avto motor classic 08 - 54

3

Tokrat gre pohvaliti pisarno mag. Rob-erta Jerončiča ter njegovo ekipo, g. mag. Tomaža Svetina ter zelo ljubeznivi tajnici. Gre za ekipo ljudi, zaposlenih na Minis-trstvu za promet – Direkcija Republjike Slovenije za ceste, ki je z vstopom Slov-enije v Evropsko Unijo postala za nas ljubitelje starodobnih vozil izjemnega pomena. Tu se namreč izdajajo odločbe, ki zagotavljajo vsem tistim, ki imajo vozila starejša od 25 let, da lahko reg-istrirajo le ta z statusom starodobnika- oldtimerja. Z to odločbo je torej možna registracija vozila uvoženega iz tujine pri nas ali pa tudi tistih »najdenčkov« brez dokumentov, ki so priromali iz kakšnih kašč, kleti, podstrešji in so dolga de-setletja po obnovi čakali, da so se lahko ponovno zapeljali po cesti. Glede na to da pristojna pisarna potrebuje tudi strokovno pomoč iz naše branže, se je za ta mnenja obračala ali na Tehniški muz-ej ali na eno od dveh slovenskih zvez, članic FIVA. Zataknilo pa se je pred do-brim mesecem, ko je kljub priporočilu komisije SVAMZ bilo zaprošeno še do-datno mnenje, glede izdaje odločbe za predvojno motor znamke Gilera, last g. Primoža Šentjurca, člana C.M.O.C. ter človeka, ki velja kot člana komisije SVAMZ za vrhunskega poznavalca na področju starodobnih motociklov. Po tem ko je bil telefonsko kontaktiran s strani nekega kvazi - strokovnjaka glede težave v zvezi z številkami, ki jih ni bilo vtisnjenih na okvirju motocikla ( gre za posebno serijo Giler, ki so za-pustile tovarno le z številko na motorju) je sledila polemika, kje in kako le te na

novo vtisniti in zadovoljiti današnjim zakonskim predpisom. Ko sva z g. Pris-tov Andrejem, predsednikom komisije za motocikle pri SVAMZ, zvedela za to ter ugotovila, da bi s takšnim posegom na okvir bila povzročena nepopravljiva škoda, sva se nemudoma odpravila v pisarno g. mag. Jerončiča, ki je problem razumel ter zaprosil za mnenje MNZ.

Vnela se je konstruktivna polemika, alio je tak poseg na takšnem vozilu upravičen ali ne. Čez nekaj dni je pisarna SVAMZ prejela dopis s strani MNZ, št. 1321/02-245/141-2005, ki pravi:« V primeru, ko na starodobnem vozilu ni vtisnjene številke šasije, se zaradi ohranjanja orig-inalnosti vozila v evidenco registriranih vozil vpiše kot podatek o številki šasije številka motorja.« ( dopis pripravičl g.

Marko Gasparovič, podpisal pa g. sek-retar Darko Repenšek ).To mnenje je precendentno in bo os-nova za reševanje vseh nadaljnih podo-bnih primerov, saj vemo da je mnogo predvojnih vozil bilo brez označb na šasiji, npr. večina ameriških motocik-lov. Kot že v mnogih primerih poprej je botrovala k temu SVAMZ. Pisarna

g. Jerončiča je izdala pravilno napisano odločbo in si zaradi korektnosti postop-ka zasluži vso naše priznanje. Najhujša kritika pa gre kvazi- strokovnjaku, ki se ni problema lotil pravilno in bi s svojim samovoljnim početjem skoraj pozročil nepopravljivo škodo.

Generalni sekretar Grom Petja, un.d.i.a.

DRSC in kdo naj piše strokovna mnenja

Avto & Motor classicLeto III, št.: 8, Junuj 2005Uradno glasilo SVAMZ Slovenska veteranska avto moto zvezaIzhaja vsako četrtletje v nakaldi 3500 izvodov.Prejemajo ga izključno člani SVAMZ z veljavno člansko izkaznico za tekoče leto.Izdaja: SVAMZ, Vransko 31a, 3305 Vransko, tel.: 03/705 50 66, fax: 03/705 50 67 http://www.svamz.comLikovna in tehnična obdelava: Janez P. GromGlavni in tehnični urednik: Petja GromUredniški odbor: Primož Šentjurc, Andrej PristovRokopisi in naročene fotografije se ne vračajo.Glasilo ni v javni prodaji in je za člane SVAMZ ali simpatizerje brezplačno Naklada: 3500 izvodov

Fotografija na naslovnici:Prva znamka z motivom motocikla v Sloveniji

Prihodnja številka izide 15.09.2005

Ob zadnjem obisku je nastala priložena fotografija.

SVAMZ RASTE – POMAGAJ TUDI TI POVEČATI ŠTEVILO ČLANOV- DOLŽNOST VSAKEGA ČLANA SVAMZ BI MORALA BITI PRIDOBITI LETNO

VSAJ ENEGA NOVEGA ČLANA- TAKO NAS BILO KONEC TEKOČEGA LETA ŽE

4

Kot že večkrat objavljeno v prejšnjih številkah Avto&motor Classic je cilj zveze ustanavljanje registrov posameznih znamk vozil. Le ti lahko kvalitetno združujejo imetnike ene same znamke vozil ter skrbijo za izmen-javo izkušenj, rezervnih delov in infor-macij. Ne nazadnje je tudi možnost povezave z sorodnimi registri – klubi v Evropi, danes brez meja, enostavnejša. Oglejte si objavljene fotografije iz letošnjega srečanja lastnikov vozil Ho-rex, ki je bilo letos že drugič, organiziral pa ga je V Spodnjih Bitnjah g. Veternik Ivan ter fotografije iz srečanja lastnikov BMW, ki ga je organiziralo društvo SSV, pri gostišču Dežman Na Kokrici. Medtem ko je lani na tem srečanju sodelovalo le dvajet udeležencev, se jih je zbora letos udeležilo skoraj petdeset iz cele Slovenije.

CITROEN – Bojan PerkoHOREX – Saša HladnikINDIAN inHARLEY DAVIDSON – Petja GromMERCEDES BENZ – Emil ŠterbenkMOTO GUZZI – Valter ŠtrancarNSU – Kristjan KramerPUCH predvojni – Stane KorošecSCOOTERJI - Janez ZajecTOMOS – Emil HafnerVW – 5 samostojnih klubov

Po novem se jim pridružujejo še registri SAAB – Mitja JakšaBMW – Markun JernejVOJAŠKA VOZILA – Oblak Bernard

OGLEJTE SI SREČANJE LASTNIKOV CAGIVA – ELEFANT KLUB EUROPA, KI BO DNE 18.06. MED 10. IN 12. URO PRI MUZEJU MOTOCIKLOV VRANSKO!

REGISTRI SVAMZ

SREČANJE HOREX BO 2006 NA KOROŠKEM

4

Kot že večkrat objavljeno v prejšnjih številkah Avto&motor Classic je cilj zveze ustanavljanje registrov posameznih znamk vozil. Le ti lahko kvalitetno združujejo imetnike ene same znamke vozil ter skrbijo za izmen-javo izkušenj, rezervnih delov in infor-macij. Ne nazadnje je tudi možnost povezave z sorodnimi registri – klubi v Evropi, danes brez meja, enostavnejša. Oglejte si objavljene fotografije iz letošnjega srečanja lastnikov vozil Ho-rex, ki je bilo letos že drugič, organiziral pa ga je V Spodnjih Bitnjah g. Veternik Ivan ter fotografije iz srečanja lastnikov BMW, ki ga je organiziralo društvo SSV, pri gostišču Dežman Na Kokrici. Medtem ko je lani na tem srečanju sodelovalo le dvajet udeležencev, se jih je zbora letos udeležilo skoraj petdeset iz cele Slovenije.

