Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.

GlobartGo Akademija znanjaSemester 2014/2015

UMETNOSTETRUŠČANOV

Ljudstva na območju Mediterana, 900-700 pr. n. št.

Splošno

• izvor Etruščanov še ni pojasnjen, bodisi je prišlo ljudstvo iz Lidije v Mali Aziji ali pa naj bi bili avtohtona italska kultura (vilanovska kultura)

• kot v Grčiji gre za mestne države, katerih gospodarstvo temelji na poljedelstvu in pomorstvu

• razviti aristokratski urbani kulturi vlada elita plemičev in duhovnikov

• umetnosti na Apeninskem polotoku ne moremo obravnavati brez naslona na dosežke Etruščanov

• zaradi pomanjkanja pisnih virov največ podatkov o njihovi kulturi izhaja iz številnih grobnic in nekropol

Umetnost

• etruščanska umetnost se je izoblikovala v 7. stoletju pr. n. št. in dosegla višek v 6. in 5. st. pr. n. št. (sovpada z grškim arhaičnim obdobjem - od 6. st. do 450 pr. n. št.)

• v pozni fazi med 3. in 2. stol. pr. n. št. se zlije z rimsko kulturo

• gre za inovativen in edinstven slog, na njihovo umetnost so močno vplivali grški, orientalski in egipčanski stili, ki pa so jih predelali v skladu s svojimi potrebami

• arhitektura: inženirska arhitektura (lok, obok, ceste, mostovi) in templji (neohranjeni zaradi neobstojnih materialov)

• kiparstvo: so mojstri obdelovanja kovin, izdelujejo velike plastike v terakoti in bronu ter dragocene uporabne predmete

• slikarstvo: bogato opremljene grobnice s prizori vsakdanjega življenja

Arhitektura

Mesto Civita di Bagnoregio

Opora in preklada

Konzolni lok

Trikotni lok

Polkrožnilok

Polkrožni lok Banjasti (sodasti) obok Križni obok

Cloaca Maxima, Rim

Naselje na Palatinu, 9. stol. pr. n. št.

Vkopana cesta, Via cava, Sorano

Etruščanska cesta, Sarteano

Arco Etrusco (Porta Augusta), 2. stol. pr. n. št., Perugia

Porta Marzia (Marsova vrata), 2. stol. pr. n. št., Perugia

Porta all'arco, Volterra, 4. stol. pr. n. št.

Bronasto ogledalo z vidcem Chalchasom, ki bere iz jeter, pozno 5. stol. pr. n. št.,

Gregorian Museum, Vatikan

Bronasti model ovčjih jeter iz Decima di Gossolengo, konec 2. oz. zgod. 1. stol. pr. n. št., Museo Civico, Piacenza

Etruščanski tempelj

antefiks akroterij

• kamen• enoten izgled z vseh strani• baza s stopniščem vsenaokrog• peripter (obdan s stebriščem)• prostil (stebrna dvorana) pred in za

celo• enoladijska cela• dorski in jonski slog• okras v timpanonu in frizu

• les, opeka, kamen le za bazo

• frontalen

• stopnišče na vhodni strani

• prostil samo spredaj• troladijska cela

• toskanski stebrni red

• odprt timpanon

• okras na strehi in ob napuščih

Grški tempelj

Etruščanski tempelj

Tempeljski kompleks

Veji, svetišče Portonaccio, ok. 510 - 500 pr. n. št.,Apolonov tempelj

Rekonstrukcija strehe etruščanske stavbe, ok. 600-575 pr. n. št., Poggio Civitate

Rekonstrukcija Apolonovega templja, Veji

Rekonstrukcija etruščanskega templja v parku Ville Giulie (etruščanski muzej), Rim

Žare v obliki hiše, terakota, 9. in 8. stol. pr. n. št.

Antropomorfni žari, 8. in 6. stol. pr. n. št., Museo Archeologico Nazionale, Chiusi

29Necropolis Banditaccia, 7.-2. stol. pr. n. št., Cerveteri

30Grobnice, 7.-2. stol. pr. n. št., Cerveteri

Grobnica s ščiti in stoli, 6. stol. pr. n. št., Cerveteri

Grobnica s ščiti in stoli

Notranjščina grobnice z reliefi, 3. stol. pr. n. št., Cerveteri

Caere, or Cerveteri and its surrounding necropoleisGrobnica Regolini-Galassi, 650-640 pr. n. št., nekropola Sorbo, Cerveteri

Grobnica Regolini-Galassi, rekonstrukcija notranjščine

Fibula z levi iz grobnice Regolini-Galassi, Musei Vaticani, Rim

Zlata prsna plošča iz grobnice Regolini-Galassi

Srebrna čaša, zlata ogrlica z obeski in fibule iz grobnice

Regolini-Galassi

Bronasta posteljaiz grobnice Regolini-Galassi

Bronasti kotel z levjimi glavamiiz grobnice Regolini-Galassi

Piksida s pokrovom s sfingo in posodica za črniloiz grobnice Regolini-Galassi

Kiparstvo

Apolon (Apulu) iz Vejev, ok. 510 - 500 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim

Kuros iz Anavysosa, ok. 530 pr. n. št.

Apolon iz Vejev, ok.500 pr. n. št.

Antefiksa iz Vejev

Antefiks s podobo Gorgonine glave iz Vejev

Krilata konja, 6. stol. pr. n. št., Museo Archeologico Nazionale

Tarquiniense, Tarkvinija

Sarkofag z objetim parom, Cerveteri, ok. 520 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim

Sarkofag zakoncev, ok. 520 - 510 pr. n. št., Musée du Louvre, Pariz

Žara iz alabastra, pozno 4. ali zg. 3. stol. pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York

Kapitolinska volkulja, ok. 500-480 pr. n. št., Musei Capitolini, Rim

Himera iz Arezza, ok. 400 pr. n. št., Museo Archeologico Nazionale, Firence

Mars iz Todija, pozno 5. ali zg. 4. stol. pr. n. št., Musei Vaticani, Rim

Aulus Metellus (Govornik, L'Arringatore), ok. 100 pr. n. št.,

Museo Archeologico Nazionale, Firence

Portret bradatega moškega (Brut),3. stol. pr. n. št.,

Palazzo dei Conservatori, Rim

Portret iz Manganella, 1. stol. pr. n. št., Museo Nazionale Etrusco di Villa Giulia, Rim

Parisova sodba, gravura na ogledalu, 4. ali 3. stol. pr. n. št., Musée du Louvre, Pariz

63

Cista Ficoroni, ok. 300 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim

Slikarstvo

Tarkvinija, nekropola Montarozzi

Grobnica lova in ribolova, konec 6. stol. pr. n. št., Tarkvinija

Grobnica lova in ribolova

Grobnica lova in ribolova

Grobnica levinj, ok. 520 pr. n. št., Tarkvinija

Grobnica leopardov, 480–450 pr. n. št., Tarkvinija

Grobnica leopardov

Grobnica leopardov

Tomb of the Augurs, c. 520 BC, tufa & paintGrobnica svečenikov (avgurjev), 520 pr. n. št., Tarkvinija

Grobnica avgurjev

Grobnica avgurjev