov ali storitev, protidampinški in protimonopolni zakoni, zakonsko določanje in reguliranje cen, omejitve vlaganj (neposrednih naložb), posebnosti dovoljenj za uvoz/izvoz, ali imata državi sklenjen kakšen državni sporazum, kakšna je davčna zakonodaja, kakšna so regulative na področju zaposlovanja, kakšno vlogo imajo sindikati, ali obstajajo kakšni mednarodni sporazumi in konvencije med državami itd. Zelo pomemben je dogovor, katero pravo velja v primeru sporov, ki nastanejo v poslih mednarodnega trževanja, in kje se rešujejo (Makovec Brenčič in Hrastelj, 2003, 45–46).

2.1.3 Sociokulturni dejavniki Jurše meni (1999, str. 44), da je “sociokulturno okolje ena od ključnih dimenzij mednarodnega poslovnega okolja. Pomemben člen globalnega marketinga je sistematično odkrivanje, identificiranje, merjenje in interpretiranje podobnosti in razlik med različno marketinško prakso in sistemi v različnih državah in različnih stopnjah socioekonomskega, tehnološkega in kulturnega razvoja”. Koncept kulture je širok in zelo kompleksen (Makovec Brenčič in Hrastelj, 2003, 49). Kulturo pogosto analiziramo z vidika vidnih (visible) in nevidnih (invisible) značilnosti. Za mednarodnega tržnika predstavlja obvladovanje razlik v jeziku, veri, vrednotah, izobrazbi, stališčih, družbeni organiziranosti, navadah, političnem življenju, estetiki, materialni kulturi in kulturoloških razsežnostih razlik med porabniki ali odjemalci različnih kultur trgov oz. držav. Nekatere razlike sociokulturnega okolja lahko relativno hitro obvlada, druge težje. Pogosto je še posebej težko razumeti specifične navade ali vrednote kupcev na različnih trgih, torej predvsem sociološko in psihološko plat obnašanja porabnikov oz. odjemalcev. Kultura se namreč odvija skozi sociološke odnose, ki se internalizirajo znotraj neke skupine porabnikov. To pomeni, da razlike sploh niso nujno vidne ali očitne, so pa velikokrat zaznavne. Mednarodno okolje, v katerem se odvijajo procesi trženja, lahko tudi vpliva na razvoj ali spreminjanje kulture, vendar počasi. Bistveno večji je vpliv kulture na trženje, saj dobro

7

poznavanje kulture porabnika pogojuje učinkovitost in uspešnost trženjskih aktivnosti podjetja (ibidem, 49).

Slika 1: Vplivi različnih ravni kulture na trženje

Prirejeno po: Hollensen, 2001, str.162.

Slika 1 prikazuje koliko ravni kulture vpliva na posameznika – tržnika in njegove odločitve.

2.1.4 Ekološki dejavniki Zavest o neobnovljivosti in omejenosti naravnih bogastev in spreminjanje družbenih vrednot sta po Makovec Brenčič in Hrastelj (2003) korenitno vplivala na zahteve po varstvu okolja in spodbudila razvoj ekologije kot vede in načina poslovanja. Vse bolj se izpostavlja ekološka zavest porabnikov, zato podjetja, ki ne sledijo ekološkim zahtevam in regulativam trga, na katerega vstopajo, nanj sploh ne morejo vstopiti ali pa enostavno niso primerljiva s konkurenti. To je še posebej pomembno za izdelke, ki so ekološko visoko občutljivi, kakršni so npr. kmetijski in živilski izdelki. V takšnem primeru morajo tržniki še posebej upoštevati posebnosti in specifične zahteve trga, tako regulatorne (npr. standard kakovosti, ustrezna dovoljenja), ekonomske (npr. regulativo cen), tehnološke (npr. proces obdelave hrane), sociološke in kulturološke (npr. način priprave hrane, navade, vera …). Prav tako je zelo pomembno, da v mednarodnem trženju poznamo ustrezne predpise in standarde, ki posegajo na področje prepovedi uporabe določenih materialov, ravni dovoljenj emisij, tehnoloških procesov in obdelav, spodbud davčne politike in predvsem vplivov na porabnike in odjemalce, ki ozaveščajo ekološko pripadnost. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da je prav ta ozaveščenost pripomogla k razvoju nove poslovne dejavnosti, saj prav ekologija omogoča številne priložnosti za proizvajalce v obliki novih, diferenciranih izdelkov, storitev, ter tehnologij in prinaša odpiranje novih trgov (Makovec Brenčič in Hrastelj, 2003, 64).

8

2.2 Gospodarsko okolje Ko je podjetje ustrezno izbralo primerno državo za vstop in analiziralo njeno negospodarsko okolje, se lahko osredotoči na gospodarsko okolje. Z ustrezno analizo le-tega bo ugotovilo stopnjo razvitosti države in stopnjo konkurence, obenem pa zmanjšalo stroške in tveganja vstopa na nov trg. Ekonomsko okolje sestavlja skupek elementov ekonomske strukture in ekonomskega sistema neke države ter zunanjetrgovinske politike. Raziskava teh elementov pove tudi stopnjo ekonomske razvitosti. Dejavniki ekonomskega okolja so (Šenk Ileršič, 2013, 125):

• mednarodne integracije: ali je tuja država članica mednarodne integracije in katere ali ni članica, predvideni integracijski procesi;

• zunanjetrgovinska struktura: stanje zunanjetrgovinske bilance, pokritje uvoza z izvozom, blagovna struktura BDP, regionalna struktura BDP, delež izvoza in uvoza v BDP (podatki pokažejo uvozno – izvozno odvisnost);

• monetarna politika: vrsta valute, devizni tečaj, devalvacija/revalvacija, plačilna tveganja, stanje plačilne balance (daje odgovor glede stopnje tveganja), zadolženost;

• carinska politika: ali obstajajo carinske omejitve, dovoljenja, vrste in višine carin, preferenciali, davčna zakonodaja;

• velikost trga: število prebivalcev, gostota prebivalstva, površina države; • splošni tržni indikatorji: BDP in njegova rast, BDP per capita, rast zasebne in javne

potrošnje, stopnja nezaposlenosti, inflacija, rast izvoza in uvoza, stopnja tveganja Po Keegan in Schlegelmilch (2001; povzeto po Makovec Brenčič in Hrastelj, 2003, 28–30) modernejši načini proizvodnje in boj za dobičke povečujejo nezaposlenost, svetovna ekonomija usmerja in vpliva na makroekonomski razvoj posameznih držav. Ekonomsko okolje svetovnih trgov se torej dinamično spreminja, zato je treba nenehno spremljati ekonomska dogajanja v svetu. Prav zato sta analiza ekonomskega okolja trgov in spremljanje svetovne ekonomije kot celote, najsi gre za še tako majhno mednarodno delujoče podjetje, toliko bolj pomembna (Makovec Brenčič in Hrastelj, 2003, 28–30).

2.2.1 Ekonomski in finančni dejavniki Ekonomski dejavniki zagotovo najbolj vplivajo na odločitve podjetij za vstop na tuje trge. So sestavni del materialne kulture države in so odvisni od ekonomskega sistema neke države. Ta namreč določa, kako uspešno njeno gospodarstvo proizvaja izdelke/dobrine, jih menjuje, troši in razdeljuje. Raziskavo ekonomskih dejavnikov je mogoče opraviti na podlagi različnih meril (BDP, pariteta kupne moči, stopnja inflacije, trdnost valute itd.), pokaže pa stopnjo razvitosti države in nagnjenosti k mednarodnemu poslovanju (Šenk Ileršič, 2013, 126). Finančni dejavniki v mednarodnem okolju so precej specifični v primerjavi s tistimi na domačem trgu. Podjetje je izpostavljeno različnim tveganjem: naložbenemu tveganju, valutnemu tveganju (primer nihanja menjalnih tečajev med EUR, CHF in USD), plačilnemu tveganju, spremembam davčnih stopenj ipd. Raziskava finančnih dejavnikov bo podjetju omogočila ustrezno zavarovanje finančnega tveganja (ibidem, 126). V sklopu finančnega okolja je potrebno raziskati tudi, katere bilateralne sporazume (ekonomske in trgovske), ki urejajo posamezna področja zunanjetrgovinskega sodelovanja, ima država sklenjene (ibidem, 127).

9

Prav v finančnem okolju moramo po Makovec Brenčič in Hrastelj še posebej povezati vplive mikro- in makro- ekonomskega okolja, torej ravni podjetja in države. Pri tem moramo obravnavati več vrst tveganja: komercialna (finančna insolventnost kupca, nenadne spremembe v podjetju kupca, npr. kadrovske zamenjave, zamude v plačilih itd.), politična (ukrepi vlade kot so umik licenc s trga, administrativne spremembe, vojne ipd.) in valutna tveganja. Vsa tveganja so sprožila uporabo različnih instrumentov zavarovanja mednarodnih poslov (Makovec Brenčič in Hrastelj, 2003, 38).

2.2.2 Tržno okolje Raziskava tržnega okolja je še posebej pomembna za program marketinškega nastopa podjetja na tujem trgu. Dejavniki tržnega okolja, ki lahko odločilno vplivajo na prodajo blaga, so (Šenk Ileršič, 2013, 125):

• pravne in zakonodajne razmere: mednarodne pogodbe, sporazumi zakoni, različne ustanove, vladni uradi, standardi, zaščita potrošnikov, možnosti zaposlovanja tujcev;

• konkurenca: konkurenca na tujem trgu, panožna konkurenca, konkurenčne prednosti podjetij v isti panogi, cene;

• kupna moč: dohodki, osebna poraba, potrošni krediti, obseg kupovanja – analiza pokaže, če je kupna moč visoka ali nizka, rast kupne moči (BDP);

• struktura poslovne distribucije: gre za proučitev distribucijske nagnjenosti: direktna prodaja, posredniška prodaja, zastopniki, grosisti, detajlisti;

• logistične razmere: telekomunikacije, transportno omrežje, poštno omrežje, skladišča, trgovinske cone, industrijske cone, špediterji;

• informacijski sistem: razvitost IKT, odprtost, možnost elektronske izmenjave podatkov;

Tržni dejavniki imajo najbolj neposreden vpliv na uspešnost poslovanja podjetja. Med te dejavnike po Šenk Ileršič prištevamo vedenjske in potrošniške navade ter potrebe kupcev. Potrebe in motivi kupcev (B2C) ter organizacijskih odjemalcev (B2B) za nakup so različni od države do države. Tržni dejavniki določajo tudi velikost trga in obete plasmaja ter dinamiko in trende razvoja izbranega trga (Šenk Ileršič, 2013, 127).

2.2.3 Tehnološki in informacijsko-komunikacijski dejavniki Tehnološki dejavniki pokažejo stopnjo razvoja tehnike, tehnologije in informacijske tehnologije. Upoštevati in poznati je treba različne tehnološke postopke pri proizvodnji izdelkov ter njihove tehnične in inovativne lastnosti na izbranem trgu. Tehnološki razvoj in stopnja inovativnosti izjemno vplivata na razvoj trgov in posledično tudi na ponudbo izdelkov in storitev, ki jo morajo podjetja kontinuirano prilagajati razmeram na teh trgih. Oba dejavnika prištevamo med najpogostejše elemente mednarodne podjetniške konkurenčne prednosti. Še posebej se je v zadnjih nekaj letih razvila informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), ki je omogočila, da lahko globalni poslovni svet trguje in posluje praktično brez meja. Zato sta raziskava dejavnikov IKT in dostopnost do njih (internet, socialna omrežja) zelo pomembna za nemoteno poslovanje podjetij (Šenk Ileršič, 2013, 128).

10

2.2.4 Analizi PEST in PESTLE Podjetja lahko za analizo tujega poslovnega okolja uporabijo uveljavljeno t. i. PEST analizo (analiza političnega, ekonomskega, družbenega in tehnološkega okolja (slika 2). Analizo PEST so nekateri avtorji razširili na analizo PESTLE, pri čemer pomeni kratica L: Legal forces (pravno okolje) in E: Environmental forces (okoljski dejavniki).

Slika 2: Analiza PEST

S tovrstnimi analizami (Keegan in Schlegelmilch, 2001) podjetja analizirajo in identificirajo različne makro dejavnike v tujem okolju, ki bi lahko vplivali na mednarodno poslovanje podjetja in na katere podjetje nima nobenega vpliva. Treba je vedeti, da samo izdelava analize PEST za makrookolje izbranega trga ni zadosten pogoj za uspešen nastop podjetja na tem trgu. Zbrane informacije dajo podjetju določen okvir in grobo usmeritev, ali je izbrani trg primeren za nadaljnja raziskovanja in ali je za podjetje ekonomsko in tržno zanimiv (Šenk Ileršič, 2013, 128–129). Na analizirane dimenzije poslovnega okolja tujega trga podjetja praviloma nimajo nobenega vpliva, vendar so jim nenehno izpostavljena. S pomočjo tovrstnih analiz podjetja dobijo neke vrste posnetek dejstev in značilnosti ekonomskega, družbenega, pravnega, političnega, tehnološkega, informacijskega in ekološkega okolja določene države ali trga (Makovec Brenčič in Hrastelj, 2003, 28).