CITROEN – Bojan PerkoHOREX – Saša HladnikINDIAN inHARLEY DAVIDSON – Petja GromMERCEDES BENZ – Emil ŠterbenkMOTO GUZZI – Valter ŠtrancarNSU – Kristjan KramerPUCH predvojni – Stane KorošecSCOOTERJI - Janez ZajecTOMOS – Emil HafnerVW – 5 samostojnih klubov

Po novem se jim pridružujejo še registri SAAB – Mitja JakšaBMW – Markun JernejVOJAŠKA VOZILA – Oblak Bernard

OGLEJTE SI SREČANJE LASTNIKOV CAGIVA – ELEFANT KLUB EUROPA, KI BO DNE 18.06. MED 10. IN 12. URO PRI MUZEJU MOTOCIKLOV VRANSKO!

REGISTRI SVAMZ

SREČANJE HOREX BO 2006 NA KOROŠKEM

5

Končno je pošta Slovenije izdala prvo znamko z motivom motornega kolesa. Ni slučaj da je to bilo Puh-ovo motorno kolo. Janez Puh, rojen v Sakušaku pri Juršincih je bil in je posebnost Sloven-skih goric. Med neštetimi humanisti s tega področja (ne naštevam, ker jih je preveč), je bil eden redkih, ki je bil prvič, iz revnega okolja, drugič pa se je uveljavil na področju tehnike, čeprav se v otroških letih v svojem okolju ni srečal s čim podobnim. V zelo kratkem času je iz vajenca v Gradcu postal izumitelj, tovarnar in eden najbolj znanih ljudi v Evropi. Prav njegovo tehnično nadarjenost in vizion-arski duh je znal povezati z gospodarsko žilico, kar ga je pripeljalo ob bok evrop-skih proizvajalcev koles, motornih koles in avtomobilov. Znamka PUCH je post-ala pojem v tej domeni, kar je še danes.Par desetletij nazaj nismo vedeli, kdo je J.Puch. Občudovali smo motorje te znamke, nekdanja vojska Jugoslavije je imela Puhove izdelke za najboljše. Šel je tudi širše; obstaja veliko število pat-entov tudi iz povsem drugih področij, izboljšave pisalnih strojev, šivalnih in še marsičesa.In vendar je njegov lik zelo hitro izginil iz zavesti prihodnjih rodov. Poznali so

ime izdelka, ne pa genija, ki ga je zas-noval. Njegovo življenje je tipično za industrijskega izumitelja, ustanovitelja in pionirja tehničnega razvoja, ki je pripomogel k tehničnemu preobratu in prehodu iz 19. v 20.stoletje, ki je njegove ideje nadaljevalo, dopolnjevalo in pred-vsem s pridom uporabljalo.V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do umeščanja J.Puha v slovenski in širši prostor. Vendar pa je šele v 90-ih letih podobna entuziastka Kristina Šamperl Purg odločila Puha umestiti na pravo mesto med velike Slovence.Imela sta nekaj skupnega. Oba sta imela ideje, oba sta bila neuničljiva delovna,

oba sta prehitevala čas, kot da bi slutila, da se bo njuno življenje in predvsem delo izteklo v dobrih 50-tih letih.Kristina Šamperl Purg je s projektom o obnovitvi vedenja o Janezu Puhu z obsežno monografijo in razstavo njegovih izdelkov na Ptuju in drugje uspela. Prav ta njena ideja o Puhu je bila zaključena z izdajo znamke poštne Slovenije. Petra Groma, ki ga je prav ona navdušila za Puhove motorje in je danes poleg posedovanja najstarejših Puh-ovih motorjev v Evropi tudi eden največjih poznavalcev le-teh.V imenu Zgodovinskega arhiva na Ptu-ju, ki je projekt umestitve Puha vseskozi podpiral in ga še bo, iskrena hvala vsem, ki ste tako ali drugače sodelovali in s tem ohranili spomin na dva velika Slo-venca, J.Puha, ki je ustvarjal in Kristina Šamperl Purg, ki ga je ponovno vrnila v naš spomin. Zgodovinski arhiv na Ptujuv.d.direktorjauniv.dipl.zgod. Ivan Lovrenčič

Prva slovenska poštna znamka z motociklom

6

Leta 1922 sta se v Blackpoolu združila mlada motociklistična prijatelja Wil-liam Lyons in William Walmsey ter ustanovila družbo z imenom Swal-low Sidecar Company – izdelovala sta motociklistične prikolice. Kmalu, leta 1929, sta proizvodnjo razširila in začela proizvajati avtomobile, med prvimi se je pojavil Austin seven. Proizvodnjo sta preselila v Coventry, kjer so izdelovali

karoserije za avtomobile, kot so bili Morris cowley, fiat 509, Wolseley hornet in Standard. Osnova njihovega prvega avta z označbo S.S. je bil šestvaljni mo-tor družbe Standard, javnosti pa so ga predstavili leta 1931. Proizvodni program družbe je tedaj obsegal limuzine, kabriolete in športna vozila z delovnimi prostorninami 1,5 , 2,5 in 3,5 litra. Po drugi svetovni vojni

so ponovno začeli leta 1946, in sicer pod imenom Jaguar Cars Ltd. William Lyons je zastavil svoje sile za izboljšavo že za-starelih modelov in razvil novo športno vozilo XK 120 s šestvaljnim motorjem z delovno prostornino 3442 cm3. Za avtomobil, ki je imel iz aluminija izre-zano karoserijo, ga je navdihnil uspešni BMW 328. za dirko v Le Mansu so izde-lali prirejen tip XK 120 C, s katerim se je začela serija zmag od 1951 pa vse do 1957.Za delež, ki ga je družba Jaguar pris-pevala k napredku avtomobilske teh-nologije, so Williamu Lyonsu podelili plemiški naslov.Leta 1960 je družba Jaguar Cars Ldt. kupila znamko Daimler skupaj z njen-im deležem pri tovarni BSA. Osem let pozneje je ob njeni spojitvi s skupi-no Leyland nastalo največje podjetje britanske avtomobilske industrije Brit-ish Leyland.

SANJSKI AVTOMOBILI - JAGUAR E-TYPEKRATKA ZGODOVINA Družbe Jaguar Cars LDT.

6

Leta 1922 sta se v Blackpoolu združila mlada motociklistična prijatelja Wil-liam Lyons in William Walmsey ter ustanovila družbo z imenom Swal-low Sidecar Company – izdelovala sta motociklistične prikolice. Kmalu, leta 1929, sta proizvodnjo razširila in začela proizvajati avtomobile, med prvimi se je pojavil Austin seven. Proizvodnjo sta preselila v Coventry, kjer so izdelovali

karoserije za avtomobile, kot so bili Morris cowley, fiat 509, Wolseley hornet in Standard. Osnova njihovega prvega avta z označbo S.S. je bil šestvaljni mo-tor družbe Standard, javnosti pa so ga predstavili leta 1931. Proizvodni program družbe je tedaj obsegal limuzine, kabriolete in športna vozila z delovnimi prostorninami 1,5 , 2,5 in 3,5 litra. Po drugi svetovni vojni

so ponovno začeli leta 1946, in sicer pod imenom Jaguar Cars Ltd. William Lyons je zastavil svoje sile za izboljšavo že za-starelih modelov in razvil novo športno vozilo XK 120 s šestvaljnim motorjem z delovno prostornino 3442 cm3. Za avtomobil, ki je imel iz aluminija izre-zano karoserijo, ga je navdihnil uspešni BMW 328. za dirko v Le Mansu so izde-lali prirejen tip XK 120 C, s katerim se je začela serija zmag od 1951 pa vse do 1957.Za delež, ki ga je družba Jaguar pris-pevala k napredku avtomobilske teh-nologije, so Williamu Lyonsu podelili plemiški naslov.Leta 1960 je družba Jaguar Cars Ldt. kupila znamko Daimler skupaj z njen-im deležem pri tovarni BSA. Osem let pozneje je ob njeni spojitvi s skupi-no Leyland nastalo največje podjetje britanske avtomobilske industrije Brit-ish Leyland.

