{AJ DELA ZVEZA Ei' KAJ DELA ZVEZA El' KAJ DELl

Viktor Vrel na Krllkl gori maja 1984 (Foto: BOitjan Bernik)

Japonci izstrelili meteorološki satelit

Japonska državna agencija za raziskova­nje vesolja je izstrelila meteorološki satelit GMS-3. Kot poroča agencija Kjodo, so sa­telit izstrelili iz med­planetarnega centra v Tanegašimi v območju Kagošima. To je že tretji satelit, ki so ga Japonci izstrelili v obe močju Kagošima. To je že tretji satelit, ki so ga Japonci izstrelili v zemeljsko krožnico. Iz­strelili so ga z raketo N-2, potem ko je začel uspešno krožiti okrog Zemlje, pa je dobil uradno ime "Himavari 3" (Sončen cvet).

(Tanjug)

Kaj je z zmajarskim pravilnikom? Dne 21. aprila 1984, je bil v prostorih

LZJ v Beogradu sestanek o problematiki zmajarstva, katerega smo se udeležili: Radovan Korda, Dejan Gajič, Djorje Munk, Ivan Benašic, Oskar Popov ic, Zlato Vanič in Ivan Konavec. Pogrešali smo predstavnike ostalih republik, saj so na sestanku bili prisotni le predstavniki Srbije in Slovenije, čeprav so vse repu­bliške in pokrajinske letalske zveze do­bile vabila. Na preteklem državnem prvenstvu so mi fantje iz ostalih republik povedali, da jih o tem sestanku ni nihče obvestil. Očitno odgovorni v republiških letalskih zvezah premalo spremljajo do­gajanja na tem področju ali pa priča­kujejo, da bo nekdo drug reševal probleme te panoge. Omeniti moram, da je sestanek s podobnim dnevnim redom bil že marca 1980 leta, torej lep dokaz, kako naši birokratski mlini počasi meljejo. Mislim da ni to nič čudnega, saj ni bil nihče zadolžen z rokom in odgovornostjo. Tako smo po št-irih letih ugotavljali, da je v tem času razvoj šel na­prej, mi pa še vedno debatiramo ali zmaji so ali niso. Ugotovili smo, da so se tudi v_ Jugoslaviji pojavili motorni zmaji, da v Novem Sadu gradijo že prva lahka motorna letala (UL), da Jugoslovani

sodelujemo na evropskih in svetovnih prvenstvih itd. Da sestanek ne bi bil samo ugotavljanje stanja, sva z Vaničem pripravila predlog pravilnika o letenju z zmaji, na osnovi obstoječih pravilnikov držav, kjer je zmajarstvo močno razširje­no. Po temeljiti analizi in dopolnitvi predlaganega pravilnika, smo se prisotni dogovorili, da tov. Gajič poskrbi za prevod pravilnika v ostale jugoslovanske jezike. LZJ je zadolžena, da formira ko­misijo za zmajarstvo (enak sklep kot leta 1980), ki bo pravilnik sprejela in ga posredovala ZKPZ. Glede na to, da je problematika zmajarstva zelo široka, smo se omejili samo na osnovne probleme kot so: definicija zmaja, pogoji za letenje, varnost, zdravstveni pregledi, letenje v dvojicah, letenje ponoči itd. V pravilnik nismo namenoma vključili problematike letenja tujcev, gradnje in atestiranja zmajev in opreme, tekmova­nja, šolanja in izpitov. Omenjeno proble­matiko se bo reševalo po sprejetju osnovnega pravilnika . Sedaj je na potezi LZJ in upam, da ne bodo minila še štiri leta oo naslednjega sestanka .

IVO KONAVEC, predsednik komisije za prosto letenje

pri PZ ZLOS

str. 4

Itr. 10

str. 12

str. 20

str. 28

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

* KelL4 LETO XIV 1;( AVGUST-SEPTEMBER 1;( ST. 8-9

Počasi se pripravljamo na "bilanco" sezone in kakšne silne termike tja do novega marca najbrž ne bomo dočakali. Seveda poročil z vseh letošnjih tekmovanj še vedno nimamo, pa se tolažimo, da bo kmalu daljša noč in bodo naši vrli poročevalci našli več časa tudi za KRILA! O padalcih vse dobro - ne samo zato, ker sp res dobri, ampak ker smo o njihovih uspehih sproti na tekočem. Sicer pa je ta snopič posvečen Beli krajini in spominom na slavne dni pred 40 leti, ko je bil ta del naše domovine tudi letalsko mnogo bolj spoštovan kot danes. Ob tej in dru­gih letošnjih obletnicah vojaškega letalstva kar ne moremo mimo še enega borbenega pogleda na naslovnici, hkrati pa z njim opozarjamo na predstavitev Super Galeba v današnji številki. Atraktiven posnetek skupine G-4 je delo našega stalnega sodelavca, $tajerca Ivana Lazni­ka iz Beograda.

OTOK :c84 Letalska pošta Kako je prišel C-47 na Otok Leščani spet državni prvaki Motorni zmaj z Gorenjske na Otoku Rieti 1984 G-4 na našem nebu na pripravah za SP ::-84 Kako smo čakali zaveznike Državno prvenstvo F 3 B Vestnik

4 8

10 12 16 17 20 26 28 30

Jere,tlJ Izdaja Zveza letalskih organizacij· Slovenije v Ljubljani , Lepi pot 6 " Revija izhaja vsak mesec, razen julija in avgusta " Gradivo za objavo v KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije , uporabljane za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za 'črnobeli pozitiv. Za točnost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodeluje II reviji s poročili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti , kot: modelarstvo, jadralstvo. padalstvo, motorno letenje, raketarstvo . zmajarstvo in balo­narstvo. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji -:; Uredni~ki odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jože Cu den , Jurij Franko, Dominik Gregl, Belizar Ker$ič, Leon Mesarič, Jure Mežnar$ič, Franček Mordej, Marjan Mo$kon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc, SrečoPetric (tehnični urednik) in Ciril Trček " Lektor: Jože Mikec " Na' slov uredniMva: Marjan Mo$kon, poMni predal 33, 68001 Novo mesto " Prispevki za objavo v KRILIH morajo bili v uredniMvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem v katerem izide naslednja številka - Rokopisov in slik ne vračamo , razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami " Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije , Lepi pot 6, poMni predal 496 , 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504 , tekoči račun pri ZLOS, $tev. 50101·678-51077 . Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napišit.e stari in novi naslov, upravi revije sporoČite-tudi, če revije ne prejemate redno -:; Letna naročnina 500 din , cena posamezne ~tevilke' Š()1 din -:; Lektoriranje rokopisov, grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

Ni dosti majkalo, pa bi Ala pomembna obletnica iz slovenske partizanske letalske zgodovine mimo nde javnosti in celo mimo Belokranjcev, ki imajo seveda nemalo zaslug za razvoj naAe medvojne avijacije. Končno so se odgovorni le streznili in potem delali s polno paro, da je bilo na predvečer prireditve res vse nared, na žalost in brez njihove krivde tudi - kislo vreme!

Ceprav je nad Belo krajino spet (skoraj tako kot pred 40 leti!) živahno brnelo že v soboto, saj so si stari in mladi navduAeno panoramsko ogledovali svojo milo deželico, je bil nedeljski spored zaradi luž po vzletno-pristajalni stezi precej okrnjen. Pa vendar je bilo srečanje starih borcev in mladih letalcev ob jubileju partizanskih letaliAč in spuAčaliAč v Sloveniji tako prisrčno in sproAčeno slavje bratstva in prijateljstva med naAo ljudsko vojsko in domači ni , da je to tradicijo samo Ae prepričlj ivo potrdilo. Sportni letalci in padalCi, vojaAka letala in helikopterj i, reAevalci republiAkega sekretariata za notranje zadeve in seveda gostol jubni Belokranjci so dali vse od sebe - kako pa poglej te v fotoreportaži naAega marljivega sodelavca Jureta Pestotnika iz Brežic!

OTOK ~~84

Od zgoraj navzdol, od leve proti desni: Le­ški padalci-akrobati in državni reprezen­tanti na svetovnem prvenstvu s svojim učinkovitim stolpom - Borčevski prapori med nagovorom predsednika metllške občine Janeza Gačnika - Slavnostni govornik Viktor Avbelj in načelnik vojaš­kega letalstva generalpolkovnik tedo Ko­vačevič - Za poskočno razpoloženje sta skrbeli kar dve godbi: domača plehmuzka in metliški tamburaši - Svoje prvo letalo Vuk T - YU 4366 so Beiokranjci krstili s šampanjcem ...

Vuk se je lepo sončil, janč kov in praiičkov (kot smo napovedali!) zato seveda ni manjkalo, Novomeičani pa so lahko v mi­ru služili v svoji prikolici s prodajo letal­skih posterjev, spominkov in vozovnic za panoramske lete s pisano floto cessen, piperjev in utev - Izkuieni letalski ipiker Tomaž Terček je tokrat prisedel kar na kontrolni stolp vojaikega programa, pilot Jože Pezderiek iz Crnomlja je s svojo he­likoptersko ekipo veiče "reševal" pone­srečenca, vodja letenja Gaiper pa tudi ni bil nikoli praznih rok ...

Za gorivo je skrbela potujoča bencinska črpalka z letališča v Cerkljah - Pilot gazele 832 se je izkazal za pravega mojst­ra v okretnosti - gledalcem pa je zastajal dih tudi, ko so predstavili svoje mašine Slavko Ovčariček (Galeb G2), Branko Aleksic (Super Galeb G4) in Marko Bukovec (Orel) - Na desni strani: akro­bati na zlin ih se vsakorat najprej temeljito dogovorijo, potem z natančnostjo in spretnostjo navdušijo mlado in staro: Mišo Menjan (DJX) , Borivoj Bivič (DIX) in Andrej Perc (010) - Vse foto: J.Pestotnik.

BJA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI Uspešni Fokker

Fokker, nizozemska ae ronav tič n a dru žba, je imela ob po lletju 10 milijo nov 410 tisoč guldnov dobi č k a, kar je 64 odstotkov več kot v istem o bdo bju lani .

TU-l44 je predrag

Leta lo tupoljev 144, bo lj znano kot "kon­kordsko", ker spo mi­nja na britansko-fran­coski concodore, so za radi negospodarno­sti i zklju č ili iz sovjet­skega leta lstva. Kot je sporočil šef mednarod­nega oddelka sovjet­ske agencije Aeronot Nikolaj Poluj an čik, so leta lo TU z44 i z l očili že po nekaj mesecih preskušanja, ker stane več kot z njim za­služijo. Ta tip leta la je bil v rabi komaj po l le­ta in to v glavnem na progi med Moskvo in Alma Ato.

Trebanjski IKARUS med tehničnim pregledom (Foto: J. Simčič)

(PO D ELU)

"Nebesni moped" nad Trebnjem .

Kot blisk seje razširil glas po trebanjski občini: dva privatnika imata svoie letalo.

I(b", PRAVIL~IK VS\) VAZt ZA.. CN/to SKoK.

ln kmalu potem j e pod nebo poletel prvi trebanjski ultra lahki. Rdeče-belo-modro obarvano letalo j e poletavalo nad Treb­njem in okolico, ljudje pa so se ozirali gor in se čudili, kot bi nad mesto priletel roi letečih trdniav.

Seveda pa ne gre za običajno letalo. V Zahodni Nemčiji izdelan UL z dvema sedežema lahko leti okoli 1.500 metrov visoko, njego va največia hitrost pa ni več kot sto kilometrov na uro. Kupil gaje .lože Kastelic iz Zdensk e vasi. ki j e član trebanjskega aero kluba. Seveda bi ga ne smel uvoziti. če bi nekaj let ne delal v Kanadi.

Ker pa sam še nima izpita za letenje s tem "nebesnim mopedom " - po sedanjih predpisih ga tudi ni treba imeti. narobe bi pa bilo. če bi vanj sedel popolnoma brez znanja - ga za zdaj " šo./i'ra" trebaniski obrtnik Tone GaJper­Jič.

Z njim se j e popefial tudi .Ianez Prosenik st .. ki se j e straha pred hitro.\'tio in leteniem znebil že pri svoiem motoris­tičnem udejst vo vanju. Z a zdai j e Ikaru.\' parkiran pred Prosenikovim kozolcem. pristaja pa kar na njivi v Peklu. Tam .\'o tudi že pristajaIne naprave. ki so jih vrli Trebanjci naredili kar sami. ln tako se j e začela aeronaVlika v trebaniski občini. Mn ogo desetletij za bratoma Wright. a spremfiana z mnogo več nav.dušenja pa tudi zavisti.

.I. SIMČIČ

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

Akcija za pretplatu Poštovani drugo vi.' veC duže vremena

pratim vaš rad na mukotrpnom izdavanju revije "Krila" uz .f/nansijske poteškoce. nadam se da cemo i dalje moCi čitati vijesti i dobre napise iz vazduhoplo vst va. Moji prijedlozi za dalji rad bi bili više stručnih napisa iz oblasti aerodinamikI'. novih konstrukcija vazduhoplova. padobrana. bacona. opreme.

Dopadaju mi se napisi Mesariča. Bu­nčica i Bitencovi napisi o radu ZLOS na napretku u ovom na.šem učmalom VS./.

Naša padobranska sekcija ce nastaviti ovu akciju na proširenju pretplate na vašu reviju.

® , 1 inles , ,

industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon 106 11861.411

inovak okna kombivak okna okna s polk ni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garažna vrata lamelirani profili lamelirane plošče

Uprilogu se nalazi potvrda o uplati za 6 novih pretplatnika na reviju KRILA i nek­oliko kari!f.atura akademskog slikara Gr­ozdanic' Zivka-Gcre. sportskog pado­bran ca.

.lOVICA MANDIe Igm. odreda IBIII-6

71212 HRASNICA

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objav­ljamo oglase, ki niso daijii od 30 besed in naslova, ~er sodijo po vsebini v letalsko in modelarsko področje. Oglase poliljajte ne na­slov uredništva: Marjan Molkon, D. p. 33, 68001 NOVO MESTO.

Zmaja tIP Siera 155 . skoraj nov, lepe barve, zelo ugodno prodam. Informacije na telefon (068) 20-251.

Prodam zmaja tipa Concorde 1. Infor­macije: Ivan Konarec, Milanova 10, 65222 Kobarid, telefon (065) 85-093.

Zmaja "Moyes Maxi ", idealnega la učenje in jadranje, vario "Litek", brzi­nomer, "Winter", kontejnersko padalo in vezaino pasovje ugodno prodam. Ma­rčič Bojan, Bazoviška 6, 62000 Maribor, tel. : (062) 37-717 ali (062) 27-567.

Sest mrtvih v letalski nesreči

Reševalne ekipe so Il. avgusta našle trupla pilota in petih po­tnikov majhnega za­sebnega letala, ki je sinoči strmoglavijo ta­koj po vzletu z letališča Sturup blizu švedske­ga mesta Malmoja. Dvomotorno letalo pi­per 'pa - 32 je vzletelo v megli. Po izjavah prič se je zadelo v drevesne krošnje na bližnji vzpetini.

Pot letala OC-3 v vas Otok je pomembna za zgodovino letalstva, zato sem se odločil opisati celoten postopek pri reševanju tega letala.

