Download - 12 Uspesnost 1 Del Produktivnost
Uspešnost poslovanja
Uspešnost in učinkovitost
Jana se je za izpit učila 7 dni in dobila oceno 8.
Mateja se je za izpit učila 5 dni in dobila oceno 8.
Katera je bolj uspešna in katera bolj učinkovita?
Uspešnost: delati prave stvari
Učinkovitost: delati stvari na pravi način
Uspešno podjetje in učinkovito podjetje: kakšna je razlika?
Uspešnost poslovanja
rezultat
Mera uspešnosti poslovanja = ---------------
sredstva
Rezultat in sredstva lahko izrazimo na različne načine,
zato uporabljamo več delnih mer = kazalnikov uspešnosti
poslovanja:
1) produktivnost dela
2) ekonomičnost poslovanja
3) rentabilnost poslovanja
Primerjava v času: indeksi
Primerjava v prostoru: primerjamo velikost kazalcev za sorodna podjetja v istem časovnem obdobju.
Primerjanje dejansko doseženih velikosti kazalcev s planiranimi: analiziramo odmike in skušamo poiskati vzroke zanje.
Ovrednotenje izračunanih kazalnikov
Primerjava v času: primer Akrapovič
AKRAPOVIČ [v €] 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Čisti prihodki od prodaje 13.169.108 14.170.987 16.930.416 19.601.194 24.182.586 31.026.000 31.949.433 31.252.797
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 4.574.240 4.206.085 4.280.600 4.976.118 6.808.953 4.427.000 1.690.697 822.931
Povprečno število zaposlencev 210 266 345 455 415
Primerjava v času: primer skupina Mercator
Mercator [mio €] 2008 2009 2010 2011
Prihodki od prodaje 2.710 2.640 2.780 2.940
Čisti dobiček 41 21 30 41
Primerjava v času: primer skupina Mercator
Mercator [tekoči indeks] 2008 2009/2008 2010/2009 2011/2010
Prihodki od prodaje 100 97 105 106
Čisti dobiček 100 51 143 137
Primerjava v času: primer skupina Mercator
Mercator [2008 = 100] 2008 2009/2008 2010/2008 2011/2008
Prihodki od prodaje 100 97 103 108
Čisti dobiček 100 51 73 100
Primerjava v prostoru: PS Mercator in Engrotuš..
[mio EUR] Mercator d.d. 2009 Engrotuš d.d. 2009
Prihodki od prodaje 1.745 661
Čisti dobiček 19 12
Produktivnost dela - definicija
Razmerje med proizvedeno količino poslovnih učinkov (Q) in
zanjo vloženim delovnim časom (L).
Recipročni kazalec:
L
QP
Q
LPrecipročno
Produktivnost dela - definicija
Produktivnost (P) se poveča:
1) Če se poveča količina poslovnih učinkov (Q) v enoti delovnega
časa (L): šivilja v enem delovnem dnevu sešije več srajc
2) Če se zmanjša čas (L), potreben za proizvodnjo enote
poslovnega učinka (Q): šivilja za eno srajco porabi manj
delovnega časa
Produktivnost dela - dejavniki
1. tehnično-
tehnološki,
2. organizacijski,
3. človeški,
4. naravni in
5. družbeni dejavniki
izkoriščenost zmogljivosti,
izkoriščenost del. časa,
izkoriščenost prostora,
standardizacija in tipizacija,
kooperacija,
specializacija,
velikost podjetja
tehnična delitev dela,
tehnična opremljenost dela,
narava tehnološkega procesa
Ekonomska politika,
družbene in delovne
vrednote prebivalstva
Naravni pogoji: klima,
tla, vodni viri,
razpoložljivost surovin
strokovna usposobljenost,
intenzivnost dela (motivacija!)
1
2
3
45
Merjenje ustvarjene količine poslovnih učinkov (števec)
Homogena proizvodnja: podjetje izdeluje en proizvod: električno energijo,
časopisni papir, kromovo zlitino
Heterogena proizvodnja: podjetje izdeluje več različnih proizvodov
(problem merjenja)
Rešitve za heterogeno proizvodnjo:
1) Vrednostna metoda, ki temelji na stalnih cenah
2) Metoda z ekvivalentnimi števili
3) Metoda z normativi dela
Problemi povezani z merjenjem produktivnosti dela:
L
QP
Merjenje porabljene količine dela (imenovalec):
- Število porabljenih delovnih ur
- Število zaposlenih
- Povprečno število zaposlenih, izračunano na podlagi delovnih
ur
Problemi povezani z merjenjem produktivnosti dela:
L
QP
Produktivnost dela
Primer: Izračun produktivnosti dela s pomočjo stalnih cen
Porabljen delovni čas: 10.000 ur (1. leto), 11.000 ur (2. leto).
