cena 1,54 - diabetes-zveza.si · glasilo zveze društev diabetikov slovenije •issn 1408-1164...

52
Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije ISSN 1408-1164 Javno glasilo 95 bolezen Številka 93 • marec 2012 Cena 1,54 www.diabetes-zveza.si AKTUALNO: Pismo ministru za zdravje Kaj pokrije zdravstveno zavarovanje diabetikom AKTUALNO: Pismo ministru za zdravje Kaj pokrije zdravstveno zavarovanje diabetikom OSREDNJA TEMA: Pomen samokontrole pri zdravljenju Merilniki glukoze v krvi OSREDNJA TEMA: Pomen samokontrole pri zdravljenju Merilniki glukoze v krvi

Upload: others

Post on 28-Jan-2021

1 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

  • Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

    Številka 93 • marec 2012Cena 1,54 €

    www.diabetes-zveza.si

    AKTUALNO:

    Pismo ministru za zdravjeKaj pokrije zdravstveno zavarovanje diabetikom

    AKTUALNO:

    Pismo ministru za zdravjeKaj pokrije zdravstveno zavarovanje diabetikom

    OSREDNJA TEMA:

    Pomen samokontrole pri zdravljenju

    Merilniki glukoze v krvi

    OSREDNJA TEMA:

    Pomen samokontrole pri zdravljenju

    Merilniki glukoze v krvi

  • Sladkorna bolezen 3MAREC 2012

    Spoštovane bralke, dragi bralci!

    Kar nekaj časa sem razmišljal, kaj naj napišem in za-želim našim zvestim bralkam in bralcem v svojem zadnjemprispevku našega glasila Sladkorna. Moj dvojni mandat2004–2012 se počasi izteka. Na skupščini Zveze društev dia-betikov Slovenije konec marca letos bomo izvolili novovodstvo. Prepričan sem, da bomo sladkorni bolniki, pove-zani v naših društvih in zvezi, tudi v prihodnje znali inzmogli dogovorjene naloge in zastavljene cilje, ki smo jihsprejeli z Nacionalnim programom za obvladovanje slad-korne bolezni 2010–2020, ki so sestavni del programov, tudiuresničiti.

    V praksi se pogosto dogaja, še zlasti se to neredko zgodinašim politikom, da obljubljajo marsikaj, v praktičnem ži-vljenju in konkretnih rešitvah pa zelo hitro pozabijo na daneobljube. Da se tudi meni ne bi očitalo kaj podobnega, semsi priskrbel svoj prvi uvodni prispevek v našem glasilu izleta 2004, št. 54, v katerem sem takole opredelil naše skup-ne prednostne naloge: – pomoč in sodelovanje z društvi pri njihovih nalogah. Gla-

    silo Sladkorna in priprava drugih obvestil in publikacijostane ena osrednjih nalog zveze.

    – Skupaj z društvi ustvarjati možnost za kakovostno in sa-mostojno življenje sladkornih bolnikov.

    – Uspehi naših prizadevanj so odvisni tudi od dobrega so-delovanja z diabetološko stroko. Ta povezanost je nuj-na, zato jo uvrščamo med prednostne naloge.

    – Delo z mladimi je iz leta v leto bolj množično. Tudi v pri-hodnje jim bomo namenjali vsestransko pozornost.

    – Pripravo strokovnih smernic in nacionalnega programaza diabetike še naprej uvrščamo med svoje prednostnenaloge. Tega cilja ne bomo mogli doseči brez medicin-ske stroke in ministrstva za zdravje.To je nekaj osnovnih nalog, ki sem jih zapisal v omenje-

    ni izdaji glasila. Vedno je mogoče storiti še več in bolje. Kdornima tega cilja, nazaduje. Zato smo svoje skupne progra-me vsako leto na skupščini vsebinsko dopolnjevali in kon-kretizirali.

    Danes, po osmih letih našega skupnega dela v organi-zaciji, ki ima »status humanitarne organizacije posebne-ga družbenega pomena na področju zdravstva« in kateretemeljno poslanstvo je izobraževanje, ozaveščanje, infor-miranje, lahko z odgovornostjo ugotavljamo, da smo vokviru danih kadrovskih in materialnih možnosti uspešnoizpolnili dane obljube in obveznosti. Upam, da tudi našihzvestih partnerjev: Ministrstva za zdravje, Diabetološke-ga združenja Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarova-nje in drugih nismo razočarali s svojim delom.

    Spoštovani! Danes je minilo že drugo leto, odkar se iz-vajajo aktivnosti iz Nacionalnega programa za obvlado-vanje sladkorne bolezni. V pripravi je zaključno poročiloo aktivnostih v zadnjih dveh letih. Krajši povzetek tega po-ročila bomo objavili v našem glasilu.

    – Število mladih, ki se udeležujejo tekmovanja iz znanjao sladkorni bolezni, se je v letih 2004–2011 povečalo zamalo manj kot sto odstotkov: leta 2004 jih je tekmovalo5480, leta 2011 pa že 10.560.

    – Sodelovanje z Diabetološkim združenjem, Ministrstvomza zdravje, ZZZDS, Inštitutom za varovanje zdravja,Lekarniško zbornico, Zbornico zdravstvene nege in dru-gimi, ki so sodelovali pri pripravi nacionalnega progra-ma, je zelo dobro in uspešno.

    – O našem glasilu Sladkorna slišimo čedalje več pohval.Vedno več je poznanih strokovnih osebnosti, ki glasiloobogatijo s svojimi prispevki.

    – Že drugo leto je članom in drugim na voljo DIA-FON.– Obiskov na spletni strani je iz leta v leto več.– Ob 50-letnici naše organiziranosti smo pripravili pose-

    bno obširno publikacijo, ob 55-letnici pa posebno števil-ko Sladkorne.

    – Za udeležence tekmovanja mladih je vedno poskrbljenoz ustrezno strokovno literaturo.

    Pogoji za naše delo so se nam pomembno izboljšali, sajsmo s sredstvi Fiha pridobili več kot 110 kvadratnih me-trov lastnih prostorov. – Našim članom v društvih smo omogočili nakup knjige

    Sladkorna bolezen tipa 2 po ugodni ceni. Še bi se dalo naštevati, vendar naj bo dovolj. Vse, kar

    smo dosegli v zadnjih letih na področju skrbi za sladkor-ne bolnike, je rezultat naših skupnih prizadevanj. Sleher-no društvo ima pri tem svoj delež. Brez akterjev, s kateri-mi smo se povezali v pripravi Nacionalnega programa, intudi posameznikov v tej združbi vsega tega ne bi zmogli.

    Po nekaj manj kot desetih letih (pred prevzemom pred-sedniške funkcije sem bil podpredsednik) aktivnega inodgovornega dela v Zvezi društev diabetikov Slovenije bise rad iskreno zahvalil vsem sodelavkam in sodelavcem,članicam in članom izvršnega odbora v obeh mandatih,vsem predsednicam in predsednikom društev sladkornihbolnikov za dobro in uspešno sodelovanje, še posebej vsemprostovoljkam in prostovoljcem, mentoricam in mentorjemna osnovnih in srednjih šolah, ki nam pomagajo pri na-ših tekmovanjih z mladimi. Brez dobrega in uspešnega so-delovanja z Diabetološkim združenjem Slovenije bi bilimanj uspešni. Zato še posebna zahvala tudi njim. Zahva-la velja tudi članom uredniškega odbora.

    Brez sredstev Fiha in pomoči sponzorjev bi bili naši pro-grami močno okrnjeni. Tudi na tem področju želimo do-bro in uspešno sodelovanje tudi v prihodnje. Tudi v prihod-nje skrbno spremljajte naše glasilo, saj je namenjeno pravvam. V vsaki številki se bo našlo kaj novega, kar vam bov pomoč pri vodenju vaše sladkorne bolezni. S primernimznanjem, našo lastno odgovornostjo in voljo lahko velikostorimo za našo bolezen.

    Lepe pozdrave od vašega večletnega predsednika zveze Janka Kušarja

    UV

    OD

    NIK

    ® Janko Kušar, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

    Razpoznavnost in ugled lahko nastaneta samo z delom

  • 4 Sladkorna bolezen MAREC 2012

    VSEBINA

    OSREDNJA TEMA: Samokontrola in samozdravljenje

    6 Pomen samokontrole pri zdravljenjusladkorne bolezni

    8 Vloga medicinske sestre edukatorke

    10 Opolnomočen bolnik v referenčni ambulanti

    12 Samokontrola je veščina

    14 Kontinuirano (neprekinjeno) merjenje glukoze

    15 Merilniki glukoze v krvi

    18 Nacionalni program in merjenje krvnegasladkorja

    20 Pasti pri samourejanju sladkorne bolezni

    26 Samokontrola v enoti FIT

    AKTUALNO

    18 Pismo ministru za zdravje

    22 Obnovljivi recept

    27 Kaj pokrije zdravstveno zavarovanjediabetikom

    30 Nosečnost in povišan krvni sladkor

    ZA NAŠE ZDRAVJE

    32 Rak debelega črevesa in danke

    36 Priprava na obisk pri zdravniku

    36 Klopi so oživeli

    38 Osteoporoza in sladkorna bolezen

    OSEBNA ZGODBA

    24 Misli starejšega diabetika in diabetologa o samovodenju

    ZDRAVJE NA KROŽNIKU

    39 Zdrava prehrana

    8

    14

    10

    36

    26

    27

    22

    24

    39

  • Sladkorna bolezen 5MAREC 2012

    Obvladovanje bolezni – življenjska pot

    Tokratno številko revije smo posvetili lastnemu obvladovanju sladkornebolezni. Namen samokontrole in samovodenja je preprečiti akutne in kro-nične zaplete bolezni. Samokontrola je pri tem sestavni del zdravljenja. Ko-risti merjenja krvnega sladkorja ima vsak bolnik s sladkorno boleznijo. Napodlagi izvidov lahko bolnik izboljša urejenost krvnega sladkorja z ustrez-nimi ukrepi. Zato je samovodenje sestavni del bolezni. Je del oskrbe slad-kornega bolnika in pomeni sposobnost določanja koncentracije glukoze vkrvi ter ustrezno prilagajanje odmerkov zdravil za doseganje ciljnih vred-nosti brez hipoglikemij. Samovodenje lahko izvaja bolnik sam, svojci alipatronažna sestra. Pomembno je normaliziranje glikemije na tešče in tudipo obrokih.

    Samovodenje pomeni tudi beleženje dejavnikov tveganja sladkorne bo-lezni, kot so krvni tlak in maščobe v krvi. Je pomembna pot k samostoj-nosti pri skrbi za lastno bolezen, kajti le dobro obvladovanje bolezni pri-naša samozavest in samozaupanje. Na poti k visoki stopnji samokontrolepomaga zdravstveni tim, pri izvajanju posameznih metod sodelujejo diplo-mirane medicinske sestre edukatorke.Kajti pogoj za uspešno samovodenjeje primerna poučenost bolnika, da zna pravilno ravnati glede na razmerein izvide. Tudi pri bolnikih, ki ne uporabljajo inzulina, se je izkazalo, daima samokontrola pozitiven učinek samo, če je bolnik ustrezno poučen otem, kaj naj naredi na podlagi izvida, kako si lahko sam pomaga s pravil-no prehrano in zdravim življenjskim slogom. Zato je samovodenje življenj-ski projekt, ki vključuje razvijanje znanja, veščin in strategij. Pri tem so te-stni trakovi in merilniki sladkornemu bolniku orodje za merjenje krvnegasladkorja doma.

    Ravno pri kakovostni samokontroli ste veliko storili prav bolniki sami.Zveza društev diabetikov Slovenije je skupaj z zdravstvenim timom omo-gočila, da sta kakovost samovodenja in dostopnost merilnih trakov pri nasše vedno dobri.

    Pri tem se lahko za ves trud na področju zagotavljanja pravic kroničnihbolnikov zahvalimo tudi predsedniku zveze Janku Kušarju. V osmih letihje veliko prispeval k prepoznavanju sladkorne bolezni kot težave družbein ne le kot problem posameznika. V letih njegovega predsedovanja se jespremenil širši odnos do sladkornih bolnikov, bolezen pa je zveza skupajz društvi ljudem približala. Kot je Janko Kušar večkrat poudaril, pomem-bno je sodelovanje tako s stroko kot z zdravstvenimi politiki, da ustvarimomožnosti za kakovostno obravnavo in preventivo. Sodelovanje pa bo v pri-hodnje še posebej pomembno, saj se nam napovedujejo težki časi, ki jihbomo lahko premagovali le skupaj.