SANJSKI AVTOMOBILI - JAGUAR E-TYPEKRATKA ZGODOVINA Družbe Jaguar Cars LDT.

7

Leta 1961 ni bilo nobenega dvoma, ka-teri izmed avtomobilov bo postal avto leta. Dolgo pričakovani E-Type ( » XKE « v Združenih državah Amerike ) Jag-uar je dosegel sam vrh perfekcionizma v cestno- športnih avtomobilih, saj je združeval tako stil, moč kot tudi udo-bje.Do dejanske proizvodnje in pred-stavitve tega lepotca javnosti je prišlo marca 1961, čeprav se je zdelo, da lju-bitelji cestno-športnih avtomobilov in privrženci Jaguarjev ne bodo dočakali tega dne. Poprej so dnevno prosili na najrazličnejše načine proizvajalca, naj

že končno izpopolnijo zastarel model » XK-SS « , cestno verzijo D-Type Jag-uarja . Želeli so si namreč med drugim večji ločen prtljažnik, da bi bilo vozilo okretnejše za vožnjo po mestu kot tudi po podeželju in seveda, da bi bilo cen-ovno dosegljivo večjemu številu poten-cialnih kupcev. Avtomobil je družba leta 1961 ponudila na tržišču za 5600$. Tipična oblika tega vozila je nas-tala s pomočjo Malcom Sayer- ja, aeronavtičnega inženirja iz » Bristol Aeroplane «, ki si je pri oblikovanju le tega pomagal kar z Farnbourghovim vetrovnikom. Nastal je E-Type, s

tipičnim obratomerom in števcem za lesenim premičnim- na stavljivim vol-anom in sekundarnimi instrumenti na armaturni plošči, usnjenimi sedeži in prtljažnikom. Kabriolet, ki je dopolnjeval roadster, je bil po mnenju nekaterih celo lepši kot roadster, za sedeži pa je skrival še večji prostor za prtljago. Vzmetenje je bilo oblikovano po zgledu eksperimentalnega prototipa vzmeti, ki ga je uporabil leta 1960 na Le Mans - 24 ur, Briggs Cunningham. Če sta bila monokok šasija in vzmetenje neke vrsta inovacija, pa je konstrukcija motorja ostala nespremenjena ( 3,8 li-trski motor, kompresijsko ramerje 9,0 : 1, trije uplinjači SU). Motor je tekel izjemno gladko in tiho. Pospeški so potešili želje kupcev: 0-60 je potreboval 7 sekund, 0-120 samo 26 sekund, druga prestava je pripeljala avto na 78 milj/ uro, tretja na 116 milj/ uro. Z standar-dom razmerja zadnjega diferenciala 3,31 : 1 je E-Type dosegel hitrost točno 150

Jaguar E-TYPE

8

milj/uro, razmerja 2,94 in 3,07 pa sta pripeljala avtomobil do višjih hitrosti, 3,54 pa do boljših pospeškov. Z razmer-jem 2,94 je E- Type dosegel hitrost 180 milj/ uro, kar ga je takrat pripeljalo do naziva »najhitrejši cestni avtomobil«.Leta 1965 je prišlo do prvih sprememb in izboljšav: večji 4,2 litrski motor in 1966 so izdelali coupe z 2+2 sedeži, a sicer manj razgibano obliko. 1968 so mu američani mu dodali stranske signalne luči in nerodne odbijače.Šest cilindrski E –Type je obstajal vse tja do 1971, ko ga je zamenjal še močnejši, a

tudi »žejni« V-12 ( oblikoval ga je Harry Mundy ): 5,3 litrski motor, 325 konjskih moči, 2+2 sedeža in težo čez 3200 fun-tov. Prepoznavni so postali po njihovem nabreknjenem varovalnem pokrovu, širših gumah montiranih na režastih kolesih z izobčenimi okrasnimi pokrovi ter bolj okornim odbijačem. Ponudili so ga samo v obliki 2+2 roadster in z podo-bnimi značilnostmi kot jih je imel 3,8. 1976 je na tržišče prišla še novejša verz-ija Jaguarja – XJS, štirisedežni kabriolet, ki ga izdelujejo še dandanes.

Po knjigi Stari avtomobili, Juraj Po-razik in Great cars of the 20th century, A.Brown in R.A.Langworth.

8

milj/uro, razmerja 2,94 in 3,07 pa sta pripeljala avtomobil do višjih hitrosti, 3,54 pa do boljših pospeškov. Z razmer-jem 2,94 je E- Type dosegel hitrost 180 milj/ uro, kar ga je takrat pripeljalo do naziva »najhitrejši cestni avtomobil«.Leta 1965 je prišlo do prvih sprememb in izboljšav: večji 4,2 litrski motor in 1966 so izdelali coupe z 2+2 sedeži, a sicer manj razgibano obliko. 1968 so mu američani mu dodali stranske signalne luči in nerodne odbijače.Šest cilindrski E –Type je obstajal vse tja do 1971, ko ga je zamenjal še močnejši, a

tudi »žejni« V-12 ( oblikoval ga je Harry Mundy ): 5,3 litrski motor, 325 konjskih moči, 2+2 sedeža in težo čez 3200 fun-tov. Prepoznavni so postali po njihovem nabreknjenem varovalnem pokrovu, širših gumah montiranih na režastih kolesih z izobčenimi okrasnimi pokrovi ter bolj okornim odbijačem. Ponudili so ga samo v obliki 2+2 roadster in z podo-bnimi značilnostmi kot jih je imel 3,8. 1976 je na tržišče prišla še novejša verz-ija Jaguarja – XJS, štirisedežni kabriolet, ki ga izdelujejo še dandanes.

Po knjigi Stari avtomobili, Juraj Po-razik in Great cars of the 20th century, A.Brown in R.A.Langworth.

9

Avtomobilisti in motoristi smo v splošno zadovoljstvo izpeljali III. pokal Alojzija Arčana na poligonu v Ljubečni pri Celju. Prvič se je v Sloveniji vozilo »dirko« starodobnikov z merjenjem enakomer-nostno prevoženih krogov. Adrenalina ni manjkalo.Tudi tisti najhujši skeptiki so morali priznati, da je to edino pravo tekmovanje za takšna vozila, prisotni so bili najlepši iz Slovenije. AMZS pa je v brk vsem ljubiteljem organiziral ponovno hitrostno dirko s »starimi » motorji na Mobikrogu v Cerkljah. Od približno 100 prijavljenih za štart jih je le 30% spadalo v kategorijo starodobnikov (beri: starih motociklov). Nekoliko je povprečje dvigovala le ekipa 50ccm To-mosov iz Primorske. O tehnični ekipi, ki je opravljala preglede nebi več pisali- papir je predrag. Na straniščni papir, ki ga po uporabi zavžeš, se pa pisati ne da. Glede na to, da so na teh hitrostnih preizkušnjah ti stari lepotci preobre-menjeni, materiali pa utrujeni, lahko poči. In tokrat je počilo: Tomos D6, sicer replika, je imel izviren vodno hla-jen cilinder in glavo. Leta 1968 je bilo

izdelanih le par. Pri polni brzini ga je na Mobikrogu razneslo. Uničen ni bil samo cilinder, ampak tudi ojnica in bat. Pred

dvema letoma je bil uničen na podoben način litoželezni zračno hlajeni cilinder za Tomos D6S, letnik 1967. Lastnik E.F., ki mu je tovarna Tomos zaupala nekaj unikatnih kosov, občina Nova Gorica pa poskrbela za pros-tor, kjer naj bi bili tekmovalni Tomosi razstavljeni, ne bo verjetno v nekaj letih imel več kaj razstavljati. Kvazi – komisarji ( beri seznam v modri kn-jigi AMZS ) so ponovno pokazali svojo nesposobnost in nepoznavanje tehnične dediščine. Na » dirki« je bilo dovoljeno startati tudi Hondi, ki ni smela voziti v času, ko je podobne prireditve soor-ganiziral SVAMZ. Da to ni bilo brez razloga dokazuje dejstvo, ko se pri ve-liki brzini mladi voznik s tem motor-jem poškodoval in pri tem utrpel tra-jne poškodbe hrbtenice. Žal nam je za voznika, vendar se ve, kdo je kriv.