Okoljetujihtrgov

politično

ekonomsko

sociokulturno

tehnološko

11

3 Analiza poslovnega okolja Nemčije

3.1 Politično okolje Zvezna republika Nemčija temelji na visokih vrednotah, živahni demokraciji in raznolikem političnem okolju. Danes, 25 let po združitvi, je Nemčija demokratična, osnovana na vrednotah, ekonomsko uspešna in v mednarodno okolje vpeta država. Politično okolje je raznoliko; demokratične stranke tekmujejo med seboj, vendar med njimi prevladuje tudi spoštovanje v obliki koalicij na različnih političnih ravneh (Tatsachen über Deutschland, 2017). Nemčija je sestavljena iz 16 dežel, ki imajo svojo vlado in lasten parlament, ki uživa precejšnjo decentralizacijo v povezavi z zvezno vlado. Njihov pravni sistem temelji na osnovnem zakonu (Grundgesetz) iz leta 1949. Vlado vodi kancler, ki je izvoljen z absolutno večino v zvezni skupščini, s štiri letnim mandatom, državo pa vodi predsednik, ki ga vsakih pet let izvoli zvezna konvencija (Santander Trade Portal, 2017). Nemški parlament je dvodomni. Bundestag (spodnji dom) ima trenutno 631 članov (299 jih je neposredno izvoljenih iz posameznih volilnih enot; 332 preko strankarskih list v posamezni deželi, tako da se doseže sorazmerna zastopanost). Prag za vstop v Bundestag je vsaj 5 % volilnih glasov. Bundesrat (zgornji dom) sestavlja 16 članov, ki jih imenujejo deželne oblasti. Trenutno je na oblasti levosredinska večina (ibidem, 2017). Prebivalci Nemčije so postopno združitev vzhodne in zahodne Nemčije, ki je bila velik problem že od začetka 90-ih, spremenili v zgodbo o uspehu. “Pakt Solidarnosti ll” ostaja v veljavi do leta 2019. Vsi davkoplačevalci v zahodni in vzhodni Nemčiji nadaljujejo z igranjem ključne vloge pri projektu “Aufbau Ost”, z namenom ponovnega razvoja oz. sanacije vzhoda, skozi “solidarnostni davek”, dodatni prispevek, ki danes znaša 5,5 odstotka dohodnine (Tatsachen über Deutschland, 2017). Nemčija je članica EU. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Vlada ima tudi tri obsežne domače prednostne naloge (ibidem, 2017):

• Zagotoviti vzdržen srednjeročni proračunski presežek. • Ponovno vzpostaviti zdrav finančni sektor in • udejanjiti t. i. energetsko revolucijo (Energiewende).

12

Slika 3: Stopnja rizičnosti države

Vir: Global Edge, 2017. Po spletnih podatkih s strani Global Edge je Nemčija politično zelo varna država. Dosega najvišjo stopnjo varnosti “A1”. Politična in ekonomska situacija v Nemčiji sta zelo dobri. Kakovostno poslovno okolje pa ima zelo pozitiven vpliv na plačilno disciplino podjetij.

3.2 Ekonomsko okolje

Nemčija je največje evropsko gospodarstvo in vodilni izvoznik strojne opreme, avtomobilov, kemikalij in gospodinjskih aparatov. Država ima razvit trg delovne sile, usposobljeno delovno silo in dobro razvito infrastrukturo. Nemčija ima še vedno vodilno vlogo pri obvladovanju dolžniške krize v območju evra. Tveganje za gospodarstvo predstavlja počasno okrevanje evro območja in velika izpostavljenost izvoznega gospodarstva do Kitajske (Izvozno okno, 2017). Nemčija ima s populacijo 80,6 milijonov največji potrošniški trg v Evropski uniji. Poleg tega pomembnost nemškega tržišča presega njene meje. Ogromen obseg nemške trgovine poteka na nekaterih največjih svetovnih dogodkih, kot so MEDICA, sejem v Hannovru, CeBIT, Automechanika in ITB. Obseg trgovine, število potrošnikov in geografski položaj Nemčije v centru 28-ih držav EU tvorijo odlične pogoje, ki jih marsikatera podjetja iz ZDA in drugih držav želijo in iščejo za izgradnjo evropskih in svetovnih strategij (Export.gov, 2016).

Nemčija je gospodarsko najmočnejša država v Evropi in peta najmočnejša na svetu. Zaradi ranljivosti države na zunanje “šoke”, kot so npr. odvisnost od zunanjega povpraševanja, ki je razkrilo sankcije EU-Rusija in skromno povpraševanje partnerjev iz euro območja, je v zadnjih letih nemško gospodarstvo omejeno. Vendar je Nemčija zaradi prihodkov iz izvoza v veliko boljši gospodarski poziciji v primerjavi z njenimi evropskimi sosedi. V letu 2016 se je nemško gospodarstvo okrepilo in zraslo za 1,7 %, predvsem zaradi močne porabe gospodinjstev in menjave. V letu 2017 se pričakuje rahla upočasnitev rasti (1,4 %) (Santander Trade Portal, 2017). Primarno gonilo rasti za 2017 bo še vedno zasebna potrošnja, ki bo visoka predvsem zaradi najvišje stopnje zaposlenosti v zadnjih letih. Tveganje za nemško gospodarstvo se lahko pojavi pri izvozu. Pričakuje se, da bo globalna trgovina/menjava dosegala zmerno rast v letu 2017. Prav tako prežijo določena tveganja v zvezi s trgi, na katere Nemčija največ izvaža, npr. Velika Britanija, Kitajska in ZDA. Poleg tega pa je gospodarski vpliv od izvolitve novega ameriškega predsednika še neznan oziroma nejasen. Nemški izvoz se je v 2016 povečal za 2,3 %, za 2017 pa se predvideva nekje 3,4 % rast (Coface, 2017). V letu 2016 je Nemčija obdržala nekatere dobre makroekonomske osnove. Že tretje leto zapored je imela država presežek v proračunu in javni dolg še naprej upada (68 % BDP). Vlada je trenutno na pravi poti, da jim uspe znižati javni dolg na 60 % do leta 2024. Kljub

13

majhnemu upadu ostaja trenutni državni proračun v presežku, zahvaljujoč ogromnemu presežku trgovinske bilance (Santander Trade Portal, 2017). Nedavni teroristični napadi so nemško odprtost in multikulturnost postavili pod vprašaj, predvsem zaradi naraščanja občutka nevarnosti. Od januarja 2015 do junija 2016 je v Nemčijo prispelo preko milijon iskalcev za azil. V znamenju prihajajočih volitev v septembru 2017 je Angela Merkel obljubila znižanje davkov v letih 2017 in 2018 ter povečanje investicijske porabe. Nemčija se trenutno sooča z veliko izzivi, kot so staranje populacije, primanjkljaj inženirjev in znanstvenikov, potreba po financiranju prehoda iz 25 % na 80 % obnovljive energije do leta 2050, prenehanje uporabe nuklearne energije do leta 2022, modernizacija termoelektrarn ter pomanjkanje investicij (ibidem, 2017). Brezposelnost v Nemčiji je upadla pod 5 %, kar je najnižja raven v zadnjih 25-ih letih. Trenutno je v državi preko 43 milijonov plačanih delavcev, kar je rekordno zabeleženo število. Vendar izzivi z integracijo migrantov in ohranjanjem socialne kohezije ostajajo. Kritike na račun migrantov so pogoste, predvsem v prejšnji vzhodni Nemčiji, kjer brezposelnost ostaja višja kot drugod po državi (9 %). Za povrh pa ima Nemčija še najvišjo stopnjo neenakosti v EU (Santander Trade Portal, 2017).

Tabela 1: Nemško gospodarstvo 2015–2018.

Opombe: (*) – pomeni predviden podatek

Vir podatkov: (Izvozno okno, 2017)

3.2.1 Glavni sektorji industrije Industrijski sektor prispeva približno 30 % BDP, kar je zelo velik padec od 51 % BDP iz 70-ih let prejšnjega stoletja. Avtomobilska industrija je ena izmed največjih panog v državi in Nemčija je tretji največji izvoznik avtomobilov na svetu. Nemško gospodarstvo ohranja tudi druge specializirane sektorje, vključno s sektorjem elektro in elektronske opreme, mehanskim inžiniringom in kemičnimi proizvodi. Odločitev za opustitev nuklearne energije do leta 2022 bo najverjetneje spremenila industrijsko okolico v bližnji in daljnji prihodnosti (ibidem, 2017).

Glavniindikatorji 2015 2016 2017* 2018*BDP(vmlrdEURpotekočih

cenah) 3.028,8 3.118,0 3.230,2 3.287,9

BDPpercapita(vEUR) 36.986 37.877 39.171 39.822BDP(paritetakupnemočiv

mlrdEUR) 3.528,8 3.638,7 3.955,7 4.067,3

RastBDP(v%) 1,5 1,8 1,6 1,5Stopnjainflacije(%) 0,2 0,5 1,6 1,4

Stopnjabrezposelnosti(%delovnesile) 4,6 4,2 4,0 4,2

Izvozblaga(vmlrdEUR) 1.176,3 1.190,5 1.305,5 1352,5Uvozblaga(vmlrdEUR) -916,9 -920,0 -1.045,8 -1.099,4Vhodnetujeneposredneinvesticije(vmlrdEUR) 41,6 56,2 65,8 71,7

14

Storitveni sektor prispeva približno 70 % BDP in omogoča delo 70 % nemške delovne sile. Nemški ekonomski model se močno zanaša na gosto mrežo majhnih in srednje velikih podjetij: več kot 3.6 milijonov malih in srednje velikih podjetij zaposluje 68 % delavcev v Nemčiji (ibidem, 2017). Kmetijski prispeva manj kot 1 % BDP in zaposluje 1,3 % nemške delovne sile. Pridobil je veliko od državnih subvencij. Glavni kmetijski proizvodi vključujejo mleko, živinorejo, sladkorno peso in žita. Nemški potrošniki dajejo prednost ekološkemu kmetijstvu, država je v procesu deindustrializacije živilskega sektorja (Santander Trade Portal, 2017).

Graf 1: Struktura BDP Nemčije.

Vir: Izvozno okno, 2017.

3.3 Družbeno-kulturno okolje

Nemčija meji na devet evropskih držav (Avstrija, Belgija, Nizozemska, Češka, Danska, Francija, Luxembourg, Poljska in Švica). Strateško leži na sredini trgovsko najbolj aktivnega območja. Severno in Baltsko morje na severu države omogočata Nemčiji lahek dostop do skandinavskih držav in Velike Britanije. Glavno mesto je Berlin, ki je tudi največje mesto v državi, prav tako pa eno izmed najvplivnejših centrov v evropski politiki in kulturi. Uradni jezik je nemščina. Večina Nemcev govori vsaj dva jezika. Vključno z več različicami govori nemški jezik na milijone ljudi v drugih državah, kot so Avstrija, Švica in deli nekaterih vzhodnoevropskih držav. Zaradi tega je nemščina eden izmed najbolj uporabljenih jezikov na svetu (Businessculture, 2014). Večina Nemcev je kristjanov, približno 30 % je katoličanov in 30 % prebivalstva protestantov. Zadnja tretjina prebivalstva je religijsko neopredeljena. Približno 5 % nemških prebivalcev je muslimanov, preostanek prebivalstva pa drugih veroizpovedi (Hrzone, 2013). Nemška raznolikost pri življenjskem slogu, značilnostih in etnokulturi je pripomogla k ustanovitvi odprte in strpne družbe. Lahko jo opišemo kot moderno, multikulturno državo. Kljub družbenemu razvoju družina za Nemce še naprej ostaja v ospredju. Dobra izobrazba,

15

visok življenjski standard in velika svoboda omogočajo, da se država pozitivno sooča z družbenimi prehodi in izzivi. Nemci spoštujejo perfekcionizem v vseh področjih, tako v poslovnem kot tudi v zasebnem življenju. Red, zasebnost in točnost so na prvem mestu (Expatica, 2016).

3.3.1 Poslovni bonton in ključne vrednote1

Rokovanje Pomemben del nemške kulture je rokovanje. V navadi je, da se z nekom, ki ga srečaš prvič, rokuješ. Nespoštljivo je, če se rokuješ z eno roko v žepu, prav tako se ne dajejo roke v žep, ko se z nekom pogovarjaš.

Točnost

Točnost je pogosta praksa v Nemčiji. Biti točen je zelo pomemben del družbenega in poslovnega bontona. Za poslovne sestanke in druge družbene priložnosti se točnost jemlje zelo resno.

Nazivi in imena

Nemci na prvi pogled delujejo neprijazno in zadržano, dokler jih ne spoznaš. Dober vtis se lahko naredi s pravilno uporabo nazivov. Poleg gospod (Herr) in gospa (Frau) so akademski nazivi (npr. dr.) zelo pomembni.

Zasebnost

Spoštovanje mej, vključno z osebnim prostorom, formalnostmi in pozdravi ter zaprtimi vrati pisarn je norma. V poslovnem okolju se ne sme izpasti preveč neformalno ali neresno. Neprimerno je postavljati osebna vprašanja, vključno z družinskimi zadevami ali podajati osebna mišljenja glede stvari izven dela. Sprejemljivi so pogovori o trenutnih dogodkih, ki so nevtralni ali pa izobraževanje glede določene teme. Nemci vrednotijo razmejitev svojega delovnega in zasebnega življenja.

Delati stvari dobro

Načrtovanje, struktura in red pomeni pričakovanje, da bodo stvari oziroma naloge skrbno raziskovane, analizirane, podane jim bodo specifične definicije in navodila, predvsem pa bodo opravljene dobro. Nemške vrednote vključujejo veliko upoštevanje natančnosti, točnosti, kvalitete, urejenosti in čistoče. Nemški ponos v inženirstvu je najverjetneje težko prekosljiv drugje v svetu. Držijo se reka, da je čas in prostor za vse. Potrebno je upoštevati, da ko se enkrat odločijo za “pravo” pot, kako se bodo neke stvari lotili, je verjetnost, da bodo iskali ali upoštevali nove alternative, zelo majhna.

Neposrednost

Nemški načini komuniciranja so zelo neposredni, do te mere, da lahko druge kulture menijo, da so Nemci nesramni in brez čustev. Toda Nemci vidijo svojo neposrednost kot sredstvo za zmanjševanje možnosti za napačno razlago ali nejasnosti. Tudi od drugih pričakujejo enako mero neposrednosti.

1 Povzeto po Expatica, 2016 in Hrzone, 2013.

16

Biti Nemec Koncept “biti Nemec” pomeni imeti nemške korenine. Sčasoma so vzorci priseljevanja spremenili sestavo nemškega prebivalstva; asimilacija v nemško miselnost in način delati stvari pravilno, ostajata pomembna. Nemška identiteta prav tako vključuje ponos na posameznikove dosežke in zasebnost.