V času NOV in POS leta 1944 smo par­tizani v Sloveniji s takratno tehniko (lo­pate in krampi) pripravili tri travnata partizanska letališča za pristajanje za­vezniških transportnih letalOakota (OC-3) in Li-2, ki so dovažala hrano, orožje, strelivo, obleko, zdravila ter odvažala ranjence (1200) in evakuirala preko 2000 civilistov iz Bele krajine na osvobojeno ozemlje. Ta letališča so bila pri vasi Nadlesk na Notranjskem, pri va-

Oakota - spomenik le viden fe s ceste Metlika - Crnomell (Foto: Jure Pestotnik)

si Otok in Krasinc v Beli krajini in so tudi praktično služila svojemu namenu.

Ob 35. obletnici partizanskih letališč je ZLOS organizirala 9. septembra 1979 proslavo na Otoku pri Metliki, kjer so tudi pristajala med vojno zavezniška le­tala. Uredili smo VPS, jo registrirali in organizirali letalski miting. To letališče je danes registrirano pri ZKPZ kot športno letališče za potrebe aerokluba Bela krajina. Ob proslavi 35. obletnice sem se domislil, kako bi ta kraj obeležili s trajnim obeležjem na čase med NOV.

Jugoslovansko vojno letalstvo je še razpolagalo z letali OC-3, ki so med vojno pristajala na teh letališčih, zato sem zaprosil poveljstvo vojnega letalstva za letalo OC-3 / C-47, ki bi ga posta­vili pred vasjo Otok kot zgodovinski spomenik za naše zanamce in v njem or­ganizirali muzej z vsemi dokumenti o le­talski dejavnosti med vojno na teh leta­liščih. 6. junija 1979 sem poslal v imenu ZLOS. pismeno prošnjo generalu 001-ničarju te~ generalu Tusu po predhodnem osebnem dogovoru z njima na proslavi Edvarda Rusjana v Novi Gorici. En izvod prošnje pa sem poslal takratnemu načelniku SSNO generalu Potočarju . 29. decembra 1980 smo prejeli od letalskega poveljstva v Zagrebu dopis s soglasjem letalskega poveljstva v Beogradu, ki gaje dalo že 10. decembra 1980, da se letalo C-47 (OC-3) št. 71253, ki ga ima letal­ska enota Pleso,pri Zagrebu, brezplačno

AKCIJA

Douglas išče partnerje

Ameriška tovarna letal McDonnell Dou­glas napoveduje, da bo v začetku prihodnjega desetletja začela izde­lovati povsem nov tip letala. Po napovedih naj bi bilo to letalo, na­menjeno poletom na krajših prograh, imelo pa bo 100 do 120 sedežev, povsem kon­kurenčno letalom dru­gih družb. Vendar se pri Douglasu ne morejo sami lotiti razvoja in izdelave novih letal, zato išče partnerja, ki bi sofinancirali tako razvoj letala kot grad­njo nove tovarne.

dodeli aeroklubu Bela krajina za spo­minsko obeležje na Otoku pri Metliki. O tem sem z dopisom št 591 31. decembra 1980 obvestil občino Metlika s pripombo, naj se glede prevoza dogovorijo z le­talsko enoto v Plesu. Za tem je sledilo še več dopisov v obe smeri glede demon­taže, prevoza in ponovne montaže letala.

Preleteti se ga ni dalo, ker ni imelo plovnosti. Tudi transport po zraku s he­likopterjem Mi-8 ni bil mogoč. Edina možnost je bila de montaža in prevoz po zemlji. Medsebojno dopisovanje in ose­bno dogovarjanje s predstavniki občine Metlika in letalskim poveljstvom v Zagrebu je trajalo vse do konca leta 1982. Zaradi neaktivnosti aerokluba Be­la krajina in občine Metlika je zadeva povsem zaspala, vsa dokumentacija pa ostala na ZLOS v m'api z naslovom DC-3, Otok 1980. Med tem sem se tudi dogovoril z arhitektom Otom Jugovcem

"lerL,4 11

iz Zaloške 98 v Ljubljani, da bi iz,{elal na­črt za spominsko obeležje v vasi Otok.

Leta 1984 je ZLO S dala pobudo, da bi dostojno proslavili tudi 40. obletnico partizanskih letališč na Otoku. Skupaj z OK SZDL Metlika, občino Metlika, KS Podzemelj, ZLOS in aeroklubom Bela krajina smo na sestanku 4. junija 1984 v Metliki imenovali organizacijski odbor za proslavo. Predstavnik letalskega poveljstva v Zagrebu polkovnik Golob je na sestanku povedal, da vas Otok ne bo dobila letala DC-3, zato so me priso­tni ponovno zaprosili za posredovanje.

Po svoji stari trmasti navadi sem ponovno ugriznil v to jabolko in obljubil da bom šel v akcijo za letalo. 13. junija 1984 sem v imenu ZLO S napisal dopis generalu Antonu Tusu na SSNO v Beog­radu in ga ponovno prosil za letalo, ki naj bi ga v vasi Otok postavili za pro­slavo 40. obletnice partizanskih letališč 26. avgusta 1984. Trud ni bil zaman. Le­talo smo dobili. 18. avgusta 1984 smo ga prepeljali s tremi vlačiici in ga postavili v treh dneh pred vasjo Otok. Vaščani so udeležence prevoza lepo sprejeli in jih ob zaključku del tudi pogostili. Letalo DC-3 danes stoji v ponos Slovencem in v spomin na bogato zgodovino med NOV ter vabi turiste, da si ga ogledajo in se seznanijo z njegovo slavno preteklostjo.

Tako je po 40 letih le uspelo Dakoto (DC-3) pripeljati po cesti (ne po zraku kot med vojno) v vas Otok kot originalni zgodovinski eksponat letal, ki so med vojno tolikokrat brnela v zračnem prostoru Slovenije.

MIRKO BITENC

Leščani spet državni prvaki

Večji 1etalski promet

Po ocenah l AT A. zdru ženja 133 svetov­nih letal skih družb. je bil v prvih šestih mese­cih letalski promet pre­cej večji od načrt o­vanega. saj so v tem čas u svetovne letalsk e družbe prepeljale 1 () odstotkov več tovo ra in potnikov ko t v prvem polletju la ni . Kljub pove čanemu pro metu pa imajo šte­vilne letalske dru žbe še velike izgube.

Ni več presen eče nj e , če leški padalci do bijo sko raj celo tno za kladnico ko lajn in po ka lov pada lskega državn ega prven­s tva , Za klju če k letoš njega 32. državn ega prvenstva v kla si čnih disc iplina h in drugega državn ega prvenstva v skupin­skih likovnih sk o kih je bil tak , da so zbi­rali ko lajne mcd moškimi le Leščani , podo bn o kot na lanskem prvenstvu v Para činu.

Alpski letalski center v Lescah je bil ko t orga niza to r prvenstva ta ko po­plača n za trud in izredno orga ni zacijo . ki je bila najbolj ša od vseh dosedanjih 32. drža vnih prvenst ev. K temu je pripomo­glo tudi izredno ugodno vreme, tako da je vseh 97 udel eže ncev (II tekmovalk in 86 tekmovalcev) preživelo nekaj lepih dni na Gorenjskem. Tekmovanje je teklo brez zastoja , za ka r sta skrbela Drago

374 je na otvoritvi pokazal, da zna tudi "brisati" (Foto: Jure Pestotnik)

Bunč i č in Srečo Medven, sodni ško ekipo pa je izredn o vodil S rečo La ngus ko t glavni sodnik . ki ni dovolil nika kršnih odstopanj od prav ilnik a tekm ova nja. Za to je bil med tekm ova nj em vl ože n samo en pro tes t , in še ta je bil neupra­v i če n . Skupno je bil o o pra vljenih prek 1.500 sko kov.

Prav presenetljive so bile tudi vojaške posadk e obeh leta l AN-2, ki so z izred­nim pos luho m sledile že lja m in po tre­'ba m o rgani za to rj a, kar se na preteklih prvenstvih ni vedno dogajalo . Posadka letala AN-2 374, kapeta n pil o t Bojan Vojvoda , ka p. pil o t Bra ti slav Mihajlov ic in zas ta vnik .J os ip Ka rdin a l so v enem samem dnev u leteli več ka ko r 8 ur (več kot 300 skoko v iz višine 1000 in 2000 m) (ni bil o še dru gega AN-2, pri šel je. ko je že bilo gla vno o prav ljeno ). Na letošnjem držav nem prvenst vu je sodelova la ekipa pada lcev iz Cel ovca , ki je v di sc iplini skupinski sk o ki na cilj z višin e 1000 m izven konkurence zasedl a 3. mesto . po­samezno izve n konkllrence je bil prvi Pola k Manfred ekipa HS V.

T ekmovanj e je da lo nove junake in novega državnega prvak a . To.ie Bogda n .Jug , najmlajši mcd leškimi asi . Tekmo­val je v ekipi vojnega let a lst va , ker je letos na odslu že nju vo jašk ih o bveznos ti. Kljub temu la hko reče mo. da je to leška zmaga . Bil je dru gi v sko kih na ci lj in tretji v fi gurati vnih sko kih. S rebrno kolajno je presen etljivo osvo jil Benja min

PADALSTVO

Drago Bunčič in tekmovalci med dogovorom pred tekmovanjem (Foto: J. P.)

Glavni sodnik Srečo Langus in sodnica Milica Okički pred mo­nitorjem (Foto: J. P.)

Mirt in Intihar sta z zanimanjem prebirala poročila o tekmovanju (Foto: J. P.) .

Šmid. Več kot leto dni zaradi bolezni ni treniral, vendar je že drugo tekmovanje po tako dolgem premoru prineslo zmagoslavje in mu vrnilo zaupanje vase - prvo tekmovanje po dolgem premoru je bilo republiško prvenstvo pred tremi tedni. Sta rejši brat Bogdana Juga -Iztok Jug se je okrasil z bronasto kolajno. Bil je tudi zares lep družinski nastop. Dušan Intihar ni več tako zanes­ljiv kot pred dvema letoma. Dela l je manjše napake, ki so ga potisnile na četrto nehvaležno mesto v skokih na cilj in v skupni razvrstitvi. Tudi za Darka Svetino velja isto kot za Intiharja . Ro­man Božič in Branko Mirt pa sta z deli­tvijo sedmega mesta zagotovo razočara­na. Oba sta zmagala veni disciplini, Božič je prvak v skokih na cilj, Mirt pa v figurativnih skokih, oba pa sta v drugi disciplini zasedla 17. mesto, kar ju je po­tisnilo na rep kandidatov za državno re­prezentanco. Prijetno je presenetil Ro­man Pogačar z desetim mestom in se s tem uvrstil kot osmi Leščan med kandi­date za državno reprezentanco . Med Leščane sta se vrinila sam~ Ljubiša Na­umovic (Tuzla) in 'Uroš SumaF (Novi Sad). Še dva Leščana sta tekmovala v ekipi fjLC, dva bivša državna prvaka Janez Safarič in Branko Hrast, ki sta si razdelila 16. mesto . Branko Hrast za­služi le nekoliko več pozornosti . Njegov tekmovalni dosežek bo v prihodnje težko dosegljiv. V Lescah je Hrast že pe­tnajstič zapored sodeloval na državnem prvenstvu . Prvič leta 1970; v vsej tej us­pešni športni karieri je bil sedem let stal­ni član državne reprezentance in tudi državni prvak.

Omeniti je vredno finalno tekmovanje v skokih na cilj za posa meznike. Po osmih skokih sta bili oddani zlata kolaj­na Božicu (5 cm) in srebrna Bogdanu Ju­gu (8 cm), za tretje mesto pa so morali na ponovni start trije tekmovalci z enakim rezul l-<\.!.0 m 14 cm. Vsi so doskočili na en centimetez in ponovno je bilo treba na start za še en skok. Sonce je že zašlo in mra k je onemogočil dobro oceno glo­binske razdalje. Zato so vsi trije skakali slabše. Po žrebu je skakal prvi Naumovic Ln doskočil več kot meter od cilja. Ko je Smid doskočil na štiri centi metre, je bilo pričakovati , da bo Intihar kot specia list za ci ljne skoke izrabi l svojo priloinost in z boljšim skokom osvojil bronasto kolajno. Ker je bil zad nji na štartu, so bili pogoji vidljivosti sla bši in doskočil na osem centimetrov. Ostal je četrti, Šmid pa si je ta ko z bronom v ciljnem sko ku priboril še srebrn o za skupno razvrstitev.

V sko kih ek ip na cilj s šti rim i tekmo­valci , je prva leška ek ipa pri če l a v st ilu

"2fL,414

I. Jug, Mirt, Svetina, B. Jug in Šmid pred startom (Foto: J. P.)

Ana Jurica (N. Sad) pred skokom (Foto: J. P.)

Zenska ekipa Srbije, nasmejana in zelo uspeina na tem tekmovanju

PADALSTVO

svetovnih prvakov. V prvi seriji so vsi štirje tekmovalci skočili v ničlo, v drugi en centim.eter in v tretji pet centimetrov od ničle. Ce bi tako doskočili tudi v četrti seriji, bi bil to rezultat visoke med­narodne vrednosti. Termični veter nad krogom jih je nekoliko motil pri vodenju in so zbrali kar 16 centimetrov.

Med ženskami Slovenija ni imela zastopnice, kar za našo ekipo ni po­hvalno. Najboljša je bila Svetlana Simič iz ekipe letalske zveze Srbije.

REZULTATI:

Skoki na cilj s 1.000 m - MOŠKI:' 1. Roman Božič (ALC 1) 0,05 m, 2. Bogdan Jug (RV) 0,08 m, 3. Benjamin Smid (ALC II) 0,14 m, 4. Dušan Intihar (ALC 1) 0,J4, 5. Ljubiša Naumovic (Tuzla) 0, 14 m. ZENSKE: 1. Svetlana Simič, (VS Sr­bija) 0,95 m, 2. Ana Jurica (Novi Sad) 2,03 m, 3. Lucič-Koprivnica Slavica (AK Vrb~) 2,66 m .

• Figurativni skoki z 2.000 m - MO­SKI: 1. Branko Mirt (ALC 1) 24,33 s, 2. Iztok Jug (ALC II) 24,77 s, 3. Bogdan Jug (RV) 24,93 s, 1. Benjamin Smid (ALC II) 26,61 s ... ZENSKE: 1. Simič 33,17 s, 2. Tucič 34,30 s, 3. Milanovič 40,13 s ...

SKUPNO POSAMEZNIKI: 1. JJog­dan Jug (RV) 5 točk, 2. Benjamin Smid 7,3. Iztok Jug 9.4. Dušan Intihar 12, 5. Ljubiša Naumovic 14,6. Darko Svetina 15,7. Roman Božič in Branko Mirt 17,9. Uroš Šumar (N . Sad) 19, 10. Roman po­gačar 21 točk. ŽENSKE: 1. Svet lana Si­mic (VS Srbija), 2. Slavica Lucic-Ko­privica (AK Titov Vrbas), 3. Ana Jurica (AK Novi Sad), 4. Željka Milovanovic 5. Fanika Kranjc-Vrečko (AK Maribor).

SKVPINSKI SKOKI NA CILJ : 1. ALC t 0,22 m, 2. ALC II . 0,54, 3. AK Rudi Cajevac - Banja Luka 0,61 m.

LIKOVNI SKUPINSK I SKOKI : 1. ALC 1. 8 točk , 2. AK Tuzla 6 točk , 3. Ak Zagreb 6 točk .. .

Medalje in pokale so podelili v imenu Letalske zveze Jugoslavije član predsed­ništva konference LZJ Stane Menegali­ja, sekretar pred. konference LZJ polkovnik Peter Stepančič, ZLOS Bitenc Mirko, sekretar PS, ALC ing. Gorišek Vlado.