    BE

    SE

    DA

    U

    RE

    DN

    ICE

    ® Živa Janež Višnar, urednica

    Izdaja:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

    telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

    e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

    [email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

    Izdajateljski svet:Jan ko Ku šar (pred se dnik),

    Maruša Pavčič, Dominik Soban, Val ne a Ju re čič (čla ni)

    Uredniški odbor:Živa Janež

    (glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

    Milojka Mansoor (lek to ri ca), Tomo Šajn, Aleš Skvarča, dr. med.,Ksenija Šperanda Vidoševič (čla ni),

    Špel ca Ru dolf (taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

    telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

    Grafična priprava:BomArt, d.o.o., Rakek

    Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

    Natisnjenih 17.850 izvodov

    Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo za

    kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.Projekt glasilo Slad kor na bo le zen

    je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo

    zdravja v letih 2011 in 2012 finančnopodprl Zavod za zdravstveno zavarovanje

    SlovenijeIzdajo Sladkorne bolezeni je omogočila

    FIHO – Fundacija za financiranjeinvalidskih in humanitarnih organizacij

    Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

    Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

    Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

    Foto:Brane Bombač

  • V sklopu zdravljenja je redno merje-nje koncentracije glukoze v krvi, ki gaopravlja bolnik (kar imenujemo tudi sa-mokontrola), zelo pomembno. Glikemi-ja je odvisna od številnih dejavnikov:vrste in količine zaužite hrane, telesnedejavnosti, morebitne prisotnosti akut-ne bolezni ali druge vrste stresa itd. Se-veda na glukozo v krvi vplivamo tudi zvrsto in količino inzulina in drugih an-tidiabetičnih zdravil. Vsi ti in še števil-ni drugi dejavniki v vsakem trenutkuvplivajo na bolnikov krvni sladkor. Mo-goča so torej velika nihanja v krajših ča-sovnih intervalih (dnevi, ure itd.). Zatoje zaželeno, včasih pa tudi nujno, da jebolnik sposoben v vsakem trenutku samdoločiti koncentracijo glukoze v krvi inustrezno ukrepati (govorimo o samovo-denju).

    Ciljne vrednosti koncentracije gluko-ze v krvi so individualne in so odvisnetudi od trenutnega načina zdravljenja. Onjih se je treba pogovoriti s svojim zdrav-nikom. Načeloma pa velja, da naj bi sekoncentracija krvnega sladkorja na teš-če in pred obroki gibala med 4 in 6mmol/l, 90–120 minut po obrokih panaj ne bi presegla 8 oz. 9 mmol/l.

    Na voljo so testni lističi za optično do-ločanje glukoze v krvi ali urinu. V zad-njem času se čedalje bolj uporabljajoelektronski aparati za merjenje glukozev krvi. Ti so čedalje manjši, hitrejši in na-tančnejši. Bolniku omogočajo reden nad-zor glikemije večkrat na dan.

    Koristna povratna informacijaPri sladkorni bolezni tipa 2 so osnova

    zdravljenja nefarmakološki ukrepi, torejzdrava prehrana, zadostna telesna dejav-nost in vzdrževanje primerne telesne

    teže. Že za začetno stopnjo bolezni je za-želeno, da bi bolniki izvajali vsaj obča-sno samokontrolo. Tako bi lahko s pri-lagoditvijo življenjskega sloga še preduvedbo zdravil ugodno vplivali na raz-voj bolezni in upočasnili njen potek.

    Znanje samovodenja bolezni pa ob-vezno potrebujejo bolniki, ki se zdravi-jo z inzulinom. Pri njih so namreč mo-goča največja oz. najhitrejša nihanjakrvnega sladkorja. Treba je znati tudi raz-brati rezultate in ustrezno ukrepati. Bol-niki potrebujejo znanje o načinu delo-vanja zdravil in posameznih pripravkovinzulina. Na podlagi rednih meritev spo-znajo osnovne zakonitosti gibanja glike-mije pri sebi in se lahko v poznejši pod-obni situaciji ustrezneje odzovejo. Naprimer: nekdo vsako jutro uživa pribli-žno podobno sestavljen in obilen zajtrk.Z rednimi merivami pred obrokom in ponjem lahko določi odmerek inzulina, kinajustrezneje prepreči preveliko zviša-nje krvnega sladkorja po obroku, hkra-ti pa po obroku ne povzroči hipoglike-mije, torej prenizke vrednosti glukoze vkrvi.

    Dnevnik samokontroleZapisovanju meritev glukoze je name-

    njena priročna knjižica , imenovana»dnevnik samokontrole«. Vanjo bolniksproti zapisuje meritve in odmerke inzu-lina. Dnevnik ni namenjen le zdravnikuali edukatorju ob kontrolnem pregledu(kamor ga je sicer nujno redno nositi sseboj!), temveč predvsem bolniku sa-memu. Omogoča lažji pregled nad do-gajanjem in lahko dobro prikaže vzro-čno-posledične odnose med odmerkominzulina in meritvijo glukoze. Tudi vsehizrednih dogodkov (morebitnih hipogli-

    kemij ob telesni dejavnosti, porastov gli-kemije ob dietnih prekrških itd.) si člo-vek niti ne more zapomniti, zato jih jepametno sproti zapisovati v dnevnik.Na podlagi pridobljenih izkušenj bol-nik lahko napreduje v znanju samovo-denja bolezni.

    Nove tehnologijeV zadnjem času se čedalje bolj širi

    uporaba računalniške tehnologije prianalizi podatkov, ki jih bolniki dobijo zrednim merjenjem. To je nadgradnja pi-sanja dnevnika samokontrole in omogo-ča še bolj plastičen vpogled v gibanjekrvega sladkorja in iskanje trendov. Zla-sti mlajši bolniki tako rekoč rastejo zrazvojem tehnologije in si z njo radi po-magajo. Tudi številni starejši bolniki, kijim računalnik ni tuj, se z veseljem po-služujejo tovrstnih pripomočkov.

    Pomen dobre urejenostisladkorne bolezni

    Poleg akutnih zapletov sladkorne bo-lezni, ki jih ponavadi srečujemo ob od-kritju bolezni, so največji problem kro-nični zapleti. Ti se razvijajo počasi, večlet. Bolniki nanje sprva niso pozorni,saj jim v začetku morda ne delajo te-žav. »Previsok krvni sladkor me ne boli,«pravijo. Nekateri celo zatrjujejo: »Ob viš-jih vrednostih glikemije se bolje poču-tim.« Ravno tu pa tiči glavni problem. Nadolgi rok stanje stalne hiperglikemijelahko vodi v razvoj kroničnih zapletov.Za sladkorno bolezen značilne so spre-membe na očesni mrežnici (diabetičnaretinopatija), ledvicah (diabetična ne-fropatija) in živčevju (diabetična nevro-patija). Glavni vzrok obolevnosti insmrtnosti pri sladkornih bolnikih pa so

    Pomen samokontrole pri zdravljenjusladkorne bolezni

    Pri zdravem človeku brez sladkorne bolezni je koncentracija glukoze v krvi (glikemija) vesčas uravnavana znotraj ozkega območja. To je pomembno za normalno delovanje vsehorganov, predvsem pa možganov. Za primerno urejenost glikemije skrbi trebušna slinavka,ki glede na potrebe izloča hormon inzulin. Pri sladkorni bolezni pa zaradi pomanjkanjainzulina oziroma njegovega nezadostnega delovanja pride do zvečanja glikemije.

    OSREDNJA TEMA Samokontrola in samozdravljenje

    6 Sladkorna bolezen MAREC 2011

    foto

    : B. B

    .

    ® asist. Aleš Skvarča, dr. med.

  • Sladkorna bolezen 7MAREC 2012

    spremembe na velikih žilah, ki vodijo vrazvoj srčno-žilnih bolezni (aterosklero-za, srčni infarkt, možganska kap, peri-ferna arterijska bolezen itd.). In ker tovemo, je treba ukrepati, še preden tespremembe nastanejo ali se poslabšajo.

    Raziskave so pokazale, da sta pri tistihbolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, kiredno nadzirajo svoj krvni sladkor, obo-levnost in umrljivost pomembno manj-ši kot pri bolnikih, ki samokontrole neizvajajo. Spremljanje glikemije se je iz-kazalo kot zelo pomembno edukacijsko(učno) orodje, saj sproti daje povratnoinformacijo. Izkazalo se je tudi, da lah-ko dobro samovodenje bolezni zlasti nadaljši rok pomembno zmanjša stroškezdravljenja. Tudi pojavnost hipoglike-

    mij, ki so sicer najpogostejši zaplet zdra-vljenja sladkorne bolezni, se z redno sa-mokontrolo lahko zmanjša.

    Ozaveščenost bolnikovČeprav imamo danes na voljo široko

    paleto merilnikov glukoze, je še vednoveliko bolnikov, ki ne izvajajo dobregasamovodenja. Velik problem je tudi mo-tivacija, saj je cilj, to je preprečiti kroni-čne zaplete, dolgoročne narave. Zato ne-kateri bolniki menijo, da se njihov trudne izplača, oz. rezultate pričakujejo pre-hitro. Rezerve so torej predvsem v oza-veščanju bolnikov in v čim boljši eduka-ciji. Bistvo uspeha samokontrole krvne-ga sladkorja je, da celotni zdravstvenitim, ki se ukvarja z bolnikom, slednje-

    ga pri tem spodbuja. Poučen in motivi-ran bolnik je svoj najboljši terapevt.

    Sklepna miselDiabetologi in edukatorji si želimo, da

    sladkorni bolniki merjenja krvnega slad-korja ne bi dojemali kot nekakšno breme.Poučeni bolniki, ki izvajajo redne meri-tve, tako dobijo pomembno povratno in-formacijo o urejenosti glikemije. Zmožniso ugotoviti vpliv določene hrane, telesnedejavnosti in drugih dejavnikov na nji-hovo glikemijo in ustrezno ukrepati. Natej podlagi lahko spremenijo svoj načinrazmišljanja: namesto da svoj življenjskislog prilagodijo bolezni, zdravljenje bo-lezni prilagodijo svojemu življenjskemuslogu in postanejo bolj neodvisni!

    Priporočeno število rednih meritev glukoze v krvi pri odraslih diabetikih glede na predpisano terapijo

    Pogostost Število meritev Število meritev na 3 mesece,meritev krvnega HbA1c Osnova za izračun na mesec zaokroženo na 25, oziroma

    Oblika sladkorja (KS) manj kot števila meritev (upoštevajoč hipo - 50 glede na standard zdravljenja na dan 6,5 % na mesec ali hiperglikemije) pakiranj testnih trakov

    Inzulin več kot 4x na dan KS 7x na dan - 30 dni x 7 meritev = 210 231 700

    Inzulin KS 3x na dan - 26 dni x 3 meritev = 783x na dan 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 112 350

    Inzulin KS 2x na dan - 26 dni x 2 meritev = 522x na dan 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 83 250

    Inzulin 1x na danali inzulin KS 2x na dan NE 26 dni x 2 meritev = 52(skupaj z zdravili) 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 83 250

    Inzulin 1x na dan ali inzulin KS 2x na dan NE 26 dni x 1 meritev = 26(skupaj z zdravili) 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 55 175 (200)

    KS 1x na dan NE 26 dni x 1 meritev = 26Zdravila 1 profil na teden 4 profili x 6 meritev = 24 55 175 (200)

    KS 1x na danZdravila 1 profil na teden DA 1 profil x 6 meritev = 6 7 25 (50)

    Brez zdravil 1x profil na mesec NE 4 profili x 6 meritev = 24 26 75 (100)

    Brez zdravil 1x profil na mesec DA 6 7 25 (50)

    Strokovna priporočila glede pogostnosti meritev glukoze v krvi in s tem povezana priporočila o predpisovanju testnih lističev za meritev glukoze pri odraslih diabetikih

    V tabeli je navedeno priporočeno število potrebnih meri-tev krvnega sladkorja glede na vrsto zdravljenja sladkorne bo-lezni in posebna obdobja zdravljenja z inzulinom, ki zahte-vajo drugačno obravnavo. Pri posameznih bolnikih je po-gostnost meritev po presoji zdravnika lahko manjša od pred-lagane. V primeru klinično pomembnega dolgotrajnega pro-blema hipo- ali hipergikemije je lahko pogostost meritev več-

    ja po posebni obrazložitvi diabetologa, v vsem obdobju tra-janja problema.

    Število meritev oziroma testnih trakov na mesec upoštevapovečanje količine za 10 odstotkov, kar zagotavlja primernoraven varnosti v primeru hipo- ali hiperglikemije. Število zatrimesečno obdobje je zaokroženo na 25 ali 50 zaradi stan-dardnih pakiranj testnih trakov.

    Stro

    kovn

    a pr

    ipor

    očila

    so

    potr

    jena

    s s

    tran

    i Klin

    ične

    ga o

    ddel

    ka z

    a en

    dokr

    inol

    ogijo

    , dia

    bete

    sin

    bol

    ezni

    pre

    snov

    e U

    nive

    rzite

    tneg

    a kl

    inič

    nega

    cen

    tra

    Ljub

    ljana

    .