Recikliranje Recikliranje je nemški prispevek k boju za ohranjanje čistega okolja in to ji zelo uspeva pri trenutnem naraščanju odpadkov. Koši v gospodinjstvih in v javnosti so velikokrat ločeni. Najpogosteje najdemo ločevanje stekla, papirja in embalaže. V gospodinjstvih se velikokrat najdejo tudi koši za ekološke odpadke, kot so ostanki hrane itd.

Red Red bi se lahko natančno opisal kot vrsta pravil kako naj bodo stvari izvedene pravilno. Vključuje vsakodnevno življenje, prav tako pa poslovno okolje. Strukture so zelo cenjene in pričakuje se upoštevanje le teh, ko so enkrat opredeljene. Nemci so znani po svojih sposobnostih načrtovanja, ki jih uporabljajo tudi v najmanjših vidikih poslovnega okolja.

Jasnost Nemška kultura zelo ceni jasnost. To pomeni ceniti natančnost, točnost, pozornost malenkostim in neposrednost pri komuniciranju, da prihaja do čim manjših nerazumevanj.

3.4 Tehnološko okolje Malo je držav, ki so toliko prispevale k razvoju znanosti in tehnologije kot Nemčija. Od fizike, kemije, do avtomobilov in potrošniških produktov, je Nemčija vodilna pri inovacijah, ponaša se lahko z vodilnimi univerzami in inštituti za raziskave, skupaj z inženirstvom in proizvodnjo. Nabor projektov, ki so financirani s strani EU in vodeni s strani nemških podjetij, univerz in raziskovalnih inštitutov, poudarja raznolikost nemške znanosti in inovacijske tehnologije, tudi na področju IKT (Ec Europa, 2012). Nemčija je tretji največji proizvajalec avtomobilov na svetu. Več kot 70 % avtomobilov, ki jih proizvedejo, je namenjenih za izvoz. Tudi gradnja strojev in objektov, med katero sodi večina nemških industrijskih podjetij, ima velik mednarodni pomen. Nemčija je vodilna sila tudi v kemični industriji, kajti med najbolj inovativnimi nemškimi sektorji z nadpovprečno stopnjo rasti so prav tisti, ki uporabljajo obnovljivo energijo, kot tudi informacijsko tehnologijo in bio tehnologijo (UK Essays, 2015).

17

Tabela 2: Razvitost tehnologije v Nemčiji.

Tehnologija Ocena Dosegljivost najnovejših tehnologij 6.1 Absorpcija najnovejših tehnologij s strani podjetij

5.7

Prenos tehnologije s strani tujih neposrednih naložb

5.2

Uporabniki interneta (% pop.) 86 % SKUPAJ 6.1 Mesto 10/138

Opombe: ocena = 1 – najslabše, 7 – najboljše

Vir podatkov: Global Competitiveness Report, 2016–2017.

Kot je razvidno iz tabele 2, dosega Nemčija 10. mesto med 138-imi državami. Je 4 mesta pred ZDA. Ima zelo visok odstotek uporabnikov interneta, večja pa je tudi stopnja prenosa tehnologije s strani tujih neposrednih investicij v primerjavi z ZDA. Dostopnost najnovejših tehnologij je na visoki ravni, prav tako njihova absorpcija s strani podjetij.

3.4.1 Avtomobilska industrija Največja prednost Nemčije je ravno njena avtomobilska industrija. Od Azije do Amerike so nemški avtomobili zelo cenjeni in znani po njihovi zanesljivosti, varnosti in dizajnu. Nemčija je vodilna država v Evropi v proizvodnji in prodaji avotmobilov. Njena vrhunska avtomobilska razvojna infrastruktura v svetovnem merilu, popolna integracija vrednostne verige in visoko kvalificirana delovna sila ustvarjajo izjemno okolje za razvoj mednarodne avtomobilske proizvodnje. Prav to omogoča podjetjem, da razvijajo vrhunsko tehnologijo, ki bo zadovoljevala potrebe po mobilnosti v prihodnje (UK Essays, 2015). Trenutno je v Nemčiji šest multinacionalk, ki prevladujejo avtomobilsko industrijo: VW, Audi, BMW, Daimler AG, Porsche in Opel. Vsako leto se proizvede okoli 6 milijonov vozil, približno 5,5 milijonov jih proizvedejo v tujini ostali nemški avtomobilski proizvajalci. Poleg ZDA, Kitajske in Japonske je Nemčija četrti največji proizvajalec avtomobilov na svetu. Skupina Volkswagen je ena izmed treh največjih avtomobilskih multinacionalk na svetu (poleg Toyote in General Motors) (UK Essays, 2015).

18

Slika 4: Nemška avtomobilska industrija, locirana v osrčju Evrope.

Vir: Gtai, 2016–2017.

Avtomobilska industrija je največji industrijski sektor v Nemčiji. V letu 2015 je avtomobilski sektor prispeval okrog 20 % vseh prihodkov nemškega industrijskega sektorja. Je tudi največji zaposlovalec v Nemčiji: število zaposlenih v tem sektorju je leta 2015 znašalo 792.500 in se je v primerjavi z letom 2014 povečalo za 2 % (Gtai, 2016–2017).

Slika 5: Proizvodnja in registracija osebnih vozil v Evropi za 2015.

Vir: Gtai, 2016–2017.

Nemčija si je zadala tudi cilj, da bo do leta 2020 postala glavno tržišče in največji ponudnik električnih vozil kot del njene dolgoročne vizije »brez emisij«. “E-mobilnost made in Germany” pomeni sistematične rešitve, ki povezujejo klimatske in standardne ukrepe z

19

vodilno tehnologijo in ustvarjanjem novih vrednot. Znane so že glavne tri kategorije vozil, katere bi naj dosegle naslednje cilje:

• popolnoma električna urbana vozila, • družinska vozila, • lahka gospodarska vozila (z električnim dosegom za urbani promet).

Ti tipi vozil predstavljajo skoraj 60 % vseh vozil na nemških cestah. Čeprav bo prihodnji portofilo pametnih E-vozil precej širši in obsežnejši, predstavljajo ravno te tri kategorije vozil E-mobilne rešitve, potrebne v rastočih urbanih okoljih (Gtai, 2016–2017).

3.4.2 Digitalna ekonomija

Skoraj 86 % (68 milijonov) nemške populacije je redno aktivne na internetu, kar pomeni večino uporabnikov interneta v Evropi, Nemčija pa postaja ključni trg za mednarodna podjetja pri uporabi interneta, e-poslovanja in iger (ibidem, 2017).

Tabela 3: Mesto Nemčije v svetu glede uporabnikov interneta.

Primerjava uporabnikov glede na svet Mesto 68–70 milijonov 8

Vir podatkov: CIA Factbook, 2017.

3.4.2.1 E-Poslovanje Ker je skoraj 86 % nemškega prebivalstva redno aktivnega na spletu, je Nemčija odgovorna za skoraj eno četrtino vsega evropskega business to customer (B2C) prihodka iz e-poslovanja. A. T. Kearney je v globalnem maloprodajnem indexu e-poslovanja v letu 2015 Nemčijo označil kot drugi največji spletni trg, takoj za Združenim Kraljestvom, vendar s tri krat večjim potencialom rasti. Do leta 2020 je nemško združenje internetne industrije predvidelo presežek prometa v znesku 100 milijard EUR. Skupaj z visoko razvito logistično infrastrukturo je Nemčija nedvomno vodilna na tem področju in ponuja številne priložnosti za mednarodne spletne trgovce na drobno in ponudnike storitev (Gtai, 2017).

Prav tako je predvideno, da bo v letu 2017 več kot polovica (53 %) nemškega BDP prišlo iz aktivnosti, povezanih z e-poslovanjem, kar je 16 % rast glede na leto 2012 (ibidem, 2017).

Takšen razvoj je lahko razviden tudi pri e-poslovanju business to business (B2B) sektorja. Glede na izsledke raziskave (Gtai, 2017), je kar 83 % vprašanih podjetij,že kupovalo preko spleta vsaj enkrat. Vsaj 20 % jih pričakuje, da bo kupovanje preko spleta močno naraslo. Takšni trendi kažejo dejstva, da poslovanje postaja vedno bolj spletno usmerjeno in znova kažejo znaten potencial hitro rastočega virtualnega B2B okolja (ibidem, 2017).

3.4.2.2 FinTech Nemčija je med pomembnejšimi tržišči za finančno tehnologijo v Evropi in četrta največja na svetu na tem področju.

20

Veliko novih “FinTech” podjetij, ki ponujajo specializirane, porabniško usmerjene finančne storitve (“Fin”) z vpeljevanjem sistemov, ki temeljijo na tehnologiji (“Tech”), se ustanavlja prav v Nemčiji. Njihovo tržišče postaja prav tako zanimivo tudi za mednarodna finančno tehnološka podjetja. Vedno več podružnic se ustanavlja v Nemčiji z namenom služiti velikemu domačemu trgu (ibidem, 2017).

Graf 2: Število "FinTech" podjetij na nemškem trgu.

Vir: Gtai, 2017.

Ker ima finančna tehnologija visok potencial rasti in razvoja, so za to tržišče predvideni naslednji scenariji v različnih “FinTech” industrijah:

Tabela 4: Trend "FinTech" trga v Nemčiji.

FinTech industrija Velikost trga 2015 Napoved 2020 Finančni in premoženjski management

2,2 bn EUR 58 bn EUR

Crowdfunding 36 mn EUR 313 mn EUR Crowdinvesting 47 mn EUR 69 mn EUR Crowdlending 330 mn EUR 5 bn EUR Factoring 500 mn EUR 13 bn EUR Socialno trgovanje 1,36 bn EUR 40 bn EUR Osebni finančni management

1,2 mn uporabnikov 8 mn uporabnikov

Vir: Gtai, 2017.

3.4.2.3 Internetna ekonomija

Nemčija ima največ uporabnikov interneta v Evropi, hkrati pa tudi najvišjo kupno moč na tem področju. S tem je Nemčija ena izmed ključnih držav na trgu za digitalno ekonomijo. Skupaj z ostalim gospodarstvom internetna ekonomija ni doživela padca vse od ekonomske krize leta 2008. Od leta 2013 do 2014 je internetna ekonomija v Nemčiji dosegla prihodek v višini 100 milijard EUR in skoraj 12 % rast. Prav ta rast je Nemčijo postavila na globalno peto mesto v smislu prihodka na prebivalca (1.266 EUR) v internetni ekonomiji. Ta stabilna rast vodi v

21

dvig nemškega internetnega gospodarstva kot gonilne sile v najmočnejšem evropskem gospodarstvu (ibidem, 2017).

3.4.3 Informacijska tehnologija Nemška informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je največja v Evropi. Veliko število majhnih in srednje velikih podjetij (SME) je gonilo inovacij informacijske tehnologije, pa tudi dostopna obsežna baza strank za varnostne in informacijsko-komunikacijske rešitve “Made in Germany” – blagovno znamko, ki se zavzema za inovacije, kakovost in strokovnost z odličnim ugledom na svetovnih trgih. Vedno več mednarodnih podjetij se odloča vzpostaviti podružnice v Nemčiji z razlogom, da bi pridobile korist od odlične delovne sile, ki jo ponuja država, najsodobnejše infrastrukture, zmernih gibanj stroškov plač, eno izmed najvišjih stopenj produktivnosti v Evropi in konkurenčnega davčnega sistema (ibidem, 2017).

3.5 Okoljska tehnologija

Okoljska tehnologija je eden izmed najpomembnejših gospodarskih sektorjev v Nemčiji. Inovativna okoljska politika in pravni okviri, ki postavljajo vedno višje standarde, so pripomogli, da je Nemčija trenutno eden izmed vodilnih akterjev v vseh t. i. zelenih trgih po svetu (Gtai, 2017). Energijska in okoljska tehnološka industrija sta pod vplivom političnih ciljev, da se do leta 2050 proizvede 80 % električne energije, proizvedene na nemškem trgu iz obnovljivih virov energije. Odkar se je zvezna vlada odločila, da bo do leta 2022 izključila vse jedrske elektrarne, se industrija osredotoča na alternativne vire energije. Tesno povezano s tem je cilj okrepitve digitalizacije v energetskem sektorju. Inteligentna uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij pomaga družbi prihraniti energijo na več načinov, bodisi s pametnimi električnimi omrežji, modernim upravljanjem zgradb ali učinkovitimi logističnimi rešitvami. Vlada npr. spodbuja energetsko infrastrukturo z ustvarjanjem inteligentnih omrežij in energetsko učinkovitimi tehnologijami. Za to je ustanovila namenski raziskovalni program za podporo podjetjem in raziskovalnim inštitutom, ki razvijajo inovativne tehnologije za t. i. jutrišnjo energijo (Make it in Germany, 2017). Med najpomembnejšimi ukrepi države za obnovljive vire in “zeleno energijo” so (ibidem, 2017):

• energija vetra (vetrnice), • bioenergija, • CHP tehnologija (združitev moči in toplote), • solarna energija.

3.6 Pravno okolje Nemški pravni sistem temelji na vrsti načel, določenih v ustavnem zakonu Zvezne republike Nemčije, znanem tudi kot osnovni zakon. Deluje hitro in pošteno v skladu z zakoni, ki so kodificirani in sistematično razviti. Obstaja pet glavnih zakonodaj, ki v skladu z nemškimi predpisi oblikujejo podjetniško in trgovsko področje (NZP, 2016):

22

• Civilno pravo (Bürgerliches Gesetzbuch – BGB), • Komercialno pravo (Handelgesetzbuch – HGB), • Zakon o zasebnih podjetjih (Gmbh – Gesetz), • Zakon o javnih delniških družbah (Aktiengesetz), • Zakon o nepošteni konkurenci (Gesetz gegen unlautern Wettbewerb).