LEON MESARiČ JURE PESTOTNIK

PADALSTVO

Branku Hrastu je za 15 let aktivnega padalskega udejstvovanja izročil plaketo ALe predsednik Vlado Gorišek (Foto: J. P.)

zmagovalci v skoku na cilj s 1000 m: 1. Roman Božič, ALe I. , 2. Bogdan Jug, VL in PZO, 3. Benjamin Šmid, ALe II (Foto: J. P.)

Najboljše tri (od leve): Slavica Lučič-Koprivica (2. mesto), Svetlana Simič (1. mesto) in Ana Jurica (3. mesto) - (Foto: L. M.)

Zmagovalne ekipe v skupinskih skokih s 1000 m: 1. ALe 1, 2. ALe II, 3. AK "Rudi eajevec" Banja Luka (Foto: J. P.)

Zmagovalcem v flguraUvnlh skokih je Izročil medalje Mirko Bitenc, sekretar PS ZLOS: 1. Branko Mirt, ALe 1, 2. Iztok Jug, ALe II, 3. Bogdan Jug, VL ln PZO

Zmagovalcih v skokih na· cIII posamezno: 1. Roman Božič, 2. Bogdan Jug, 3. Benjamin Šmid (Foto: L. M.)

Skupna uvrstitev, moški: 1. Bogdan Jug, VL ln PZO, 2. Benjamin Šmid, ALe II, 3. Iztok Jug, ALe II (Foto: J. P.)

Skupna uvrstitev, ekipe: 1. ALe Lesce, 2. ALe Lesce II, 3. VL in PZO (VP 6919 Niš) - (Foto: J. P.)

Motorni zmaj z Gorenjske na Otoku

Izjemno zanimanje je na otoškem mitingu vladalo tudi za nastop Lojzeta Remsa iz Kamnika. Zlasti mladi so se strnili okrog njegovega motornega zmaja, "da se še propelerja ni dalo obrniti" ... Vzletel je - edini med uradnim sporedom - kar z "jezera" na Otoku! Ceprav je manjkalo le za las, da se ni spremenil v motorni čoln, se je srečno dvignil in med krepko ploho veselo bre­nčal nad glavami vzhičenih občudovaleev. Dokaz več o njegovem izrednem pomenu za SLO, saj je vsa dru­ga vrla flota med tem žalostno ždela v zalivčkih na tleh ... (Foto: Jure Pestotnik -

Ivo in OG- 300 sta nas zastopala v' Rietiju

Airbus in Japonci .

Evropski ko nzorc ij A irbus s i pr izadeva nared iti ka r naj uspeš­nejš i Ai rbus TA I I. ki naj bi bil kon k u renčen Boeingovern u jumbu . Zato skuša priva biti k sodelovanju tudi ja­ponske pro izvaja lce. Ko t so spo ročil i. so J a po nci po kaza li pr i­prav ljenost . d a bi so­de lova li pr i razvoj u in pro izvodnji novega ti­pa Air bus. ki ga bodo izdelovali v d veh raz­li č i ca h . za prve po lete pa naj bi bilo to leta lo za dolge proge na red v začetk u p.ri hodnjega deset let ja . Ceprav do­k on č n ega odgovora še ni . je pr i ča kovflti . da se bodo v razvoj A irbusa T A II v klju či l e ja po n­ske d ru žbe Mitsubishi Industries. Kawasa ki Industri es in F uji He­avy Industri es .

Povzeto z Evropskega jadralnega prvenstva Pap irnata vojna se je konča l a prav-

očasn o : datum registracije nove tristo tk e je 24. j ulij , odpotova li smo 25. Ita lijan­ski h av tocest se izogibamo, saj cestnino ob račun ajo po številu osi , ki jih imamo kar 4.

27. in 28. julija je uradni trening z dis­ciplina mi 242 in 224 km. Prvi dan sem se izgu bil s .. pomočj o" nepregledne ICAO karte. ki sem jo d obil od organizato rjev. D rugi dan je bilo bolje z izposojeno češk o ka rt o in hitrostjo 114 km/ h.

29. 7. Prvi tekm ova lni dan: trikotnik 342 km.

Sko raj ves čas letiva skupaj z Lo pi­tauxo m (evropski prvak iz Vino na ), ki leti na Pegazu , občasn o se s rečamo s Seleno m, ki leti na DG-300. V do let gremo s 70. kilo metri , in z lmetro m po MacCreadyju in preletimo linijo skoraj i s t očasno. Kasneje mu J ean pove da je njegov Pegase modificira n, sicer se ne bi mogel meriti s tristo.tko. Zmagal je Simo n Leutenegger na DG -300 s hit ros tjo 101 km/ h, sam sem 13. s hitrostjo 94 km/ h.

30. 7. Drugi tekmovalni da n: trikotnik 372 km.

Napovedana suha termika se je razvila na prvi polovici v krasne kumuluse z

bazo 2500 m. druga polovica triko tn ika je bila za res suha in precej nižja, zato so se hit ro na bra le gru če . Zmagal je Holig­haus (109 km/h) pred Brigliadorijem. (o ba na Discusu ) pred Se leno m (DG-300). Spet se m 13. s hi trostjo 95 km/ h in tud i v skupni uvrstit vi se m 13.

3 1. 7. Tretji tekm ova lni da n: t rikot ni k 298 km .

3 trinajs tice so ko nčno prinesle svoje. Po dobrem startu letim prot i prvi obra­tni t očki . Z 200 km/ h pod kumul ost­rado, ka tere baza se hit ro spu šča. Na ko ncu grebena, kjer pri ča kujem o bratno točko, le te ni bilo. Des no je akumul a­cijsko jezero, ki pa ga na 15 let sta ri češki karti ni . K sreči ima m še avto ka rto, na kateri najdemjezero in svojo pozicijo, ki pa me ne razveseli preveč. Sem 10 km preda l eč, za veda m pa se, da je vsa ka mi­nuta vredn a več kot 10 t očk .

Zmagal je Ha mmerle (LS-4) pred Ho ligha uso m in Leuteneggerjem, s hitrostjo 117 km/ h, sa m ima m 20. čas s hit ros tjo 96 km / h. V skupni uvrstitvi vo­di Leutenegger na DG -300, jaz pa sem pada l na 16. mesto.

1. 8. 4. tekmova lni da n: trikotnik 254 km.

Sumljivo vreme z a lto kumulusi, mo­čnim JZ vetrom in dežnimi zavesa mi .

t:e'L.418

Od 17. septembra dražji Jatovi poleti na domačih linijah h

Potovanje z letali na domačih linijah bo od 17. septembra dalje 20 odstotkov dražje. H k­rati s podražitvijo spet uvajajo 20-0dstotni po­pust za mladino, štu­dente, vojake in up­okojence, pa tudi za družinska in skupin­ska potovanja. Od I. novembra dalje bo v domačem letalskem prometu prav toliko dražji tudi prevoz bla­ga. Po novem bo stalo potovanje na primer od Beograda do Pule 4080, do Splita 3220, do Zagreba 3090, do Dubrovnika pa 2970 dinarjev. Predstavniki Jata so novinarje sez­nanili tudi z novim zimskim voznim re­dom, ki bo veljal od 28. oktobra do 30. marca. Nove linije v domačem prometu so Sarajevo - Ljubljana, Skopje - Dubrovnik , Ljubljana - Skopje, Prišt ina - Ljubljana in Ljubljana-Titograd.

(Tanjug)

Startam skupaj z Leuteneggerjem in zelo hitro prideva do l. t očke, kjer se nama pridruži Finec Kuittinen z DO-300. Druga obratna točka je pokrita, prav ta­ko smer proti cilju. Ker sem nižji, se odl­očim za vrnitev proti jugu, kjer je še ne­kaj sonca. S težavo napraskam višino za preskok preko najnižjega sedla, nakar vrnitev po pobočjih ni več problem.

Leutenegger je pristal pred grebeni, Kuitt inenu pa je zmanjkalo samo nekaj metrov za preskok gorskega prelaza inje pristal kar na cesti na višini preko 1000 m! Kmalu po mojem doletu se vsuje cela množica letal, ki so se po obletu druge točke na vrhu povzpeli na 3000 m in se "gosposko" pripeljali preko hribov.

Zmagal je Lopitaux na Pegasu s 86 km/h prev Wi llsom (LS-4) in Hemmerlejem. S hitrostjo 78 km/h sem bi l deveti.

2. 8. 5. tekmovalni dan : trikotnik 347 km.

Štartam med zadnjimi in na polovici dohitim gručo favoritov, ki so vsi startal i pred mano, zato mi za dobro uvrstitev zadošča, da se vrnem i stočasno z nj.imi .

Druga po lovica trikotnika je fantasti­čna. Potreben je samo en zavoj in sicer pri fotografiranju obratne točke. Zma­gal je Brigliadori s 118 km/h, pred menoj in Leuteneggerjem s 117 km Ih.

3. 8. 84. Prost dan. Počiva l i so tudi or­'ganizatorji in šleparji, tako da gurači kljub dobremu vremenu niso prišli na račun. Smo pa zato videli Rim, naši sosedje pa so bi li celo na Vesuvn.

KONČNA RAZVRSTITEV ST. RAZRED

* * *XXIV. JADRALNO PRVENSTVO ITALIJE V STANDARDNEM RAZREDU * * *

* KONČNA UVRSTITEV (3 1 tekmovalcev) *

Št . Oznaka Tekmovalec Mesto Klub Letalo Točke (država)

1. LB Brigliadori L. CO AVM Discus 9181 2. T5 Leutenegger S. CH CH DG300 9053 3. XX Holighaus K. D D Discus b 8818 4. 6A Nietlispach H. CH CH LS4 8780 5. 48 Lackner D D LS4 8486 6. I Wills J . GB GB LS4 8362 7. SG Stoegner G. A A LS4 8353 8. A9 Simenc 1. YU YU DG300 8280 9. CS Monti R. MI AVALLS4 8269

10. 321 Wells M. D. GB GB LS4 8254

JADRALSTVO

4. 8. 84. 6. dan: trikotnik 372 km. Letim skoraj ves čas sam. Vreme je od­l ično, z bazam i preko 2000 m, dviganja do 4 mis. Prvi je Leutenegger s 118 km/h pred Brigliadorijem in Wellsom (LS-4). Imam 7. čas s 106 km/h. V skupni razvrstitvi prevzame vodstvo Brigliadori.

5. 8. 7. dan: trikotnik 443 km. Najdaljša disciplina. Na prvi kateti sva

skupaj s Holighausom, ki se izgubi p[ed prvo točko (do te je skoraj 200 km). Cez kako uro me dohiti na drugi kateti . Zani­miv je vpliv sea-breez-a, na jadranski st­rani je baza 1500 m višja kot na tirenski, pa tudi vidljivost je vsaj 10 krat večja. Pred zadnjo točko zapustim dvomet­raša, da nato nabiram manjkajočih 300 m za dolet v slabem metru. Prvi je Bri­gliadori s 104 km/h pred Leuteneggerjem in Wellsom, spet sem 7. s 94 km/h .

6. 8. 8. dan: četverokotnik 299 km. Najnapornejši dan prvenstva. Zjutraj

je nebo popolnoma pokrito, piha močan JZ veter. Pozneje se toliko odpre, da nas spravijo v zrak. Štartamo skoraj vsi ist­očasno, že po 20 km naletimo na dež. Si­tuacija je videti brezupna, zato se večina odloči za vrnitev, sam pa odplaniram sk­ozi dež in upam na ugoden medsebojni vpliv vetra in pobočja Mt. Velina . Tam srečam še Nemca in Avstrijca, ki s "peglanjem" že nabirata višino, skupaj obletirno prvo točko . Nebo je popolno­ma pokrito, tu in tam dežuje, vseeno naj­demo meter dviganja. Za vrnitev izberem desno varianto in za las dosežem rešiino pobočje. Nato preskočim pogorje in se pred drugo obratno točko povzpnem na valu na 3300 m, obletim tretjo točko in 50 km od cilja zapustim metrsko dvi­ganje na 1800 m, vendar sem podcenil čelni veter in pristanem 13 km pred ciljem poleg Lacknerja, ki je napravil isto napako. Vrnilo se je 13 pilotov, v 15-m razredu samo 2, v odprtem razredu pa disciplina ni bila priznana. Zmagal je Brigliadori s 65 km/h. V skupni razvrsti­tvi padem z 8. na 12. mesto.

7. 8. 84 9. da n: trikotnik 284 km. Zelo zanimiv dan, južno so baze 2500

m, z dviganji 4 mis, pri Rietiju se naglo spustijo na 900 m, dviga nj a padejo na I mis. Do druge točke in nazaj letimo na višini 400-90tl m, kar je zelo neprijetno. Prvi je Lopitanx z 99 km/ h pred Leuteneggerjem. Z Brigliadori~em deliva 3. mesto s 96 km/h.

8. 8. 84. lO. dan : trik otnik 264 km. Napovedane so nevihte, zato je start

uro prej . Meteorolog se je zmotil, razvije se krasen dan in v boljšem položaju so tis ti , ki pozno štartajo. Prvi je Holighaus

JADRALSTVO

Št.

1.

2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9 .

10.

s 114 km/h pred Lacknerjem in Čehom Stepanekom. Imam 6. čas s 106 km/h in v skupni uvrst itvi se ponovno povzpnem na 8. mesto. Še nekaj besed o udeležencih, letalih, terenu itd.:

Najštevi lnejši je bil 15-m razred s 36 udeleženci, od tega samo 17 tujih pi lotov, standardni šteje 31 pi lo tov (22

KONČNA RAZVRSTITEV 15 - mRAZRED

* * * MEDNARODNO TEKMOVANJE V 15-m RAZREDU * * *

* KONČNA UVRSTITEV (36 tekmovalcev) *

Oznaka Tekmovalec Mesto Klub Letalo Točke

(država) Y Galetto G. TN Aec

Bolza-no ASW20 8448

X7 Pettersson A. S S LS3A 8383 AJ De Orleans B. A.E E ASW20 8216 VS Ghiorzo S. MI AVM ASW20 8104 3A Avanzini L. VA AVALASW20 8036 06 Haggenmueller A A ASW20 8012 IX Gavazzi M. MI ACCVASW20 8009 B6 Monti L. VA AVALASW20 7783 78 Stouffs H . B B ASW20 7695 CC Costa e:: . MI AVALASW20 7644

KONČNA RAZVRSTITEV ODPRTI RAZRED

XXIV . JADRALNO PRVENSTVO ITALIJE V ODPRTEM RAZREDU

KONČNA UVRSTITEV (12 tekmovalcev)

Št. Oznaka Tekmovalec Mesto Klub Letalo Točke

(država)

1. JR Rantet J. F F ASW22/ 22m 8645

2. VV Vergani W. M I AVALASW22 7872 3. GB Bourgard P. B B Nimbus 3 7776 4. TT Mussio R. BG AVA Nimbus-3 7662

Valb. 5. YZ Dugerdil Y. CH CH Nimbus 3 7364 6. DG Lynskey R. NZ NZ ~400 6737 7. 73 Wolff M . MI AVA mbus3 6640

Valb . 8. AT Secomandi M. MI A VAL Kestrel 19 5631 9. ZT Manzoni R. VA AVALNimbus 3 5498

10. 32 Mazzucchelli VA AVALGLF604 4068 II. 3 Mantica U. MI CPV Calif 4052 12. V7 Orsi G. VA GVV GLF604 1205

Valza-nia

rcFetLIJ19

tujcev), zaprt i pa je bil zastopan samo z 8 piloti (4 tujci) .