  • Da je vprašanje o razumevanju samo-kontrole res pereče, potrjuje primer bol-nice, ki si je nekaj minut po zaužitem ja-bolku pri sosedi pomerila raven krvnegasladkorja. Zaradi visoke vrednosti (17mmol/l) ni nikoli več jedla jabolka. JanaKlavs: »To je povsem napačno, naravnostteror nad njeno prehrano. Jabolko vendarsvetujemo kot dobro živilo. Ta bolnica nivedela, kaj se je v njenem telesu dogaja-lo pred tem. In tovrstno neznanje skuša-mo razjasniti na naših edukacijah.«

    Škodljive naključne meritveBolniki, ki si raven sladkorja v krvi iz-

    merijo le občasno, naj bodo še posebnopozorni, opozarja sogovornica. Dva re-zultata v okviru zdravniškega pregledain še kakšen mimogrede v lekarni nepokažejo resničnega stanja. Še več, bol-niku lahko dajo lažen občutek, da jenjegova sladkorna bolezen urejena. Po-sledično se stanje lahko korenito po-slabša. Jana Klavs: »Enkratna meritevje le podatek o trenutnem stanju. In tegase bolnik mora zavedati!«

    Kdo naj meriSladkornim bolnikom, ki potrebujejo

    inzulinsko zdravljenje, vsi pripomočki zasamokontrolo sladkorne bolezni pripa-dajo v okviru zdravstvenega zavarovanja.Druga skupina so bolniki, ki se pripra-vljajo na uvedbo inzulina. Jana Klavs:»Tovrstna predpriprava nekaj mesecevprej je nadvse smiselna, saj bolnik prekrednih meritev sam lahko preveri, danjegov krvni sladkor resnično niha, terse tako prepriča, da je inzulinska tera-pija zanj nujna. Neredko bolniki šele v

    tem obdobju razumejo, zakaj je trebauvesti inzulinsko zdravljenje.«

    Najprej je na vrsti aparatZa uspešno samokontrolo mora bolnik

    najprej obvladati uporabo merilnika ra-vni sladkorja v krvi. »V uvodni edukaci-ji se z bolnikom pogovorimo o njegovemživljenjskem slogu in zdravstvenem sta-nju. Oba namreč narekujeta izbiro glu-kometra, teh pa je danes resnično veli-ko vrst. Tisti, ki jih morda že pestijokakšni pozni zapleti sladkorne bolezni,bodo izbiro prilagodili glede na ohra-njen vid (torej potrebujejo velik zaslon)

    ali glede na zmožnosti rokovanja (sve-tovali bi jim aparat s čim manj funkcij-skimi tipkami). Zelo aktivni, ki so veli-ko zdoma, bodo morda najraje vzeli apa-rat, ki ima poseben bobnič za shranje-vanje več merilnih lističev hkrati. Takojim ne bo treba vsakokrat sproti pripra-viti novega. Pomembno je, da si vsakbolnik s sladkorno boleznijo sam izbe-re aparat po meri. To je njegova pravi-ca,« razlaga med. sestra edukatorka.

    Uporaba in higienaEdukatorke bolnika poučijo o upora-

    bi glukometra, predvsem pa je pri njih po-udarek na svetovanju o pravilnem hi-gienskem minimumu pri samokontroli.Jana Klavs: »Bolnike učimo, kako najpripravijo roke za odvzem krvi. Nemalobolnikov se skuša zgledovati po zdrav-stvenih ustanovah in si mesto odvzemapred vbodom razkužuje. Pri tem pravi-loma konico prsta popršijo in nato v ševlažno kožo zapičijo lanceto. Tak načinje napačen, saj ostanek razkužila vplivana rezultat meritve.« Kot je pojasnila so-govornica, so doma edini pripomočki,ki jih potrebujemo, voda, milo in čista bri-sača. Morda so še večja in pogostejša te-žava čistilni vlažilni robčki. »Tudi te od-svetujemo, saj snovi, ki ostanejo na roki,prav tako popačijo rezultat meritve.«

    Umazano in čisto ne spada skupaj!

    Nekateri bolniki imajo težave s higie-no pripomočkov. Pri vseh spodbujajoredno menjavo iglic, pojasnjuje eduka-torka, ki naj jih ne shranjujejo skupaj sčistimi. »Navodilo, da je treba sproti od-metavati umazane pripomočke, je nad-vse pomembno. Prav tako opozorilo, da

    Sama številka brez ukrepov ne zadostuje

    »Neredko pridejo na edukacijo bolniki, ki sedejo za mizo, ponosno pokažejo vestno vpisane meritve ravni krvnegasladkorja in se pohvalijo, kako pridni so bili. Ko pregledamo vse skupaj in ugotovimo, da so vsak dan opravili na primer sedem meritev, jih vprašam, kaj menijo o rezultatih. In slišim odgovor – ja, tega pa ne vem, kar boste vi rekli … Je torej smiselno, da si kar naprej merijo raven krvnega sladkorja, če to – torej brez uvedbe ukrepov –razumejo kot dobro samovodenje svoje sladkorne bolezni?« opozarja na pomanjkljivo razumevanje prednosti inpomena samokontrole višja medicinska sestra edukatorka Jana Klavs.

    OSREDNJA TEMA Samokontrola in samovodenje - vloga medicinske sestre

    8 Sladkorna bolezen MAREC 2011

    ® Tina Kralj

    Višja medicinska sestra edukatorka JanaKlavs s Kliničnega oddelka za

    endokrinologijo, diabetes in presnovnebolezni UKC in iz diabetološke ambulante

    Poliklinike v Ljubljani: Obstajajo bolniki, ki vsvojem življenju ničesar ne storijo za svojo

    sladkorno bolezen, a si redno trikrat na danmerijo sladkor. Brez ukrepanja je to

    zapravljanje časa in denarja.

    Družina naj živi v duhu sladkornegabolnika, vendar naj drugi člani neprevzemajo bolnikovih odgovornosti privodenju njegove sladkorne bolezni,razen če ni to res nujno.

    Včasih se bolnik pohvali, da ima vesmesec eno iglico. To ni prav!

    foto

    : BRA

    NE

    BOM

    BAč

  • Sladkorna bolezen 9MAREC 2012

    se je treba zbadati v vse prste, ne le v ene-ga, in da edino mesto vboda ni konicaprsta. Kožo je treba razbremeniti, zatonaj se bolniki zbadajo tudi ob blaziniciin pod njo.« Ustrezno shranjevanje za-gotavlja ustrezne rezultate, tudi ves časodprte škatlice z merilnimi lističi so po-gosta velika napaka. »Taki lističi spada-jo v smeti, saj se preveč navlažijo!« Si-cer, kot ugotavlja, uporabniki ne gledena starost praviloma nimajo težav z upo-rabo merilnikov: »Včasih imajo ob me-njavi aparata nekaj začetnih težav bol-niki »inzulinski veterani«. Predvsem jihpesti drugačna tehnika nanosa krvi namerilni listič, zato naj bodo pozorni nanavodila, ki se lahko razlikujejo od doz-dajšnjih.«

    Komu lahko zaupamoMerilniki, ki jih bolniki dobijo na na-

    ročilnico, so vsi preverjeni in ustrezni.Na kaj naj bodo pri nakupu glukome-tra pozorni tisti, ki se za merjenje slad-korja v krvi odločijo sami? »Varno jemerilnik kupiti v lekarni, z znanim di-stributerjem. Večina jih ima vzposta-vljen center za pomoč uporabnikom,prek katerega uporabnikom neposred-no svetujejo, če imajo težave ali kak-šno vprašanje. Kupcem glukometra sve-tujem veliko previdnost pri nakupu preksvetovnega spleta ali v prosti prodaji vtehničnih trgovinah.« Ne glede na to, aliste merilnik dobili prek zavarovanja aliga kupili sami, spravite vse garancijskekartice in ne zavrzite kontaktnih poda-tkov. »Najdražji del merjenja sladkorjav krvi so namreč merilni lističi. Upo-rabnik naj zato pred nakupom preveri,ali so na voljo tudi ustrezni merilni li-stiči za njegov aparat. Pri večini apara-

    tov v lekarnah na načrtovani umik me-rilnih lističev s trga opozarjajo že pod-jetja sama.«

    Pridite na posvetZa edukacijo o samokontroli se lahko

    dogovorijo tudi bolniki, ki so si sami ku-pili merilnik, poudarja naša sogovorni-ca: »Glede pouka o rabi merilnikov so-delujemo z lekarniško zbornico – apa-rate naj bi jim predstavili v lekarnah obnakupu. Pri nas jih opozorimo na žeomenjeni higienski vidik, predvsem pajim skušamo razjasniti pomen rednihmeritev sladkorja v krvi.«

    Najpomembnejša edukacijska ura vpovezavi s samokontrolo sledi približnoteden dni po uvedbi domačega merjenja.»Z bolnikom pregledamo prve rezulta-te in se o njih temeljito pogovorimo.Skušamo ugotoviti, kaj vpliva na niha-nja ravni glukoze in – predvsem – kak-šni ukrepi bi bili potrebni. To zadnje jeključno, le merjenje in zapisovanje šte-vilk je veliko breme za bolnika brez pra-vega učinka.« Zakaj se torej preštevilnibolniki kljub opozorilom še vedno zado-voljijo le z vpisovanjem rezultatov vdnevnik merjenj? Jana Klavs: »Mordaniso vajeni odločanja o svoji terapiji. Lemalo je bolezni, pri katerih bolnik takozelo enakovredno soodloča pri zdravlje-nju. Ta pristop morda nekoliko bolje ra-zumejo mlajše generacije, ki to priča-kujejo že od začetka bolezni. Tovrstne-ga partnerskega odnosa starejši nikoliprej niso imeli, morali so le upoštevatinatančna navodila. A sodoben bolnikmora prevzeti več odgovornosti za svo-je zdravje!«

    Svojci za podporoKdaj naj se samokontrole priučijo svoj-

    ci sladkornega bolnika? »Pri tistih, ki sosami sposobni samokontrole in samovo-denja, edukacija svojcev ni potrebna.Zelo pa je uporabno, da še nekdo v bol-nikovi bližini zna izmeriti krvni slad-kor, še zlasti pri tistih, ki jih ogroža hi-poglikemija. Največkrat jih uporabe me-

    rilnika in pripomočkov nauči bolniksam.« Sicer edukatorke pomoči svojcevpri samokontroli ne predvidevajo, saj jeprelaganje odgovornosti na svojca dodat-no breme za oba z bolnikom, je odločnasogovornica: »Bolezen ima bolnik insam naj skrbi zanjo.« Nekateri vendar-le ne zmorejo sami oziroma imajo večtežav. »Na edukacijo vedno povabimobližnje tistih sladkornih bolnikov, kiimajo slabše kognitivne sposobnosti alitežko rokujejo z aparati. Včasih potrebu-jejo le več časa in mirno domače okolje,pa tudi njim steče. Včasih pa resničnopotrebujejo pomoč svojcev.«

    Samokontrola – samovodenjeBolnikom, ki jemljejo peroralne anti-

    diabetike, v okviru zdravstvenega zava-rovanja pripadajo posebni optični me-rilni lisiči. Ti bolniki meritev pravilo-ma ne izvajajo tako pogosto, a zadosti,da lahko – če je treba – ukrepajo. JanaKlavs: »Seveda ne morejo v enaki merivplivati na terapijo, lahko pa pomembnovplivajo na življenjski slog.« In prav ta– življenjski slog osebe s sladkorno bo-leznijo – je tudi del samokontrole. V oz-kem medicinskem pomenu je samokon-trola res jemanje krvi in merjenje ravnikrvnega sladkorja. V vsakdanjem življe-nju pa mora sladkorni bolnik sam pa-ziti na več dejavnikov, če želi svojo bo-lezen imeti na vajetih. Jana Klavs: »Bol-nik naj si zapomni, da mora vsako letoopraviti celovit pregled v diabetološkiambulanti. Naj sam ve, da mu morajonajmanj enkrat na leto pregledati oče-sno ozadje in stopala.« S tega vidika sa-mokontrola pomeni tudi redno vsako-dnevno samopregledovanje stopal.»Vsak bolnik je lahko pozoren na svojaobčutenja in tako hitreje prepozna dia-betično nevropatijo. In, ne nazadnje,samokontrola je v tem pomenu tudiskrb za zdrav življenjski slog z nadzo-rom prehrane.«

    Kdor meri krvni sladkor, naj ve tudipovedati, kaj početi z rezultati!

    Danes večina bolnikov nima težav zuporabo merilnika sladkorja v krvi inpripomočkov. Večina sodobnihaparatov za pravilno delovanje nepotrebuje več kod, uporabnik moraznati uporabljati lancetnik z lanceto,aparat in merilni listič.

    Brezplačni svetovalni telefon za sladkorne

    bolnike DIA-FON je že na voljo.

    Na vaša vprašanja odgovarjajo strokovnjaki

    vsako sredo med 18. in 22. uro.

  • Uvedba referenčnih ambulant je po-membno spremenila predvsem možnostodkrivanja bolj ogroženih za razvoj ka-tere izmed kroničnih bolezni, med temisladkorne bolezni tipa 2, na področju dia-betesa pa omogočila kakovostno labora-torijsko obravnavo in sodelovanje razšir-jenega zdravstvenega tima pri skrbi zapacienta. »Že več kot desetletje se števil-ni sladkorni bolniki na dieti in peroral-ni terapiji zdravijo pri osebnih zdravni-kih. Strogega pravila ni, a tudi danes, pouvedbi referenčnih ambulant, te bolni-ke obravnavamo na primarni ravni, vsiz inzulinsko terapijo pa odidejo k spe-cialistom diabetologom,« razlaga sogo-vornica.