Najpomembnejše pravilo civilnega prava je pravica izbire urejanja pogodbenih in poslovnih odnosov med podjetji in njihovimi partnerji. Če takšnih sporazumov ni, velja civilno pravo. Civilno pravo zagotavlja celovit nabor načel, ki zmanjšujejo tveganja za spore in negotovosti (ibidem, 2016). V nadaljevanju je po mnenju managerjev in vodilnih delavcev predstavljenih 5 najbolj problematičnih dejavnikov za tuja podjetja, ki želijo poslovati v Nemčiji.

Graf 3: Najbolj problematični dejavniki nemškega poslovnega okolja.

Opombe: rezultat ustreza odgovorom vprašanih glede na njihovo razvrstitev dejavnikov od 1 (najbolj

problematični) do 5.

Vir podatkov: Global Competitiveness Report, 2016–2017.

Kot je razvidno iz grafa 4, je večina vprašanih na prvo mesto postavila davčne predpise, takoj za tem pa davčne stopnje v Nemčiji. Sledijo vladna birokracija, neustrezno izobražena delovna sila in strogi delovni predpisi. Med najbolj problematične dejavnike so navedli še slab dostop do financiranja, politično nestabilnost, vladno nestabilnost, slabo delovno etiko ipd.

23

4 Analiza poslovnega okolja ZDA

4.1 Politično okolje ZDA ima eno izmed najstarejših demokracij na svetu. Je zvezna republika (skupno 50 zveznih držav, od tega je 48 lociranih na kontinentu ZDA, ostali dve sta Havaji in Aljaska). Temelji na ustavi iz leta 1787. Njihova zakonodajna oblast je dvodomna in sicer: Senat, ki šteje 100 članov, neposredno izvoljenih za šestletni mandat, od tega se ena tretjina voli vsaki dve leti; Predstavniški dom ima 435 članov, neposredno izvoljenih za dveletni mandat. Senat ima moč, da potrdi ali zavrne predsedniška imenovanja, vključno s kabinetom in ratifikacijo mednarodnih pogodb, Predstavniški dom pa ima izključno pravico do pobiranja računov za prihodke, čeprav jih lahko senat spremeni ali zavrne. Predsednik ima pooblastilo za zavrnitev zakona, ki ga je sprejel Senat, vendar ga lahko Senat z dvotretinjsko večino glasov preglasi. ZDA so prav tako članica OECD in WTO (Izvozno okno, 2017). V ZDA prevladujeta dve politični stranki, in sicer (Santander Trade Portal, 2017):

• Demokratična stranka: je družbeno napredna, se zavzema za intervencijo vlade, za ublažitev tržnega gospodarstva.

• Republikanska stranka: družbeno konzervativna, podpira kapitalizem na prostem trgu in se zavzema za domobranstvo (nacionalizem).

Zadnje predsedniške volitve so bile 8. novembra 2016. Ena ključnih značilnosti programa novo izvoljenega predsednika Trumpa je povečanje protekcionizma in preobrat politične zapuščine Baracka Obame. Prva predvidena reforma zadeva preobrat Obamacarea, ki je omogočil zmanjšanje števila Američanov brez zdravstvenega zavarovanja za skoraj polovico. Čeprav je situacija na začetku Trumpovega predsedovanja zelo drugačna od Obaminega leta 2008 (hipotekarna kriza), se ZDA še vedno sooča z veliko izzivi (Izvozno okno, 2017). Pri svojih odločitvah je predsednik Trump zelo nepredvidljiv, kar povzroča visoko stopnjo politične negotovosti. Njegova anti-globalizacijska retorika predstavlja tveganje za svetovno gospodarstvo, vendar analitiki pričakujejo simbolične protekcionistične ukrepe, nikakor pa ne dvigovanja carinskih tarif, tako da napoved 2,3 % realne rasti BDP v letu 2017 ostaja nespremenjena. Vladna politika ZDA se zelo hitro spreminja, saj Trump ni dovolj jasen glede prednostnih nalog. Želi zaostriti politiko priseljevanja, zmanjšati regulativo na industrijo fosilnih goriv in oslabiti globalne zaveze ZDA k zmanjšanju podnebnih sprememb. Nova administracija bo poskušala odstraniti tudi ključne komponente zdravstvene reforme “Obamacare” (ibidem, 2017).

Slika 6: Stopnja rizičnosti države ZDA.

Vir: Global Edge, 2017.

24

Glede na državo, s katero ZDA primerjamo (Nemčija), ima ZDA višjo stopnjo rizičnosti “A2” (slika 6). Kljub temu predstavlja stabilno in učinkovito poslovno okolje, ki pa ima še prostora za izboljšave. Plačilna nedisciplina podjetij je v povprečju nizka.

4.2 Ekonomsko okolje ZDA imajo najmočnejše gospodarstvo na svetu, ki se je pravkar pobralo po najhujši recesiji od tridesetih let 20. stoletja. Zahvaljujoč velikemu fiskalnemu in monetarnemu paketu spodbud, gospodarstvo počasi okreva: leta 2015 je BDP dosegel 2,6 % rast, kar je spodbudilo osebno potrošnjo, nizke obrestne mere in močno ustvarjanje delovnih mest. Aktivnost se je upočasnila v letu 2016 (1,6 % rast) zaradi manjših naložb in potrošnje. V letu 2017 se pričakuje podobna rast kot v letu 2015 (2,2 %), ki pa bo odvisna od verodostojnosti gospodarskega programa novega predsednika Trumpa (Santander Trade Portal, 2017). Javni dolg države je že nekaj časa visok (skoraj 108 % BDP), pričakovati pa je še nadaljno rast. Močan dolar, povezan s šibko evropsko in japonsko rastjo, negativno vpliva na izvoz, kar spodbuja že tako velik trgovinski primanjkljaj. Proračunski primanjkljaj ZDA je večji od 4 % BDP in se pričakuje, da se bo povečal, če bo predsednik Trump v svoji kampanji izvajal obljube o znižanju davkov in množičnih naložbah. Zaradi inflacije se bo nadaljevalo zaostrovanje monetarne politike (ibidem, 2017). Svetovna finančna kriza je povzročila znatno povečanje brezposelnosti v ZDA (10 % oktobra 2009). Čeprav stopnja trenutno znaša manj kot 5 %, prikriva zmanjšanje udeležbe na trgu dela (62,7 % konec leta 2016). Če upoštevamo nemotivirane delavce, ki so zapustili trg delovne sile in tiste, ki delajo s krajšim delovnim časom, stopnja brezposelnosti poskoči na več kot 10 % (v primerjavi z 8–10 % pred krizo). Stopnje ekonomske in socialne neenakosti se od osemdesetih let stalno povečujejo in so v preteklem stoletju dosegle najvišje ravni (ibidem, 2017).

25

Tabela 5: Gospodarstvo ZDA 2015–2018.

Glavni indikatorji 2015 2016 2017* 2018* BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah)

16.249,5 16.726,1 18.318,9 18.960,7

BDP per capita (v EUR)

50.567 51.641 56.111 57.596

BDP (pariteta kupne moči v mlrd EUR)

16.249,5 16.726,1 18.318,9 18.960,7

Rast BDP (v %) 2,6 1,6 2,3 2,1 Stopnja inflacije (v %) 0,1 1,3 2,5 2,1 Stopnja brezposelnosti (v %)

5,3 4,9 4,5 4,3

Uvoz blaga (v mlrd EUR)

-2.047,7 -1.983,4 -2.203,1 -2.207,8

Izvoz blaga (v mlrd EUR)

1.360,6 1.319,5 1.456,0 1.477,9

Vhodne tuje neposredne investicije (v mlrd EUR)

341,8 331,4 349,4 344,5

Opomba: (*) – pomeni previden podatek

Vir podatkov: Izvozno okno, 2017.

4.2.1 Glavni sektorji industrije ZDA so najmočnejše gospodarstvo na svetu. V tem tržnem gospodarstvu ima veliko vlogo zasebni sektor, ki oskrbuje tudi vladne potrebe. Podjetja v ZDA so v veliko pogledih bolj fleksibilna v primerjavi s podjetji v zahodni Evropi ali na Japonskem. To velja predvsem na področju razvoja novih produktov, odpuščanja presežnih delavcev in pri širjenju poslovanja. Na drugi strani pa imajo podjetja zelo ostro konkurenco na domačem trgu (Izvozno okno, 2017). ZDA so visoko industrializirana država. Industrijski sektor prispeva okrog 20 % BDP-ja in vključuje široko paleto aktivnosti. Najbolj pomembne so proizvodnja električnih in elektronskih naprav, kemičnih produktov, industrijske mehanizacije ter prehrambena industrija in avtomobilski sektor. ZDA so tudi vodilne v letalski in farmacevtski industriji. Zahvaljujoč njihovim bogatim naravnim virom, so ZDA postale vodilne še pri proizvodnji številnih mineralov, ohranile pa so lahko tudi raznoliko proizvodnjo. Država je največji globalni proizvajalec tekočega zemeljskega plina, aluminija, električne energije in jedrske energije. Je tretji največji proizvajalec nafte in že vrsto let v velikem obsegu razvija tudi pridobivanje plina iz skrilavca (Santander Trade Portal, 2017). Ameriška ekonomija pravzaprav temelji na storitvah. Terciarni sektor prispeva več kot tri četrtine BDP-ja in zaposluje preko 80 % ameriške delovne sile (ibidem, 2017).

26

Graf 4: Struktura BDP v ZDA.

Vir: Izvozno okno, 2017.

Ameriški kmetijski sektor je nedvomno največji na svetu. Zanj je značilna visoka raven produktivnosti in uporaba sodobnih tehnologij. ZDA so ene največjih proizvajalk koruze, soje, govedine in bombaža na svetu. Samo Kalifornija proizvede več kot eno tretjino zelenjave države in dve tretjini njenega sadja in oreščkov. Vendar pa kljub temu kmetijstvo prispeva samo 1,3 % ameriškega BDP in zaposluje 1,6 % delovne sile (Izvozno okno, 2017).

4.3 Družbeno-kulturno okolje ZDA so tretja največja država na svetu, s prebivalstvom več kot 320 milijonov in ena izmed najbolj kulturno raznolikih držav na svetu. Skoraj vsaka regija na svetu je vplivala na ameriško kulturo, saj je država priseljencev, predvsem Angležev, ki so kolonizirali državo v začetku 16. stoletja. Ameriško družbo so oblikovale tudi kulture indijskih Američanov, Afričanov, Latino Američanov in Azijcev. Velikokrat se ZDA opisuje tudi kot “talilni lonec”, v katerem so različne kulture prispevale svoj del ali “okus” ameriški kulturi. Tako kot so kulture iz vsega sveta vplivale na ameriško kulturo, tako danes ameriška kultura vpliva na svet. Izraz “zahodna kultura” se pogosto nanaša na kulturo Združenih držav Amerike in Evrope (Live Science, 2015). Uradni jezik v ZDA ne obstaja, čeprav je angleščina (ameriška angleščina) primarni jezik, ki se uporablja za zakonodajo, predpise, izvršilne odredbe, pogodbe, odločbe zveznih sodišč in vse druge uradne izjave. Urad Združenih držav Amerike ocenjuje, da se v ZDA govori več kot 300 jezikov. Deli jih v štiri kategorije: španščino; druge indoevropske jezike, ki vključujejo nemščino, jidiš, švedščino, francoščino, italijanščino, ruščino, poljščino, hindujščino, grščino in še mnoge druge azijske in pacifiške jezike, vključno s kitajskimi, korejskimi, japonskimi, tajskimi, tamilskimi in drugimi; ter vse druge jezike, ki ne spadajo pod prve tri kategorije, kot so npr. madžarski, arabski, hebrejski, afriški jeziki itd. (ibidem, 2015).

27

Religija je vedno igrala pomembno vlogo v ZDA. Prav prvi priseljenci, ki so pristali na ameriški zemlji, so tja prišli z razlogom, ker so iskali kraj, kjer lahko svobodno izražajo svojo vero. Svoboda veroizpovedi je zagotovljena v prvi spremembi ameriške ustave. To ji v ZDA daje visoko prioriteto in omogoča, da v sožitju obstajajo različne religije in veroizpovedi. Protestantski kristjani so največja podskupina v ZDA, vendar obstaja veliko drugih religij, ki uživajo enake pravice in priznanja pred zakonom. Medtem ko so ZDA sekularni narod, religija in vera ter tudi moralna stališča, ki spadajo zraven, igrajo zelo pomembno vlogo v vsakdanjem političnem govoru. Konzervativne krščanske skupine se pogosto vključujejo v ameriško politiko in izražajo svoje mnenje o političnih vprašanjih in problemih (Internations, 2017). Več kot 70 % Američanov je kristjanov, sledijo protestanti, katoliki, judje, muslimani itd.

Graf 5: Religija v ZDA.

Vir podatkov: CIA Factbook, 2017.

4.3.1 Poslovni bonton in ključne vrednote

4.3.1.1 Poslovna kultura V poslovni kulturi ZDA prevladujejo (Internations, 2017):

• individualizem, • konkurenčnost, • učinkovitost, • neformalnost, • odprtost za inovacije in spremembe.

Prav te vrednote vplivajo na etiko in vedenje na delovnem mestu.