UMOR MOTOCIKLA

Fotografija posneta ob petdeseti obletnici tovarne Tomos, kjer je sedaj uničeni Tomos D6 vozil častni krog – zelo previdno.

10

VABILOAMK VeteranSlo. Bistrica prireja dne 11.06.2005 prvo Veliko Srečanje Pohorje 2005, z zelo lepo progo in lepim razgle-domna našo lepo domovino in tudi naj bo presenečenje za udeležbo vsakega voznika oz. voznico do konca vožnje. Zato Vas vabimo in nebo vam žal!

info.: Vajdič Milan, tel.:051 345 875

Cela zadeva se je začela pravzaprav zelo spontano – dva navdušenca vozil znam-ke SAAB naj bi se dobila na pici. Prišlo pa je do nekakšnega nesporazuma (na srečo) in stvar se je začela dobivati pov-sem druge razsežnosti. Slučajno je spo-daj podpisani Mitja brskal po internetu

in opazil, da nekdo prireja srečanje. Ne bodi ga len, takoj stopi v kontakt s pobudnikoma in tričlanski organizaci-jski odbor je ustanovljen!Matjaž, sicer oficir v rezervi, odlično poskrbi za koordinacijo aktivnosti, dogovarja se s sponzorji (eden na last-no želel biti imenovan), velikodušno žrtvuje prostor za piknik, pa še bi lahko naštevali. Grega poskrbi za promocijo na internetu ter izdela lična vabila. Mit-ja se loti oblikovanja majic z logotipom SAAB klub Slovenija ter pomaga pri pripravi piknika. Natiskamo 50 ma-jic, katere se brezplačno razdelijo med obiskovalce.Da smo se organizatorji lahko posve-tili obiskovalcem in seveda samemu srečanju, sta priskočila na pomoč dva

profesionalna kuharja, ki sta odlično opravljala svojo vlogo ob ražnju. Smola je tako nanesla, da je bilo ravno na isti dan srečanje starodobnikov na Škofljici. Kljub vsemu je bilo videti precej različnih modelov, med drugim tudi

zelo redek primerek kabrioleta c900 Turbo. Avto sicer ni starodobnik, vseka-kor pa z vsakim preteklim letom dobiva večjo zbirateljsko vrednost.Med starodobniki sta bila najbolj za-nimiva SAAB 96 V4 (s Fordovim V4 motorjem), ter izredno lepo ohranjen SAAB 99L, lastnika Matije Oslaka. Le-tega lahko vidite na zadnji platnici re-

vije, ki jo pravkar berete.Seveda bi naredili krivico g. Mihi Pu-izdarju, če ne bi omenili njegove modre 99-tke s Triumphovim 1.85L motorjem.Prav tako ne moremo mimo najbolj »kultnega« SAAB-a, to je tro-vratna iz-vedenka iz serije 900. Ponosni lastnik tega skoraj starodobnika je g. Miran, kateri je z njim prevozil kdove koliko kilometrov širom Evrope.Lastnik zgoraj omenjenega SAAB-a 96 ima v svoji zbirki cca. 25 starodob-nih vozil, tudi kakšen predvojni bi se našel (Tatra). Lahko ga kontaktirate na tel. 041/342-672 (Jernej). Vesel bo, če kakšen avto iz njegovega zatočišča dobi nov dom.Če ima kdo od bralcev SAAB-a ali pa pozna kakšnega lastnika, naj to brez oklevanja sporoči na spodnji naslov. Le tako bo klub zaživel, predvsem pa bo lažje servisiranje teh nenavadnih avto-mobilov, ki se ne pokoravajo nobenim zakonitostim avtomobilske industrije.

Mitja Jakša, SAAB klub Slo031/[email protected]

Prvo srečanje SAAB

10

VABILOAMK VeteranSlo. Bistrica prireja dne 11.06.2005 prvo Veliko Srečanje Pohorje 2005, z zelo lepo progo in lepim razgle-domna našo lepo domovino in tudi naj bo presenečenje za udeležbo vsakega voznika oz. voznico do konca vožnje. Zato Vas vabimo in nebo vam žal!

info.: Vajdič Milan, tel.:051 345 875

Cela zadeva se je začela pravzaprav zelo spontano – dva navdušenca vozil znam-ke SAAB naj bi se dobila na pici. Prišlo pa je do nekakšnega nesporazuma (na srečo) in stvar se je začela dobivati pov-sem druge razsežnosti. Slučajno je spo-daj podpisani Mitja brskal po internetu

in opazil, da nekdo prireja srečanje. Ne bodi ga len, takoj stopi v kontakt s pobudnikoma in tričlanski organizaci-jski odbor je ustanovljen!Matjaž, sicer oficir v rezervi, odlično poskrbi za koordinacijo aktivnosti, dogovarja se s sponzorji (eden na last-no želel biti imenovan), velikodušno žrtvuje prostor za piknik, pa še bi lahko naštevali. Grega poskrbi za promocijo na internetu ter izdela lična vabila. Mit-ja se loti oblikovanja majic z logotipom SAAB klub Slovenija ter pomaga pri pripravi piknika. Natiskamo 50 ma-jic, katere se brezplačno razdelijo med obiskovalce.Da smo se organizatorji lahko posve-tili obiskovalcem in seveda samemu srečanju, sta priskočila na pomoč dva

profesionalna kuharja, ki sta odlično opravljala svojo vlogo ob ražnju. Smola je tako nanesla, da je bilo ravno na isti dan srečanje starodobnikov na Škofljici. Kljub vsemu je bilo videti precej različnih modelov, med drugim tudi

zelo redek primerek kabrioleta c900 Turbo. Avto sicer ni starodobnik, vseka-kor pa z vsakim preteklim letom dobiva večjo zbirateljsko vrednost.Med starodobniki sta bila najbolj za-nimiva SAAB 96 V4 (s Fordovim V4 motorjem), ter izredno lepo ohranjen SAAB 99L, lastnika Matije Oslaka. Le-tega lahko vidite na zadnji platnici re-

vije, ki jo pravkar berete.Seveda bi naredili krivico g. Mihi Pu-izdarju, če ne bi omenili njegove modre 99-tke s Triumphovim 1.85L motorjem.Prav tako ne moremo mimo najbolj »kultnega« SAAB-a, to je tro-vratna iz-vedenka iz serije 900. Ponosni lastnik tega skoraj starodobnika je g. Miran, kateri je z njim prevozil kdove koliko kilometrov širom Evrope.Lastnik zgoraj omenjenega SAAB-a 96 ima v svoji zbirki cca. 25 starodob-nih vozil, tudi kakšen predvojni bi se našel (Tatra). Lahko ga kontaktirate na tel. 041/342-672 (Jernej). Vesel bo, če kakšen avto iz njegovega zatočišča dobi nov dom.Če ima kdo od bralcev SAAB-a ali pa pozna kakšnega lastnika, naj to brez oklevanja sporoči na spodnji naslov. Le tako bo klub zaživel, predvsem pa bo lažje servisiranje teh nenavadnih avto-mobilov, ki se ne pokoravajo nobenim zakonitostim avtomobilske industrije.