Standardni razred postaja zelo močan, saj se vanj selijo piloti iz 15-m razreda. Vzrok za to je enostaven - karak teris­t ike letal so praktično enake, posebno v primerjavi z novo generacijo (DG-300, D iscus). Najš tevi lnejši je še vedno LS-4, vendar ni več najuspešnejši, saj je pobral samo I dnevno zmago (5 zmag Discus, po dve pa DG-300 in Pegase) . Sodelo­vali so piloti iz 18 držav, med njimi Am~­ričani, Avstralci in Novozelandci . Sle­dnji so prišli na svoje stroške, ki si jih lahko samo predstavljamo. od vzhodnih držav so sodelovali Poljaki in Čeh i . Posebno slednji se zelo resno pripra­vljajo na svetovno prvenstvo prihodnje leto.

Štart je potekal s pomočjo zemeljske ure, ki se je menjala vsako mi nuto. Viši­na štarta je b ila omejena na 1500 ali na 2000 m, kar so kontrolira li z motornim letalom (barografov niso zahtevali). Teren je za jadranje zelo ugoden, proti severu in jugu se raztezajo grebeni, ki vzhodno od Rietija dosežejo vi šino sko­raj 3000 m (Gran Sasso) . Discipline so zelo razpotegnjeni trikotniki z zadnjo točk o, ki je vedno severno, kajti na južni stran i kakih 40 km ni primernih terenov za pristanek. Vreme je bilo prvi teden izredno ugod no z bazami preko 2000 m in dviganji do 5 m/sek. Domačini pra­vijo, da je zelo malo dni, ko preleti niso mogoči . Dokaj pomembno je tudi poz­navanje terena, čeprav ne tako ekstremno kot v Vinonu. Zn'ači l no pa je, da so tudi tu zmagali domač i ni . V standardnem in 15-m razredu . DG-300 se je ze lo dobro obnese l in lahko smo veseli, da proizva­jamo letalo, ki je na vrhu svojega razre­da. Precej pozornosti je vzbujal Discus, ki je na pogled dokaj nenavadno le~a l o, ima pa odl i čn e karakteris,tike. Seveda us­peha (1. in 3. mesto) ne' gre pripisovati samo leta lu , kajti Brigliadori in Holig­haus sta v Riet iju na .. domačem teren u". Odlično leti Svicar Leutenegger na DG-300 in se mu je zmaga izmaknila samo zaradi grobe napake 3. dan.

Drugo leto imamo enkratno priložnost, da se udeležimo svetovnega prvenstva z močno ekipo in dobrimi letali, saj takC' blizu prvenstva še dolgo ne bo , in te priložnosti ne kaže izpustiti iz rok .

(Foto: Ivan Laznik)

Bombe na lastne vojake

Sovjetski helikopt e­rji, ki so iskali pripad­nike afganistanskih od­porniških enot, so v predmestju Kabula po pomoti bo mbardirali las tne enote in jim prizadeli hude izgube.

Po sporoči li h, ki so jih dobili v Pekingu, je ta napaka terja la smrt približno 200 sovjet­skih vojakov.

(Xinhya)

G-4 na našem nebu

Danes predstavljamo še zadnjega od naših (do zdaj znanih!) reakcijskih lepot­cev - novega Galeba, ki se je te dni posta­vljal tudi na mednarodni letalski razstavi v Farnboroughu pri Londonu. Za prime­rjavo in popolnejšo sliko objavljamo na 22.strani še poročilo angleške revije AIR International, izčrpno reportažo o nasto­pu G-4 na La Bourgetu v Franciji pa ste lahko prebrali tudi v 376. številki zagreb­ške revije START 18,junija 1983.

Splošna težnja in usmerjenost v razvi­janju šolsko-borbenega letdlstva v svetu je, da se presežejo omejitve njegove u p-

ora bnosti . Bo r be ne sposob nosti te v rs te le tal pos kušaj o razš iriti s povečeva nj em bojnih brem en, izbo ljša nje m leta l nih z n ači lnos ti oz . las tnos ti in z osvaj a nje m najsodo bn ej še n avigac ijs ke opre me, s is­telllov za u prav lj anje z ognje m , za kl ima­ti zac ijo in pr itisk v kab ini itd .

S takšn im pristopo m je n ačrtova n pri nas Ga leb 4 , za seda nje raz mere ze lo so­doben in kot za m enjava za galeb 2.

Gakb-4 je enomotorno, šolsko-bor­beno letalo, zas no va no za sodobn i leta l­ski in borbeni pouk pilotov voperativ nih enotah, za u činkov ito taktično podporo in za vleko te r metanje zračni h tarč. Pri njegovi izde lavi so posvetili poseb no

VOJAŠKO LETALSTVO

Jat je v pol leta prepeljal poldrugi milijon potnikov

v prvih šes tih mese­cih letošnjega leta je največji jugos lova nsk i leta lski prevoznik po­sloval s poz itivnimi rezultati. Namesto pred­videne izgube so ustva­rili ostanek do hod ka v znesku 306 milijonov dinarjev. Celo tni pri­hodek znaša 17.9 mili­jarde in je za 69 ods to tkov večji ko t v ena kem o bdo bju la ni . Ko t prav ijo v J a tu . je poz itivno poslovanje pos ledica poveča nega obsega dela. V tem o bdobju so prepelja li 1.5 11.000 po tn ikov in 18.5 13 kilogramov to­vo ra. za J odstotke več ko t lan i. V domačem pro metu je bilo za 4 ods to tke manj po tni­kov kot v enakem o bdo bju lani. na evrop­skih. sredoze mskih in drugih da lj ših rednih proga h. ki .J a tu zago­tav ljajo n ajvečji del dohodka. pa se jc šte­vilo po tnikov poveča­lo za godstotk ov .

(Ta njug)

pozo rnos t pra v izpelj avi vrhunskih leta l­nih lastnosti , urav noteže nosti in upra­vljiv os ti in s ta kšnim cilj em o ptimizacij e Je uvedeno sodo bn o krma rj enje lete nj a s hidrav li č nimi se rvo-pogo ni krilc in vod orav nega repa.

Letalo ga leb-4 je pros t o n oseč i ni zko k­rilec z u v l ač lji v im podv ozjem ti pa tri­cik el in izmetljivim pil o tskim sedeže m. Pil ota sedita dru g za drugim , venda r ji­ma je zagotovlj ena pribli žno ena ko do b­ra vidljivos t. Pil o tski pros to r je klim a­tizira n in pod pritisko m.

Za noše nj e o bes nih bremen je pod trupo m 5 linij in 4 pod kril o m. No tranji pod kri lni liniji omogoča ta nošenje o be­snih rezervoa rjev za go rivo a na podt­rupn o linij o je možno names titi to povski ko ntejner.

Ga leb-4 je zas nova n ta ko, d a la hko upo rablja za vzleta nj e in pristaja nje betonske a li priprav ljene trav na te VPS. Zašči ten je tako, da ga je moč pa rkira ti tu d i na pros tem. Za skrajševa nje steze vzleta nj a leta lo o pre mij o z dve ma star­tnim a raketdm a, medtem ko je za sk­rajše vanj e steze pri pristajanju na­menj eno zavo rn o pada lo.

Pr i zg radbi leta la so upo ra blj eni sodo bni mat era li in tehn o logij e, tako, d a la hk o vzd rži vse o bremenitve za pre­dvid ene pogoje uporabe.

* Trup je kov inski , iz treh tehn o loških delov : ka binskega, srednj ega in za dnje­ga. Ka binski in srednji del trupa tvorita

Serijska inačica G-4 (projekcijski pogledi)

ICefL421

upo rabno o bratova lno celo to - spre­dnji del trupa. Zadnji .del se pričvrs ti z razs tavljivo zvezo na s prednji del trupa, ka r omogoča snema nj e oz. vstav lj a nje motorja . V sprednjem delu trupa so razmešče ni nosna noga, elektro nska o pre ma, a kumul ato r in pil otski kabini s pripadaj očimi krmilnimi sistemi in se­dišč i . V srednj em delu so: elektro na­prave, sesaini sis tem, na prave za kl ima­ti zac ij o in pr itisk, rezervoarji za go rivo, krmilni in hidros istemi . S s podnj e stra ni se po potrebi namesti ko ntejner to pa in ključav ni ce sta rtnih ra ket. V zadnj em delu trupa pa so deli krmilnega in hidro­sistema, repne površine, z rač n e zavore, v klju čn o z zavornim pada lom.

* Krilo je kovinsko, pros to n oseče . Tehn ološ ko je dvodelno, o bra tova lno pa enodeln o. Na t rupj eveza nosšestimi pr i­ključki . O pla ta kril a v ko renskem deluj e strojno struže na, na ko ncu pa k emi čn o. V korenskem delu krila sta integra lna rezervoarja go ri va in glav no podvozje. Za zadnjo nosiln o kriin o let vijo so z vez­mi pričvrščen a krilca in za krilca.

* Repne površine:

- n av pi č ne repne pov ršine so kl as i č­nega tipa, kov inske strelaste o blike s smernim krmilo m, trimerjem, za trup pri čv ršče ne z razs tavljiv o eks pl oa ta­cijsko vezjo. Krmil o smeri se uprav lj a kl as i č no, trimer pa e l e ktričn o,

G-4 Super Galeb Osnovno in prehodno šo lsko

ter lahko bojno leta lo, prv i č iu­lustrirano v AIR DATA F IL E v ja nuarju 1983 je bilo prvi č javno predstavljeno na letalski razs tavi na Le Bourget v r]1 aju, ko je de­jansko že leteloy et let. Čeprav ni imelo nič skupnega s predhod­nikom G-2A Qalebo m, razen izvora načrt a ln na menjeno zamenjavi predhodnega šolske­ga letala - ki se še proizvaja ko t pos ledica naročil a Libije - in svoje enosedežne lahke bojne izveden ke J astreba, se je Super Galeb zače l uvajati v službo jugoslovanskega vojnega letals­tva v dokončni oblik i kot je bila predstavljena na Le Bo urgetu letos. Bila sta zgrajena dva proto­tipa tega letala, ki sta po letela 17.julija 1978 in 18.decembra 1979, tema pa je sledila predpr­oizvodna serij a letal, od katerih prvo je po letelo 17.decembra 1980. Predserijska letala, ki so bila opremljena s konvencional­nimi višinskimi krmili ( s ho­ri zontalnimi staiJilizatorji in vi­šinskimi krmili ) brez V-lo ma, so se raz li k~v,a l a od serijskih leta l" ki so opremljena z enodelnim višinskim krmilo m z negativnim V-lomom.

Super Galeb, ki na videz in po mera h močno spo minja na leta lo BAe Hawk, je opremljeno z licen čno zgrajenim potisniko m Rolls Royce Viper 632-48 in s tremi neksibiln imi tanki za go­rivo v trupu in dvema integralni­ma tankoma v krilih . Krilo je zg­rajeno iz enega kosa z dvema glavnima nosilcerna z oplat o, katere notranji del je integralno mehansko, zuna nji del pa ke­mično obdelan. Trup je izdelan v semi-mo nocoque izvedbi z razs­tavljivim zadnjim delom, ki omogoča servis in zamenjavo motorja . Krila so opremljena s konvenciona lnimi krilci in zak­rilci , zračna zavora pa je na­meščena spodnji stra ni zadnjega dela trupa. Enodelno višinsko krmilo ima negativni V-lo m 10 stopinj. Kabina je opremljena z Martin-Baker J 10 nula-nula iz­metljivima sedežema, pri čemer je drugi višji za 25 cm od prvega. To omogoča neomejeno pregle­dnost naprej za u čite lj a. Pri ka­tapultirai1ju prebijeta sedeža

po krov ka bine. Krmilni vzvodi so toge izvedbe s servo pogo nom za višinska krmila in krilca ter s čestim meha nskim prenosom za smerno krmilo . Opremljen je z umetnim hori zontom. za krilca pa se i zv l ač ijo s pomočjo elekt­ri čno ko ntrolira nih hidra vli čnih

prožil. Sta ndardna nav igacijsko ko munikacijska oprema sestoj i iz EAS/Type ER4.67 1D VH F rad ia, Marconi AD.370B radio kompasa , Collins VIR-30 VO­R/ I LS in Iskra 75 R4 VO R nav i­gacijske naprave , TRT Type AHV-6 rad ij skega viš inomera in Collins DM E40 merilne o preme.

Super Galeb je oborožen s sistemi za trenažo in deja nske bojne polete. V gondo li pod trupom je postav ljen dvocev ni 23-mm top GŠ-23L. Na štirih obesah pod krilije mogoče pritr­diti raz lične tovo rc, na notranjih teže 350, na zu nanjih pa teže 250 kg.

Pogon: en motor-poti sni k s 18 14 kg potiska Ro lls Royce Viper 632-48, ko li č in a goriva v rezervoarjih 1720 litrov, razde­ljena v dveh integralnih kriln ih tankih in treh neks ibilnih ta nkih v trupu , z možnos tjo uporabe dve h 312-litrskih (odvrglji vih) dodatnih rezervoarjev.

Zmogljivosti (pri 4760 kg teže pri vz letu) : max. hit rost 910 km/ h na 6000 m viši ne, do 0,8 Mach, največj a hit ros t vzpenja­nja 30 m/sek , višino 8000 m doseže v 6 minuta h, naj večj a

višina 15.000 m, bojni radij (pri 5190 kg teže pri vzletu) s topovsko gondolo in dvema lanserjema po 16 kosov 57111m ra ket je 300 km pri režimu Ni­Ni- Ni, dolžina steze za vz let pri 15,2 m zapreki znaša 960 m, do lžina pristajaine steze z zapre­ko 15,2 m pri teži 3800 kg znaša 750 m.

Teže : prazno, o premljeno le­talo tehta 3250 kg, normalna teža za trenažni polet 4760 kg, za bojni po let 6110 kg, n aj večj a

preobremenitev 6330 kg. Mere: raz petina kril 9,88 m,

do lžina 11 ,86 m, višina 4,28 m, površina kril 19,5 m' . (A IR International, AIR DATA

F IL E avg. 1983 )

Prevod: Tone Furlan

- vo do rav ne repn e p ovrš ine so vrt­lj ive , kov in ske in stre las te. Tehn o loš ko so d vod elne in p reko vezn ih e le ment ov spoj e ne z e no tno vrtlj ivo osj o , vg raje no na zadnj e m de lu trupa. Krm a ri se s pomočjo hidrav like.

* Komande leta so prima rn e , se kun­da rne, k o m a nde, p ogo nske skupine in os ta le:

- prim arne ko m a nde tvorij o: ko­ma nde viš ine, kril c in smeri. Ko m a nde v išine in k r il c preds tav lj aj o ses tav lj en s iste m v ka te rega s pa daj o po leg obe h pil o tsk ih pa lic, čv rs tih ko m a ndnih vzvo­d ov in hidrav li čnih servo-pogono v še: naprava za sp re membo občutka si le, s i­mul a to r obre meni tve, ele kt ropogo n tri­merjevega efek ta in nelinea rni me ha ni­zmI" ~ sekunda rne kom a nde leta služ ij o

za o pra vljanje po možnih faz leta; se m spa d a ka m a nda za kril c - e lekt rohidra ­v li č nega tipa;

- ko m a nde pogo nske s kupi ne so mešanega tipa in jo sestav lj ajo na prave ko man de plina in na pra ve ko mande ni zkega in viso kega pritiska;

- m ed os ta le ko m a nde leta štejejo ko ma nde zračnih zavor , po dvozn ih o r­ga nov, startnih ra ket , zavornega pa d a la, g retj a in prez račeva nj a, ka bins kih po­krovov in odmetavanja zuna njih bremen.