40%

11%

26%

1%1%

12%

9%

ReligijavZDA

Kristjani

Katoliki

Protestanti

Judje

Muslimani

Ateisti

Drugo

28

V nadaljevanju predstavljamo nekaj drugih ključnih elementov ameriške poslovne kulture (Santander trade portal, 2017; Internations, 2017): Točnost je ključ, ko pride do poslovnih sestankov v ZDA. Severno-ameriška kultura vodi posamezne pobude in dosežke. V ZDA je denar ključnega pomena: koncept “čas je denar” se resno upošteva v njihovi poslovni kulturi. Prvi stik – Američani so direktni, ko pride do poslovanja, ampak uživajo in se smejijo v družbi ljudi s smislom za humor. Poslušali in sestali se bodo, če menijo, da sta ideja ali podjetje zanimiva za njihov posel. Pozdrav – močan stisk rok in prijateljski nasmešek sta primerna v poslovnem svetu, ne glede na starost, spol ali položaj osebe v podjetju. Izogibajo se pozdravu, ki vključuje objem in bližnji fizični stik, razen če osebo poznajo že dolgo časa. Spoštovati je potrebno njihov osebni prostor, vsaj pol metra. Med pogovorom se vedno ohranja stik z očmi. Opazi se tudi pomanjkanje njihove formalnosti, ko pride do imen ali nazivov, saj je klicanje po imenu standard v večini ameriških podjetij. Predstavitev – ker je čas denar, je potrebno preiti takoj k dejstvu. Če nekdo predstavlja sebe ali podjetje, v katerem je zaposlen, mora biti le to čim bolj razločno in enostavno. Bodi prijazen in “cool”. Če je potrebno predstaviti druge ljudi (npr. med sestankom ali poslovnim potovanjem), se upošteva, da se najprej predstavi manj pomembna oseba. Če se izmenjajo poslovne vizitke, bodo ljudje to storili na začetku srečanja in zelo sproščeno. Poslovni odnosi – ameriški direktorji ali vodstveni delavci so željni sprejeti rizike. Prevzemanje tveganja pogosto privede do tega, da se Američani potegujejo za največjo “rezino” poslovanja, 100 %, če je to mogoče. Primarni namen poslovnih zabav (golf igre, pikniki, cocktail zabave, poslovne ali formalne večerje) ni razvijanje osebnih odnosov, temveč doseganje poslovnih ciljev. Darila – dati nekomu darilo je lepa gesta, vendar se to ne pričakuje. Poslovna darila se ponavadi izmenjajo, kadar se nek posel sklene. Če se obišče nekoga na domu, ni potrebno prinesti darila. Darila za ženske, kot so parfumi ali oblačila, niso primerna ali vljudna. Šteje se jih za preveč osebna. Poslovna komunikacija – Američani so direktni pri svoji komunikaciji. Dominanten stil komuniciranja v ameriški poslovni kulturi je prijazen in direkten. “Da”, “ne” ali “mogoče” ponavadi pomeni ravno to; ni potrebno na veliko brati med vrsticami. Potrebno se je izražati vljudno, vendar jasno. Pričakuje se, da če nekdo nekaj ne razume ali ne ve, bo to vprašal direktno. Fraza “getting down to business” je najpomembnejša z razlogom. Običajno obstaja jasen načrt in opredeljeni cilji. Virtualno komuniciranje (SMS, e-pošta, Skype itd.) je zelo pogosto, z zelo malo protokola ali formalnosti v interakciji. Poslovno oblačenje – vedno je dobro pustiti dober prvi vtis. Pomembno si je zapomniti, da “prodajamo sebe”, bodisi novemu delodajalcu, bodisi pri poslovnih srečanjih. Izgled je del tega. Za prvo poslovno srečanje ne morete zgrešiti, če se oblečete konzervativno. Kasneje se lahko sledi zgledu ameriških kolegov. Poslovno oblačenje se razlikuje glede na industrijo. Npr. borzni tržnik bo oblečen v poslovno obleko, medtem ko se zaposleni v Silicon Valley med delovnim časom lahko prikažejo s kratkimi hlačami in majico.

29

4.3.1.2 Druge vrednote2 Samostojnost – Američani močno verjamejo v koncept samostojnosti. Menijo, da so ločeni posamezniki, ki imajo nadzor nad svojim življenjem in ne pripadniki tesno povezane, soodvisne družine, verske skupine, plemena, naroda ali druge skupine. V navadi je spodbujanje samostojnosti že od malih nog, da si ljudje razvijejo svoje cilje v življenju. Vzpodbuja se jih, naj se ne zanašajo preveč na druge (tudi prijatelje, učitelje in starše). Enakost – ameriška deklaracija o neodvisnosti pravi, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki in prav to prepričanje je globoko vtisnjeno v njihove vrednote. Verjamejo, da so vsi ljudje enakopravni, zato jim je neugodno pri kazanju spoštovanja, kot na primer poklon. Neformalnost – Prepričanje v enakost povzroča, da so Američani precej neformalni pri svojem vedenju do drugih ljudi. Ne sme nas zmesti ali presenetiti, če se prodajalci ali natakarji predstavijo s svojimi imeni. Mnoge ljudi, ki obiščejo ZDA, preseneti ameriška neformalnost, kot so npr. govor, obleka ali drža. Tega se ne sme vzeti kot nesramnost ali nespoštljivost – to je le del njihove kulture. Neposrednost – ko pride do odnosov z drugimi ljudmi, Američani ponavadi cenijo odkritost in odprtost. Verjamejo, da se konflikti in nesoglasja najbolje rešijo z odkrito razpravo med vpletenimi ljudmi. Verjamejo, da če ima nekdo težave z nekom drugim, bi mu moral to jasno in neposredno povedati, da bi prišlo do rešitve problema. Zasebnost – Američani imajo radi svojo zasebnost, zato radi preživljajo čas sami. Tujci bodo našli domove ali pisarne “odprte”, toda tisto, kar je znotraj ameriškega uma, velja za zasebno. Postaviti vprašanje “O čem razmišljaš?” lahko nekateri vzamejo za vsiljivo in neprijetno.

4.4 Tehnološko okolje Inovacije in tehnologija so temelj ameriškega gospodarstva. Zato ni presenetljivo, da BDP na prebivalca v ZDA znaša kar 50.400 EUR (CIA FactBook, 2017). ZDA so vodilne v tehnološkem napredku, predvsem pri računalniškem, farmacevtskem in medicinskem, vesoljskem in vojaškem; vendar se je njihova prednost po 2. svetovni vojni znižala. Na podlagi primerjave BDP, merjenega po pariteti kupne moči, je ameriško gospodarstvo leta 2014, po več kot sto letih na vrhu, padlo na drugo mesto, za Kitajsko gospodarstvo, ki je več kot potrojilo stopnjo rasti vsako leto zadnjih štirideset let. Kar eno tretjino vseh znanstvenikov in inženirjev prihaja iz ZDA. ZDA obsegajo tudi eno tretjino svetovnih izdatkov raziskav in razvoja. Vse od svoje ustanovitve je država vodilna v smislu prilagajanja in uporabe tehnologije. Čeprav se država sooča z močno konkurenco iz hitro rastočih gospodarstev, se pričakuje, da bo še naprej ohranjala tehnološko premoč nad svojimi konkurenti. Poleg tega so ZDA v ospredju tudi pri spodbujanju in razvijanju tehnologij na področju nanotehnologije, okoljske tehnologije in biotehnologije, kar odpira ogromne priložnosti za podjetja s strokovnim znanjem na navedenih področjih. IKT je še eno področje, na katerem ZDA uspešno konkurirajo. Vendar se soočajo tudi z močno konkurenco iz držav, kot sta Kitajska in Indija (Pestleanalysis, 2014; Slideshare, 2016; CIA FactBook, 2017).

2 Povzeto po Internationalstudent, 2017 in Internationalstudentguidetotheusa, 2017.

30

Tehnološke inovacije v zasebnem in izobraževalnem sektorju rastejo, saj vsak izmed sektorjev prispeva okrog 70 % oz.14 % inovacij (Slideshare, 2016).

Tabela 6: Dostopnost tehnologije v ZDA.

Tehnologija v ZDA Ocena Dosegljivost najnovejših tehnologij 6.5 Absorpcija najnovejših tehnologij s strani podjetij

6.0

Prenost tehnologije iz TNI 5.1 Uporabniki interneta % pop. 74.5 % SKUPAJ (povprečje) 6 .0 Mesto 14/138

Opombe: ocena = 1 – najslabše, 7 – najboljše

Vir podatkov: Global Competitiveness Report, 2016–2017. Kot je razvidno iz podatkov v tabeli 6, ZDA ni pri samem vrhu kar se tiče tehnologije. Dosega 14. mesto med 138. državami. Čeprav ima zelo visoko oceno dosegljivosti najnovejših tehnologij, podjetja v ZDA pa relativno hitro in dobro pridobivajo in se prilagajajo najnovejši tehnologiji, je še vedno prostora za izboljšanje.

Tabela 7: Stopnja inovativnosti v ZDA.

Inovacije Ocena Prostor za inovacije 5.9 Kvaliteta znanstvenih raziskav 6.0 Poraba sredstev s strani podjetij za raziskave in razvoj

5.7

Sodelovanje med univerzitetami in industrijo glede raziskav in razvoja

5.6

Vladna naročila napredne tehnologije 4.4 Dostopnost znanstvenikov in inžinerjev 5.5 PCT prijavljanje patentov (na milijon pop.) 174.9 SKUPAJ (povprečje) 5.6 Mesto 4/138

Opombe: ocena = 1 – najslabše, 7 – najboljše

Vir podatkov: Global Competitiveness Report, 2016–2017. Glede inovacij so ZDA pri samem vrhu. Dosegajo 4. mesto med 138. državami. So samo eno mesto pred Nemčijo. Najvišjo oceno je dosegla kvaliteta znanstvenih raziskav, najnižjo pa vladna naročila najnovejše tehnologije. Dostopnost inženirjev in znanstvenikov ni najvišja, se pravi, da bodo v prihodnje prav ti poklici med najbolj iskanimi. Imajo pa zelo veliko število prijav patentov, kar pomeni, da veliko inovacij prihaja ravno iz ZDA.

31

4.4.1 Informacijsko-komunikacijska tehnologija v ZDA

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) je v zadnjih letih v ZDA doživela velik razcvet. Trenutno v ZDA še vedno ni jasno, kakšen vpliv bo imela Trumpova administracija na trg IKT. V letu 2016 je IKT na trgu ZDA pridobila s stabilno gospodarsko rastjo in močno zasebno potrošnjo, kar je pripomoglo k rasti plač, zaposlovanju in znižanju cen energije. Po podatkih Evropskega informacijskega observatorija EITO, se je rast IKT v Združenih državah v letu 2016 povečala za 3,2 %, pri prodaji IT 4,3 %, storitve programske opreme pa za 9 % (Atradius, 2017). V letu 2017 naj bi se ameriški trg IKT še naprej povečeval, in sicer za 3–4%. Pričakuje se, da bodo prihodki od pametnih telefonov v letu 2017 dosegli 55,6 milijarde USD, kar je za 2 % več kot v letu 2016. Med drugimi se bo prodaja pametnih tablic, enega najuspešnejših izdelkov v zadnjih letih, zmanjšala za 8 % na 16 milijard USD. Prav tako se pričakuje, da se bodo prihodki prenosnih in namiznih računalnikov zmanjšali za 3 % oz. 8 %, na 15,6 milijarde USD oziroma 3,9 milijarde USD. Enako kot leta 2016 bodo glavna gonilna sila nove nastajajoče tehnologije s povezljivostjo, vključno z digitalnimi pomočniki in 3D tiskanjem, razširjeno/navidezno realnostjo, avtonomnimi vozili ter medicinskimi in športnimi tehnologijami. Pričakuje so, da bodo ti pokazali dvomestne stopnje rasti (ibidem, 2017).

4.5 Pravno okolje V ZDA se zakoni sprejemajo na zvezni in državni ravni. Zakoni, ki so jih sprejeli zakonodajni organi – kongresni in državni – se imenujejo “statuti”. Zvezna in državna sodišča izvršujejo statut, prav tako pa ustvarjajo zakone. Zvezna sodišča so pristojna za primere, ki vključujejo (US Courts.gov, 2017):

• Vlado ZDA, • Konstitucijo ali zvezne zakone, • stečajne zadeve, • pomorsko pravo, • spore med državami ali med ameriško vlado in tujimi vladami.

Zvezno sodstvo deluje ločeno od izvršnih in zakonodajnih vej, vendar pogosto deluje z njimi, kot zahteva ustava. Zvezne zakone sprejema kongres, podpiše pa jih predsednik. Sodna veja odloča o ustavnosti zveznih zakonov in rešuje druge spore o zveznih zakonih. Za izvrševanje sodnih odločb so sodniki odvisni od izvršilne veje njihove vlade. Najbolj znani del ameriškega pravnega sistema je tudi porota. Vse državljane, ki so stari najmanj 18 let, se lahko vpokliče v poroto in je ena izmed najpomembnejših načinov, kako lahko posamezen državljan sodeluje pri zveznih sodiščih (ibidem, 2017). Vrhovno sodišče (Supreme Court) je najvišje sodišče v ZDA. III. člen ustave ZDA je ustanovil vrhovno sodišče in pooblastil kongres za sprejemanje zakonov o vzpostavitvi sistema nižjih sodišč. V sodni sistem zveznega sodišča sodi pod vrhovno sodišče 94 okrožnih sodišč in 13 pritožbenih sodišč (ibidem, 2017).

32

V nadaljevanju v grafu 6 prikazujemo po mnenju managerjev in vodilnih delavcev 5 najbolj problematičnih dejavnikov, s katerimi se sreča tuje podjetje, ki želi poslovati v ZDA:

Graf 6: Najbolj problematični dejavniki za podjetja v ZDA.

Opombe: Rezultat ustreza odgovorom vprašanih glede na njihovo razvrstitev dejavnikov od 1 (najbolj

problematični) do 5 (najmanj problematični).

Vir podatkov: Global Competitivenes Report, 2016–2017. Iz grafa 6 je razvidno, da se večina vodilnih delavcev strinja, da so največji problem v ZDA davčne stopnje in davčni predpisi. Sledijo vladna birokracija, strogi delovni predpisi ter neustrezno izobražena delovna sila. Kot problematične dejavnike so navedli še slabo delovno etiko, inflacijo, politično nestabilnost, nezadostno zmogljivost uvajanja itd.