Proizvod Proizvedene količine - Q Prodajne cene – P (v €)
Leto 1 Leto 2 Leto 1 Leto 2
A 100 100 15 20
B 500 450 7 10
Je produktivnost v podjetju zrasla ali padla?
Rešitev primera:
Iz podatkov je razvidno, da so v 2. letu proizvedli isto količino A
in manj B pa še več časa so porabiliproduktivnost se je
zmanjšala.
Rešitev primera (tekoče cene):
Vrednost proizvodnje in prodaje v 1. letu:
1.500€ + 3.500€ = 5.000 €
Produktivnost v 1. letu = 5.000€/10.000 ur=0.5 €/uro
Vrednost proizvodnje in prodaje v 2. letu:
2.000€ + 4.500€ = 6.500 €
Produktivnost v 2. letu = 6.500€/11.000 ur=0.59 €/uro
Indeks spremembe produktivnosti v letu 2 glede na leto 1:
IP2/1=100x(0.59/0.5)=118
Produktivnost se je povečala za 18%??
Rešitev primera (stalne cene)
Izračun po STALNIH cenah (PRAVILEN):
Vrednost proizvodnje in prodaje v 1. letu = 5.000 €
1.500€ + 3.500€ = 5.000 €
Produktivnost v 1. letu = 5.000€/10.000 ur=0.5 €/uro
Vrednost proizvodnje in prodaje v 2. letu
= 1.500€ + 3.150€ = 4.650 €
Produktivnost v 2. letu = 4.650€/11.000 ur=0.42 €/uro
Indeks spremembe produktivnosti v letu 2 glede na leto 1:
IP2/1=100x(0.42/0.5)=84
Produktivnost se je zmanjšala za 16 %
Produktivnost dela
Primer: Izračun produktivnosti dela s pomočjo ekvivalentnih števil
Podjetje ima 250 zaposlenih in izdeluje ženske in moške čevlje. Tabela
prikazuje število izdelanih (parov) čevljev v letih 2009 in 2010. Za
izdelavo para ženskih čevljev je potrebno 20% več delovnega časa
in materiala kot za izdelavo enega para moških čevljev.
Ali je v letu 2010 produktivnost dela višja, nižja ali enaka kot v letu
2009?
2009 2010
število zaposlenih 250 250
ženski čevlji (parov) 100.000 80.000
moški čevlji (parov) 100.000 120.000
skupaj (parov) 200.000 200.000
Produktivnost dela..
Indeks spremembe produktivnosti dela v letu 2 glede na leto 1:
IP2/1=100x(864/880) = 98,2
2009 2010 Ekv. število Σ ekv. št. 2009 Σ ekv. št. 2009
število zaposlenih 250 250
ženski čevlji (parov) 100.000 80.000 1,2 120.000 96.000
moški čevlji (parov) 100.000 120.000 1,0 100.000 120.000
skupaj (parov) 200.000 200.000 220.000 216.000
število čevljev/zaposleni 800 800 880 864
Ekonomičnost poslovanja
Količino ustvarjenih poslovnih učinkov primerjamo s porabo
vseh prvin poslovnega procesa (ne samo dela, kot pri
produktivnosti): E=Q/C
Ekonomičnost se poveča:
- če se poveča količina ustvarjenih posl. učinkov na enoto
stroškov;
- če se zmanjšajo stroški na enoto posl. učinka.
Recipročni kazalec: E=C/Q
Izračun v praksi: E = Prihodki/Odhodki
Računamo tudi delne ekonomičnosti: ekonomičnost iz
poslovanja, ekonomičnost iz financiranja
Primer:
V podjetju je ekonomičnost, merjena z razmerjem med finančnimi
prihodki in finančnimi odhodki, v letu 2007 znašala 0,8. Izrednega
dogajanja v podjetju ni bilo, gledano v celoti pa je podjetje zabeležilo
dobiček. Obkrožite pravilne trditve!
a) Ekonomičnost z vidika celotnega podjetja je večja od 1.
b) Ekonomičnost iz poslovanja je lahko večja, manjša ali enaka 1.
c) Finančni prihodki so bili za 20% nižji od finančnih odhodkov.
d) Finančni prihodki so bili za 20% višji od finančnih odhodkov.
e) Prihodki iz poslovanja so bili za 20% nižji od odhodkov iz
poslovanja.