    Edukacija tudi v referenčnih ambulantah

    V minulih tednih je intenzivno dodat-no izobraževanje za celostno oskrbobolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2končala še tretja skupina diplomiranihmedicinskih sester. »Torej naj bi imeleustrezno dodatno znanje zdaj vse dipl.med. sestre, ki sodelujejo v doslej vzpo-stavljenih referenčnih ambulantah. Toomogoča tudi kakovostnejše svetova-

    nje bolnikom glede pomembnih spre-memb življenjskega sloga, kar je temeljzdravljenja sladkorne bolezni.« Pred-vsem pa prijaznejši pogled v prihod-nost omogoča odslej občutno bolj struk-turirana obravnava sladkornih bolni-kov z veliko aktivnejšim pristopom. Dr.Davorina Petek: »Ključno je, da iščemobolj ogrožene in skušamo bolezen pre-prečiti, bolnike pa zdravimo po smer-nicah za obravnavo sladkorne bolezni.Dipl. med. sestre v referenčnih ambu-lantah vzpostavljajo registre kroničnihbolezni, hkrati so skrbnice letnih poro-čil vseh vidikov obravnave za vsakegakroničnega bolnika posebej. Poskrbi-jo, da le-ti pridejo na vse potrebne pre-glede, izvajajo edukacijo in so uspos-obljene tudi za pouk bolnikov o samo-kontroli.«

    Meritve ob letnih pregledihSladkorni bolnik s predpisano peroral-

    no terapijo oziroma tisti, ki še ne potre-buje zdravil, mora tudi sam vedeti, da jeza dober nadzor bolezni nadvse pomem-ben vsakoletni pregled s preverjanjemvseh stanj. »Bolnike s primernim gliki-ranim hemoglobinom in brez zapletovznova naročimo čez leto dni. Medtem selahko posvetujejo z diplomirano medi-cinsko sestro. Če kakšna vrednost niustrezna, ga povabimo prej. Načrt obrav-nave naredi zdravnik v sodelovanju zdiplomirano medicinsko sestro. V refe-renčnih ambulantah sestre tudi pregle-dujejo noge, česar prej nismo mogli iz-vajati.« Sladkornim bolnikom, ki še nepotrebujejo inzulinskega zdravljenja, za-varovalnica ne plača pripomočkov zasamokontrolo. Nekateri jih kupijo sami.

    Želimo opolnomočenega bolnika

    Sladkorni bolniki, katerih zdravljenje vodijo v ambulantah družinske medicine skupaj z referenčnimi, samokontrolev ožjem pomenu besede, torej samostojnega rednega preverjanja ravni sladkorja v krvi, praviloma (še) ne izvajajo.»Samokontrolo pri nas bolj razumemo v pomenu samooskrbe,« pojasnjuje prim. asist. dr. Davorina Petek, dr. med.,s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani, spec. splošne medicine v Zdravstvenem zavoduZdravje, »kar pomeni, da bolnika učimo, kako ustrezno živeti s svojo boleznijo in se odzvati ob morebitnihzapletih.«

    OSREDNJA TEMA Samokontrola v referenčnih ambulantah

    10 Sladkorna bolezen MAREC 2011

    ® Tina Kralj

    Prim. asist. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. splošne medicine: Z možnostmi, ki jih prinašareferenčna ambulanta, pričakujemo izboljšanje in spremljanje kakovostne obravnavebolnikov. Ti imajo zdaj na voljo strokovni tim z dodatno izobraženo medicinsko sestro.

    Povzeto iz smernic Samokontrola pomeni predvsemsamomeritve glukoze v krvi, lahko patudi samomeritve glukoze v urinu inketonov v krvi ali v urinu.

    Samovodenje pomeni bolnikovoukrepanje na podlagi izvidovsamokontrole. Samooskrba pomeni bolnikovo uspešnosamovodenje glikemije, nadzor naddrugimi dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni, odkrivanje kroničnihzapletov sladkorne bolezni in skrb zasplošno zdravstveno stanje.

    foto

    : BRA

    NE

    BOM

    BAč

  • Sladkorna bolezen 11MAREC 2012

    Dr. Davorina Petek: »To je koristno pred-vsem ob odkritju sladkorne bolezni, dase bolnik natančneje nauči, kakšen jeučinek prehrane in telesne dejavnostina njegov sladkor. Predvsem so to ose-be, ki želijo od začetka razumeti in nad-zorovati svojo sladkorno bolezen. Sa-mokontrola je smiselna tudi ob neure-jeni sladkorni bolezni ali drugih poslab-šanjih zdravja. Pomembno je, da jimpojasnimo namen in način domačih me-ritev in jih naučimo, kako se odzvatiglede na rezultat.« Kadar rezultati poka-žejo več težav, se družinski zdravnikivedno lahko posvetujejo s kolegi diabe-tologi. Kaj pa optični čitalni trakovi, kakopogosto jih predpisujejo? »Redkeje, sajje informacija glede ravni sladkorja vkrvi veliko manj natančna kot pri apa-ratih. Če bolnik izrazi željo in se naučisamokontrole, mu omenjene trakovelahko predpišemo.«

    Sodelovanje svojcev je pomembno

    Družinski zdravniki seveda še naprejskrbijo za svoje paciente, tudi za tiste,ki zaradi sladkorne bolezni obiskujejospecialiste. Sogovornico smo povpraša-

    li, glede česa ti najbolj tožijo, kaj se jimzdi na poti do opolnomočenja najtežje.»Zagotovo redukcijska prehrana oziromacelotna sprememba življenjskega sloga.Sladkornim bolnikom – večina jih je pre-težkih – sicer takoj po diagnozi pogostouspe izgubiti nekaj odvečnih kilogra-mov, a se jim ti hitro povrnejo. K temupripomorejo nekatera zdravila, zagoto-vo pa je eden izmed razlogov za to tudipomanjkanje obnovitvene edukacije vpreteklosti. Ta je zdaj na voljo.« In edu-kacijo o sladkorni bolezni – vsaj posred-no – potrebujejo tudi svojci številnihsladkornih bolnikov. »Sistem prehraneje namreč vzpostavljen znotraj druži-ne, zato je dobro, da tisti, ki skrbi zahrano, izve, kakšne spremembe so po-trebne. Zato včasih tudi njih povabimona posvet v ambulanto,« dodaja prim.Davorina Petek.

    Povzeto iz smernicUčinkovitost samokontrole glukoze vkrvi pri bolnikih s sladkorno boleznijotipa 2, ki se zdravijo z dieto ali speroralnimi hipoglikemiki, je glede naobjavljene rezultate še vedno manjjasna. Prav gotovo je smiselna pri vsehna novo odkritih sladkornih bolnikih,pri posameznikih, ki imajo dinamičenživljenjski slog, se pogosto srečujejo shipoglikemijo, in predvsem pri tistih, kiso močno motivirani za doseganjedobre metabolne urejenosti.

    Za večjo varnost sladkornih bolnikov je odslej poskrblje-no s kartico eReševalec, ki vam ponuja možnost hitre iden-tifikacije in dodatno varnost. Zgodi se lahko, da zaradi ne-zavesti ali zmedenosti v kritičnem položaju niste zmožnireševalcem posredovati podatkov o svojem zdravstvenemstanju, terapiji, ki jo prejemate, alergijah in podobno.Takšnih trenutkov se ne da predvideti, ne morete jih na-črtovati, lahko pa ste nanje pripravljeni. Ko boste imeli prisebi kartico eReševalec, bodo vaše informacije zdravstve-nemu osebju na voljo takrat, ko bo to najbolj potrebno. Re-ševalci bodo ukrepali hitreje in učinkoviteje.

    Kartica eReševalec vsebuje naslednje podatke: • vaše osnovne podatke (ime in priimek, naslov, datum roj-

    stva)• telefonske številke oseb, ki bodo obveščene, če se vam

    kaj zgodi• bolezenska stanja (alergije, sladkorna bolezen, koronar-

    na bolezen …)• zdravila, ki jih prejemate, in njihove učinkovine• krvno skupino• zapis o morebitni nosečnosti• podatke o nalezljivih boleznihPodatki so zapisani v angleščini in latinščini, zato je karti-ca uporabna tudi v tujini.

    Kartica je bila razvita v sodelovanju z reševalci

    Ti se pri delu soočajo s pomanjkanjem hitrih in ključnih in-formacij, ki jih nujno potrebujejo. Te informacije bi po nji-

    hovih besedah rešile mar-sikatero življenje, omogoči-le kakovostno oskrbo pa-cienta in olajšale njihovodelo. Ključnega pomena soza reševalce verodostojnipodatki, za katere bo po-skrbel vaš izbrani zdrav-nik. Dodatne informacije:www.smartsciencesolu-tions.si ali po telefonu: 064162 986.

    eReševalec organizira nastrani Facebook nagradnoigro, za sodelovaje se lah-ko prijavite tudi po telefo-nu. Nagradna igra bo traja-la do 30. marca 2012.

    ŽJV

    eReševalec vam lahko reši življenje

  • Kot poudarja sogovornica, samokon-trola namreč nima nikakršnega smisla,če se na njene izsledke bolnik ne odzo-ve. Bolnik mora biti pri svoji bolezniopolnomočen za samooskrbo, kar pome-ni, da mora obvladati tako samokontro-lo krvnega sladkorja kot samovodenjebolezni, torej da zna ustrezno ukrepatioziroma se odzvati na izsledke meritevkrvnega sladkorja.

    Vsi na novo odkriti bolnikiSamokontrola je smiselna za vse na

    novo odkrite bolnike sladkorne boleznitipa 2 kot sestavni del izobraževanja zasamovodenje svoje bolezni. Priporočlji-va je za tiste, ki so se je sposobni nauči-ti in ki razumejo izmerjene vrednostisladkorja ter se nanje znajo tudi ustre-zno odzvati. Merjenje krvnega sladkor-ja samo po sebi brez ustreznega odziva-nja na rezultate nima nikakršnega smi-sla. Samokontrola je nujna pri bolnikih,ki se zdravijo z inzulinom. Dajanje in-zulina brez samokontrole je lahko zelonevarno. Izvajanje samokontrole je pri-poročljivo tudi za nosečnice, ki imajo ge-stacijski tip sladkorne bolezni, za mlaj-še bolnike, za ljudi z dinamičnim ži-vljenjskim slogom, za bolnike, ki prebo-levajo akutno bolezen, za bolnike, kiimajo pogoste epizode hipoglikemije alijih ne čutijo.

    Samokontrola krvnega sladkorja je pobesedah sogovornice zelo pomembnapredvsem za spremljanje urejenosti inboljšo trajno urejenost sladkorne bole-zni, saj urejenost glikemije vpliva naboljšo kakovost življenja. Samokontro-la je pomembna za oceno vpliva spre-membe življenjskega sloga, pomembnaje, kadar bolnik spremeni način zdravlje-nja, če zboli za katero drugo boleznijo,z njo pa lahko tudi prepreči hipoglike-mijo ali jo potrdi.

    Pogostnost odvisna od zdravljenja

    Kako pogosto naj si bolnik nadziravrednosti krvnega sladkorja, je odvisnopredvsem od načina zdravljenja. Bol-niki, ki si bolezen urejajo z inzulinom,imajo predpisano inzulinsko shemoin s tem tudi število odmerkov inzuli-na, zato je svetovano število meritevkrvnega sladkorja različno od bolnikado bolnika in pogojeno s to shemo,pojasnjuje sogovornica. Ljudje, ki so nanefarmakološkem zdravljenju, ki sezdravijo z zdravo prehrano in giba-njem, vsakodnevnih kontrol krvnegasladkorja ne potrebujejo. Bolniki, kise zdravijo s tabletami, tudi ne potre-bujejo tako pogostih meritev. Rednemeritve nam dajo vpogled v dinamikospreminjanja vrednosti krvnega slad-korja.

    Bolniki si lahko merijo krvni sladkorpred obroki in zvečer pred spanjem.Lahko pa si merijo krvni sladkor po obro-kih. »Bolnika moramo opozoriti, da jemeritev po obroku časovno omejena injo mora izvesti uro in pol do dve poobroku. Ciljne vrednosti krvnega slad-korja v plazmi kapilarne krvi so 4–7mmol/l pred obroki in 5–10 mmol/l dveuri po njih. Vrednosti pa zelo prilagaja-mo individualno glede na sposobnostposameznika, da si uredi bolezen, gle-de na njegovo starost, druge bolezni …Kolikor je mogoče, si želimo, da se vred-nosti približajo ciljnim vrednostim. Sve-tujemo meritev krvnega sladkorja ved-no ob slabem počutju.

    Ko govorimo o pogostnosti meritevkrvnega sladkorja za nosečnice, svetu-jemo meritve na tešče in 90 minut poglavnih obrokih. Dovoljene vrednosti sodo 5,3 mmol/l na tešče in do 6,6 mmol/po hrani.