4.6 Okoljska tehnologija ZDA je največji proizvajalec okoljske tehnologije na svetu, predstavlja kar 29 % svetovnega trga. Po podatkih Environmental Business International Inc., (Select Usa, 2017) približno 115.000 podjetij in 1.64 milijonov delavcev sestavlja ameriško industrijo okoljske tehnologije. Leta 2014 je ta industrija ustvarila za 281 milijard EUR prihodkov, od tega 53 % od storitev, 21 % od opreme in 26 % od virov. Majhna in srednje velika podjetja sestavljajo približno 99 % industrije okoljske tehnologije in ustvarijo približno 20 % vseh prihodkov. Velika podjetja predstavljajo samo 1 % zasebnega sektorja, vendar ustvarijo 46 % vseh prihodkov. Preostalih 34 % prihaja iz občin javnega sektorja in podobnih podjetij, kjer prevladujejo pa vodovodne službe, čistilne naprave in ravnanje s trdimi odpadki (ibidem, 2017). Industrija okoljske tehnologije ZDA je potrebovala precej prestrukturiranja in konsolidacije, da je v zadnjih 15 letih dosegla rast. Pričakuje se, da se bo nadaljevala sprememba lastništva in strukture znotraj okoljskih tehnoloških podjetij, zlasti v vodnem sektorju (ibidem, 2017).

33

5 Primerjalna analiza poslovnega okolja Nemčije in ZDA

5.1 Temeljne razlike v poslovnem okolju V nadaljevanju empiričnega dela diplomskega projekta primerjamo ugotovljene temeljne razlike v poslovnem okolju obeh držav. Slednje prikazujemo v tabeli 8.

Tabela 8: Ključne razlike med poslovnim okoljem Nemčije in ZDA po analizi PESTLE.

Posamezne dimenzije poslovnega okolja:

NEMČIJA ZDA

politično • parlamentarna republika

• federalna republika • več političnih strank • voli se stranke in nato

stranke izberejo Kanclerja

• predsedniška republika • ustavna zvezna republika • samo 2 politični stranki • glasuje se neposredno na čelu stranke za predsednika

ekonomsko • BDP: 3.287,9 mlrd EUR

• BDP na prebivalca: 39.171 EUR

• prihodki: 1.523 trilijonov EUR

• 5. največjo gospodarstvo na svetu, merjeno z BDP v mlrd EUR

• vodilni izvoznik mehanizacije, avotmobilov itd.

• BDP: 18.318,9 mlrd EUR • BDP na prebivalca:

56.171 EUR • prihodki: 3.363 trilijonov

EUR • največje gospodarstvo na

svetu • vodilni v tehnološkem

napredku, predvsem računalnikih, farmaciji in medicini, vojaški tehnologiji itd.

družbeno-kulturno • nemški jezik • okrog 60 %

kristjanov, večina protestantov

• točnost • formalnost • perfekcionizem • odprta družba

• preko 300 jezikov, glavni angleščina

• “talilni lonec” kulture • 70 % kristjanov • neposrednost • enakopravnost • neformalnost

tehnološko • prevladuje avtomobilska industrija

• do 2020 največji ponudnik el. vozil

• zelo cenijo inženirje • 10/138 po tehnološki

pripravljenosti (index

• 1/3 znanstvenikov in inženirjev prihaja iz ZDA

• v samem vrhu glede inovacij in tehnologije

• ena izmed najboljših transportnih infrastruktur na svetu

34

GCR) • močno razvit IKT sektor pravno • pravni sistem temelji na

osnovnem zakonu, imenovanem Grundgesetz

• glavno je civilno pravo

• pravni sistem temelji na ustavi (Constitution)

• porota

okoljevarstveno • eden izmed najpomembnejših sektorjev

• prav za ta namen razvit raziskovalni program

• Do 2050 80 % električne energije iz obnovljivih virov

• Do 2022 izključitev vseh jedrskih elektrarn

• največji proizvajalec okoljske tehnologije na svetu

• 281 milijard EUR prihodka leta 2014

• v zadnjih 15-ih letih dosegla rast

• 115.000 podjetij • “EPA” ena izmed največjih

agencij na svetu

Politično okolje – medtem ko je Nemčija parlamentarna federalna republika, v kateri ima glavno vlogo parlament s kanclerjem na čelu, je ZDA predsedniška republika, kjer ima glavno moč in besedo predsednik. ZDA ima samo 2 politični stranki (republikansko in demokratično), medtem ko ima Nemčija več političnih strank. Po podatkih Global Edge ima ZDA manj stabilno okolje kot Nemčija, kar je razvidno tudi po aktualnih poročanjih iz domačih in tujih medijev. Ekonomsko okolje – tu je razvidno, kakšna svetovna velesila je pravzaprav ZDA. Nemčijo prekaša v vseh pogledih gospodarstva od BDP, BDP per capita, do prihodkov. Stopnja brezposelnosti je nižja v Nemčiji, prav tako njen javni dolg, ki znaša 60 % BDP, medtem ko v ZDA 108 % BDP. Pri obeh državah se povečuje tudi izvoz, uvoz pa upada. Nemčija je največji izvoznik avtomobilov in avtomobilskih delov. ZDA pa vodi pri razvoju tehnologije, predvsem v farmaciji in medicini, pa tudi v vojaškem sektorju. Družbeno-kulturno okolje – v ZDA se govori okrog 300 jezikov, glavni je angleščina. Je “talilni lonec” kulture, kar pomeni, da ima eno izmed največjih stopenj multikulturnosti. V ospredje postavljajo direktnost, neformalnost in enakopravnost. Na drugi strani je v Nemčiji glavni jezik nemščina. Je zelo odprta družba, prednosti pa dajejo formalnosti, perfekcionizmu, recikliranju in točnosti. Tehnološko okolje – V Nemčiji seveda prevladuje avtomobilska tehnologija, je tudi največja proizvajalka in izvoznica avtomobilov v Evropi, do leta 2020 si je zadala cilj biti največji ponudnik električnih vozil, zelo cenijo inženirje. ZDA je eno izmed največjih tehnoloških okolij na svetu, 1/3 znanstvenikov in inženirjev prihaja iz ZDA, imajo tudi eno izmed najboljših infrastruktur na svetu, pravijo, da je njihova infrastruktura “hrbtenica” njihovega gospodarstva. Pravno okolje – Nemci v ospredje postavljajo civilno pravo, njihov pravni sistem temelji na osnovnem zakoniku, imenovanem “Grundgesetz”. Imajo 3 vrste sodišč. Na drugi strani pravo

35

ZDA temelji na ustavi oz. konstituciji (“Constitution”), glavno je vrhovno sodišče, ki ima pod seboj še 104 drugih sodišč. Najbolj prepoznavna značilnost ameriškega pravnega sistema je porota. Po podatkih managerjev iz obeh držav pa so največji problem davčni predpisi in zakonodaja, ki ovira poslovanje v tej državi. Okoljevarstvena politika – v Nemčiji eden izmed najpomembnejših sektorjev, ki ima prav za ta namen razvit poseben raziskovalni program. Do leta 2050 so si zadali cilj, da bo 80 % energije prišlo iz obnovljivih virov, do leta 2022 pa je njihov glavni cilj izključitev vseh jederskih elektrarn. Na drugi strani je ZDA največji proizvajalec okoljske tehnologije na svetu. Leta 2015 je ta industrija prinesla 281 miliard EUR, sestavlja jo kar 115 000 podjetij. Njihova največja agencija “EPA” skrbi za varstvo okolja in zdravja ljudi z raznimi strategijami in cilji.

5.2 Ocena stopnje privlačnosti poslovnih okolij3 V nadaljevanju primerjamo stopnjo privlačnosti nemškega in ameriškega poslovnega okolja za mednarodna podjetja, ki iščejo nove izzive, poslovne partnerje, poslovne priložnosti, širjenje, predvsem pa večji prihodek in dobiček (tabela 9). Dejavniki, po katerih bomo primerjali obe poslovni okolji, so naslednji: enostavnost ustanovitve podjetja, zahtevnost pridobitve gradbenih dovoljenj, zahtevnost pridobitve elektrike, zahtevnost vpisa nepremičnine v register, zahtevnost pridobitve kredita, varnost majhnih vlagateljev, čezmejno trgovanje, zahtevnost izvajanja pogodb, sposobnost reševanja plačilne nediscipline. Na podlagi teh dejavnikov bomo ocenili ugodnost poslovnega okolja ene in druge države za mednarodna podjetja.

Tabela 9: Primerjava poslovnega okolja Nemčije in ZDA po Doing Business.

Nemčija ZDA Dejavniki Mesto 2017 (od

190) Mesto DTF

(% točk) Mesto 2017

(od 190) Mesto DTF

(% točk) SKUPNO MESTO 17 79.87 8 82.45 Ustanovitev podjetja 114 83.42 51 91.23 Pridobitev gradbenih dovoljenj

12 81.45 39 75.74

Pridobitev elektrike 5 98.79 36 83.39 Vpis nepremičnine 79 66.72 36 76.80 Pridobitev kredita 32 70 2 95.00 Varnost majhnih vlagateljev 53 60 41 64.67 Plačevanje davkov 48 82.10 36 83.85 Čezmejno trgovanje 38 91.77 35 92.01 Izvajanje pogodb 17 73.17 20 72.61 Reševanje plačilne nediscipline

3 92.28 5 89.19

Opomba: DTF = Distance to frontier (oddaljenost od najboljših, kjer je 0 najslabše in 100 najboljše)

Vir podatkov: Doing Business, 2017. 3 Povzeto po Doing Business, 2017.

36

Ustanovitev podjetja (GmbH – d.o.o. vs LLP – partnerstvo z omejeno odgovornostjo) – za ustanovitev podjetja bomo za primerjavo vzeli družbo d.o.o. v največjem nemškem mestu Berlin. Nemčija dosega 114. mesto med 190. državami, kar pomeni, da je ustanovitev podjetja kar zahtevna. Za ustanovitev družbe se potrebuje minimalno 12.500 EUR na transakcijskem računu pred registracijo podjetja, kar vzame nekje deset dni. Stroški ustanovitve (pristojbine notarjev, pristojbine registracije, delničarji itd.) znašajo 1.9 % BDP na prebivalca, potrebnih pa je devet postopkov, od preverbe imena na gospodarski zbornici pa do zadnje e-pošte, kjer se pošlje vsa dokumentacija na davčno upravo. Ta kasneje pošlje vprašalnik, kjer se zahtevajo vsi poslovni podatki. Po enostavnosti ustanovitve podjetja ZDA kar za polovico prekašajo Nemčijo. Zasedajo 51. mesto med 190. državami. Za primer bomo vzeli mesto New York. Največ ustanovljenih družb so partnerstva z omejeno odgovornostjo, za katero se ne potrebuje ustanovitvenega kapitala. Za ustanovitev so potrebni štirje dnevi, stroški znašajo 1.3 % BDP na prebivalca, potrebnih pa je šest postopkov, vse od rezervacije imena na občini, pridobitve zvezne indetifikacijske številke (“EIN”), ureditve vseh zavarovanj, do objave v lokalnem pooblaščenem časopisu. Pridobitev gradbenih dovoljenj – če se osredotočimo na mesto Berlin, je povprečna vrednost skladišča 1.897.579 EUR. Za vsa gradbena dovoljenja in postavitev skladišča je potrebnih 96 dni, stroški predstavljajo 1.1 % od vrednosti skladišča, potrebnih je 8 postopkov, od pridobitve gradbenega dovoljenja, statičnih kalkulacij, inšpekcij, pa vse do pridobitve vodovodnega dovoljenja. Indeks kakovosti gradbenega nadzora pa je 9.5/15 (kontrola pred gradnjo, med gradnjo, po gradnji, predpisi, certifikati, zavarovanja itd.). Povprečna vrednost skladišča v New Yorku je 2.485.558 EUR. Za gradbeno dovoljenje in postavitev skladišča je potrebnih “le” 89 dni. Strošek gradbenega dovoljenja pa je 0.3 % od vrednosti skladišča. Podjetje mora skozi 15 različnih postopkov, da pridobi in zgradi objekt, od raznih obrazcev, odobritve načrta s strani občine, prijav za dostopnost kanalizacije, notarjev, delovnih dovoljenj, inšpekcij, obvestil, certifikatov itd. Index kvalitete kontrole pri gradnji znaša 8/15, kar pomeni, da obstaja kar nekaj pomanjkljivosti, kot npr.: kontrola med gradnjo po zakonu ni obvezna in se tudi v praksi izvaja redko, po zakonu nobena stranka ne odgovarja itd. Pridobitev elektrike – za pridobitev elektrike je potrebnih 28 dni, vključuje 3 postopke (od dovoljenja pa do postavitve omaric in kablov), stroški znašajo 40.8 % BDP na prebivalca, indeks zanesljivosti ponudbe in preglednosti tarif pa znaša kar 8/8, se pravi najboljše. V ZDA se potrebuje za pridobitev elektrike 60 dni, vključuje pa 4 postopke (dovoljenje za delo s pogodbenikom; plačilo varščine, zahteve in končni kontrolni seznam in pridobitev zunanjih inštalacij; zaprositev in prejem notranjih inštalacij; zahteva za namestitev števca in vklop elektrike), stroški znašajo 14 % od BDP na prebivalca, indeks zanesljivosti ponudbe in preglednosti tarif pa znaša, enako kot pri Nemčiji, 8/8. Vpis nepremičnine – vrednost nepremičnine v Berlinu znaša nekje 1.897.579 EUR. Za vpis nepremičnine v register je potrebnih okrog 52 dni, vključuje 6 postopkov od pridobitve zemljiškega izpisa in registra, do vloge za registracijo novega lastnika in izbrisa prednostnega obvestila iz zemljiške knjige. Stroški znašajo 6,7 % od vrednosti nepremičnine, indeks