Mitja Jakša, SAAB klub Slo031/[email protected]

Prvo srečanje SAAB

11

Korenine znamke SAAB segajo v zgodnja leta 20. stoletja, ko je bilo na Švedskem l.1921 ustanovljeno podjetje Svenska Aero AB. Glavni naložbeniki so bila nemška podjetja iz letalske industr-ije, ker po Versajski pogodbi v Nemčiji niso smela proizvajati vojaške opreme. Podjetje ni bilo nikoli pravno regis-trirano ter nobenih podrobnih papir-jev v zvezi z njegovim delovanjem niso našli. Kljub domnevnemu financiranju s strani nemške tovarne letal Heinkel je podjetje zašlo v finančne težave, nakar ga je l.1932 prevzelo Švedsko podjetje ASJ. Kljub dogovarjanju z vlado je pod-jetje l. 1935 propadlo, a je kot posledica oboroževanja Nemčije nastalo novo podjetje z današnjim nazivom – Sven-ska Aeroplan AB (SAAB).Pisalo se je leto 1937, imeli pa so že obilo izkušenj z izdelovanjem letal po licencah podjetij North American (NA-16-4M) ter Focke-Wulf. Do izbruha II. svetovne vojne je pri SAAB-u delovalo okrog 50 inženirjev iz ameriškega pod-jetja Douglas.Še istega leta začnejo graditi tovarno le-tal v Trollhättan-u, kjer danes sestavljajo avtomobile.

V letih 1938 -1940 je tovarna (zopet po licenci) med drugim izdelovala nemški?! Junkers 86 ter ameriški Doug-las Northrop 8A-1. Leta 1939 je SAAB z ameriško pomočjo začel načrtovati svoj prvi bombnik/izvidnik SAAB 17. Sledi-la je še cela vrsta vojaških letal (SAAB 18, SAAB 21, SAAB 90, SAAB 91…),

med drugim visokotehnološka Draken in Viggen.Po koncu vojne je bilo jasno, da samo (pretežno) vojaškim programom to-varna ne bo preživela. Odločitev je pad-la. Začeli so z razvojem – avtomobilov!SAAB GripenProjekta se je lotilo 15 letalskih kon-struktorjev, brez kakršnihkoli izkušenj z avtomobili. Še več, samo dva sta imela izpit za avtomobil. Rezultat 6 mesečnega dela je bil prototip z oznako 92001 (številke do 90 so bile rezervi-rane za vojaške projekte, 90 in 91 pa

sta bila civilni letali, zato so oznake kar nadaljevali). Rezultat je bila samono-sna karoserija (v tistih časih nekaj zelo redkega v avtomobilskem svetu), pogon (2-taktni »sfriziran« DKW) na sprednji kolesni par, izredne aerodinamične last-nosti (Cx =0,35), neodvisno vzmetenje

na vseh kolesih,...Konstruktorji so s tre-mi prototipi prevozili skupno 280.000 testnih kilometrov; velika številka za tiste čase!

Prvi serijski avto SAAB 92 je zapustil tovarno leta 1949. Prvi avtomobili so bili vsi zelene barve, ker je vojaški odd-elek pri SAAB-u ugotovil, da ni dovolj kamuflažna in jo je gladko predal av-tomobilskemu sektorju. Leta 1948 je SAAB predstavil tudi svoje prvo reak-tivno letalo, J29 Tunnan.Sledile so razne izboljšave, decem-bra 1955 je luč sveta zagledal SAAB z oznako, kaj drugega kot...93! Motor so nadgradili na tri cilindre in iz 840 ccm motorja »iztisnili» tudi do 86 hp! Vseskozi do leta 1980 se je SAAB zelo

Kratka godovina SAAB-a(Svenka Aeroplan Aktiebolaget)

12

uspešno udejstvoval na raznih rally pr-ireditvah, za kar so imeli tudi poseben oddelek. Zanimiva izvedenka tega mod-ela je bil SAAB Monster, dvotaktnež z dvema (!) motorjema po 750 ccm, precej čez 100 konjev in končno hitrostjo 198

km/h.Veliko senzacijo je povzročil model SAAB 94, poznan pod imenom Sonett I. Imel je šasijo iz lahke zlitine ter karo-serijo iz umetne mase. Končna hitrost je znašala 210 km/h, motor seveda dvo-

takten...

Leta 1959, deset let po svojem prvencu, je SAAB predstavil model 95, karavan-sko izvedenko s prostorom za sedem (7) potnikov. Posebnost je bil nekakšen spojler nad zadnjim steklom, ki je preprečeval nabiranje prahu.Prva izmed sedaj t.i. avtomobilskih klasik je bil model 96. Glede na pred-hodnika je imel na novo oblikovan zad-nji del. V prvi polovici šestdesetih so še vedno vgrajevali 2-taktne motorje, leta ‘67 pa so si »sposodili« Fordov 1,5L V4 (Capri, itd.).

...Se nafdaljuje prihodnjič Mitja Jakša

Pregledi za pridobitev STALNEGA certifikata

Nepreklicno prijavljam na pregledvozilo, ki je vpisano v register SVAMZ-a pod številko:________________

Pregled vozila želim opraviti v želji, da dobim stalni certifikat SVAMZ-a.Stroške pregleda ( 5.000,00 SIT ) bom poravnal pred pregledom vozila (stalni certifikat bo poslan na dom po povzetju 5.000,00 SIT).

Ime in priimek: ______________________________________________________________

Naslov poštna številka in kraj: : __________________________________________________

Datum: ___________________

Opis vozila za pregled: _________________________________________________________

____________________________________________________________________________Medeninasta tablica SVAMZ: imam nimam želim pridobiti

Kraj pregleda: 11.06.2005 Medvode 25.06.2005 Ilirska Bistrica 23.07.2005 Krmeljpričetek ob 8h Podpis:_____________________________ ustrezno obkroži

Priložen obrazec v originalu ali kopiji pošljite na naslov: SVAMZ, Vransko 31a, 3305 Vransko.

Vabilo !Spoštovani člani in ljubitelji starodobnikov

Vse lastnike starodobnih vozil in ljubitelje vabim na 5. vseslovensko srečanje starodobnikov 18. 06. 2005 v Medvode.

V soboto 18. 06. ob 9.00, bo na prireditvi moto piknik v Medvodah potekalo ocenjevanje in komisijski pregled staro-dobnikov za pridobitev stalnega certifikata SVAMZ.

Prisrčno vabljeni Predsednik SVAMZRok Rotar

16 17

Adrenalin, ki se nam sprošča ob gledanju vojaških filmov, podoživljanje herojstev ali le morda skrite želje posameznikov? Kdo so ti ljudje se sprašujemo, ko opazujemo ljubitelje vojaške teh-nike, skrbno negovana in obnov-ljena vozila, njih same pa oblečene v uniforme raznih armad: angleži, amerikanci, partizani, domobranci, še namanj je predstavnikov prema-gane nemške armade, nekoč tako osovražene, danes pa najbolj cen-jena vozila Hitlerjevega Tretjega Reicha.Kot da bi cel svet teh zbirateljev za-jela nekakšna kolektivna histerija po vozilih, uniformah, obeležjih ter predmetih iz druge svetovne vojne s posebnim poudarkom na nemških, samo če pogledate specializirane kataloge, ponudbo preko spletnih strani na internetu ali enostavno obiščete kak sejem, lahko opazite, da so cene le teh že grozljivo visoke. Zundapp- a KS 75 ali BMW R75 z bočno prikolico cenijo na vred-nost okoli 25000 eurov. Navadna nemška čelada stane tudi že 200 evrov, pa kaj bi našteval. Pred kratkim sem kupil knjigo »Po-dobe iz življena Slovencev v drugi svetovni vojni« založbe Mladinska Knjiga. V njej najdemo na stotine kvalitetnih fotografij iz tega obdobja. Na marsikateri so tudi vojaška vozila. Glede na to da je pravilna obnova le teh