    Zelo pomembno pa je, da bolnik vsemeritve in rezultate beleži. Čeprav ima-jo vsi sodobni merilniki spomin izmer-jenih vrednosti, je za lažje spremljanjeurejenosti bolezni bistveno primernejšidnevnik samokontrole v obliki knjiži-ce. Dnevnik ni v pomoč samo edukator-ju in zdravniku, ampak tudi bolniku,saj na podlagi vrednosti iz njega ugota-vlja, ali bolezen vodi pravilno ali ne. Ve-čina merilnikov ima možnost računalni-ške povezave. A ker je večini naših bol-nikov računalnik še precej tuj in ga neznajo uporabljati, je bolje, da si vredno-sti zapisujejo v knjižico, ki naj jo vednoprinašajo na kontrolne preglede, da jotam skupaj ovrednotimo in na podlagirezultatov iz nje tudi načrtujemo zdra-vljenje. Tovrstno zapisovanje in sprem-ljanje vrednosti krvnega sladkorja bol-niku daje več kot potrebne izkušnje,znanje in iz tega izhajajočo samozavest,saj postane nekakšen “sam svoj zdrav-nik”. To je pomembno, saj so redni pre-gledi v ambulanti le dvakrat na leto,«pravi sogovornica.

    Kdaj k edukatorkiMerilnik za redno samokontrolo

    krvnega sladkorja potrebujejo vsi bolni-ki, ki so na inzulinu, priporočljiva pa ježe v fazi, ko je jasno, da bo bolnik pre-šel na inzulin. »Vsi, ki delamo s sladkor-nimi bolniki, pa zelo poudarjamo, da jesmiselna redna samokontrola krvnegasladkorja pri vseh na novo odkritih bol-nikih,« pravi sogovornica in pojasnjuje,da zavarovalnica tistim bolnikom, ki soše na nefarmakoloških ukrepih, ne pri-zna merilnika krvnega sladkorja, zato gamorajo kupiti sami. »Če je posameznikpripravljen kupiti merilnik, to zelo po-zdravljamo in vsakomur tudi ponudi-mo možnost izobraževanja o pravilniuporabi merilnika, pogostnosti izvajanja

    Samokontrola je veščina

    Dobro urejena sladkorna bolezen je prvi pogoj za preprečevanje ali odložitev razvoja kroničnih zapletov sladkornebolezni in srčno-žilnih bolezni, ki so najpogostejši vzrok za zbolevnost in umrljivost sladkornih bolnikov.Samokontrola krvnega sladkorja je veščina vodenja sladkorne bolezni in za bolnike pomeni glavno orodje za dobro urejenost bolezni, pravi Ranka Đurđević Despot, medicinska sestra edukatorka s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Samokontrola je del samovodenja bolezni inzaobjema ukrepanje posameznega bolnika glede na izvide samokontrole. Sposobnost za samokontrolo se pridobis kakovostno zdravstveno vzgojo.

    OSREDNJA TEMA Samokontrola in samovodenje

    12 Sladkorna bolezen MAREC 2011

    ® Maja Južnič Sotlar

  • Sladkorna bolezen 13MAREC 2012

    meritev, beleženju izmerjenih vrednostikrvnega sladkorja v dnevnik samokon-trole in ciljnih vrednostih. Bolnike, zla-sti tiste, ki prehajajo na inzulin, pa sku-šamo prepričati, kako zelo pomembnoje redno merjenje. Brez tega si ne mo-rejo dajati ustreznih odmerkov inzulina.Odmerjanje »na pamet« je škodljivo incelo nevarno,« razlaga sogovornica indodaja, da zaradi strahu pred zbada-njem ljudje pogosto na začetku odkla-njajo merjenje krvnega sladkorja, zlastiče se počutijo dobro. Pogosto ne vidijopravega smisla v rednem nadzoru krvne-ga sladkorja, če se počutijo do-bro. A to je lahko zelo nevarno, po-jasnjuje sogovornica, saj sladkor-na bolezen ne boli, je »tihi ubija-lec«. Ko nastanejo zapleti, pa ješkoda na zdravju praviloma žezelo velika. »Včasih jih tudi s sa-momeritvami prepričamo, da sonjihovi sladkorji previsoki in neu-rejeni in da to zanje ni dobro, če-tudi ne občutijo nikakršnih težavzaradi bolezni, in jih motiviramoza spremembe v zdravljenju. Pravilomaso zelo presenečeni, saj si niso mislili,da je njihov sladkor res tako neurejen.Ko samokontrola steče in vidijo, da ni hu-dega, pogosto obžalujejo, da so se jetako otepali in da je niso začeli prej.«

    Pomen samokontroleRezultati samokontrole imajo pri bol-

    nikih zelo velik izobraževalni pomen, po-udarja sogovornica. Ljudi ozavesti, kakona obnašanje in nihanje krvnega sladkor-ja vpliva hrana (velikost obroka, njego-va sestava), kako vplivajo telesna dejav-nost (trajanje in intenziteta), različnazdravila, sočasne akutne bolezni, stres… Na podlagi samoopazovanja in rednihmeritev lahko bolnik sčasoma dobi zelodober občutek za to, kako si mora ure-diti življenje in prehrano, da je bolezenpod čim boljšim nadzorom in urejena.

    Bistvena je motivacijaUčenje najlaže steče, če so bolniki mo-

    tivirani zanj. Seveda vsi bolniki te mo-tivacije ne premorejo, razlaga sogovor-nica, in to vedno upoštevajo. V takihprimerih ali če je bolnik slabše zmogljiv,če ima slabše motorične sposobnosti,slabši vid, sluh, je dementen ali duševnoprizadet, vedno v nadzor in vodenje bo-lezni pritegnejo bolnikove svojce, skrbni-ke. Včasih sodeluje tudi patronažna slu-

    žba. To se je izkazalo za zelo uspešnoin pozitivno, saj si več glav več zapom-ni in samokontrola laže steče.

    Strah pred bolečinoBolniki imajo proti merjenjem vredno-

    sti krvnega sladkorja pogosto velik od-por, razlaga Ranka Đ. Despot. Odporpraviloma izhaja iz strahu pred zbada-njem, ki ga povezujejo z bolečino. »Zla-sti starejši bolniki imajo predstave izmladosti, da je zbadanje z iglo zelo bo-leče. Nekoč je res bilo, saj so bili pripo-močki bolnikom občutno manj prijazni.

    Igle so bile debelejše in zagotovo je bilatudi bolečina hujša. Zdaj pa so iglicetanke, vbodljaj se komaj čuti. Ko bolnikpremaga ta strah in odpor, je vse velikolažje. Naslednja skrb, ki jo izražajo, jetudi, ali bodo morali krvni sladkor me-riti vse življenje. Veliko moramo delatina izobraževanju, da sami dojamejo, daje sladkorna bolezen kronična in neo-zdravljiva, a obvladljiva, a morajo bol-niki za to tudi sami kaj narediti in sode-lovati. Vedno jim pokažemo tudi mož-nost izbire globine vboda, svetujemomenjavo prstov, izogibanje zbadanju vsredino jagodice, da je odvzem manj ne-prijeten, in ko to usvojijo, so po navadizadovoljni in pomirjeni.«

    Merilniki za vsakogar

    Na trgu je zelo veliko različnih meril-nikov, ki so kakovostno vsi primerljivi,a med njimi obstajajo razlike v posa-meznih lastnostih. Kot pravi sogovorni-ca, vsakemu bolniku predstavijo vse me-rilnike, ki so na voljo na našem trgu,posameznik pa se nato glede na svoje že-lje in potrebe odloči za tistega, ki mu naj-bolj ustreza. Včasih se zgodi, da imajodoma dva različna merilnika. V tem pri-meru jim svetujejo, naj ju ne uporablja-jo sočasno, temveč naj se odločijo zaenega ali drugega. Med posameznimimerilniki so dovoljena določena odsto-

    panja, ki bi lahko uporabnika zmedla. Čebolnik kadarkoli posumi, da je meritevnerealna ali celo netočna, lahko pride vambulanto, kjer mu naredijo primerja-vo meritev krvnega sladkorja z merilni-kom in laboratorijem in lahko takoj ugo-tovijo, ali merilnik dobro deluje.

    Pravilno ravnanje z merilnikom

    Kot še poudarja edukatorka Ranka Đ.Despot, bolnikom polagajo na srce, najz merilnikom ravnajo ustrezno inskrbno. Pomembno je, da imajo pri vsa-ki meritvi čiste roke. Razkuževanje vdomačem okolju ni potrebno, čistočapa vsekakor, pravi in dodaja, da je ena-ko pomembno tudi, da pri vsaki meritviuporabijo novo iglico. »Bolniki pogostomislijo, da je dovolj, če iglico samo raz-kužijo, češ, saj bodo z njo zbadali samosebe, a ni tako. Za njihovo varnost inmanjšo bolečino morajo uporabljati vsa-kič novo in sterilno iglico.«

    Dobljene vrednosti redno zapisovati v dnevnik samokontrole

    Za dober nadzor nad boleznijo je vse-kakor pomembno, da so vse dobljenevrednosti krvnega sladkorja zabeleže-ne v dnevniku. Sogovornica svetuje, daso bolniki pri tem čim bolj redni. »Naj-preprosteje je sproti beležiti rezultate vdnevnik samokontrole. Bolniki pogostomislijo, da morajo dnevnik pisati zato,da bomo mi zadovoljni. Naš cilj je nauči-ti jih, da si dnevnik vodijo zaradi sebein da bo za njihovo bolezen najbolje, čebodo vpisovali dobljene vrednosti spro-ti in takšne, kot so bile, čeprav jim nisovšeč. Zgodi se, da ljudje vpisujejo neto-čne vrednosti, ker si jih bodisi ne zapi-sujejo sproti ali pa si sladkorja ne meri-jo in v dnevnik vpišejo izmišljene vred-nosti. Na pregledu tako potem včasihvidimo, da se laboratorijska vrednostglikiranega hemoglobina, ki odraža pov-prečno vrednost krvnega sladkorja zadaljše obdobje, ne ujema z vrednostmi,ki so jih bolniki vpisovali v svoj dnevnik.Zato si štejemo za največji uspeh, kobolnik dojame, da dnevnik vodi zaradisebe in lastnega zdravja. Ko nam to uspe,je praviloma tudi bolezen bistveno bo-lje urejena,« poudarja Ranka Đ. Despot.

    Ukrepi za doseganje dobre urejenostisladkorja v krvi so koristna naložba v bol-nikovo prihodnost.

  • Večinoma smo pri uravnavanju glike-mije uspešni z intenzivirano inzulinskoterapijo, pri kateri si bolnik vbrizga večodmerkov inzulina na dan. Pri urejanjusladkorne bolezni tipa 1 korak dlje po-meni inzulinska črpalka, s pomočjo ka-tere je odmerjanje inzulina še natan-čnejše in lahko bolnik sproti prilagajatudi bazalne odmerke. Seveda pa so zadobro urejenost še vedno potrebni po-goste meritve glukoze in zavzeto sode-lovanje bolnika.

    Kot kazalec dolgoročne urejenosti gli-kemije (za dva do tri mesece) upora-bljamo raven glikiranega hemoglobina(HbA1c). Ta posredno kaže na povpre-čno vrednost krvnega sladkorja, vendarpa vseh nihanj ne razkrije. Merjenje glu-koze z glukometrom lahko dnevna niha-nja že bolje prikaže. Vendar pa nam vča-sih tudi pri več meritvah na dan ne uspevselej dobiti optimalnega vpogleda v do-gajanje. Med eno in drugo meritvijo selahko namreč krvni sladkor precej zvi-ša ali zniža, bolnik pa tega niti ne ve. Ce-lotno sliko lahko pokaže šele neprekinje-no merjenje glukoze.

    SenzorjiSenzorji, ki so trenutno v širši upora-

    bi, ne merijo koncentracije glukoze vkrvi, temveč v podkožju. Zaradi postop-nega sproščanja glukoze iz krvi v pod-kožje pride do približno 15-minutnegazamika med obema koncentracijama.Ob upoštevanju tega dejstva ima bolnikkljub temu lahko dober vpogled v doga-janje. Vsak senzor je treba na začetkuuporabe kalibrirati, torej umeriti z vred-nostmi glukoze, ki jih izmerimo v krvi.Natančna kalibracija je nujna za natan-čnost delovanja senzorja.

    V določenem trenutku (na primer kma-lu po zaužitju sladkega živila) je tako lah-ko koncentracija glukoze v krvi že 15mmol/l, v podkožju pa po nekaj minutahše ni narasla in je še vedno npr. 8 mmol/l,

    kolikor je bila pred posladkom tudi v krvi.Čez približno 15 minut naraste še kon-centracija glukoze v podkožju, kar poka-že tudi senzorski sistem. Ali povedanodrugače: v času hitrih sprememb koncen-tracije glukoze v krvi meritev v podkožjune pokaže trenutne vrednosti, ampak ti-sto izpred nekaj minut. Tedaj bolniku po-maga grafičen prikaz trendov višanja (alinižanja) vrednosti glukoze, ki ga opozo-ri na hitre spremembe. V času relativno sta-bilne vrednosti glukoze je seveda meritevs senzorjem primerljiva s ti-sto, ki je izmerjena iz prsta.