* Vozni organi in hidroinstalacije. Voz­ni o rga ni so tipa tri c ike l, u v l ač lji v i , z z račn o-oljn o a mo rtizacijo.

Hidro insta lac ija na leta lu je siste m pod pritis ko m a izvedena je ko t os nov ni in ko ma ndni s iste m. Z osnovnim s is te­m o m so po k r it i vs i hi d rav li č ni po troš n i­k i na leta lu, medte m ko se pr ima rn e ko­ma nde leta napajajo i s t očas n o iz o be h s is te m ov. Hidrav l ič ni izvor za po kri­vanje po tre b vse h potroš n ikov zagota­vlj a moto r pre ko dve h vodnih črpalk .

* Oprema letala in oborožitev. O bo r­ožitev let a la sestoji iz stre lskega in ra ketn o-bo mbn ega o rožja.

Strelsko o bo r oži tev tvo ri to p G Š-23 L Y, n amešče n v ko ntejnerju a li mitra lj­eza, p rav ta ko v ko ntej nerju , ki je z a da pterj em pritrj en na po dtru p ni liniji .

Ra ketno-bo mbn o o bo rožitev tvorij o razn i t ipi b o mb in ra kete na ustreznih no­sil cih in v va ria nta h , do l oče nih z na loga­mi leta.

Strelja nj e, ra ketira nj e in bo m bard i­ra nje omogoča na m eriina nap rava IS IS D282 - FE RA NT l in in te r va lo m ete r. Za fo tografira nj e p ri stre lj a nju je v leta lu pri ro ki tudi ustrezna ka me ra .

* Pogonska s kupina in instalacija goriva

V le ta lo je vgraj e n mo tor VIP E R 632-46 , f irme RR domače pro izvodnje. Na-

Galeb-"' z možno oborožitvijo in opremo

Ameriška družba Panam naročila 91 letal pri Air-busu

Discovery je po šest­dnevnem poletu varno pristala v kalifornij­skem letalskem opo­r i šču Edwa rds. Prepo­tovala je štiri mi lijone ki lometrov. Posadka je prestala številn e pre­sk ušnje, vendar je bila vsem kos. Najprej se je na levi strani ladje na­bral led, potem pa je iz rezervoa rja nenadoma začel puščati kisik. po­sadka ladje je izpolnila vse naloge - v orbito je vtirala tri komuni­kacijsk sa telite in pre­izkusila orjaško sončno cel ico.

(AP)

mešče n je v trupu in pričvršče n z ustrez­nimi nas loni.

Gorivo je v trupu in v int egralnih rezervoarjih v kri lu . Dve notra nji podk­rilni liniji omogoča ta o beša nje dopolnil­nih reze rvoarj ev goriva. Natakanje gori­va se opravi po n ače l u pros tega pada sk­ozi g rl o na trupu. Iz krila se gorivo potiska z zračnim priti s kom, iz rezervoa­rj a v tr upu pa s potis no črpa l ko (busterjem). Režim hrbtnega le ta zagota­vlj a potisna č rpa l ka in venti l za hrb t ni let.

* Oprema kabine

Za klimatizacijo in priti s k , za o dst­ranjevanje megle na vetrobranu in kabin­sk ih po krovih , za na pihovanje tes ni l pokrovov kabin in "a nti G" ob leke se up­orablja zrak iz m oto rja. Regulacija te mpera ture klimatiziran ega zraka je av to m a tska a v primeru okvare ročn a .

- Oprema za k is ik. G lav na in rezerv­na kis ik ova j e kl e nk a s ta v sk lopu izmet­ljivega sedeža.

- Zavorno pa d a lo je prstanastega ti­pa z m ožnostj o od m eta.

- Izmet ljivi sedež je tipa O-višine in O-hitrosti firm e "M. Baker". Tako lahko pilot za pusti le tal o na ze mlji ali v let u s prebij anjem kabinskega pokrova.

- In stru menti so izbra ni za pre­dvidene namene le ta la. Vgrajeni so na pl­ošča h z amortizerji, ki zago tav ljajo točnos t in traj nost delovanja.

* Elektrooprema, Glavni izvor e le kt­rične energije je starter generato r , pomo­žni izvor pa akumulator, ki daje rezervno e ne rgij o potrošnikom pa tudi za sa m o starta nje . Za d elo naprav na i zmenični tok sta predvide na dva sta t i­čna pretvornik a . Zaščita električnega o mrežja je praktično popolna.

* Elektronska oprema zagotavlja ka­kovost no in zanesljivo opravljanje na­log, z vgra dnjo VH F radijske p os taje, Al M napravo in radijsko nav igacijo pa je omogočen o letanje na majhni h viš inah in v neugodnih meteoroloških okolišči­na h.

Osnovni poda tki • splošne mere

razpetina kri l ....... ...... 9,88 m višina let a la .... .. . . ...... . 4,28 m dolžina letala .. .. . ....... 1 1,34 m dolžina letala s Pitot cevjo . . . ... . ...... 11,86 m krilo površina kri la .......... o. 19,5 m2

razpetina ..... . ........ ... 9,88 m kot puščice kril o ••••••• • ••••• 22" dieder 1°

• navpii:ne repne površine p ovrši na o ••••••••••••••• 3,13 m2

- razpetina ............. .. . . 2,08 m - kot puščice .. .. ..... . ........ 38° • vodoravne repne površine

površ ina o • ••••• •• • • • ••••• 3,5 m2

- razpetina ................ . 3,97 m

r:~fL424

Oprema sprednje kabine

Cenejši letalski prevoz

Pan American World Airways napo­veduje, da bodo s I. novembrom za več kot tretjino poceni li leta l­ske potniške vozov­nice med ZDA in Evropo. Tako bo treba za vozovnico med New Yorkom in Londonom namesto sedanjih 388 dolarj ev odšteti le 249 dolarjev.

kot pušč i ce . .. . .... . . .. . . . ... 24° di eder . . .. . .. ........ . . . .. .. - 10°

* Masa in ravnoteženje letala

masa os no vne va ria nte . .... .. . .. .. 4735 - 3% kg masa z zu na njim i breme ni brez sta rtni h ra ket . ..... . . . . . . .. 6100 - 3'70 kg razpo n spremembe rav noteže nj a . ... (25 - 3 1) % SAT

* O snovne zmogljivost i

n ajvečja hi t ros t .. . . ... M = 0,8 (9 10 k m/ h) naj večj a hitros t na višini

Gondola za namestitev strelske oborožitve

VOJAŠKO LETALSTVO

morske gla di ne . M = 0,7 (895 km / h) na 6.000 m . . M = 0 ,79 (900 km/ h) pri staja ina hi tros t z i zv l eče nimi za kri lci . . . .... . ... Ve = 177 km / h n ajvečj a h itros t vzpenj anja .. . . . . . . . . V max 30 m/s n ajvečj a višin a . . . . . . H = 14. 800 m steza za vzlet .... . .. . . S = 600 m s 15 m. za p re ka mi . . . .. S = 950 m Steza za pristaj anje: z zavo rnim pad a lo m . . . L = 350 m brez za vo rnega pad a la . L = 570 m čez 15 m . za preke . . .. L = 1200 m Največj i do let : b rez d oda tnih posod za gorivo na 10.000 m pri največj i masi . . . ........ . . . ... . . 1700 k m z d o da tnimi posod a mi za gorivo na 10 .000 m pri n ajvečj i masi . .... . ...... 20 50 km t a ktični ra d ij N i-N i-N i (5min. bo rbe) . . .. 300 km Masa lelGla:

- pra zno- o pre mljeno. 3200 - 3% kg - n aj večj a masa (brez star t. rak et ) . .. . . . . . .. ... . . . . . . . . . 6 100 kg

NosilnosI uh (o beše nih bremen)

norm a lno .... . . .. . .. . . d o 950 kg s preo bre menit vij o .. . .. do 1500 kg

Prevod : J ože Mik ec

~))

) )

LEGENDA:

1 - Pi tot cev 2 - Žaromet za nočno pristajanje 3 - Elektronska oprema v nosu letala (sprejemnik in oddajnik radijske postaje KONDOR, sprejemnik

radijskega kompasa , sprejemnik in oddajnik radijskega višinomera, giromagnetni kompas) 4 - Antena DME 5 - Prednja noga z lučjo za vožnjo po tleh 6 - Nameriina naprava (za strelno, bombno in raketno oborožitev) 7 - Instrumentalna plošča prednje kabine 8 - Krmiina palica 9 - Pedala smernega krmila

10 - Izmetljiv pilotski sedež Martin Baker MD Y-10 LB 11 - Akumulatorski oddelek 12 - Odprtina za vstop zraka 13 - Gumijasti rezervoar št. 1 v trupu 14 - Gumijasti rezervoar št. 2 v trupu 15 - Integralni rezervoar v krilu 16 - Noga glavnega podvozja 17 - Usmerjevalec mejnega sloja 18 - Hidravlični pogon krilc 19 - Oprema klimatizacije 20 - Vsesmerna antena radijskega kompasa 21 - Sprednji spoj krilo-trup 22 - Uvod zraka 23 - Turbopotisni motor Rolls Royce Viper 632-46 24 - Aerodinamična zavora 25 - Ventral fin (trebušna plavut) 26 - Vrtljivo višinsko krmilo 27 - Hidravlika vrtljivega višinskega krmila 28 - Prenos smernega krmila

29 - Antena radio-navigacijskega sistema VOR-LOK 30 - Terminezon (plastična kapa antene radijske postaje) 31 - Zavorno padalo

ŠOLSKO BORBENO LETALO GALEB-4

< O c.... » (J)< A O r m -i » r (J) -i < O

/

Noga Je bna nekoliko prekratka, da bi dosegla feijeni cilj (Foto: L. Mo.)

Po iz redne m uspehu leški h padalcev na državnem prvenstvu, kjer se je kar osem Leščanov uvrstilo med deseterico. so se z veliko volje in delovnost jo lo tili tudi priprav za svetovno prvenstvo, ki je bilo septembra v Franciji. Zdaj že pre­kaljeni tekmovalci si bodo skušali pribo­riti tudi kak vidnejši medna rodni uspe h. Izredno lahJo skačejo v skupinskih sko­kih na ci lj . Ce imajo da n, ne zaos tajajo za najbo ljšimi na svetu. Prav ta ko so tudi ko t posa mezniki sposob ni lepih uvrs­titev v sko kih na cilj. Zato jim je svetovno prvenstvo velik izzIv.

Prepočasi pa na predujejo v fi gurati v­nih skv kih , da bi la hk o v tej disciplini pri ča k ova li bolj še rezultate. V dese t­dnev nih pripravah sta si deveterica iz qržavnega prvens tva in državna prva ki­nj a Simičeva v preteklih dneh na leta­li šču v Lescah za res veliko prizadeva li , da bi se do svetovnega prvenstva kar naj­bolje pripravili . Vreme jim je bilo ves čas priprav naklonjeno, tako da je lahko vsa k opravil dnevno po deset do dva­najst skokov.

Reprezentanca je dokončno ses tav lje­na. Strokovna komisija za padalstvo pri Letalski zvezi Jugoslavije, trener Drago Bunčič in selektor Srečo Medven so se od l oči li za sestavo, ki ima n ajveč možnosti za dober rezultat v skokih na ci lj . Tako bodo naše ba rve zastopali samo leški padalci : Duša n 1 ntih a r, Dare Svetina. Roma n Božič , Branko Mirt in

PADALSTVO

Napadalna stevardesa

Novoze landska le­talska družba je od­pustila stevardeso, ki je le prehudo nadlego­vala dremotnega po­tnika . Med poletom iz Aucklanda v Honolu­lu se je dekle "spolno lotilo" potnika in s tem postala "povratnica": kajti pred časom se je podobno lotila nekega moškega, in sicer v toaletnih prostorih. Tudi v prvem primeru je bil moški "nedolžen" kajti stevardeso je pri­klical v toalet ne pro­store, ker ni znal od­preti vra t in je pritisnil na gumb za pomoč.

Benjamin ŠllJid in med padalkami Sve­tlana Simič. Zal v preprezentanci ni Bog­dana Juga, letošnjega državnega prvaka, ker je na odsluženju vojaškega roka , športnikom v vojaški sUknji pa nastopi v tujini niso več dovoljeni.

To pot bo naša reprezentanca po več letih spet opremljena z novimi padali, ki so jih kar predolgo razvijali v tovarni pa­dal KLUZ. Nov tip padala imenovan KLUZ 1, padalci ocenjujejo dokaj ugodno in tudi privadiii so se jih dovolj, da lahko pričakujejo tudi dobre rezul­tate. Preskušena niso v termičnem vremenu, ker pač v zadnjem mesecu iz­razitega termičnega vremena v Lescah ni bilo. Z novimi padali so opravili re­prezentanti od 90 do 100 skokov in vsaj še po 50 bi · jih potrebovali, da bi jih dodobra spoznali, kar je za skoke na cilj izredno pomembno.

Na priprave v Lescah so padalci prispeli z dveh mednarodnih tekmovanj, kjer so poželi spet lep uspeh. Zato je prav reči nekaj tudi o tem.

Trenutek pred skokom ... (Foto: J. Pestotnik)

Zlaganje padala je zahtevno opravilo (Foto: J. P.)

V Portorožu je bilo 17. in 18. avgusta mednarodno tekmovanje za POKAL CASINO . Prireditev je imela predvsem turistični namen in je tudi v celoti uspela, portoroški turistični delavci so kar dobro ocenili, da je padalstvo zanimivo in zabavno za turistične goste .

Padalci so opravili po dva skoka na cilj na letališču v Sečovljah, po štiri pa na cilj, ki je bil na plaži pred hotelom Metropol, pred kakih pet tisoč gledalci. Nastopilo je 12 ekip s po tremi padalci, med temi tudi avstrijskega Celovca in italijanskega mesta Aoste.

Po šestih skokih je zasluženo zmagal Janez Šafarič, član druge leške ekipe pa z rezultatom 0,08 m pred Frankom, Sve­tino, Božičem in Pogačarjem , vsi iz Lesc, šesti je bil Zdravko Pirc iz zagrebškega aeroklba, sedmi pa spet Leščan Janez Pfajfar. Tudi v ekipni razvrstitvi sta bili obe leški ekipi na vrhu s prvim in drugim mestom .

Za posebno nagrado Portoroža so pa­dalci opravili še po en skok v vodo. Za to disciplino se je prijavilo samo 15 tekmo­valcev. Disciplina je precej zahtevna. Po doskoku na ciljno točko v vodi je moral padalec odpeti padalo in priplavati do 20 moddaljnega cilja. Naj uspešnejši je bil Roman Pogačar pred Iztoko m Jugom in Rt>mano m Božičem , Svetina in Safarič sta bila peti in šesti .

Po membnej še tek movanj e, kot pri­pravo na svetovn o prvenstvo, pa so imeli padalci v Celovcu , kjer je nastop ilo sicer samo 35 tekmova lcev, če prav jihje bilo v preteklih letih vedno prek sto. Krivi so orga nizatorj i, ker se je celovško tekmo­vanje pokrivalo še z nekaj mednarodni­mi tekmovanji v Evropi in tudi s tekmo­vanjem v Portorožu, zaradi česar so de­jansko vse prireditve izgubile na privlač­nosti in kvaliteti .