37

kakovosti upravljanja z zemljiščem pa znaša 22/30 (manjkajo predvsem kakšni dodatni statistični podatki, kritje izgub in pa določeni mehanizmi za vložitev pritožb). Vrednost povprečne nepremičnine v New Yorku je 2.485.558 EUR. Da se uredijo vsi postopki, se pravi od registracije, pogajanja, dokumentacije itd., je potrebnih “le” 12 dni, kar je v primerjavi z Nemčijo zelo velika razlika. Potrebni so 4 postopki (pridobitev pravice do lastništva, izveden okoljski pregled, pridobitev in izpolnjevanje raznih obrazcev in dokumentov za prenos in vpis lastništva v okrožni urad). Stroški znašajo 3,5 % od vrednosti nepremičnine, indeks kakovosti upravljanja z zemljiščem pa znaša 18/30. Pomanjkljivosti so predvsem pri transparentnosti dosegljivih informacij, npr.: agenciji, ki je pristojna za registracijo nepremičnine po zakonu ni potrebno pokazati dokumentov, ki dokazujejo lastništvo v določenem časovnem okviru, prav tako ni ločenega mehanizma za vlaganje pritožb za določene probleme pri katastru ali kartacijski agenciji. Problem opažamo tudi pri tem, ker v gospodarstvu obstajajo tudi zasebna zemljišča, ki uradno niso registrirana v registru nepremičnin. Pridobitev kredita bi morala biti kar se da enostavna, saj Nemčija zaseda 32. mesto med 190. državami. Indeks trdnosti zakonitih pravic je 6/12, kar pomeni zmerno zaščito in stečajno zakonodajo posojilojemalcev in posojilodajalcev, in s tem zmerno lajšanje dajanja posojil. Indeks globine kreditnih informacij znaša 8/8, kar pomeni, da je obseg in dostopnost kreditnih informacij najvišja. ZDA pri tem dejavniku zasedajo odlično 2. mesto, kar pomeni, da je pridobitev kredita v ZDA izmed najlažjih na svetu. Indeks trdnosti zakonitih pravic je 11/12, kar pomeni skoraj najvišjo zakonodajno zaščito posojilojemalcev in posojilodajalcev in s tem omogoča najlažje poslovanje oziroma dajanje posojil. Indeks globine kreditnih informacij je prav tako 8/8, kar pomeni, da so slabi in dobri podatki pregledni ter transparentni s strani upnikov in tudi s strani posojilodajalcev. Zaščita majhnih investitorjev – obseg indeksa navzkrižnih interesov znaša 5/10 (ta je setavljen iz indeksa obsega razkritja, kar pomeni v kakšni meri se v podjetju morajo razkriti razni podatki; indeksa obsega odgovornosti direktorja, torej v kakšni meri je direktor odgovoren za povzročeno škodo kupcu; indeks enostavnosti ustreznosti delničarjev, kar pomeni kakšne pravice imajo delničarji kot kupci v podjetju v primeru povzročene škode), obseg indeksa upravljanja delničarjev (sestavlja ga indeks delničarskih pravic, ki pomeni kakšne pravice imajo delničarji v podjetju); indeks obsega lastništva in kontrole, ki pomeni v kakšni meri imajo kontrolo upravni odbor, delničarji in kupci; indeks obsega preglednosti podjetij, kar pomeni v kakšni meri morajo biti vsi podatki pregledni in na voljo upravnemu odboru, delničarjem ali javnosti) in pa indeks moči zaščite majhnih vlagateljev, 7/10, torej je povprečje obeh prejšnjih indeksov 6/10. Obseg indeksa navzkrižnih interesov v ZDA znaša 8.3/10 (razlika v primerjavi z Nemčijo je predvsem, da morajo kupci razkriti transakcije v letnih poročilih, na transakciji sami in ob navzkrižju interesov, prav tako morajo to storiti javnosti ali delničarjem. Se pravi, je tukaj večja transparentnost podatkov. Kar se tiče direktorjev, je razlika, da lahko delničarji krivijo odgovornega direktorja za škodo, če je to storil iz nepravičnosti ali škodljivosti, medtem ko je v Nemčiji tovrstna krivda možna samo iz malomarnosti. Prav tako mora v ZDA vrniti dobiček iz transakcije po uspešni zahtevi delničarjev, medtem ko v Nemčiji to ni potrebno. Razlika je tudi pri indeksu enostavnosti ustreznosti delničarjev, kjer lahko v ZDA tožnik od tožene stranke zahteva vrsto dokumentov brez indetifikacije, prav tako lahko direktno izpodbija

38

obtoženca in priče na sojenju, kar v Nemčiji ni možno). Obseg indeksa upravljanja delničarjev znaša 4.3/10 (se pravi, imajo v ZDA delničarji manj pravic pri upravljanju kot v Nemčiji, npr.: delničarji, ki predstavljajo 10 % osnovnega kapitala, ne morejo sklicati izredne seje; kupec ne potrebuje odobritve delničarjev vsakič, ko se izdajo nove delnice; delničarji samodejno ne pridobijo predkupne pravice vsakič, ko kupec izda nove delnice; delničarji ne odobrijo izvolitve in razrešitve zunanjega revizorja; prav tako ob predpostavki, da je kupec omejena družba, ne rabijo vsi člani privoliti, da se doda nov član; ni prepovedano imenovati istega posameznika kot izvršnega direktorja in predsednika upravnega odbora; potencialnemu prevzemniku ni potrebno dati ponudbe vsem delničarjem ob nakupu 50 % kupca, medtem ko so v Nemčiji te postavke ravno nasprotne, delničarji imajo več pravic). Indeks moči zaščite majhnih vlagateljev v ZDA znaša 6.3/10. Plačevanje davkov – v Nemčiji (Berlin) ni niti najtežje niti najlažje. Čez leto je potrebno opraviti 9 plačil davkov, od nepremičninskega, trgovskega, davka na obresti, do plačila raznih zavarovanj in prispevkov za socialno varnost. Čas, ki se ga porabi čez celo leto za te stvari (priprava dokumentacije, vloga in plačilo davka na dobiček ter ostalih stvari) znaša 218 ur. Obvezna skupna davčna stopnja (znesek vseh davkov in obveznih prispevkov, ki jih podjetje plača v drugem letu poslovanja) znaša 48.9 % od dobička. Indeks kasnejših vlaganj za povračilo znaša 97.5/100, kar pomeni, da ovir pri povračilu DDV skoraj ni – čas, ki je potreben za to, pa je zelo kratek. V ZDA (New York) je potrebno čez leto opraviti 11 plačil davkov (nepremičninski davek, zavarovalni davek, zvezni davek od dobička podjetja, davek na gorivo, davek od prodaje itd.). Čas, ki se ga čez leto porabi za to, znaša 175 ur. Obvezna skupna davčna stopnja znaša 46 % (davek od dobička, davki in prispevki za delo, ostali davki). Indeks kasnejših vlaganj za povračilo znaša 93.1 (DDV trenutno v ZDA ne obstaja, namesto tega imajo davek od prodaje). Čezmejno trgovanje – čas, ki je potreben za pridobitev in vlogo vseh dokumentov, od pristanišča ali meje, carine ali inšpekcijskih postopkov, znaša 36 ur; stroški vseh dokumentov, carinjenja itd. znašajo okrog 300 EUR. Čas, ki je potreben za pridobitev, pripravo, predstavitev in vlogo dokumentov, znaša 1 uro, strošek pa je okrog 40 EUR. Za uvoz ni stroškov za dokumente, tudi časa se ne porabi za to, zaradi EU in proste trgovine. Največ se izvaža nuklearnih reaktorjev, bojlerjev, mehanizacije in delov za mehanizacijo (trgovski partner Kitajska), uvaža pa se največ delov za avtomobile (trgovski partner Češka). Dokumenti, ki so potrebni za izvoz, so tovorni list, komercialni račun, seznam pakiranja in carinska izvozna deklaracija, za uvoz pa CMR, komercialni račun, seznam pakiranja in intrastat4. V ZDA čas, ki je potreben za pridobitev, pripravo in oddajo dokumentov med ravnanjem v pristanišču ali meji, carini ali inšpekciji za izvoz je 2 uri, stroški vsega tega pa znašajo okrog 155 EUR. Čas, ki je potreben za skladnost vseh dokumentov je 2 uri, strošek pa okrog 53 EUR. Za uvoz so na meji enak čas in stroški, pri skladnosti vseh dokumentov pa čas znaša 8 ur, stroški pa nekje 90 EUR. Njihov izvoz je enak nemškemu, največ se izvaža nuklearnih reaktorjev in mehanizacije (trgovski partner Kanada), uvaža pa dele za avtomobile (trgovski partner Mehika). Dokumenti, ki so potrebni za izvoz, so: ladijski tovorni list, komercialni račun/dokument o kontroli tovora, NAFTA potrdilo o poreklu/kanadski carinski račun in

4 Statistika blagovne menjave med državami članicami Evropske unije.

39

seznam pakiranja. Za uvoz so potrebni ladijski tovorni list, NAFTA potrdilo o poreklu, komercialni račun, seznam pakiranja, carinski obrazec 3461 in obrazec 7501. Izvajanje pogodb – v povprečnem primeru je vrednost zahtevka 73.728 EUR, ki se rešuje na regionalnem sodišču v Berlinu. Nemčija na tem področju zaseda visoko 17. mesto med 190. državami, kar pomeni, da so stroški in čas, ki je potreben na sodišču, relativno nizki. Čas, ki je potreben za rešitev spora, od vloge tožnika do plačila obtoženega, je 499 dni. Strošek odvetnikov, sodišča in izvržb znaša 14,4 % od vrednosti zahtevka. Indeks kvalitete sodnega procesa pa znaša 12/18 (vključena je sodna struktura, vodenje primera, avtomatizacija sodišča in alternativno reševanje sporov). Pomanjkljivosti opažamo pri vodenju procesov, predvsem pri pomanjkanju elektronskih orodij za odvetnike in sodnike, prav tako je dovoljeno neomejeno število prekinitev sodnega procesa in elektronsko vlaganje pritožb na raznih platformah niti ne obstaja. Povprečna vrednost zahtevka, ki se rešuje na vrhovnem sodišču v New Yorku, je 98.620 EUR. Čas, ki je potreben za rešitev spora, od vloge tožnika do plačila obtoženega, je 370 dni. Stroški znašajo 22,9 % (od vrednosti zahtevka). Indeks kvalitete sodnega procesa pa je kar 15/18. Prednost je predvsem, da so novi primeri dodeljeni sodnikom naključno, vendar avtomatsko in ne ročno kot v Nemčiji, dovoljena je predhodna konferenca med tehnikami vodenja pred pristojnim sodiščem, in pa v rabi so elektronska orodja za lajšanje dela sodnikom in odvetnikom. Prav tako je že možno oddati pritožbe na pristojnem sodišču skozi namenske platforme. Reševanje plačilne nediscipline – na tem področju je Nemčija v samem vrhu, saj dosega odlično 3. mesto med 190. državami, kar pomeni, da so procesi, reševanja in izterjave plačilno nesposobnih podjetij eni izmed najboljših na svetu. 84.4 centa/1 EUR dobi zavarovan upnik od izterjave plačilno nesposobnega podjetja, ponavadi v dobrem letu. Strošek znaša 8 % od vrednosti nepremičnine. Po takšnih postopkih podjetja, ki so terjana, ponavadi nadaljujejo z delom, redko jih prodajo po delih. Moč indeksa plačilne nediscipline znaša 15/16 (kakovost postopkov reorganizacije, dolžnosti in dovoljenja dolžnika med samim postopkom, dolžnosti in dovoljenja upnika med samim postopkom). ZDA pri tem zaseda 5. mesto med 190. državami, sicer za Nemčijo, vendar še vedno zelo visoko. Od izterjave plačilno nesposobnega podjetja pridobi upnik 69 centov/1 EUR ob koncu sojenja ali izterjave. Čas, ki je za to potreben, je enak kot v Nemčiji, dobro leto dni. Stroški znašajo 10 % od vrednosti nepremičnine. Enako kot pri Nemčiji, tudi v ZDA podjetja ponavadi po sojenju ali terjatvi nadaljujejo s svojim delom, le redko jih prodajo po delih. Moč indeksa plačilne nediscipline pa znaša spet enako kot v Nemčiji, in sicer 15/16. Točka razlike med državama je, da v ZDA ni potrebna odobritev upnika, da se prodajo sredstva dolžnika, medtem, ko je v Nemčiji to potrebno; in pa v ZDA ima upnik v okviru stečaja pravico, da zahteva informacije od stečajnega upravitelja, medtem ko v Nemčiji to ni dovoljeno.