    Elementi sistema za neprekinjenomerjenje glukoze

    Sistem za neprekinjenomerjenje glukoze je sesta-vljen iz več delov. Bolnik siv podkožje vstavi senzor, kinato deluje do šest dni. Tostori s pomočjo posebne

    sprožilne naprave. Vstavljeni senzor natopoveže z oddajnikom, ki prek brezžičnepovezave vsakih nekaj minut posredujepodatke o meritvah v sprejemnik. To jelahko samostojna naprava ali pa je del in-zulinske črpalke in skupaj z njo pome-ni povezan sistem. Podatki o trenutnivrednosti glukoze v podkožju se izpisu-jejo na zaslonu sprejemnika in omogo-čajo sprotni nadzor in ukrepanje.

    Eden sodobnejših tipov inzulinskečrpalke v povezavi s senzorskim siste-

    mom že omogoča prehodnovarnostno zaustavitev do-vajanja inzulina. Ta mož-nost je zelo dobrodošla prinezaznani hipoglikemiji, kinajvečkrat nastane v no-čnem času. Tako sistem pre-preči dodatno poglabljanjehipoglikemije, ki bolnika(kljub hkratnemu predhod-nemu alarmiranju) ni zbu-dila iz spanja. Glukoza vkrvi se lahko v času odklo-

    pa inzulinske črpalke postopoma norma-lizira, kar je za bolnika seveda izjemnopomembno.

    AlarmiSenzorski sistem s pomočjo alarmov

    bolnika sproti opozarja na previsoke aliprenizke vrednosti koncentracije gluko-ze. Vrednosti, pri katerih se sproži po-samezni alarm, se lahko nastavijo indi-vidualno, glede na posameznikove teža-ve. S spremljanjem trendov višanja ali ni-žanja lahko še pred dejanskim skokomkoncentracije glukoze sistem opozorina to nevarnost in se bolnik lahko šepravočasno odzove ter prepreči nežele-no prekoračitev vrednosti.

    Analiza podatkovPoleg sprotne vrednosti podatkov o

    koncentraciji glukoze pa so podatki okontinuiranem merjenju v veliko po-

    Kontinuirano (neprekinjeno) merjenje glukoze

    Pomemben cilj zdravljenja sladkorne bolezni je čim boljša urejenost ravni glukoze v krvi (glikemije). Želimo se čimbolj približati fiziološkemu uravnavanju glikemije, kot to pri zdravem človeku počne trebušna slinavka s sprotnimprilagajanjem sproščanja inzulina. Na ta način lahko zmanjšamo tveganje za nastanek akutnih in kroničnihzapletov bolezni. Včasih je ta cilj težko doseči, zlasti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1, kjer gre za tako rekočpopolno odpoved beta celic, ki izločajo inzulin. Nihanja glikemije so izrazitejša, pogosteje nastajajo hipoglikemije.

    OSREDNJA TEMA Samokontrola in samovodenje

    14 Sladkorna bolezen MAREC 2011

    ® asist. Aleš Skvarča, dr. med.

    Vstavljen CGMS-senzor

    Primer vstavitve senzorja

    Vstavljena senzor in črpalka

    vse

    foto

    : OSE

    BNI

    ARH

    IVA

    . S.

  • Sladkorna bolezen 15MAREC 2012

    moč pri celotni analizi zdravljenja slad-korne bolezni. Pogosto jih skupaj s po-datki iz inzulinske črpalke in merilni-ka glukoze računalniško obdelamo intako dobimo vpogled v dogajanje priposameznem sladkornem bolniku. Napodlagi teh ugotovitev lahko diabetologše bolje svetuje bolniku in prilagodizdravljenje. Čedalje več bolnikov pa siomisli tudi svojo računalniško opremoza domačo analizo podatkov in podu-čeni lahko, če nastanejo težave, ukre-pajo že sami oz. po posvetu s svojim dia-betologom (večinoma kar po spletnipovezavi).

    Včasih želi diabetolog dobiti le vpogledv dogajanje pri posameznem bolniku,ne da bi v času izvedbe merjenja senzorvznemirjal bolnika – takrat se lahko iz-vede “slepo” merjenje za diagnostičnenamene, na primer retrogradno ugota-vljanje sindroma nezavedanja hipogli-kemij ali potrditev “fenomena zore”.

    IndikacijeDo sistema za kontinuirano merjenje

    glukoze so upravičeni otroci do sedme-ga leta starosti s sladkorno boleznijo tipa1, odrasli s sladkorno boleznijo tipa 1 insindromom nezavedanja hipoglikemijeob hkrati prisotnih epizodah hude hi-poglikemije ter nosečnice s slabo ureje-no sladkorno boleznijo kljub intenzivi-ranemu inzulinskemu zdravljenju. Pogojje, da so bolniki na podlagi rezultatov me-ritev sposobni izboljšati urejenost glike-mije (več na strani: www.zzzs.si).

    Mogoča je seveda tudi samoplačniškauporaba senzorskega sistema, vendarje smiselna le za primerno poučene bol-nike, ki se redno spremljajo pri diabe-tologu.

    “Zaprti zanki” naprotiKontinuirani senzorski sistem ni pri-

    meren za vse sladkorne bolnike. Potreb-ni sta nadgradnja edukacije in visokamotivacija bolnika z željo po optimalniureditvi glikemije. Kljub senzorju so ševedno potrebne redne meritve glukozeiz prsta, nujna je dobra kalibracija siste-ma. Senzorski sistem v povezavi z inzu-linsko črpalko v praksi še ni zmožen sa-mostojno nadzorovati glikemije, še ved-no je potrebno aktivno sodelovanje bol-nika. Pri nas in v svetu pa že razvijajonove sisteme, da bi sklenili krog in av-tomatizirali celoten sistem (sistem “za-prte zanke”).

    Samokontrola omogoča preverjanjeravni glukoze v krvi in je ključna zaučinkovito vodenje sladkorne bolezni.Nepogrešljiva je pri zdravljenju sladkor-ne bolezni tipa 1 in 2 z inzulinom, po-membne prednosti pa prinaša tudi lju-dem s sladkorno boleznijo tipa 2, ki sezdravijo s tabletami in dieto.

    Merjenje glukoze v krvi daje člove-ku neprecenljive podatke o vplivih hra-ne, zdravil, telesne aktivnosti, stresa,bolezni in drugih dejavnikov, ki vpli-vajo na nihanje glikemije, in je osno-va za ustrezno ukrepanje, da bi ravenglukoze čim bolj približali normalni.Zato je zelo pomembno, da so rezul-tati meritev točni in natančni. Dejavni-ke, ki vplivajo na točnost rezultatovmeritev, delimo na človeške, na kate-re lahko vpliva uporabnik, in tehnolo-ške, za katere je odgovoren izdelova-lec merilnika. Razložimo najpogostej-še: temeljni pogoj in prepogosto po-zabljen dejavnik je čistoča rok in s temmesta odvzema vzorca krvi. Sledi hra-ne, pijače, potu in druge umazanijeobčutno vplivajo na rezultat meritve zmerilnikom glukoze v krvi, zato je klju-čnega pomena, da pred meritvijo rokevedno umijemo z milom in toplo vodo,če to ni mogoče, pa pred vbodom oči-stimo roke in mesto vboda z alkohol-nim robčkom.

    Pravilna tehnika meritve Postopek meritve je odvisen od vrste

    merilnika. Pred začetkom merjenja semoramo naučiti pravilnega postopkaizvedbe meritve in po določenem časupreveriti, ali še vedno ravnamo pravil-

    no. Pri tem lahko poiščemo pomoč priedukatorju, farmacevtu ali izdelovalcumerilnika.

    KodiranjePomeni umerjanje elektronike meril-

    nika z reaktivnostjo testnih lističev. Čemerilnik pozabimo kodirati ali ga ko-diramo nepravilno, lahko to povzročiveliko odstopanje rezultatov meritev.Pazimo torej, da svoj merilnik kodira-mo pravilno ali izberimo takšnega, kito izvede samodejno.

    Vzdrževanje in hranjenjepripomočkov za samokontrolo

    Vsaka naprava potrebuje vsaj osno-vno vzdrževanje, zato redno preverjaj-mo čistočo odprtine za testni listič terpo potrebi merilnik obrišimo z vlažnokrpo. Pripomočke za samokontrolohranimo v dovoljenem temperatur-nem območju, kar je še zlasti pomem-bno za testne lističe. Merilnik ni zeloobčutljiv in ga, če ga pregrejemo alipodhladimo, pustimo 20 minut predmeritvijo na sobni temperaturi. Če papregrejemo ali podhladimo testne listi-če, se lahko poškoduje reagent in po-sledično pride do odstopanja rezulta-tov meritev. Ne glede na to, ob kate-rem času in v kakšnih okoliščinah jemeritev izvedena, mora merilnik spo-ročiti čim točnejši podatek o trenutnikoličini glukoze v krvi. Izberimo torejzanesljiv merilnik, katerega uporabaje preprosta, ter in z njim in s testni-mi lističi ravnajmo skrbno in skladnoz navodili.

    Vplivi na točnost rezultatovmeritev z merilniki glukoze v krvi

    Pomemben cilj zdravljenja sladkorne bolezni je čim boljša urejenostravni glukoze v krvi (glikemije). Želimo se čim bolj približati fiziološkemuuravnavanju glikemije, kot to pri zdravem človeku počne trebušnaslinavka s sprotnim prilagajanjem sproščanja inzulina. Na ta način lahkozmanjšamo tveganje za nastanek akutnih in kroničnih zapletov bolezni.Včasih je ta cilj težko doseči, zlasti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa1, kjer gre za tako rekoč popolno odpoved beta celic, ki izločajo inzulin.Nihanja glikemije so izrazitejša, pogosteje nastajajo hipoglikemije.

    ® Polona Hvala

    OSREDNJA TEMA Samokontrola in samovodenje - merilniki

  • Za merilnike krvnega sladkorja prej omenjena direktivazahteva tudi, da je v postopek ugotavljanja skladnosti vklju-čena še neodvisna institucija, tako imenovani priglašeni or-gan, katerega identifikacijsko številko je treba navesti pod ozna-ko CE. Priglašeni organ izda listino o skladnosti (certifikat),s katero zagotavlja, da proizvodni postopek oziroma medicin-ski pripomoček ustreza predpisom Evropske unije. Preden iz-delovalec označi pripomoček s CE, mora podpisati še izjavoES o skladnosti, s katero zagotavlja, da proizvodni postopekoziroma medicinski pripomoček ustreza predpisom Evropskeunije, ki urejajo medicinske pripomočke. Dolžnost izdeloval-ca oziroma njegovega pooblaščenega zastopnika je še, da po-skrbi za vpis merilnika krvnega sladkorja v register medicin-skih pripomočkov. Znak CE dokazuje skladnost izdelka z za-konodajo EU in omogoča prost pretok izdelkov na evrop-skem trgu.

    Veliko različnih merilnikovČeprav imajo vsi merilniki isti osnovni na-

    men, torej si z njimi sladkorni bolniki meri-jo količino glukoze v krvi, obstajajo med nji-mi nekatere razlike. Glede na predpise, kiurejajo to področje, med njimi ne bi smelo bitirazlik v kakovosti delovanja, se pa razlikuje-jo v metodah merjenja, umerjenosti, postop-

    ku izvedbe meritve ter dodatnih funkcijah, ki jih ponujajo. Lo-gično vprašanje, ki sledi in ki utegne sladkornega bolnika tudizmesti, je seveda, katerega v tej pestri ponudbi izbrati. Kotpravita sogovornici, je pestrost v tem primeru zelo dobrodo-šla, saj imajo bolniki tako večjo možnost, da dobijo merilnik,ki je pisan na kožo prav njihovim potrebam. »Najbolje je – inv praksi po navadi tako tudi je, da merilnik svetuje edukator-ka v diabetološki ambulanti, kamor pridejo bolniki na posvetin izobraževanje o bolezni in tudi o merilnikih. Edukatorkapotem, ko se pogovori z bolnikom in ugotovi, kakšen je nje-gov življenjski slog, svetuje, med katerimi merilniki naj izbi-ra. Za tehnično spretnejše bolnike je primeren merilnik, ki imaključek USB, ki ga lahko priklopijo na računalnik in imajo takomožnost, da si ustvarijo računalniški dnevnik vodenja bole-zni in vrednosti krvnega sladkorja. Za bolnike s slabšim vi-dom pa je morda primernejši nekoliko večji merilnik, ki imavelike tipke in večje izpise številk na zaslonu, da laže razbe-

    rejo izmerjene vredno-sti. Če bi morali pouda-riti, kaj je pri toliko ra-zličnih merilnikih naj-boljše, bi rekli, da je toprav pestra izbira,« ra-zlagata sogovornici.

    Razlike med merilniki

    V čem pa se merilni-ki potem razlikujejo?Vsi merijo krvni slad-

    kor, nekateri pa ob tem še holesterol in trigliceride. Druge ra-zlike med njimi so v različni umerjenosti, saj so nekateriumerjeni na vrednosti glukoze v krvni plazmi, nekateri v pol-ni krvi in nekateri v povprečju med njima. Merilniki se razli-kujejo tudi v tem, koliko časa traja meritev krvnega sladkor-ja, v količini krvi, ki je potrebna za meritev, v načinu odvze-ma krvi in v dodatnih funkcijah, ki jih ima posamezen me-rilnik. Nekateri imajo namreč še dodatne funkcije, denimooznačevalnike za meritve pred obrokom in po njem, opom-nike za naslednjo meritev, vgrajen pomnilnik, ki shranjuje vred-nosti meritev krvnega sladkorja in omogoča izračunavanje ra-zličnih povprečij meritev, nekateri izdelovalci merilnikov paso razvili tudi dodatno programsko opremo za prenos poda-tkov o vrednostih meritev na osebni računalnik in s tem zaustvarjanje računalniškega dnevnika, ki shranjuje izmerjenevrednosti v daljšem času.