Leščane so v Celovcu zastopali Dušan Intihar, Bran ko Mirt in Benjamin Šmid. Tekmovanje je bilo samo v skokih na cilj posamično in ekipno s po tremi tekmo­valci. Zasluženo je zmagal Dušan Inti­har, ki je v desetih sko kih dosegel rezul­tat 17 centimetrov, dru go in tretje mesto sta zasedla Avstrijca J o hann Frisch in Edvard Peserl. Šmid in Mirt sta si že v prvem skoku za pravi la mo~nosti za vidnejšo uvrstitev. Oba sta skočila več kot meter od cilj a. Uvrsti la sta se na 17. in 18. mesto, s tem pa sta zapravila tudi boljšo ekipno uvrstitev. Kot ek ipa so bili med enajstimi ekipa mi četrti. Če so priprave res dobro uspele in če

so fantje tudi psihično dobro pripravlje­ni, bomo zvedeli, ko se bo kon ča lo svetov no prvenstvo.

LEON MESARIČ

.... ..

"'*~~~4"'(~~~:.:fr?

SPOMINI

Mirko se aanes raa pogleda navzgor •• (F~ o: Jure Pestotnik)

Leta 1944 sem se nahajal v GS NOV in POS v Dragatušu v Beli krajini v zaščitni četi glavnega štaba. Takrat so zavezniki - Angleži in Amerikanci z letali DC-3 dovažali v nočnih urah pomoč v obleki, hrani, orožju in strelivu ter jo odmetavali s padali blizu vasi Paka pri Starem trgu ob Kolpi.

Nekega dne, datuma se več ne spomi­njam, sem bil dodeljen ekipi, ki naj bi pripravila teren blizu vasi Kvasica pri Dragatušu (na travniku levo od ceste Črnomelj - Dragatuš), kamor naj bi tu­di Rusi s padali odmetavali zavoje pom­oči . Do takrat Rusi niso vozili pomoči v Slovenijo z letali. Vodja skupine se je imenoval Kralj in nas je poučeval, kaj moramo pripraviti za sprejem zavezni­ških letal. V GŠ NOV in POS pajevbil za te zadeve zadolžen tudi kapetan Ziga.

Moram reči, da nisem verjel v ure­sničitev akcije, saj je bila rusko nemška fronta še zelo daleč. Toda priprave so potekale normalno. Tov. Kralj nam je povedal, da gomo preko ruske misije, ki je bila pri GS NOV in POS prejeli točne podatke o prihodu ruskih letal. In res smo nekega dne v mraku prejeli obves­tilo, da bodo isto noč ob 23.30 priletela ruska transportna letala Li-2 in odvr­gla material s padali. Prejeli smo tudi šifro signala za navodenje letal. Šifra je bila dogovorjena črka, ki se je vsako noč menjala in smo jo postavili v določenih dimenzijah na travniku. Vse točke črke smo sestavili iz metrskih polen na določeni razdalji. Za boljši vžig polen, ki so morala hitro zagoreti, da so jih piloti letal videli že od daleč, pa smo pod vsak kup polen dali nekaj palic eksploziva 808. Tako pripravljeni smo čakali pozno v noč in poslušali v smeri vzhoda, kdaj bomo zaslišali glas letalskih motorjev. Ob 23.30 letal še vedno ni bilo od nikoder. Bili smo prepričani, da kasnijo. Čakali smo še zelo dolgo, ko smo prejeli sporočilo, da letal ne bo, ker so jih nem­ški lovci zavrnili nad Karpati . Takrat sem tudi zvedel, da bodo ruska letala priletela iz Kijeva in bodo letela 6 ur v eno in 6 ur v drugo smer. Tudi naslednje dni ni bilo letal. Mi pa smo čakali vsako noč . Spomnim se, da so v opravičilo na­vajali tudi slabo vreme, ki ni dopuščalo tako dolgih preletov. Bil sem trano pre­pričan, da letal s pomočjo ne bo.

Nekega večera, ko smo zopet čakali in kramljali o naši prihodnosti , smo prejeli depešo , da bodo to noč prispela letala. Komandir skupine Kralj nas je takoj odredil k posameznim točkam črke, določene za tisto noč, z nalogq, da prižgemo ogenj takoj. ko zasliši mo zvoke letalskih motorjev. Takoj zatem pa naj se umaknemo v zaklOniŠče, ki je

nfL429

bilo zgrajeno s hlodi zaradi zaščite pred kontejnerji, katerih padala se ne bi akti­virala. Točno ob 23.30 smo zaslišali z vzhoda zvoke motorjev. Takoj smo pri­žgali ognje in se umaknili v zaklonišče. Ko so ognji zažareli, je že prvo letalo nadletelo teren in odvrglo tovor. Bele kupole padal so se odpirale in so bile lepo vidne v jasni noči . Letala Li-2 so se vrstila eno za drugim, odvrgla tovor in takoj nadaljevala maršrutni let nazaj proti vzhodu. Zanimivo je to, da so priletela točno ob določeni uri in točno na določen teren. Vsako letalo je odvrglo le nekaj tovora, ker so morali zaradi od­daljenosti (Kijev - Bela krajina -Kijev) vgraditi dodatne rezervoarje za gorivo in tako zmanjšati prostor in to­nažo za material.

Pogled v nebo je bil enkraten. Bele kupole padal so se spuščale proti zemlji v preme ru več kilometrov. Števila letal se ne spominjam. Vem pa, da jih je bilo ve­liko. Ko so letala odletela, smo morali takoj odstranjevati kupole padal z dreves, da jih podnevi ne bi opazila sov­ražna letala . Organizirali smo prevoz materiala v vas Kvasica z vprežnimi voli iz sosednjih vasi. To noč so Rusi pripelja­li strelivo, mitraljeze (šarce), proti­tankovske puške, brzostrelke (ruske in nemške) in nekaj tobaka v vrečkah, kar smo potem odvažali vso noč je v neki va­si ob Lahinji sevetno od Kvasice padalo padlo na streho majhne lesene bajte. Kontejner je padel pred vhodna vrata, padalo pa je prekrilo streho. Vrvice pa­dala so visele preko vhodnih vrat v bajto. Ko je stara ženica sredi noči vstala in zagledala pred vrati vrvice in kontejner, je pričela kričati: .. Moj stari se je obesil!" Kasneje je ugotovila, kaj se je v resni'ci zgodilo.

Kolikokrat in koliko časa so Rusi odmetavali pomoč iz letal pri vasi Kvasi­ca, se več ne spominjam. Neke noči je prišlo tudi do nesporazuma med piloti v zraku. Isti večer so bila najavljena ruska in angleška letala. Ker sta bila terena za odmetavanje zelo blizu (samo preko hri­ba Tanče gore), je prišlo med posadkami do nesporazuma. Iz višine so piloti opazili signale v Paki in Kvasici. Bili so prepričani , da s signali nekaj ni v redu, zato so Angleži samo nadleteli teren in se vrnili v bazo.

Minilo je že 40 let in v štirih desetletjih lahko celo spomini na tako slavno preteklost nekoliko obledijo. Zato se vsem, .ki so sodelovali v opisani skupini za sprejem zavezniških letal, opra­vičujem, če katera moja trditev ni popolnoma točna .

MIRKO BITENC

MODELARSTVO

Državno prvenstvo F 3 B Letošnje državno prvenstvo letalskih

modelarjev v kategoriji F-3B (radijsko vodeni jadralni modeli letal) je bilo v Subotici. Tekmovanje je bilo dvodnevno. V petek 15. junija 1984 zvečer in ponoči je bil prihod tekmovalcev, v soboto 16 in nedeljo 17 junija pa je bilo tekmovanje.

Tekmovanje je organiziral subotiški Aeroklub Ivan Šaric. Pri tem tudi zasluži pohvalo, saj je bilo tekmovanje zelo dobro organizirano. Obdelava rezul-

tatov je bila računalniška . Rezultati so se računali takoj po končani disciplini, tako da so bili tekmovalci sproti informirani o poteku tekmovanja .

Tekmovanje je bilo vekipni in posami­čni konkurenci. V posamični konkurenci je tekmovalo 26 tekmovalcev, vekipni pa 11 ekip. Ekipo so sestavljali največ trije

' tekmovalci .

Tekmovalo se je po pravilih FAI (Federation Aeronautic Internacionale). Najboljši v vsaki disciplini je dobil 1000 točk. Ni bilo skupinskega točkovanja .

Zaradi teh stvari je bilo na začetku tekmovanja nekaj vroče krvi , a so se potem vodje ekip dogovorili s sodniško ekipo o teh stvareh.

Skupine so pri disciplini A (trajanje) in pri disciplini B (preleti) štele po štiri tekmovalce, pri disciplini C (hitrost) pa je letel po en tekmovalec. Postavljeni sta bili dve bazi za hitrost in tekmovalci so leteli izmenično enkrat veni, enkrat v drugi bazi. Tekmovanje je obsegalo štiri turnuse. Tekmovalcem je vseskozi naga­jal močan veter, tako da so vsi tekmoval­ci delali precej velike napake, tudi najboljši.

Zmagovalec letošnjega kot tudi lan­skega prvenstva je Klančišar Martin iz L T EMO Celje. Letošnjo zmago si je priboril že nekaj disciplin pred koncem, tako da se je glavna borba bila za drugo mesto. To mesto je z odlično vožnjo v za­dnji disciplini na koncu dobil Perpar Bo­rut iz AK Kranj, tretji pa je billvanček M. iz AK Trešnjevka iz Zagreba.

Kot zanimivost naj povem, daje prišlo tudi do trka dveh modelov in se je eden zaradi tega delno poškodoval.

EKIPNA UVRSTITEV AEROKLUB SKUPAJ

l. Trešnjevka I 2. Kranj 3. Crvenka 4. LjUbljana 5. Sisak 6. EMO Celje 7. Trešnjevka II 8. Subotica 9. Zapreši(

10. Vršac II. Rijeka

Novak Filip AK Kranj

30039 29595 20015 19688 19523 19304 18264 11220 9094 9002 8983

~2 ~ :" Z ~ ;. ~ ~ cl ~ ~ ge 5 čil 3 ~ en ;;,<~ .3 ~~2 ~ N;3 [~:;:5'3 ~ ~! CD N e; 3 O ~c O ~("O ~ r: ('D c ~. 5 ·~· m. CD ~ C VI - '(')! ::l ::l O N ~.o o.~.~ CD < = fn ~ bi ~ ~ -3' 9:; sa <: :::::!. ~ :; ~ :!. en li (JQ<~OO O "'O!!. ~o~o -'==rnc o> ~ Cl.:: ~ ~~"O g ;<: 3:;: <: := ~ :=

~"O"N 3N<:: 0 Cl.-·~c<:00 CD CI ~ ~ n' rA a O ~.. <: ~ 3 (i> CI) ,,7;" o'" § ...... ~ CI)'- '(J'Q ~ o.. ~ ~. o.. :; 'o O (J) ~ ~0>~ . ~~&3 0> ~~i~· ai~3 ~ ~·5·~~~~2.!7~897~

tJ ~ ~~ ~ 3: ri c3 :!!g.a ~ 9:3: _ .... -n 7l\"("")< "o 7"'Q:I Q'N

C ~ :.::;' ... "=:~ "T] == !!.:!

('o "o (l) ('o ...... ... -. ti,) - ...... .... ~ _

-;ri7c;C353~<~0C3C3~ -;;:m.5 3 ~.'-.~ 0..... CT~ 0"'(') '" CD ~ ;:;.~ ? 3 o cl. <: ~ ;,c ~2.;; o i ~ N ~ - · 2. 0 o> <70> Cl.:::! . o2. "" ~ ~ -g :J o. "T]~. ~ O"'~"O ~ P :r' r::: ~ ~ ~ CD

_~ 3 ~C3-g::.;0 ~ ~' . VI n~8. sr O 0:8.7:~~::0~~1~~ ~ st ~::s '-o tv:l C 3 (Il Nc"'O ...... N ~ C :l - o. ~ o. ~ "o c) o _ . .., _ Ne: Q:l o C 'I-, -'C ' 0"',-, o <: .., "o Q) ::s o'" _ <: _: tD :l _: ti) o I _ . I Q:l " I Q)

UVRSTITVE

C3"g ~ :-~~[~:~~.~~;~~~ aJ ;::;--a 9-: ti) -. (l (li o.~.!'D ..=:" ('o (l CI) _.:;tI c N ~ 5!i. ca Q) ~:!.-2 .,-. ('D - '~'::!._ ~ ::s ~ CD .... _ ~: ~ ~ ~ . ~ Q:l ('o ~:;' N' N':T ri a. ~ 5- ~ Ar 5!. 2c • "o> _"o N cl.! 3 - · 3 _ . -. _. CD ~. =. ri N' ri ~C < O !!. _. =. o< ~ CI ED ==