izjemno zahtevna, zaradi pomanjkljivih podatkov in informacij ter specialnih oznak številnih vojaških formacij, pa

so lahko le takšne in podobne fotograf-ije osnova za pravilno restavriranje. Ob obisku tujega strokovnjaka je bilo ugo-

tovljeno, da skorajda ni vojaškega voz-ila v Sloveiji, ki bi bil pravilno obnov-ljeno. Zato smo se v SVAMZ že zdavnaj

odločili oblikovati komisijo za vojaška vozila, pod vodstvom g. Bernard Oblak- a, tokrat pa pričenjamo v naši reviji tudi z stalno rubriko, namenjeno ljubi-teljem vojaške tehnike. Medtem ko so do nedavnega spadala sem le vozila iz druge svetovne vo-jne, je bilo v zadnjem času od-kupljeno veliko vozil bivše JNA. Nadvse zanimiva terenska vozila ter kamioni so razpršeni po celi Sloveniji in po navodilih SVAMZ se že formira samostojni register teh vozil. V kolikor želite predstaviti tudi drugim članom vaše vozilo, nam pošljite članek z fotografijo. Va-bljeni k sodelovanju!Tokrat nam je g. srečko Gombač poslal fotografijo slovenskega vojaškega vozila – prototipa izdelanega v IMV Novo Mesto. Vojska ga ni sprejela, saj so jih raje uvažali. Narisal ga je dipl. ing . Martin Sever, tehnični direktor IMV. V naslednji številki revije sledi članek.

NOVICE IZ SVAMZ- OVE ARMADE

VOJAŠKA VOZILANOVA STALNA RUBRIKA NAMENJENA LJUBITELJEM VOJAŠKIH VOZIL

Kupujem okupacijske in predvojne registerske tablice za vozila051 30 55 96

18 19

Model alfasud sprint veloce, je tovarna začela izdelovati davnega leta 1978. Psebnost omenjenega modela so bile diskaste zadnje zavore ter dva dvojna vplinjača z daljšimi vsisnimi cevmi kar je v kombinaciji s spremenjenim batnim hodom iz 1490 ccm iztisnilo za tiste čase zavidljivih 95 KM.Avto je s svojo kupe obliko ter zahvaljujoč boxer motorju imel zelo nizko težišče ter glede na sredinsko postavitev men-jalnika imel odlično lego na cesti.Lego na cesti je proizvajalec izboljšal še s postavitvijo prednjih zavor na menjal-nik ter s tem zmanjšal vzmetno siloProizvodnja modela se je zaključila leta 1982, ko je bil predstavljen osvežen ter tehnično spremenjen alfaromeo sprint.

Zaradi malo serijske izdelave modela sem imel velike težave, da sem našel primeren avtomobil.Moj alfasud sprint veloce sem po dolgem iskanju preko razpredene informacijske mreže našel v Trstu (ITA).Avto je bil proizveden in prvič zapisan pri prometni upravi v Trstu (data im-matricolazione) 17.04.1980, prvič regis-triran pa leta 1982, ko ga je kupil prvi in do moje najdbe tusi edini lastnik g. Lucari Salvatore.Omenjeni lastnik je bil po pripove-dovanju sinov močno navezan na av-

tomobil in ga kljub svoji močni bolezni ohranjal v originalnem stanju ter želel, da se ga redno servisira pa čeprav ga sam zaradi bolezni že dolgih osem let ni mogel voziti.Lanskega marca je v 85 letu starosti g. Lucari umrl sinovi pa so avtomobil dali v prodajo.

Dve dolgi leti sem od Trsta do Milana iskalpo vseh odstoječih odpadih te vrste avtomobil nakar, v mesecu aprilu 2004 od lastnika odpada v Trstu izvem, da se

prodaj odličen alfasud sprint.po ogledu vozila sem ugotovil, da je avto v odličnem stanju tako mehanskih kot galvanskih delov ter platiščmih mas. Kar me je pa še posebej navdušilo pa je bilo dejstvo, da je vozilo v popolnoma originalnem stanju. Avto je z novim akomulatorjem po dolgem enoletnem spancu (pričevanje sinov bivšega last-niak), brez problema vžgal ter predel kot mucka. Tako ohranjenega avtomo-bila pri ter letih še svoj živ dan nisem videl, zato sem se odločil da ga kupim in priprljem v Slo.

Ker sem imel dokumente od istega tipa vozila, ki je bil kuplejn v sloveniji sem po opravljeni generalni obnovi avtomo-bila (ličarja - mehanika - popolen pre-gled - generalni servis) z lahkoto opravil homologacijo v Ljubljani.Kot sem že navedel, gre za izreden primerek vozila, zato sem se odločil, da poskušam zanj pridobiti certifikat veterana, ker mislim, da bo le tako za-sedel njemu primerno mesto v poplavi pločevine.

Vozilo je z lahkoto pridobilo certifikat SVAMZ

Avtor članka in lastnik vozila Matej Žmak Postojna

Alfasud sprint veloce

20 21

Dne 9. 5. 2005 smo si v kraju Zwonitz ogledali zelo zanimivo restavrator-sko delavnico g. Wernerja Zinkeja, ki je tam že v času tedanje vzhodne Nemčije restavriral in obnavljal bolj prestižna vozila. Trenutno ima za-poslenih preko 40 delavcev, stroko-vnjakov s področja restavratorstva in različnih poklicev, od mehanika, ličarja, tapetnik, obdelovalca kovin itd. V delavnici so trenutno v delu različna vozila od pravkar pripel-janega Breunnabora, RR, Horcha itd. Na čakalni listi – v depojih prev-ladujejo vozila višjega cenovnega razreda. Tam smo si ogledali še razna letala, cesne, dvokrilce, med njimi se nahaja tudi večje letalo Antonov.

Naslednjega dne smo si ogledali Bergbau Museum (rudarski muzej), kjer je bil zame najbolj zanimiv velik parni stroj in je služil kot pogonski

POTEPANJE PO MUZEJIH V NEMČIJI

22

stroj za rudniška dvigala. Po ogledu rudniškega muzeja nas je pot vodila v Zwickau na ogled August Horch Museum, kjer smo si ogledali prve Horch-e, Audi-e in

Trabant-e. In če ne veste, je prvi Audi nastal leta 1906, načrtoval pa ga je g. August Horch, seveda je to g. Horch, ki je leta 1898 zapustil tovarno Benz zaradi presodobnega gledanja na

vozila in leta 1901 ustanovil tovarno Horch, ki pa je uradno izdelala svoje prvo vozilo Horch l. 1904. Zaradi nesoglasij med partnerji je g. Au-gust Horch l. 1906 ustanovil tovarno Audi. Logotip črk Audi se uporablja še danes. G. August Horch je bil pionir v izdelavi prestižnih vozil, bil je zelo uspešen, kar je označil tudi na maskah prvih Audi-jev s številko 1 v velikosti 8 cm. Le to je utemeljil z besedami: «Mi smo prvi, saj smo napravili tudi Horch-a«.

Leta so tekla, bližala se je gospo-darska kriza in nemški bankirji so zahtevali združitev avtomobilske industrije. Leta 1932 je prišlo do združevanja štirih proizvajalcev voz-il: Horch, Audi, DKW in Wanderer. Od tukaj tudi znak štirih krogov (pomen združitve štirih podjetij) z napisom Auto Union. Od vseh vozil se je do danes obdržal le Audi, ki še vedno nosi znak štirih krogov in v elipsi logotip Audi.