    Merilniki krvnega sladkorja

    Na trgu je zelo veliko merilnikov, na našem jih je več kot dvajset. Razvrščamo jih med in vitro diagnostičnemedicinske pripomočke za samotestiranje in so namenjeni nestrokovnjakom za osebno uporabo oziroma uporabona domu. Po predpisih morajo imeti oznako CE. To je oznaka, za katero mora poskrbeti izdelovalec in ki jezagotovilo, da je medicinski pripomoček skladen z bistvenimi zahtevami iz predpisov Evropske unije, ki urejajomedicinske pripomočke, v našem primeru z direktivo o diagnostičnih medicinskih pripomočkih in vitro, razlagataIrena Buzzolini in Polona Hvala.

    OSREDNJA TEMA Samokontrola in samovodenje - merilniki

    16 Sladkorna bolezen MAREC 2011

    ® Maja Južnič Sotlar

    Katere so najpogostejše napake?• Merilnik upravljajo z neumitimi rokami ali

    imajo umite, a ne dovolj obrisane, šemokre roke.

    • Uporabniki ne shranjujejo testnih lističev pravilno(izpostavijo jih previsoki ali prenizki temperaturi).

    • Merilnik pozabijo kodirati ali ga ne kodirajo pravilno inso zato meritve, ki jih dobijo, netočne.

    • Neustrezno vzdrževanje merilnika (na merilniku ne smebiti na mestu, kamor se vstavijo testni lističi, nobenihostankov in sledov krvi).

    • Ko se bolnik zbode, mora pridobiti kakovostno kapljokrvi. Biti mora dovolj velika, ne sme biti razlita in testnilistič mora biti v stiku s kapljo dovolj dolgo, da sepravilno napolni. Krvi ne sme stiskati iz prsta.

    • če pri jemanju krvi bolnik uporablja alkoholne robčke, skaterimi si očisti roke, mora pred odvzemom krvipočakati, da ostanki alkohola izhlapijo, oz. mora prvokapljo obrisati in za meritev uporabiti naslednjo.

    foto

    : OSE

    BNI

    ARH

    IVM

    . S.

  • Merilnik mora biti čim natančnejšiMerilnik mora biti čim natančnejši, saj je od natančno-

    sti meritve odvisen odmerek inzulina, ki si ga bolnik vbriz-ga, in s tem tudi kakovost vodenja bolezni. Naloga izdelo-valca je, da izdela čim natančnejši merilnik. Poleg tega jeprav, da je ta za bolnika čim bolj prijazen, kar pomeni, daje preprost za uporabo in je za izmero krvnega sladkorjapotrebnih čim manj korakov. Poleg tega, navajata sogovor-nici, mora biti trpežen, zaželeno pa je tudi, da je za natan-čno izmero potrebna čim manjša količina krvi, ki jo testnilistič odmeri sam s pomočjo kapilarnega vleka. Poleg tegaje zaželeno, da ima vgrajeno elektrodo za zaznavo ustre-zne količine krvi, dobrodošlo pa je še, da preostale sub-stance, denimo zdravila, ki jih bolnik še jemlje zaradi dru-gih bolezni, izniči.

    Kodiranje in kalibracija sta ključna za točnost Bistvo merilnika sta torej njegova točnost in natančnost

    merjenja. To je mogoče samo, če je merilnik pravilno ka-libriran oziroma kodiran. Kot pravita sogovornici, mora bitičisto vsak merilnik pred prvo uporabo pravilno in ustre-zno kodiran. To pomeni, da mora biti nastavljen na mer-jenje z ustrezno serijo testnih lističev. Nekateri merilnikiimajo za to vgrajen čip, drugi kodo, nekateri pa nimajo ko-diranja, kar pa ne pomeni, da ga ne potrebujejo, temveč topomeni, da je koda že vgrajena v testne lističe in uporab-niku ni treba kodirati merilnika, saj se izvede samodejnoz vstavitvijo testnega lističa v merilnik. Tak način je za upo-rabnike najbolj prijazen, saj jim ni treba misliti na kodira-nje. Zakaj je tako pomembno, da je merilnik kodiran? Kotpravita sogovornici, je to nujno za natančne meritve vred-nosti krvnega sladkorja. Napačno kodiran merilnik na-mreč lahko prikaže rezultat, ki močno odstopa od pravevrednosti. Žal veliko ljudi ne razume pomena kodiranja,opozarjata sogovornici.

    Nepravilni rezultati praviloma posledicanapačnega ravnanja z merilnikom

    Na nepravilne rezultate, dobljene z merilnikom, lahkovplivajo tehnične nepravilnosti, vendar je, kot pravi Polo-na Hvala, v praksi največkrat tako, da je vzrok uporabni-kovo napačno ravnanje. To z drugimi besedami pomeni,da bolniki z merilnikom ne ravnajo ustrezno.

    Merilnik naj ima zaklenjene enoteVrednosti krvnega sladkorja so lahko izražene bodisi vmmol/l bodisi v mg/dcl krvi. V različnih delih svetauporabljajo ti dve merski enoti različno, zato je trebazaradi varnosti meritve vedno izvajati v eni ali drugimerski enoti. Med njima je namreč zelo velika razlika inpreklapljanje med merjenjem v eni ali drugi vrednosti jelahko za sladkornega bolnika zelo problematično in tudinevarno. Zato morajo imeti merilniki enote zaklenjene, karpomeni, da preklapljanje ni mogoče. Na to velja misliti, kose odločamo za nakup merilnika, ki je naprodaj v drugidržavi. Tedaj vedno preverimo, ali kupujemo merilnik, kiprikazuje izmerjene vrednosti v mmol/l, kakršen prikazuporabljamo v Sloveniji.

  • Tako radi rečemo, da mora biti bolnikusposobljen in voljan sprejemati dia-gnostične in terapevtske odločitve v vsa-kdanjem življenju. In vendar se v vašihskrbno izpolnjenih dnevnikih samokon-trole tako pogosto znajdejo visoke šte-vilke in visoke tudi ostajajo.

    Pospremimo bolnika s sladkorno bolez-nijo na njegovi poti soočanja z boleznijo.Ob odkritju bolezni ne glede na to, da joje morda “pričakoval”, da jo “pozna”, gaje jasna diagnoza pretresla, bil je vznemir-jen, morda ga je postalo sram, dobil je ob-čutek krivde. Zaradi bolezni se je mordazačel počutiti drugačnega, umaknil se jeiz svoje družbe, otopelo je sledil navodi-lom zdravnika in medicinske sestre. Alije v tem obdobju sprejemanja bolezni ko-pičenje podatkov o krvnem sladkorju bol-niku v olajšanje? Sledi obdobje želje porazumevanju, hrepenenje po življenjubrez bolezni, jeza na bolezen, spraševa-nje in preverjanje informacij iz različnihvirov, preizkušanje različnih načinov zdra-vljenja ... Kakšne odgovore torej bolnikišče v izmerjenih vrednostih sladkorja?

    Strah pred boleznijo in obdobje sprejemanja

    Bolnik ima vzpostavljeno lastno mne-nje, kaj njegova bolezen je. To mnenje jesestavljeno iz strokovno pravilnih, pa tudiiz drugih informacij. Priplazi se strah, kajvse bo vse ta bolezen od njega zahteva-la, zdravljenje se mu zdi težavno, strahpred kroničnimi zapleti je tudi strah predodvisnostjo od drugih. Prevladujoče ču-stvo je obup, zmedenost. Obdobje spre-jemanja bolezni se začenja šele po tem za-četnem viharju. Traja lahko dolgo, bolnikga lahko nikoli ne premaga. Šele če bole-zen sprejme, sledi obdobje želje po obvla-dovanju bolezni, ko bolezen postane nje-gova, bolnik vodi bolezen in ne bolezennjega.

    V pomoč so bolniku, zdravniku in me-dicinski sestri. Bolniku bodo te številke ne-kaj pomenile, če jih bo znal vrednotiti inna podlagi tega sprejemati odločitve. Me-ritev sama po sebi ne bo izboljšala stanja.Torej – kakšna naj vrednost sploh bo, dabo prava? Kaj vse je vplivalo nanjo? Kaj lah-

    ko in kaj naj bolnik naredi, da bo vrednostbliže želeni? Izmeriti krvni sladkor je šelezačetek, razumeti, kakšen je ustrezenukrep na podlagi te meritve, pa je vešči-na, s katero bolnik uspešno uravnava samsvoj krvni sladkor. Z meritvami dopolnju-je svoje znanje o sladkorni bolezni, krepiveščine in razumevanje sladkorne bolezniter krepi zdrav življenjski slog. Meritvekrvnega sladkorja pa lahko potrebuje tudizdravnik oziroma medicinska sestra, dalahko ovrednoti uspešnost zdravljenja,primernost odmerkov zdravil in optimizi-ra zdravljenje.

    Merjenje krvnega sladkorja torej po-veže bolnika in zdravstveni tim. Primer-no število meritev v pravih trenutkih po-maga bolniku tudi sprejemati svojo bo-lezen, čeprav mu jo moramo zdravste-ni strokovnjaki predstavti in umestitiprimerno glede na njegovo obdobje spre-jemanja bolezni. Napačne zahteve na-mreč lahko bolnika po nepotrebnem šedodatno obremenijo. Zato naj vsak do-govor o meritvah spremlja tudi odgovorna vprašanje: »... in kaj sledi potem?«

    Merjenje krvnega sladkorja v vsakdanjem življenju –breme ali pomoč?

    V Nacionalnem programu za obvladovanje sladkorne bolezni je dejavna vloga bolnika močno poudarjena. Življenje s sladkorno boleznijo je zahtevno, bolnik mora vsak dan sam izbirati med več odločitvami, ki lahkovplivajo na izid sladkorne bolezni. Najzahtevnejše so odločitve, ki vplivajo na krvni sladkor.

    OSREDNJA TEMA Samokontrola in samovodenje - vloga Nacionalnega programa

    18 Sladkorna bolezen MAREC 2011

    ® dr. Jelka Zaletel, dr. med., prim. Milivoj Piletič, dr. med.

    Predlog ministru za zdravjeTomažu GantarjuIzvršni odbor zveze je na seji 7. marca 2012 obravnaval pred-log nujnih ukrepov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slove-nije za zmanjšanje primanjkljaja v zdravstveni blagajni insprejel besedilo, ki ga objavljamo tudi v reviji Sladkorna.

    Sladkorni bolniki v Sloveniji smo že več kot 55 let organizira-ni in povezani s skupnim ciljem – pomagati vsem sladkornimbolnikom pri vodenju njihove hude kronične bolezni.

    V vseh preteklih letih so si tudi Ministrstvo za zdravje Repu-blike Slovenije, zdravstveni tim in Zavod za zdravstveno zava-rovanje Slovenije prizadevali, da bi bila oskrba sladkornih bol-nikov čim bolj dostopna, varna in kakovostna. Sprejeti Nacio-nalni program za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020 jenaloge na tem področju osredinil, dodatno utemeljil in postavilkonkretne cilje tudi za posamezne akterje.

    V Sloveniji je sladkornih bolnikov tipa 2 več kot 85 odstotkov,ti so večinoma starejši od 65 let, kar pomeni, da so v glavnemupokojenci, ki se jim mesečni prejemki, pokojnine, v primerja-vi s plačami iz leta v leto znižujejo.

    Doplačilo pri vsakem izdanem receptu in drugod je nerazu-men ukrep, ki ga predlaga Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije kot rešitev zdravstvene blagajne. Prizadel bo ravno toskupino državljank in državljanov. Največji in najpogostejšiuporabniki zdravil so, razumljivo, starejši. Velik del te genera-cije je nosil breme v obdobju odrekanja in velikih naporov podrugi svetovni vojni.

    Nevzdržno in nesprejemljivo je, da se je s tako ostrimi pred-logi za ukrepanje začelo pri bolnikih. Sladkorni bolniki smo zavarčevanje, zmanjševanje števila zaposlenih v javni upravi, ra-cionalno porabo davkoplačevalskega denarja in še za drugeukrepe, ki jih pričakujemo od vlade. Nevzdržno in nesprejem-ljivo pa je, da se je s tako ostrimi predlogi začelo pri bolnikih.

    Sladkorni bolniki pričakujemo, da bo ministrstvo oziroma vla-da pravično razdelila bremena med državljanke in državljaneSlovenije.

    Spoštovani gospod minister! Vaša stališča in utemeljitve, kiste jih 6. marca javno in upravičeno pojasnjevali v oddaji Od-krito, sladkorni bolniki v celoti podpiramo. Upamo, da bo va-šim predlogom sledila tudi vlada.