" 3 '" cl. " o> <: '" ..., _." o CD < ~ <: Q) -.::; <: N =:>::~ $» ~"=:3 '" -

~~~;~~~~~~~[[2.",~ ~ ~ g; (b ~ ~ 5 co:;tl (3 rre a-: ('o b ~: fi:

c 8"'Olg ,,' a·Z~"O' 03" ~ < _.1......... _ ~ N ti) ~ < o o !!. o 3 :::::J ~:::::JO(/)~ltI)l Illo.llC:~

I KOLO II KOLO

C

III KOLO IV KOLO

A Tekmovalec l. Klančišar M. 2. Perpar B. 3. Ivanček M. 4. Krašovec S. 5. Terček M. 6. Tomlinovic J. 7. Cajhen J . 8. Hluchy o. 9. Kralj t-1.

10. Grepl Z. II. Komac B. 12. Rožanic S. 13. Novak F. 14. Vujic M.

v

15. Miholic S. 16. Rašpica M. 17. Vaštag D. 18. Bonjekovic M. 19. Grubor N. 20. Novta V. 21. Tucman D. 22. Kosir D. 23. Šegec K. 24. Mihaljevic K. 25. Babic D. 26. Lenart M.

Aeroklub EMO Celje Kranj Trešnjevka I Kranj Trešnjevka II Trešnjevka I Ljubljana Ljubljana Trešnjevka I Sisak Vršac Rijeka Kranj Subotica EMO Celje Trešnjevka II Crvenka Sisak Crvenka Crvenka Zaprešic Zaprešic Subotica Sisak Rijeka Kranj

A

859 723

1000 903 873 675 602 600

1()()0

980 622 367 714 275 760 688 455 688 279 780 780 677

O 545

O O

B

1000 833 750 688

1000 750 833 917 417 667 833 8\3 500 667 458 333 896 333 396 167 667 667 563 229

O O

989 845 939 873 789

1000 845 845 728 773 728 708 794 804 672 837 766 582

O 519 819 845 845 555

O O

A

870 872 777 784 949 956 618 669 914 797 777 775 744 740 768 645 366 976 790 545 792

1000 728 918

O O

B

1000 1000 750

1000 917 854 896 750 833 917 667 729 750 708

1000 479 667 260 750 667 667

O 417

O O O

C

1000 704 862 833 735 951 862 926 847 877 769 714 735 588 685 556 595 568

O 510 714

O 357

O O O

869 978 993 878 954 961 978 873

1000 902 570 896 633 677 784 797 699 834 928 627

O O O O O O

B

917 1000 854

1000 542 896

1000 1000 833 833 917 750 833 896 500 667 854 667 500 583 896

O O

417 O O

C

936 919

1000 794 771 919 749 794 832

O 749 771 819 749 736 699 514 514 546 535 570

O O O O O

A

786 907 817 948

1000 551 874 786 655 858 792 711 535 704 675 813 844 797 485 770

O O O O O O

B

1000 833

1000 854

1000 813

1000 1000 750 896 833

1000 833 917 417 646 375 750

1000 375

O O O O O O

C Skupaj

1000 1122 857 1047 706 1044 851 10406 800 1033 706 10032 686 9943 585 9745 750 9559 800 9300 745 9002 750 8983 828 8718 585 8310 623 8078 774 7934 654 7685 600 7559 578 6252

O 6078 O 5905 O 3189 O 2910 O 2664 O O O O

š: O O m r » :o (f) --t < O

~ f ~

~ KRKA, Novo mesto­~ TOZD Zelišča

lETALSK,1 VESTNIK Organizacijsko glasilo PS ZLOS *IX. številka 4 *marec 1984

Zapisnik-seje predsedstva skupščine ZlOS Ljubljana, 8. 8. 1984

Navzoči: Alojz Gojčič-predsednik, Mir­

ko Bitenc:-sekr~tar, S~arie Mene­galija....,.delegat ZL9S v LZJ, Bo­ris Grzej, Stojan Stokelj-Ajdo­vščina, Franc Primožič-ALC Lesce, Alojz Lakovič-Celje . 'AI­bin Vengust, Marjan Pirc-Lju­bljana, Franc Kralj-Maribor, Franc Stariha-DLC N. mesto/ Bela KrajIna, Andrej Bratož--L Postojna Matevž Cestnik-Ptuj, Samo Čebul-Vele'nje, Vojko Sta­rovič-Ad Portorož, Miha Adam­A!) Maribor, Tomaž Baraga­-bAGL Bloke, predsedniki ko­misiji: Marjan Medič-jadralna, Rok Golob-športna , Ivo Ko­navec-prosto letenje,. Marjan Moškon-Krila

Sejo je vopil predsednik PS ZLOS, dnevni redje bil dopolnjen z informacijo o stanju v dejavnos­ti prostega letenja, pod točko 14. Točka 1. . Sklepe l . seje PS ZLOS z dne

20. 4. je podal sekretar PS. Nerea­lizirani so ostali sklepi: DAGL Bloke ni pripravil inforamacije o ultra lahkem letalstvu za RK PZ in ZKPZ; ni se sestala motorna ko­misija, ki naj bi imenovala člane komisije za izdelavo priročnika za mot. pilota, ker za~eva ni nujna; odgov6ra I)a vlogo za letalski mi­ting 1985 p'oslano na RK SZDL in SSNO nismo dobili. V zvezi s to

-vlogo je bil sprejet sklep, da . pošljemo urgenco za odgovor.

Točka 2. InformaciJe' o skupščini LZJ,

seji PK LZJ in seji odbora za mat. baio LZJ je podal delegat ZLOS Stane Menegalija. Informacija je vsebovala podatke o letalih Vuk, športni aktivnosti LZJ in razlogih neude.ležbe '" tu iini odn. načinu fi-

nanciranja LZJ, novitetah v delu LZJ, priznanjih F Al, kritiki neu­deležbe ZLOS n.a zletu podmlad­ka, nesklepčnosti ~eje odbora za mat. bazo in stanju zgradbe LZJ. Na osnovi teh informacij je PS

, spr~ie1o nasled'!ie sklepe:' , . - letalske šole naj ZLOS takoj ..

telefonsko sporoče ali se , bodo motorni piloti udeležili drž. akfQ- . batskega prvenstva v Ohridu (2. --9.9.)

- organizacije naj evidenti-rajo člane odn.) pošljejo ZLOS podrobno obrazložene predloge za priznan~a FAI do IQ. 9. 1984, ZLOS pa p<1šlje vsem LS razmno­žene materiale LZJ o priznanjih in. diplomah FAI

- sprejet je bil predlog delega- , ta Ajdovščine, da v prihodnje sodelujemo na zletih podmladka izmenično po regijah, stroški udeležbe se potem delijo na regijo in ZLOS

;[očka 3. ' Sprejet je bil rebalans pror~ču­

'na PS ZLOS za leto' 1984. Točka 4. Tiskano poročilo 'o delu ZLOS

v letu 1983 je bilo sprejeto. Točka 5. Poročilo o športni aktivnosti v.l

letu 1984 je podal Stane 9izilj . Vs'a , rep. prvenstva so bila organizira­na po športnel\l koledarju , ostane samo še, rep. akrobatsko prvenst­vo od 24. do 26. 8. v Ajdovščini. Točka 6. Informaciio odn. podatke o le-

I

Republišk~ -, prvenstva:

- jadralno člansko . Ajdovščina . - jadralno mladinsko Novo mesto

- padalsko ALe Lesce - motorho rally Maribor

talskih nesrečah v letu 1984 je po­dal sekretar,PS. V razpravi je bilo ugotovljeno, da bi se morali držati vseh sklepov predsedstva in ses­tankov ' upravnikov sprejetih v preteklih letih, predvsem pa okre­piti akcijo za vzgojo letalskih kadrov v varnosti letenja. Ugoto­vljeno je bilo, sla je ZKPZ prene­hal pošiljati LS informacije o ne­srečah, šole pa bi morale dobiti analize nesreč in zaključke. Za ta­kšne.. analize bi se občasno lahko posluževali tudi revije Krila. Ana­lize naj bi pisali člani komisije za varnost letenja. Ker so problem fi­nančna sredstva, naj bi ta iskali pri zavarovalni skupnosti iz skla­da za preventivo.

V zvezi z varnostjo letenja, predvsem preleti: je bil sprejet sklep, da se nabavi aparatura za sprejem meteo podatkov preko satelita, v kolikor so s tem sogla­sni jadra1ci odn. zadolžen je bil predsednik jadr. komisije, ki naj si

. ogleda aparaturo na Brniku. Na­bava bi se plačala iz sklada soli­darnosti, cena cca 300.000 din. Točka 7. Na osnovi dodatnih informacij

. sekretarja PS Je bil predlog prog­rama in predračuna PS ZLOS za leto 1985 sprejet.

Kandidaturo za sprejem tek­movanj sta poslala le 2 kluba (Ajdovščina in ALC), s predlogi na seji pa so kandidati za ,prvens­tva naslednji klubi: (v letu 1985)

Državna prvensiva :

- paraski Maribor - motorno rally Ptuj (VI.

ali VIII) - mot. akrobatsko Ajdovščina

Medklubska odn. mednarodna: padalski pokal Podlehnik Ptuj padalsko ,,,pokal Casino" Portorož ž V. pokal B. Ivanuš ZLOS

I

Vsa modelarska ' tekmovanja, 'organizatorje in datume, bo dol­očila model. komisija, prav tako prvenstva v prostem letenju komi­sija pri PS.

Za vsa tekmovanja morajo klu­bi poslati pismeno svoje predloge datumov v mesecu septembru. Za rally B. Ivanuš se PS ne strinja s soudeležbo obalne turistično po­slovne skupnosti v višini 300.000 din. Participacija mora znašati 400.000 din s klavzulo zvišanja za­radi inflacije v letu 1984, sicer tekmovanja ZLOS ne organizira. Točka 9. Predsedstvo se strinja z mate­

riali predloga družbenega dogo­vora za obnovo materialne baze LZJ , v katerega je treba dodati še financiranje vitel (za ZLOS potre­bnih še 9) in vključitve v program tovarne Elan.

Za razpoložljivo letalo An 2 za potrebe ZLOS, ZSH in BiH se morata AK Ptuj in Maribor izja­sniti do 15.8. ali kdo od njiju vzame letalo, ker ALC letala ne vzame. Po sprejetem dogovoru se pošlje s tališče ZLOS na LZJ. Za uvožene radijske postaje, ki jih bo delila LZJ , je stališče ZLOS, da se dodelijo organizacijam LZJ brez­plačno. Sklep PS je, da se v ZLOS določi interno enotna ceFla, aero­klubi vplačujejo v sklad. Točka 10. Proslava 40. letnice partizan­

skih ' letališč na Otoku bo po na­slednjem programu:

- 25. 8. l~enje trenažistov TO in VP 2059-'do Otoka

- 26. 8. ob Il uri proslava, govornik tov. Viktor Avbelj, ob 12 uri letalski miting, v katerem sodeluje športno letalstvo ZLOS in vojno letalstvo .

Predsedstvo apelira na vse čla­nice, da pride na proslavo čim več letal iz vseh klubov, ki ne sode­lujeio v mitingu . Točka J"l. Razpoložljivi , 2 jadralni letali

VUK T se dodelIta aeroklubu S. Konjice' (letalo je v Celju) in AK Bela krajina (letalo v Vršcu) . Vrs­tni red prve skupiQe interesentov za ta letala je po sklep.u PS nasle-

dnji: Ljubljana, Ptuj, Ajdovščina, Vejenje in Maribor. Za ostale interesente bo PS določilo vrstni red na naslednji seji, ker ni pr­oizvodnja tako hitra. Sklep PS je ' tudi, da se vsa letala Vuk delijo klubom po enaki ceni. Točka 12. Informacijo o nakupu goriva

lOOLL v letu 1984 je podal sekre­tar. Goriva je dovolj, problem je že finančna zmogljivost klubov. Za leto 1985 bi bilo potrebno pla­nirati uvoz 200 ton goriva 100 LL. Točka 13. Predsedstvo je odobrilo iz skla­

da solidarnosti posojilo za nakup jadralnega letala aeroklubu Celje v znesku din 300.000, ker sklad ne razpolaga z višjim zneskom. AK Ajdovščina je trenutno odstopil s svojo prošnjo za kredit. I

Točka 14. Informacije a) Predsedstvo je sklenilo, da

počakamo na poročilo direktorja Hidrometeorološkega zavoda SRS, ki naj bi vsebovalo predlog metod obrambe pred točo med sistemo-

, ma rakete - letala. Na osnovi poročila potem iskati rešitev oz. odločitev med obema sistemoma,

b) Predsedstvo je sprejelo sklep, da morajo UO AK dati za up-

orabo letal za trening ali tekmova­nja članov reprezentance svoje so­glasje, zato mora LZJ kontaktira­ti z upravnimi odbori in 'ne s tekmovalci.

c) Predsednik komisije za pro­sto letenje je informiral PS o. ses­tanku na LZJ in sklepih v zvezi s prostim letenjem na tej seji , Sprejeti sklepi pa se ne izvajajo, Tako ni na LZJ preveden predlog pravilnika o lc::tenju z zmaji in

, razposlan v razpravo republiškim zvezam, niti ni formirana komisi­ja pri PK LZJ za prosto letenje. Predsedstvo je sklenilo, da se pošlje LZJ pismeni zahtevek, da se oblikuje komisija in imenujejo delegati iz republik ter nadaljuje z delom za rešitev problemov pros" tega letenja.

Točka razno: -Sprejet je bil predlog predsedni­

ka, da Zlos letos opravi razgovor s predsedniJ<om Izvršnega sveta SRS tov. ,sinigojem. Vse potrebno za razgovor, ki naj bi bil meseca oktobra , uredi .predsednik PS. Zapisnik sestavil: Stane Bizilj

Sekretar PS ZLO Mirko Bitenc

Zapisnik, seje motorne, komisije pri PS ZLOS ', ' 17. marca i984, v LjUbljani

Nav,zoči: Majhen Jože, predse­dnik (LC Maribor), Lorencon Edi (Ajdovščina), Kadunc Bojan (ALC),

, Glinšek Drago (Celje), Luin Al­bin, Pirc Marjan (Ljubljana), Kolarič Kost ja (Ptuj), Jaklič Franc (Postojna), Kencijan Marjan (Slov. Gradec), Leskovšek Marko (Ve­lenje), Bizilj Stane (pS ZLOS)

Odsotni: OLC Portorož (opra­vičili zadržanost), AK M . Sobota, DLC Novo mesto

a Sejo je vodil predsednik komi­sije, d levni red je bil sprejet po predlaganem v vabilu.

1. Analizo in oceno dela za leto 1983 in zaključke motorne komi­sije ZLOS v letu 198~ je podal predsednik. Od sklepov niso bili uresničeni: izdelava čeR list za vsa letala v uporabi v ZLOS, izpitna vprašanja-testi za polaganje iz-

pita za DSP. V oceni je bila na­vedena tudi slaba udeležba na tekmovanjih, še posebej v novi obliki tekmovanj v preciznem letenju.

2. Predsednik komisije je obve­stil. O dveh sejah zvezne motorne komisije (zapisnika zadnje, tretje, nismo dobili) . Med zaključki so najvažnejši: vsa zvezna tekmova­nja .naj trajajo samo en dan , oblikovati je treba zvezno športno komisijo, narediti pravilnik za dodeljevanje zlatega orla, urediti problem revizij neletečih letal Citabria.

3. Ker je razprava po 1. in 2. to­čki posegla že v točko 3 dnevnega reda, smo na seji obravnavali to točko:

a) Osnovno šolanje - prol:lle- ' matično je stažiranje pla'niranih 10 novih učiteljev pri šolanju 19

učencev. V tej zvezi sprejeti sklepi: več pozornosti posvetiti kadrova­nju novih učiteljev t. j. učitelji so lahko res le vsestransko najboljši mot. piloti, izpiti za učitelje naj potekajo preko cele zime, ' s po, enim do dvema predmetoma na­enkrat, s čimer bi dosegli kvaliteto izpitov in boljšo pripravljenost kandidatov. Pri prehajanju J;TlO­tornih pilotov (tudi drugih) v drugo letalsko šolo predati novi šoli vso dokumentacijo pilota.

b) Tekmoyanja: Rep. aero rally 22. do 24. 6. v. organizaciji AK Velenje, če ta dostavi PS ZLOS do 22. 5. dokument inspektorata za letališča, da ima dovoljeno vsako letenje na svojem letališču, sicer prevzame organizacijo LC Ma­ribor. Komisija je potrdila pravil­nik in sklenila, da namesto kopilo­ta tekmuje navigator (motorni pilot, ki še nima pogoja 100 ur samostojnega letenja). Potrjen je bil predlog za vodstvo in sodnike; vodja tekmovanja Lakovič Alojz, sodniki Golob, Bizilj, Mulej, Kn'" ez in Mravljak. Kotizacija 800 din.