Tekst in fotografije: ing. Janez ZA-JEC

22

stroj za rudniška dvigala. Po ogledu rudniškega muzeja nas je pot vodila v Zwickau na ogled August Horch Museum, kjer smo si ogledali prve Horch-e, Audi-e in

Trabant-e. In če ne veste, je prvi Audi nastal leta 1906, načrtoval pa ga je g. August Horch, seveda je to g. Horch, ki je leta 1898 zapustil tovarno Benz zaradi presodobnega gledanja na

vozila in leta 1901 ustanovil tovarno Horch, ki pa je uradno izdelala svoje prvo vozilo Horch l. 1904. Zaradi nesoglasij med partnerji je g. Au-gust Horch l. 1906 ustanovil tovarno Audi. Logotip črk Audi se uporablja še danes. G. August Horch je bil pionir v izdelavi prestižnih vozil, bil je zelo uspešen, kar je označil tudi na maskah prvih Audi-jev s številko 1 v velikosti 8 cm. Le to je utemeljil z besedami: «Mi smo prvi, saj smo napravili tudi Horch-a«.

Leta so tekla, bližala se je gospo-darska kriza in nemški bankirji so zahtevali združitev avtomobilske industrije. Leta 1932 je prišlo do združevanja štirih proizvajalcev voz-il: Horch, Audi, DKW in Wanderer. Od tukaj tudi znak štirih krogov (pomen združitve štirih podjetij) z napisom Auto Union. Od vseh vozil se je do danes obdržal le Audi, ki še vedno nosi znak štirih krogov in v elipsi logotip Audi.

Tekst in fotografije: ing. Janez ZA-JEC

23

10. VSESLOVENSKO SREČANJE LJU-BITELJEV STARODOBNIH VOZIL ŠKOFLJICA – je bilo kot po navadi masovno obiskano. Organizatorjem gre po mnenju SVAMZ posebna pohvala za grafično podobo plakata in vabila.

Kamera je ujela člana KSSD Andreja Beleca iz Trbovelj, ki se je srečanja na Škoflici udeležil na svoji najnovejši pri-dobitvi Horex Regina. Kot novopečeni voznik motorja je imel pred dnevi

bližnje srečanje z velikim psom: pes je odnesel z buškami, motor pa je menda že popravljen.

G. Srečko Jereb je srečen lastnik ru-meno črnega Citroena 5CV. Vozilo je bilo nabavljeno v tujini in je z svojimi dvainosemdesetimi leti najstarejši Cit-

roen v Sloveniji. V prihodnji reviji sledi članek. Ekipa članov C.M.O.C. se je prijavila na FIVA World Motorcycle Rally 2005 – Švica. Enotedenskega srečanja se bodo lahko udeležili lastniki posebno zani-mivih motociklov, saj je število prostih mest omejeno, sodelujejo pa lahko le najboljši.

II. Frera srečanje bo 16. in 17. 07. 2005 v Tradate ( Italija), kjer bo v bivši tovarni te znamenite znamke motorjev odprt muzej. Tudi letos je Muzej motociklov Vransko vabljen k sodelovanju z svo-jimi dvemi unikatnimi Frerami. Ob tej priložnosti bo izdana knjiga z zgo-dovino te blagovne znamke.

NOVIČKE iz naših garaž

Šmartno ob Paki bogatejše za »Gospodično«

Slovenske železnice so Društvu ljudske tehnike Šmartno ob Paki podarile par-no lokomotivo tip FS 625.107, izdelano v italijanskem Saronnu leta 1914. Loko-motiva tehta dobrih 63 t, dolga je skoraj 17 m, visoka pa več kot 4 m. Postavljena je na kolesa s premerom približno 1,5 m. V svojih najboljših letih je razvila 590 kW moči (800 KM) in drvela 80 km/h. Vzdevek »Gospodična« si je prislužila zaradi svojega elegantnega videza.

V Društvo ljudske tehnike Šmartno ob Paki je včlanjenih blizu 100 članov. Številni od njih, zlasti člani sekcije

Moto veteran, so pridobili bogate izkušnje z restavriranjem svojih dvo in štirikolesnih vozil. Kljub temu, da ima lokomotiva precej več koles in dosti

večje dimenzije, se tega izziva niso prestrašili. »Gospodični« so že menjali 14 m 2 pločevine, lokomotivo so v celoti speskali in jo že pobarvali s temeljno barvo; kar 60 kg so jo porabili od pred-njih do zadnjih odbijačev.

Prizadevni člani društva pravijo, da bodo s prvo fazo zaključili do 18. ju-nija letos, ko bo v Šmartnem ob Paki srečanje ljubiteljev starodobnih vozil. Do takrat bo črno obarvan zgornji del lokomotive. Dokončno podobo pa bo »Gospodična« dobila do avgusta 2006, ko bodo slavili 115. obletnico prihoda prvega vlaka v Šmartno ob Paki.

Besedilo in foto: E. Šterbenk

24

Pred nekaj leti je skupina članov kluba Codelli ustanovila tekmovalno ekipo starodobnikov in jo poimenovala 3_zvezde. Namen ekipe je bil sodelovati in pripraviti športna tekmovanja staro-dobnikov, ki temeljijo na točnostnih vožnjah. Tako smo do sedaj pripravili

tri vzdržljivostne rallye starodobnikov, od katerih je bil vsak daljši od 1000 km. V septembru 2005 pa načrtujemo naslednji 4. Rally Slovenija Classic, ki bo štiri dni potekal po Štajerski, Koroški in Prekmurju.Od leta 2001 potekajo na slovenskih dirkališčih tekmovanja za Pokal 3_zvezde. To so točnostne vožnje na za pro-

met zaprtem prostoru. Tekme potekajo na dirkališčih ali na velikih parkirnih prostorih. Dolžina posameznega kroga mora biti več kot 500 m. Na vsaki tekmi se prevozi najmanj pet krogov, od kater-ih se trije zaporedni krogi (2,3,4) ocen-jujejo. Zmagovalec je tisti, ki doseže

najmanšo razliko med drugim in tretjim oziroma drugim in četrtim krogom.Z namenom, da dvignemo tekmov-alni nivo slovenskih ekip v kategoriji »točnostnih voženj« smo od leta 2004 začeli tudi pri nas organizirati rallysprint tekmovanja, ki smo jih poimenovali »Mini rallyi«. Tekmovanja potekajo na krožni stezi, ki je lahko asfaltna, make-

damska, ali gozdna pot. Dolžina kroga je med 500 m in 3000 m. V času tekme je na progi (preizkušnji) samo eno voz-ilo. Hitrost vožnje, razen znotraj TV (točnostna vožnja), si določi posadka sama. Vsaka posadka prevozi najmanj dva tekmovalna kroga. Znotraj vsakega

kroga so specialne preizkušnje, ki pa morajo biti postavljene tako, da posadki ni potrebno zaustaviti vozilo. Vzvratna vožnja se kaznuje z diskvalifikacijo. Hitrost vozila na TV je določena s pre-vilnikom in znaša 10 m/sek. Dolžina TV je od 50 do 300 m. Vsako zaustav-ljanje, razen višje sile, se konča z dis-