    S spoštovanjem,Zveza društev sladkornih bolnikov Slovenije

  • Ob postavitvi diagnoze sladkorne bo-lezni zdravnik od bolnika po navadi pri-čakuje spremembo prehranskih in gi-balnih navad, pozneje pa tudi doslednostpri jemanju terapije, redno skrb za nogein pri nekaterih tudi redne meritve krvne-ga sladkorja. Še posebno terapija z inzu-linom zahteva od bolnika dodatno zna-nje, več meritev krvnega sladkorja inpreračunavanje ogljikovih hidratov vhrani. Zahtevno obvladovanje sladkor-ne bolezni lahko dodatno otežijo stresnidogodki ali bolezni s povišano telesnotemperaturo, ki s spremenjeno potreboorganizma po inzulinu vplivajo na ravenkrvnega sladkorja. Poleg tega ni za vsebolnike enakega načina, kako voditi slad-korno bolezen, da bo ta čim bolje ure-jena, zato mora bolnik sam razumetiteorijo bolezni in biti ves čas aktiven prispremljanju stanja in pri izvajanju ukre-pov. Vse to je še posebno zahtevno za ti-ste, ki do postavitve diagnoze niso ime-li zdravih življenjskih navad (neredniobroki, uživanje zelo sladke in mastnehrane, telesna neaktivnost) in ki se težeprilagajajo spremembam. Glede na po-datke iz ameriške raziskave večini bol-nikov ne uspe slediti navodilom zdrave-ga načina življenja s sladkorno bolezni-jo, pri čemer večina bolnikov ni telesnoaktivna, približno tretjina pa jih ne zmo-re upoštevati navodil o zdravi prehrani.

    Čustvene in razpoloženjsketežave

    Vsi vemo, da tedaj, ko smo zelo slabevolje, po navadi poskrbimo za manj svo-jih obveznosti kot takrat, ko se dobro po-čutimo. Kadar pri bolnikih s sladkornoboleznijo nastanejo čustvene težave aliso pod pritiskom zaradi težkih okoliščin(brezposelnost, težave v partnerskemodnosu, finančne stiske, preobremenje-

    nost z delom itd.), pogosto opazimo, dasvoje bolezni ne morejo več obvladova-ti. Po eni strani čustvene težave povzro-čijo spremembe v možganskih sistemih,zato imajo bolniki lahko v stresnih ob-dobjih povišan krvni sladkor. Po drugistrani pa takrat bolniki nimajo dovoljenergije in motivacije za pravilno sa-mourejanje bolezni.

    Depresija – mlinski kamen za diabetika

    Med duševnimi motnjami je pri bolni-kih s sladkorno boleznijo najbolj pro-blematična depresija, ki skoraj dvakratpogosteje muči bolnike s sladkorno bo-leznijo kot osebe iz splošne populacije.V naši raziskavi se je izkazalo, da je biladepresija prisotna kar pri vsakem šestembolniku. Razlogi še vedno niso povsempojasnjeni, vendar je zelo verjetno, da ktemu največ pripomore breme kroničnebolezni. Obdobja depresije so pogosta obpostavitvi diagnoze, ob spremembi reži-ma zdravljenja (npr. ob uvedbi zdravlje-nja s tabletami ali ob prehodu na inzu-linsko terapijo) ali ob poslabšanju bole-zni in nastanku kroničnih zapletov. Ta-krat ko so ljudje depresivni, so njihovesposobnosti za obvladovanje stresa mo-čno zmanjšane. Dogodki jih prej spravi-jo v slabo voljo, da postanejo zaskrblje-ni, žalostni in napeti, na splošno so brez-voljni in brez energije, lahko pa imajo tuditežave s spanjem, apetitom, mučijo jih ob-čutki krivde ter samomorilne misli ter seteže skoncentrirajo. Za depresijo značil-no pesimistično razpoloženje se prene-se tudi na misli, vezane na sladkornobolezen, in posamezniku se zdi, da je

    vsak njegov trud zaman ali nesmiseln, sajsvojo prihodnost vidi črno. Zaradi opisa-nih težav se depresiven bolnik teže pri-pravi do tega, da se giblje, zdravo prehra-njuje ter skrbi za redne meritve krvnegasladkorja in odmerke zdravil, kar je pod-obno kot v drugih primerih pokazalatudi naša raziskava.

    Sladkorna bolezen in čustvena obremenjenost

    Raziskovalci so v želji, da bi še boljerazumeli psihološke procese pri slad-korni bolezni, začeli ločeno od drugihduševnih motenj proučevati čustvenostisko, povezano s sladkorno bolezni-jo. Ugotovili so namreč, da je veliko bol-nikov obremenjenih s sladkorno bolez-nijo, kar so angleško poimenovali dia-betes distress. To so občutki, ko se po-sameznik ne počuti dovolj sposobnega,da bi obvladoval svojo bolezen, bole-zen pa mu povzroča negativne občutkekrivde, strahu, jeze ali žalosti. Posebnotežko je tistim, ki so svojo bolezen ve-stno urejali, ob poslabšanju bolezni paso lahko razočarani, ko uvidijo, da nadboleznijo nimajo toliko kontrole, kot siželijo. Spet drugi se niso zelo posvetiliurejenosti krvnega sladkorja in se poz-neje počutijo krive za poslabšanje bole-zni. Tako se pogosto razvijejo občutki ne-moči za spoprijemanje z boleznijo indrugimi življenjskimi izzivi in okrepi sestrah pred prihodnostjo in diabetičnimizapleti. Več čustvene stiske, povezane ssladkorno boleznijo, doživljajo navadnotisti, ki nimajo dovolj podpore iz okoli-ce in se teže znajdejo v socialnih situa-cijah, kjer morajo poskrbeti za vodenje

    Pasti pri samourejanju sladkorne bolezni

    OSREDNJA TEMA Samokontrola in samovodenje - psihološki vidik

    20 Sladkorna bolezen MAREC 2011

    Samourejanje sladkorne bolezni zahteva življenjski slog z vrsto dejavnosti, ki so za večinobolnikov precejšen izziv. V prispevku bomo poskušali odgovoriti na vprašanje, zakajnekateri bolniki ne zmorejo slediti vsem zahtevam zdravnikov in edukatorjev za sodelovanjepri zdravljenju, medtem ko se drugi brez večjih težav prilagodijo novemu načinu življenja.

    foto

    : OSE

    BNI

    ARH

    IVS.

    K.

    ® dr. Simona Klemenčič, univ. dipl. psih.

    Med dejavniki, ki vplivajo na bolnikovo sodelovanje pri zdravljenju sladkorne bole-zni, najbolj izstopajo čustvene težave oziroma prisotnost depresivnih simptomov.Prav tako je pomembno, kakšne so bolnikove spoznavne sposobnosti in kako zelo jebolnik obremenjen s sladkorno boleznijo. V naši raziskavi, ki smo jo izvedli v diabe-toloških ambulantah v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, pa smo ugotovili,da je pomembno tudi, koliko bolnik tehta, katerega spola je in kako dolgo ima slad-korno bolezen.

  • Sladkorna bolezen 21MAREC 2012

    bolezni. Izkazalo se je, da imajo bolni-ki, ki so bolj obremenjeni s sladkorno bo-leznijo, težave z nekaterimi vidiki sa-mourejanja, kot na primer z uživanjemsadja in zelenjave, vnosom kalorij, na-črtovanjem obrokov in telesno dejav-nostjo ter imajo slabšo glikemično kon-trolo.

    Spoznavne sposobnostiLjudje se razlikujemo tudi v miselnih

    oziroma spoznavnih sposobnostih. Pritem mislimo, da se nekateri laže kotdrugi osredinijo na delo, si laže zapom-nijo stvari, imajo boljše vidno-prostorskepredstave in sposobnosti abstraktnegasklepanja, bolj domiselno rešijo proble-me in učinkoviteje načrtujejo.

    Izkazalo se je, da tisti posamezniki, kiimajo boljše spoznavne sposobnosti,bolje skrbijo za svojo sladkorno bolezen,še posebno to velja za tiste posamezni-ke, ki imajo boljše sposobnosti načrto-vanja in premagovanja problemov.

    V eni od tujih raziskav pa so celo ugo-tovili, da imajo bolniki, pri katerih so tesposobnosti manjše, tudi slabšo glike-mično kontrolo. V praksi bi to pomeni-lo, da bolniki, ki imajo slabše spozna-vne sposobnosti, teže razumejo in sizapomnijo navodila za samovodenjesladkorne bolezni. Poleg tega imajo večtežav takrat, ko nastane problem, pove-zan z nihanjem krvnega sladkorja, sajse teže osredinijo na rešitev problemain ga teže rešijo. Teže se domislijo, kakonaj ukrepajo, kadar je krvni sladkor pre-

    visok ali imajo hipoglikemijo, spozna-nja o tem, kaj jim je pomagalo, pa težeprenesejo na nadaljnje vodenje bolezniin s tem redkeje ukrepajo preventivno.Prav tako imajo lahko težave pri načr-tovanju dnevnih dejavnosti, pri čemerje še posebno pomembno načrtovanjeobrokov, meritev krvnega sladkorja intelesne aktivnosti.

    Doslednost je povezana zženskim spolom in telesno težo

    V naši raziskavi sta se kot pomembnadejavnika dobrega samourejanja slad-korne bolezni izkazala tudi ženski spolin majhna telesna teža. Najverjetneje soženske pri samourejanju bolj doslednezaradi osebnih značilnosti, ki so boljznačilne za ženski spol, kot sta na pri-mer vestnost in skrbnost. Ugotovitev,da so za sladkorno bolezen bolje skrbe-li bolniki z manjšo telesno težo, smo sirazložili s predpostavko, da imajo boljvitki ljudje bolj zdrave življenjske vzor-ce prehranjevanja in gibanja. Prav takoimajo najverjetneje bolje razvite sposob-nosti samokontrole, ki vpliva tako nasamourejanje sladkorne bolezni kot tudina kontrolo telesne teže. Dodatno smov naši raziskavi opazili, da se je slede-nje prehranskim navodilom pomembnopovezovalo s trajanjem sladkorne bole-zni, natančneje bolniki, ki so imeli slad-korno bolezen dlje časa, so bili dosled-nejši pri zdravi prehrani. Kaže, da dljeko traja bolezen, več ima bolnik časa, dazamenja star način prehrane za novegain pridobi nove, bolj zdrave navade.

    Kdaj in kako pomagatibolnikom s težavami

    Omenjena spoznanja so pomembnatako za bolnika samega, kot tudi za zdrav-stvene delavce in bolnikove svojce. Vsi semoramo namreč zavedati, da bolnikovosodelovanje pri zdravljenju ni odvisno leod njegove volje in motivacije, temvečtudi od njegovih sposobnosti in njegove-ga duševnega zdravja. Tako je pri neka-terih bolnikih potrebno, da zmanjšamopričakovanja o tem, koliko bo dejanskozmogel prispevati pri zdravljenju, in zah-teve prilagodimo posameznikovim spos-obnostim. Pri edukaciji smo pozorni, dajim raje podamo specifična kot splošna na-vodila, da jim ključne stvari zapišemo,večkrat ponovimo in preverimo, ali sonas prav razumeli. Za nekatere je mordasmiselno prilagoditi tudi zdravljenje slad-korne bolezni v smislu preprostejše inzu-linske sheme. Prav tako je pomembno, dasmo pozorni na bolnike, ki postanejo boljpotrti in izgubijo voljo do stvari – bolni-ke z depresijo in tiste, pri katerih opazi-mo, da jih sladkorna bolezen pomem-bno obremenjuje. Poskušajmo jim zago-toviti primerno pomoč za njihove težave,tako da jim ponudimo ustrezno podporoin zdravljenje. Pri tem so nam lahko vpomoč psihiatri, psihologi in drugi tera-pevti. Navsezadnje je ključnega pomena,da tedaj, ko ocenimo, da bo samovodenjesladkorne bolezni za bolnika prevelik iz-ziv, v zdravljenje vključimo tudi njegovesvojce, bližnje ali druge ljudi (npr. vzgo-jitelje, učitelje, negovalce …), ki bi bolni-ku pri zdravljenju lahko pomagali.

    Slovenija je dobila z lanskim decembrom prvo mobilnospletno lekarno. V največji slovenski spletni lekarniLekarnar.com so namreč uvedli mobilno različico svojespletne strani. S to novostjo želijo še razširitidostopnost spletne lekarne, predvsem pa sleditisodobnim načinom uporabe informacijske tehnologije.

    Spletna stran je namenjena posameznikom, ki tehnologijo upo-rabljajo predvsem za to, da jim ta olajša življenje. Mobilnaspletna lekarna je prilagojena manjšim zaslonom mobilnih na-prav ter zasnovana tako, da ponuja dobro odzivnost in intuiti-vno uporabo, kar “bodo s pridom lahko izkoristili tudi starej-ši uporabniki, ki sicer niso pogosto v stiku z računalniki ali pa-metnimi mobilnimi telefoni”, ugotavljajo pri Lekarnar.com.

    Prodaja zdravilbrez recepta

    V Sloveniji lahko zdra-vila brez recepta proda-jajo imetniki dovoljenjaza opravljanje lekarni-ške dejavnosti. To po-meni, da mora imeti vSloveniji vsaka prava spletna le-karna za s