Ekonomičnost
Primer izračuna nominalne in realne ekonomičnosti: podjetje proizvaja 2 proizvoda in troši 3 poslovne prvine
Kako se je gibala nominalna ekonomičnost in kako realna
ekonomičnost?
Proizvod Proizvedena
količina v letu 1
Proizvedena
količina v letu 2
Prodajna cena
enote v letu 1
Prodajna cena
enote v letu 2
A 100 enot 800 enot 9 € 14 €
B 800 enot 600 enot 15 € 20 €
Poslovna prvina Porabljena
količina v letu 1
Porabljena
količina v letu 2
Nabavna cena
enote v letu 1
Nabavna cena
enote v letu 2
C 100 enot 120 enot 10 € 11 €
D 500 enot 600 enot 20 € 25 €
E 200 enot 170 enot 18 € 20 €
Rešitev primera
Nominalna ekonomičnost (tekoče cene):
Vrednost proizvodnje in prodaje v 1. letu = 12.900€
Vrednost porabljenih prvin v 1.letu = 14.600€
Ekonomičnost v 1. letu = 12.900€/14.600€ = 0,88
Vrednost proizvodnje in prodaje v 2. letu = 23.200€
Vrednost porabljenih prvin v 2. letu = 19.720€
Ekonomičnost v 2. letu = 1,18
Indeks spremembe nominalne ekonomičnosti v letu 2 glede na leto 1:
IEN2/1=100x(1,18/0,88)=134 Povečala se je za 34%
Rešitev primera
Realna ekonomičnost (stalne cene):
Vrednost proizvodnje in prodaje v 1. letu = 12.900€
Vrednost porabljenih prvin v 1. letu = 14.600€
Ekonomičnost v 1. letu = 12.900€/14.600€ = 0,88
Vrednost proizvodnje in prodaje v 2. letu = 16.200€
Vrednost porabljenih prvin v 2. letu = 16.260€
Ekonomičnost v 2. letu = 1
Indeks spremembe realne ekonomičnosti v letu 2 glede na leto 1:
IEN2/1=100x(1/0,88)=114 Povečala se je za 14% (manj kot
nominalna)
Kaj je razlog za razliko? Vpliv inflacije pri prodajnih in
nabavnih cenah.
Gibanje ER (realne ekonomičnosti) pove, kako je podjetje
učinkovito, odvisno je od:
- produktivnosti dela (dejavniki PL)
- racionalnosti trošenja poslovnih prvin
Na EN (nominalna ekonomičnost) vplivajo tudi cene – na
prodajnih in nabavnih trgih!
Nominalna ekonomičnost je odvisna od:
- vpliva realne ekonomičnosti (ugoden ali neugoden)
- vpliva inflacije (ugoden ali neugoden)
Nominalna in realna ekonomičnost
INFLACIJA
cene posl. učinkov
in posl. prvin se
proporcionalno
cene posl. učinkov se v
povpr. bolj kot cene
posl. prvin
(ugoden učinek)
cene posl. učinkov se v
povpr. manj kot cene posl.
prvin
(neugoden učinek)
REALNA
EKON.
ER
ugodno
EN se v enakem
razmerju kot ER
EN se bolj kot ER
EN se lahko ali ali ostane
enaka
če , naraste manj kot ER
, če vpliv inflacije večji od
vpliva ER
ER ostane
enakaEN se ne spremeni EN se EN se
ER
neugodno
EN se v enakem
razmerju kot ER
EN lahko ali ali ostane
enaka
če , pade manj kot ER
, če je vpliv inflacije večji
od vpliva ER
EN se še bolj, kot se je ER
Primer
V podjetju je lani proizvodnja padla za 20%, število opravljenih
ur pa je naraslo za 25%. Stopnja izkoriščenosti strojev je
padla za 3%, izmeta je bilo za 2 % več. Cene poslovnih prvin
so se povečale v povprečju za 5%, cene proizvodov, ki jih
izdelujejo pa za 10%. Kakšna je bila nominalna
ekonomičnost v primerjavi z realno?
Produktivnost
Racionalnost
trošenja prvin
Realna
ekonomičnostNominalna
ekonomičnost
Inflacija
=
Odvisno od velikosti
vpliva ER in inflacije