40

SKLEP Svetovno gospodarstvo je trenutno v vzponu. Prav zato je pomembno, da podjetja spremljajo trende, ki jih postavljajo večja tržišča in si s tem omogočijo daljši obstoj, predvsem pa prednosti pred konkurenco in večji dobiček. Kot je splošno znano, če danes nisi na internetu, ne obstajaš in vsi, ki ne bodo sledili trendu digitalizacije ali se mu s časom prilagodili, bodo zelo ogrozili svoj obstoj. Nemčija je s svojo politično strukturo ena izmed najvarnejših držav za poslovanje na svetu, kljub zadnjim dogodkom migracij. Kanclerka Angela Merkel še vedno obvladuje politično in ekonomsko situacijo, čeprav prav zaradi migracij izgublja zaupanje svojega ljudstva. Gospodarstvo Nemčije je trenutno v razcvetu in njen BDP že tretje leto zapored dosega rast, tudi v prihodnje je pričakovati takšne napovedi. Zelo zanimiva je tudi za tuje investitorje, kajti tudi na tem področju se opaža nenehna rast v zadnjih letih. Družbeno okolje je prijetno, vendar strogo naravnano, so odprta družba, ki ceni spoštovanje, točnost, formalnost, pa tudi recikliranje. So zelo ponosni na svojo oznako kvalitete “Made in Germany”. Čeprav tujce lepo sprejmejo, pa se verjetno v zadnjih mesecih počasi pojavljajo dvomi, predvsem zaradi zadnjih terorističnih napadov. Kljub temu ostaja njihovo okolje varno, oni pa strpni. Vendar kako dolgo še. Njihova pravna zakonodaja ni zakomplicirana, morda malo zastarela, potrebovala bi le nekaj digitalizacije. Čeprav gre za ugodno poslovno okolje, vodstveni delavci izpostavljajo problem davčne zakonodaje in davčnih stopenj. So med vodilnimi, ko pride do okoljske tehnologije in to bodo v prihodnji letih tudi dokazali z raznimi ukrepi in strategijami. V prihodnje želijo biti vodilni med proizvajalci električnih avtomobilov, pa tudi med proizvajalci obnovljivih virov energije. Do leta 2022 želijo izključiti vse jedrske elektrarne, kar menimo, da bo zelo zahteven projekt glede na trenutno odvisnost, ni pa nemogoče. Na drugi strani imamo ZDA, ki je svetovna velesila, trdimo lahko, da skoraj v vseh pogledih. Hrbtenica njihovega gospodarstva je njihova transportna infrastruktura, ki pa je v zadnjih letih potrebna močne obnove. Njihovo ekonomsko stanje je trenutno prav tako že tretje leto v rasti in tudi v prihodnje se jo pričakuje. Letna stopnja inflacije znaša 2,5 %, kar je nekoliko višje kot v Nemčiji. Njihova brezposelnost pa je trenutno pod 5 %. Po obljubah novega predsednika Donalda Trumpa bi se naj ta brezposelnost še znižala z dodatnimi gospodarskimi ukrepi, vendar trenutno tega ni opaziti. Glede na njegove predvolilne obljube pa bi znala prihodnost biti še zanimiva. Zanimiva je napoved (Izvozno okno, 2017), da se bodo tuje neposredne naložbe v ZDA v letu 2018 zmanjšale. Morda prav zaradi predsednika Trumpa. Kljub tem napovedim ostajajo ZDA politično varna država. ZDA so tehnološka velesila. 1/3 vseh svetovnih inženirjev prihaja prav iz ZDA, kar nam da misliti kako veliko je to področje. Kvaliteta znanstvenih raziskav je na zelo visokem nivoju, število patentov, ki jih vložijo, pa dokazuje njihovo inovativnost. IKT je prav tako še eno področje, kjer ZDA uspešno konkurira, večina telefonov in računalnikov, ki jih danes imamo in poznamo, prihaja prav iz ZDA. Njihovo pravno okolje je morda za naše “evropsko” razumevanje zapleteno, saj imajo vrhovno sodišče, pod tem pa še 104 ostalih sodišč, kjer se lahko vloži pritožbe in ostale pravne zadeve, je pa napram nemškemu bolj moderno in digitalizirano, da olajša delo tako odvetnikom kot sodnikom. Okoljska tehnologija je končno dosegla rast v zadnjih 15 letih, predvsem zaradi prestrukturiranja. Njihova največja okoljska agencija EPA se zavzema za zdravje ljudi in varstvo okolja. Njihov zadnji 4 letni načrt (2014–2018) je predvsem zagotoviti varnost pred kemikalijami, čiščenje ameriških voda, čiščenje skupnosti, zagotoviti trajnostni razvoj, preprečiti oziroma zmanjšati onesnaževanje itd.

41

V zadnjem poglavju diplomskega projekta smo primerjali privlačnost poslovnega okolja obeh držav za mednarodna podjetja. Od desetih dejavnikov jih je šest v prid ZDA, štirje pa v prid Nemčiji. Mednarodno podjetje, ki želi poslovati v ZDA, tako čakajo boljši pogoji za ustanovitev družbe (manj postopkov, brez začetnega kapitala), hitrejša in cenejša pridobitev ter vpis nepremičnine, lažja in hitrejša odobritev kredita, boljša transparentnost in preglednost poslovnih podatkov, manj porabljenega časa za plačevanje davkov, prav tako nižja skupna davčna stopnja, DDV pa tam ne obstaja, je samo davek na trgovanje (pomeni, da se davek obračuna samo pri končni prodaji kupcu, ne pa na vsaki stopnji maloprodaje od dobaviteljev, proizvajalcev, distributerjev itd.), tudi čas za čezmejno trgovanje je krajši in cenejši. Prav tako je stopnja rizičnosti države v prid ZDA (Izvozno okno, 2017). Medtem ko ZDA za leto 2017 dosega stopnjo “A”, kar pomeni, da ima ZDA učinkovito ekonomsko politiko in vlado, ki je sposobna takšno politiko primerno izvrševati, nima težav pri deviznem poslovanju in vračanju dolga, prav tako ni problemov pri financiranju zunanjetrgovinskih aktivnosti, dosega Nemčija po drugi strani za leto 2017 stopnjo “B”, kar pomeni, da vidnejših težav pri deviznem poslovanju sicer ni, vendar je njihova ekonomska politika ali politična struktura razlog za previdnost. Pri mednarodnih finančnih transakcijah ni večjih tveganj, je pa potrebna občasna previdnost glede politične strukture in ekonomske politike. Tako lahko ovržemo uvodoma postavljeno hipotezo, da je nemško poslovno okolje za vstop mednarodnih podjetij na primerljivi ravni z ameriškim. Seveda je spet odvisno od industrije, v kateri je podjetje, s čim se ukvarja, od kod prihaja, kakšne odnose in predpise ima tista država s primerjano itd. V prihodnje bo zanimivo spremljati razvoj ameriškega poslovnega okolja pod vodstvom predsednika Trumpa. Ali bo ameriškemu gospodarstvu in ugledu doprinesel ali pa bo spravil ameriško gospodarstvo pod vprašaj, za kar menimo, da je manj verjetna opcija. Tudi nemško poslovno okolje bo v prihodnje zanimivo, prav zaradi tehnologije in okoljskih regulativ, ki jih izvajajo. Zanima nas kako se bo obnesla politika pod vodstvom Angele Merkel do naslednjih volitev in pa kako bodo trenutne migracije v prihodnje vplivale na nemško neenakost, gospodarsko, politično in družbeno okolje, pa tudi na celotno Evropsko unijo in svet.

42

VIRI IN LITERATURA

1. Britannica. (2017). United States. Pridobljeno 7. julij 2017 iz Britannica: https://www.britannica.com/place/United-States

2. Beane, M. (2017). An Adventure in American Culture & Values. Pridobljeno 1. julij 2017 iz International student guide to the USA: http://www.internationalstudentguidetotheusa.com/articles/culture.htm

3. Business Culture. (2014). Business communication. Pridobljeno 21. junij 2017 iz

Business Culture: http://businessculture.org/western-europe/business-culture-in-germany/business-communication-in-germany/

4. Coface (2016). German Economy in 2017. Pridobljeno 21. junij 2017 iz Coface:

http://www.coface.com/News-Publications/News/German-Economy-in-2017-Stable-but-not-staid

5. Doing Business. (2017). Germany. Pridobljeno 1. julij 2017 iz Doing Business: http://www.doingbusiness.org/data/exploreeconomies/germany#starting-a-business

6. Doing Business. (2017). United States. Pridobljeno 1. julij 2017 iz Doing Business: http://www.doingbusiness.org/data/exploreeconomies/united-states#dealing-with-construction-permits

7. Ec Europa. (2012). Germany, a world leader in technology, engineering and innovation. Pridobljeno 21. junij 2017 iz Ec Europa: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/news/germany-world-leader-technology-engineering-and-innovation

8. EPA. (2017). EPA Strategic Plan. Pridobljeno 7. julij 2017 iz EPA: https://www.epa.gov/planandbudget/strategicplan

9. Export (2016). Doing Business in Germany. Pridobljeno 20. junij 2017 iz Export.gov: http://2016.export.gov/germany/MarketResearchonGermany/CountryCommercialGuide/DoingBusinessInGermany/index.asp

10. Germany Trade and Invest. (2017). Industries in Germany. Pridobljeno 25. junij 2017 iz Gtai: https://www.gtai.de/GTAI/Navigation/EN/Invest/industries.html

11. Global Edge. (2017). Germany: Risk Assessment. Pridobljeno 10. junij 2017 iz Global Edge: https://globaledge.msu.edu/countries/germany/risk

12. Global Edge. (2017). United States: Risk Assessment. Pridobljeno 4. julij 2017 iz Global Edge: https://globaledge.msu.edu/countries/united-states/risk

43

13. Griffin, W. R., Pustay, M.W. (2013). International Business: Seventh Edition. Pearson Edication Limited.

14. GTAI (2016). The Automotive Industry in Germany, Issue 2016/2017. Pridobljeno 25. junij iz Germany Trade & Invest: http://www.gtai.de/GTAI/Navigation/EN/Invest/Service/Publications/industry-specific-information,t=the-automotive-industry-in-germany--,did=371926.html

15. Hollensen, S. (2001). Global Marketing, A Market-Responsive Approach. London: Prentice Hall.

16. Indexmundi (2016.). Germany Economy Profile 2016. Pridobljeno 20. junij 2017 iz Indexmundi: http://www.indexmundi.com/germany/economy_profile.html

17. Internations. (2017). Religion in the USA. Pridobljeno 1. julij 2017 iz Internations: https://www.internations.org/usa-expats/guide/16303-culture-shopping-recreation/religion-in-the-usa-16298

18. International Student. (2017). American Culture. Pridobljeno 1. julij 2017 iz International Student: https://www.internationalstudent.com/study_usa/way-of-life/american-culture/

19. Izvozno okno. (2017). Predstavitev gospodarstva Nemčije. Pridobljeno 30. junij 2017 iz Izvozno okno: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/Nemcija/Predstavitev_drzave_4261.aspx

20. Izvozno okno. (2017). Predstavitev gospodarstva ZDA. Pridobljeno 4. julij 2017 iz Izvozno okno: http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Podatki_o_drzavah/ZDA/Predstavitev_drzave_4233.aspx

21. Jurše, M. (2000). Internet kot strateški izziv za management mednarodnega marketinga na pragu 21. stoletja. Magistrski študij. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

22. Keegan, W. J., Schlegelmilch, B. B. (2001). Global Marketing Management, A

European Perspective. London: Prentice Hall.

23. Kharbanda, O. (2016). Political, legal & technological environment of USA. Pridobljeno 2. julij iz Slide Share: https://www.slideshare.net/runrabbit21/political-legal-technological-environment-of-usa

24. Make it in Germany. (2016). Pioneer in energy technology. Pridobljeno 25. junij iz

Make it in Germany: http://www.make-it-in-germany.com/en/for-qualified-professionals/working/industry-profiles/pioneer-in-energy-technology

25. Makovec Brenčič, M. Hrastelj, T. (2003). Mednarodno trženje. GV Založba Ljubljana

44

26. Market Monitor. (2017). Market Monitor ICT USA 2017. Pridobljeno 8. julij 2017 iz

Atradius: https://atradius.de/publikation/market-monitor-ict-usa-2017.html#

27. NZP. (2016). Legal System in Germany. Pridobljeno 3. julij 2017 iz NZP: http://www.nzp.de/german-legal-system/

28. Pestle Analysis. (2014). PEST Analysis of USA, the Largest Economy of the World. Pridobljeno 2. julij 2017 iz Pestle Analysis: http://pestleanalysis.com/pest-analysis-of-usa/

29. Pewforum. (2017). Religions. Pridobljeno 1. julij 2017 iz Pewforum: http://www.pewforum.org/religious-landscape-study/

30. Previšić, J., Ozretić D. (2001). Međunarodni Marketing. Zagreb: Masmedia.

31. Santander Trade Portal. (2017). Germany: Economic and Political Outline. Pridobljeno 10. junij 2017 iz Santander Trade Portal: https://en.portal.santandertrade.com/analyse-markets/germany/economic-political-outline

32. Santander Trade Portal. (2017). United States: Economic and Political outline. Pridobljeno 5. julij 2017 iz Santader Tradel Portal: https://en.portal.santandertrade.com/analyse-markets/united-states/economic-political-outline#political

33. Santander Trade Portal. (2017). United States: Business Practices. Pridobljeno 5. julij 2017 iz Santander Trade Portal: https://en.portal.santandertrade.com/establish-overseas/united-states/business-practices

34. Schwab, K. (2017). Global Competitiveness Report. Pridobljeno 3. julij 2017 iz We Forum: http://www3.weforum.org/docs/GCR2016-2017/05FullReport/TheGlobalCompetitivenessReport2016-2017_FINAL.pdf

35. Select USA. (2014). The Environmental Technology Industry in the United States. Pridobljeno 3. julij 2017 iz Select USA: https://www.selectusa.gov/environmental-technology-industry-united-states

36. Šenk Ileršič, I. (2013). Mednarodno poslovanje: priročnik. (2013). GV Založba Ljubljana.

37. Tatsachen über Deutschland (2017). Global player. Pridobljeno 21. junij 2017 iz

Tatsachen über Deutschland: https://www.tatsachen-ueber-deutschland.de/en/categories/business-innovation/global-player

38. The World Factbook. (2017). Europe: Germany. Pridobljeno 24.junij 2017 iz CIA:

45

https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/gm.html

39. The World Factbook. (2017). North America: United States. Pridobljeno 24. junij 2017 iz CIA: https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/us.html

40. Trading Economics. (2017). United States – Economic Indicators. Pridobljeno 7.julij 2017 iz Trading Economics: https://tradingeconomics.com/united-states/indicators

41. UK Essays. (2015). A Pestle Analysis of Germany. Pridobljeno 25. junij 2017 iz UK Essays: https://www.ukessays.com/essays/economics/a-pestle-analysis-of-germany-economics-essay.php

42. US Courts. (2017). Federal Courts & the Public. Pridobljeno 3. julij 2017 iz US Courts: http://www.uscourts.gov/about-federal-courts/federal-courts-public

43. Vetseva, P. (2016). Cultural and social etiquette in Germany. Pridobljeno 21. junij 2017 iz Expatica: http://www.expatica.com/de/insider-views/Culture-and-social-etiquette-in-Germany_106557.html

44. Vezjak, D. (1983). Trženje v izvozu. Maribor: Visoka ekonomsko-komercialna šola.

45. Zimmerman, K. A. (2015). American culture: Traditions and Customs of the United

States. Pridobljeno 1. julij 2017 iz Live science: https://www.livescience.com/28945-american-culture.html

46. Waters, G. (2011). Risk Coverage for Business in Germany. Pridobljeno 10. junij iz

How to Germany: http://www.howtogermany.com/pages/risk-coverage2.html

47. Wellings, C. (2013). Doing business in Germany – cultural considerations for HR. Pridobljeno 21. junij 2017 iz HR Zone: https://www.hrzone.com/lead/culture/doing-business-in-germany-cultural-considerations-for-hr