Pokal 3_zvezde

24

Pred nekaj leti je skupina članov kluba Codelli ustanovila tekmovalno ekipo starodobnikov in jo poimenovala 3_zvezde. Namen ekipe je bil sodelovati in pripraviti športna tekmovanja staro-dobnikov, ki temeljijo na točnostnih vožnjah. Tako smo do sedaj pripravili

tri vzdržljivostne rallye starodobnikov, od katerih je bil vsak daljši od 1000 km. V septembru 2005 pa načrtujemo naslednji 4. Rally Slovenija Classic, ki bo štiri dni potekal po Štajerski, Koroški in Prekmurju.Od leta 2001 potekajo na slovenskih dirkališčih tekmovanja za Pokal 3_zvezde. To so točnostne vožnje na za pro-

met zaprtem prostoru. Tekme potekajo na dirkališčih ali na velikih parkirnih prostorih. Dolžina posameznega kroga mora biti več kot 500 m. Na vsaki tekmi se prevozi najmanj pet krogov, od kater-ih se trije zaporedni krogi (2,3,4) ocen-jujejo. Zmagovalec je tisti, ki doseže

najmanšo razliko med drugim in tretjim oziroma drugim in četrtim krogom.Z namenom, da dvignemo tekmov-alni nivo slovenskih ekip v kategoriji »točnostnih voženj« smo od leta 2004 začeli tudi pri nas organizirati rallysprint tekmovanja, ki smo jih poimenovali »Mini rallyi«. Tekmovanja potekajo na krožni stezi, ki je lahko asfaltna, make-

damska, ali gozdna pot. Dolžina kroga je med 500 m in 3000 m. V času tekme je na progi (preizkušnji) samo eno voz-ilo. Hitrost vožnje, razen znotraj TV (točnostna vožnja), si določi posadka sama. Vsaka posadka prevozi najmanj dva tekmovalna kroga. Znotraj vsakega

kroga so specialne preizkušnje, ki pa morajo biti postavljene tako, da posadki ni potrebno zaustaviti vozilo. Vzvratna vožnja se kaznuje z diskvalifikacijo. Hitrost vozila na TV je določena s pre-vilnikom in znaša 10 m/sek. Dolžina TV je od 50 do 300 m. Vsako zaustav-ljanje, razen višje sile, se konča z dis-

Pokal 3_zvezde

25

kvalifikacijo.Tekmovanja v letu 2005V letu 2005 smo dosedaj izvedli dve tekmovanji in sicer v Ljubečni in na Mobikrogu. Prvo tekmovanje je bilo v nedeljo 24. aprila na poligonu v Ljubečni pri Celju. Prireditve se je v delno sončni a vetrovni aprilski nedelji, ob številnih motoristih, udeležilo tudi osem voznik-ov avtomobilov. Na zelo zanimivem poligonu, ki bi sicer omogočal tudi do 2 km dolgo traso, je bila zaradi motoris-tov izbrana krajša varijanta v dolžini 800 m. Prireditev je bila zelo zanimiva a na žalost s strani avtomobilistov slabo

obiskana. Delno je bil vzrok premik termina, v glavnem pa se je ponovno pokazalo, da naši ljubitelji starodb-nikov cenijo predvsem srečanja s pri-okusom gasilskih veselic. Škoda, ker se je prireditelj zelo potrudil in pripravil celo elektronsko merjenje s transpond-erji. Vsak tekmovalec je opravil pet tekmovalnih kroga. Znotraj drugega si ji postavil referenčni čas in nato se je v naslednjih treh krogih poizkušal čimbolj približati svojemu referent-nemu času. V končno razvrstitev smo zaradi pravilnika upoštevali le prve tri kroge. Zaradi elektronskega merjenja in ob pomoči Miloša in Tineta nam je uspelo izračunati in razglasiti rezultate že 20 minut po končanem nastopu zad-njega tekmovalca. Pohvaliti je potrebno organizatorja, ker je za vse nastopajoče pripravil izredno dobro kosilo.Rezultati tekmovanja so podani v spod-nji tabeli. Ponovno lahko ugotavljamo velik napredek. Čas zmagovalca je bil odličen, saj je med posameznimi krogi odstopal le za 8/100 sek. To je za naš nivo tekmovanj (brez pravih treningov) zelo dober dosežek.V petek 20 maja smo na dirkališču Mobikrog pripravili drugo letošnje tekmovanje za Pokal 3_zvezde. Zara-di zasedenosti dirkališča, obiska se-jma starodobnikov v bližini Dunaja in srečanja na Škofljici smo se odločili, da pripravimo tekmovanje v petek popol-dne. Morda so zato manjkali nekateri člani, ki se jim opravičujemo, a prišli so nekateri novi. Prireditev je potekala v izredno lepem sončnem vremenu. Na dirkališču je nastopilo 12 posadk. Ponovno smo imeli nekaj težav z mer-jenjem in izračuni. Če želimo v bodoče

pravilnejše rezultate in hitrejšo obdela-vo meritev moramo kupiti ali najeti us-trezno opremo. Prezostati in fotocelice so na dirkališčih zgodovina. Ročno merjenje je zadovoljivo, če ostanemo v sekundnem območju. Vendar če bi na Mobikrogu podajali čase le v sekundah, bi imelo vsaj 10 tekmovalcev enak čas. Zanimo pa je, kot se vidi iz rezultatov, da je tekmovalce zapustila običajna želja po hitrosti in so bili časi krogov večine nastopajočih okrog 2 min. Nahitrejši je bil Prošek, ki je s ford escortom s samo 54 KM prevozil krog v minuti in 36 sekundah.Druženje je bilo zelo prijetno, saj so

kolegi poskrbeli za pijačo in jedačo, za posebno zabavo pa je poskrbel tudi naš stari znanec Staut, ki se je na dirkališče pripeljal s prirejenim turbo Porscem 911, ki ga je po njegovih navedbah poganjalo vsaj 500 konjev in prinesel z impresivnimi pospeški in turbo glas-nostjo nekaj dirkaških občutkov.Naslednje tekmovanje, prvi mini rally v letu 2005, načrtujemo v soboto 11. ju-nija ob 15.00 na Avtosejmu v Ljubljani. Na dirkališče Mobikrog pa se vrnemo v četrtek 8 septembra 2005.

26

Prodem DUCATI 98ccm l.1954 prva barva kompleten - nevozen.tel.: 041-854 357

Prodam VW kombi T2 BULY kleparsko - ličarsko obnovljen, tehnično brezhi-ben prerejen v avtodom. Vse novo. Mi-lan 040-265 892

Prodam novo vlečno prikolico s cerado dim.:1550x2000 z dokumenti. Cena 500 EUR tel.:051-30 55 96

Prodam moto kolo DUCATI 500 sport.tel.:040-265 892 Milan

Prodam vetrobransko steklo za bočno prikolico STEIB LS 200, S350, S500 komplet z nosilci. tel.: 041-298 503

Prodam sedež za bočno prikolico LS 200, rdeče barve. tel.: 041-298 503

Prodam HARLEY DAVIDSON 1000ccm Sportstar 1975. Vozilo z Avstr-ijskimi dokumentiCena: 4500 EUR, tel.: 051-30 55 96

Kupujem vse tipe predvojnih uplinječev ali njihovih delov iz brona. tel.: 051-30 55 96

Kupim oldtimer motor ali samo dele.Matjaž tel.: 041-221 648

Kupim BMW R51/2 z polnabami plačam z gotovino tel.:041- 768 194

Prodam motorno kolo IŽ - Planeta 350ccm z bočno prikolico, vrhunsko obnovljen z dokumenti. Edini v Slov-eniji. Cena: 2500 EUR tel.:51-30 55 96

Knjižni kotiček

Zdenko Čepič, Damjan Guštin ter Martin Ivanič so avtorji knjige Po-dobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni. Založba Mladin-ska Knjiga. Cena knjige je 9.900 SIT. Knjiga je prava slikanica saj je opremljena večji del fotografijami iz različnih virov. Na vseh posnetkih je možno razbrati podobe iz Sloven-skih krajev. Za nas zbiratelje in resta-vratorje starodobnikov je knjga še posebej zanimiva kajti na njih lahko srečamo veliko vojaške tehnike av-tomobilov, oklepnikov, motociklov, koles itd.. Skrbno listanje knjige s pomočjo povečevalne leče omogoči spoznavanje raznih vojaških oznak ter drugih detailov na vozilih. Vse te oznake so ponavadi narobe ali

površno obnovljene s tem pa voz-ilo zgubi na avtentičnosti

avto motor classic 08 - 54

Documents