c) Rep. akrobatsko prvenstvo 24. do 26. 8. v Ajdovščini. Obvez­'ni program naj bi bil program drž. prvenstva. Kotizacija 3.500 din in porazdeljeni stroški iavarovanja 'Ietal Zlin. Vodja tekmovanja Golob Rok, sodniki Lorencon (glavni), Orožim in Bizilj, fras in Fabčič mejna. Komisiji! je potrdi­la predlog sprememb pravilnika iz leta 1983; radio zveza v letalu je obvezna. Pravilnika za r~. rally il~ akro-prvt:n~tvo morata iziti I mesec pred tekmovanjem.

č) Jugoslovanski aerorally (va­rianta · pričetka 30. 5. ali 3. 6.) v Drvarju . Sprejeti sklepi: LZJ mo­ra pričeti postopek kandidatur sprejema JAR 1985 že letos, JAR ne sme biti v ' začetku letalske sezone, ker rep . . zveze ne morejo organizirati tako zgodaj svojih prvenstev. Ker je rep. prvenstvo ZLO S po JAR 84 komisija ne omejuje udeležbe iz ZLOS (rang lista ali stara selekcija 83 ni up­oštevana). Tekmovalci ZLOS (klu­bi) vplačajo LZJ kotizacijo sami, ZLOS to refundira petim prvopla­siranim tekmovalcem na rep. prvenstvu, ki so bili na JAR .

d) Nadomestilo stroškov up­ora be letal ZLI N za 1984 znaša 1.500 din brez goriva. OD LZJ

zahtevati pismeno, da letal Zlin in Uiva ni treba kasko zavarovati, glede na izjavo sekretatja ZLQS na seminarju v Portorožu. Ko­riščenje letal Zlin iz ALC, Celja in Ptuja urejajo zainteresirani klubi z navedenimi šolami tlirektno.

e) Stanje s padali za letenje na letalih Utva 75 je problematično. Komisija meni) da se padala v Ut­vi ne uporabljajo tako kot v dru­gih letalih, ker je v Utvi problema­tična tudi prilagojenost sedežev za uporabo padala. Komisija ugota­vlja, da ni enotnega navodila za uporabo letala Utva, z vsemi eksploatacijskimi normami. Za le­talo Utva tudi ni še izdelanih metodskih navodil za šolanje, za kar je bila na LZJ pred 2 leti imenovana delovna skupina za izdelavo. Za letalo Utva iskati ekspolatacijske podatke in me­todsko šolanje v Zadru.

t) Komisija obna~lja skleQ o izdelavi ček list za vsa letala . Cek liste za letala Pa 38, Pa 18 in CH 10 izdela LC Maribor, za Utva 75 AK Ptuj . Ker gre v zaključno fazo izdelava priročnika za jadralce, čimprej phstop,iti k izdelavi izpi-

.tnih testov za motorne pilote (zadolženi mot. piloti na semina­rju 1983 v, Celju):

g) Za boljšo opremljenost pilo­tov na tekmovanjih s kartami, iskati od VGI Beograd karte meri­la I : 200.000 za področje SR Slovenije, pred JAR pa tudi po­datke o letališčih Drvar in Kupres. Za koriščenje letališča na Blokah pa je potrebno urediti z RŠTO, da klubi dobijo podatke o letališču, za uporabo-letenje pa mora biti letališče registrirano in označeno (enaki pogoji tudi za jadralno letenje).

h) Delegati so bili informirani o nabavah letalskega goriva za sezono 1984. Ugotovljeno je bilo, da bodo vse količine zadostile potrebam letenja, problem je viso­ka cena in plačilo.

4. Komisija predlaga PS ZLOS, da imenuje za novo mandatno dobo za predsednika komisije za motorno letenje tov. Majhen Jožeta iz LC Maribor, sedanjega predsednika komisije, ki je dal so­glasje za ponovno imenovanje.

Zapisnik sestavil Stane Bizilj

Športni koledar 1904

SP rally 29. 6. - 1. 7. Italija SP akrobatsko 25.7. - 5.8. Madžarska EP precizno let. 7. 8. - II. 8. Irska/Dublin Transadriatic pokal 30. 6. - 1. 7. Portorož (mednarodno) Pokal Portoroža 31. 8. - 1. 9. Portorož (mednarodno) Alpe ~dria rally 10.8. -12. 8. Bovec (mednarodno) 27. JAR 31.5.-3. 6. Drvar

~. Luka, Kupres, akovec Ptuj 7)

16. drž. akro 2.9. - 9: 9. Ohrid 5. mem. 1. Sarie 12. 5. SubQtica

18 . . Fizir kup 20. 5. ~klop prec. letenja DP)

akovec (sklop prec. letenja DP)

10. kup prvih part. r,il. 23.6. B. Luka (sklop prec. letenja DP)

14. mem. Zagr. pilotov 30.6. Zagreb (sklop prec. letenja DP)

1. kup prec. letenje 8.7. Kumanovo (sklop prec. letenja DP)

17. mem. Kralj : oktobar 6. 10. Kraljevo (sklop prec. letenja DP)

23. mem. E. Rusjan 20. lO. Beograd

\. (sklop prec. letenja DP) ...

Medalje in d,iplome mednar,odne, letalske fed~racije ,(fAI) l' " "

LETALSKA ZVEZA JUGOSLA VIJE PREDSEDSTVO KONFERENCE Štev: 01-808 Beograd, 27. 06. 1984

1.. OSNOVNE ODREDBE

Po predpisu čl. 1.14. Statuta se določajo častna mednarodna pri­znanja, ki jih F Al podeljuje zaslužnim letalskim športnikom, letalskim športnim delavcem in letalskim ustvarjalcem (posamez­nikom ali ,kolektivom).

Častna mednarodna ' priznanja F Al so medalje in diplome a njihovo podeljevanje je odvisno od sledečih osnovnih pravil:

- Kandidat za priznanje FAI mora biti državljan države -članice FAI, ki predlaga njegovo kandidaturo.

- Priznanja F Al se lahko , podeljujejo tudi posmrtno.

- 'Ista oseba ne more biti dvakrat nosilec istega priznanja, izvzemši De La Vaulx in Louis Bleriot medalje, ki se doaeljujeta za doseženi absolutni svetovni rekord, odnosno re-kord s šport­nim letalom (Light Aireraft), in sicer za prva dva podrazreda.

- Ustrezna komisija ali Svet F Al imajo pravico, da predloženo kanQidaturo odbijejo, če je v nasprotju z osnovnimi pravili FAI. .

- Kandidatura zil eno od priz­nanj F Al mora dospeti v Sekreta­riat F Al najkasneje dva meseca pred zasedanjem komisije dolo­čenega športa, da bi se uvrstila na dnev'ni red.

Koledar sestankov komisij F Al se objavi redno vsako leto za naslednje leto, ' .

Postopek za obravnavanje pred­logov predlaganih kandidatur se

vodi v komisijah F Al. Kandida-, tura je sprejeta, če se zanjo izreče

več kot 50% delegatov nacio­nalnih aeroklubov, ki tvorijo ustrezno komisijo.

2. FAI PRIZNANJA a) Medalje

ZLATA LETALSKA MEDALJA (GOLD AIR MEDAL)

Zlata letalska medalja je najvi­šje priznanje l\1ednarodne letal­ske federacije - F Al. Podelje­vanje prve medalje datira iz leta 1925.

To priznanje je predvideno za posameznike, ki so s svojim delom, aktivnostjo pobudo ali z dosežkom izjemno veliko dopri­nesli letalstvu in da ima značaj njihovega qoprinosa svetovni po­men.

Medalja se dodeljuje za dopri­nose, ostvarjene vključno z 31. decembrom tistega leta, ki je predhodno letu predlaganja kan­didature.

Kandidatura velja za aktivnega člana nacionalnega a,erokluba, . obrazložitev podpisujeta izključ­no predsednik ali podpredsednik

. nacionalnega aerokluba, ki kan­didaturo predlaga.

Medalja se lahko dodeli tudi posmrtno, v skladu z odredbo iz 3 odstavka tega tolmačenja .

ZLATA KOZMONAVTSKA MEDALJA (GOLD SPACE MEDAL)

To ' medaljo' je uvedla FAI leta 1963 in je po rangu enaka zlati letalski medalji. .

Podeljuje se za izredne in posebne ostvaritve kozmonavtov v vesoljskem poletu.

Postopek za podelitev je enak postopku za Zlato letalsko me­daljo.

ZLATA MEDALJA J. A. GAGARIN (GOLD J. A. GAGARIN MEDAL)

To medaljo je uvedla FAI leta 1963 v znak spoštovanja in v spomin na astronavta J . A. Gaga­rina, prvega človeka na ~vetu, ki je poletel v vesolje, 12. aprila letil 1961. '

Podeljuje se pilotom-kozmo­navtom, ki so v letu pred kandida­turo napravili največji človeški podvig v vesolju.

, Postopek za podelitev je enak .kot za obe predhodni medalji.

ZLATA MEDALJA NILA (NILE GOLD MEDAL

Medalja je ustanovljena leta 1972 in jo je daroval Nacionalni aeroklub Egipta. Namenjena je posameznikom, skupini ali org~­nizacijam za izjemno delo ln

doprin'os na. področju letalske in vesoljske vzgoj.e otrok in mladine v predhodnem letu predloga kandidature. Vsak nacionalni aeroklub lahko wsako leto izstavi kandidaturo, ki jo mora podpisati predsednik ali podpredsednik N AK države članice FAI.

MEDALJA "DE LA VAULX" (DE LA VAULX MEDAL)

Medalja FAI "De La VAULX" je uvedena leta 1933 kot spomin na grofa de La VAULX, ustano­vitelja in kasneje častnega pred­sednika FAI, kije izgubil žiVljenje v letalski nesreči v poletu, ki naj bi doprinesel k napredku letalstva.

Medalja se dodeljuje nosilcem svetovnega rekorda v teku leta.

MEDALJA LOUIS BLERlOT (LOUIS BLERlOT MEDAL)

Medalja je v FAI uvedena leta 1933 v spomin na L. Bleriot-a,

velikega pionlrJa letalstva 10

bivšega podpredsednika FAI. Vsako leto se podeljuje največ

tri medalje nosilcem svetovnih rekordov v hitrosti, višini in daljini v premočrtnem poletu, postavlje~ih v teku leta z lahkimi letali iz prvih dveh .po<!,razredov, določenih v 2. oddelku Sportnega pravilnika F Al.

Medalja se ne podeli, če je doseženi rekord v istem letu presežen.

MEDALJA LILIENTHAL (LILIENTHAL MEI;>AL)

Kot priznanje F Al je medalja uvedena I,eta 1938. PQdeljuje se z;a pomembne in izredne rezultate v letalskem jadralstvu. Za to meda­ljo so upravičeni letalsko-jadralni piloti, ki so:

- zrušili stari ali postavili nov svetovni (mednarodni) rekord v preteklem letu, ali,

- napravili pionirski polet (pod čemer razumemo podpiranje novih možnosti v letalskem jad­ralstvu) v pretek1em letu, ali,

- daljše časovno obdobje ak­tivni in pomembno dOPrlnašajo k razvoju jadralstva kot piloti­

, jadnllci. Kandidatura za to priznanje se

predlaga vsako leto, podpisuje jo predsednik ali -podpredsednik drža ve-član ice F Al. Predhodno obravnavanje kandidature se opra­vi v Komisiji FAI za letalsko jadralstvo a o dodelitvi odloči Svet FAI.

ZLATA PADALSKA MEDALJA FAI (FAI PARACHUTING GOLD MEDAL)

V priznanja FAI je uvedena januljrja leta 1968. Podeljuje se športnim padalcem:

- za izredne rezultate v šport­nem padalstvu;

- za akt.ivnosti, ki povečujejo varnost padalskega športa;

- za pomembne novosti v športnem padalstvu, in

- na pobudo Komisije FAI za padalstvo, ki predhodna tri meri­la, upošteva skupno .•

Stroški medalje se pokrivajo iz fonda 10.000,00 US dolarjev, ki jih je daroval Mr. J. A. Istel, častni predsednik F Al.

Podeljuje se vsako leto. NAK države-članice predloga kandi­date ' pred Komisijo F Al za padalstvo, katere mnenje o pred­lagani kandid\lturi je odločilno.

Kandidaturo podpisuje pred­sednik ali podpredsednik NAk države-članice.

BRONASTA MEDALJA FAI (FAI BRONZE MEDAL)

Ta medalja je od 20. junija 1962. Podeljuje se na predlog g7n.eralnega direktorja FAI osebi, ki Je ustrezno doprinesla v delu služb FAI, v administrativnih poslih, v delu tehnične komisije ah ob prilikah organizacij velikih

mednarodnih te~movanf Pobu­do za predlog generalnega direk­torja FAI daje NAK države­članice . Odloči pa Svet F Al.

* * * Športniki, šport~i delavci in

organizacije Letalske zveze Jugo­slavije imajo realne možnosti za predlaganje kandidatur za medalje FAI, in sicer:

- za Zlato medaljo Nila, glede na pomembno delo in rezultate, ki se ostvarijo v delu z mladimi, kot tudi za aktivnost v Komisiji F Al za vzgojo;

- Za medaljo de La VAULX, po izpolnitvi danih pogojev;

- za medaljo Louis Bleri6t, po izpolnitvi danih pogojev;

- za medaljo Lllienthal, glede na možnosti in, rezultate v letal­skem jadralstvu; - - Za zlato padalsko medaljo, po. izpolnitvi dan.ih pogojev, in '

- za bronasto medaljo FAI, za katero bi lahko konkurirali predstavniki LZJ, ki so se izkazali v delu FAI, ali, so pokazali pomembne organizacijske spo­sobnosti v organizaciji medna­rodnih tekmovanj (svetovnih in

_evropskih šampionatov) v letal­skih športih.

Ker se vsako leto od septembra dalje začenjajo aktivnosti v komi­s.ijah FAI bi bilo treba predloge letalskih zvez republik in pokrajin za navedena priznanja dostaviti v predsedstvu konference LZJ naj­kasneje do sredine oktobra {mo-

delarji - letalski in raketni, ker se njihova komisija v F AJ sestaja v decembru tekočega leta), odnos­no, novembra meseca (padalci, let. jadralci in motorni piloti, ker se njihove komisije v FAI sesta­jajo januarja ir;'l februarja nasled­njega leta). Letošnji predlogi se običajno uresničijo na sest-anklh ali konferenci F Al naslednjega leta. Vsaka zakasnitev roka od­loži obravnavo predloga za leto dni, pod pogojem, da se kandida­tura za določeno priznanje po­novi. V nasprotnem velja, da je NAK odstopil od kandidature.

Kandidat za eno od priznanj FAI mora z rezultati izpolnjevati predpisane pogoje za konkretno ,priznanje. Rezultat mora bItI registriran v F Alin mednarodno priznan.

* * *

b)Diplome

DIPLOMA MONTGOLFIER (MONTGOLFIER DIPLOMA)

Datira iz leta 1960. Vsako leto se pO,deljujejo samo tri diplome, in sicer:

- za doseženi športni rezultat (mednarodni rekord) v pretek­lem letu z balonom na plin;

- za doseženi športni rezultat (mednarodni rekord) v pretek­lem letu z balonom an topli zrak ;

- za izredni doprinos sploš­nemu razvoju balonskega športa .

V športne rezultate se štejejo rekordi daljine, višine, trajanja leta in ' preciznega spuščanja , število pristankov (čim manj tem bolje), ure letenja ali kakšne druge značilnosti leta, kijih kot veljavne oceni komisija FAI za balonar-stvo. '

Diploma se lahko dodeli tU'di za vrsto kakovostnih rezultatov, ki sami po sebi niso mednarodni rekordi, skupaj pa predstavljajo podvig in pomemben doprinos balonskemu športu nasploh .

Vsaka država članica FAI lahko p~edlaga tri kandidate letno (glede na vrsto in pogoje za diplomo). Kandidature podpisuje predsednik, ali podpredsednik NAK člana F Al in morajo biti v sekre­tariatu F Al najmanj dva meseca pred sestankom komisije.

DIPLOMA "LEONARDO DA VINCI" (LEONARDO DA VINCI DIPLOMA)

Ustanovljena je leta J970. Dode­ljuje se športnim padalcem (moški in ženske), ki so:

- v zadnjih treh letih osvajali državno prvenstvo in bili progla­šeni za padalske prvake države (Parachuting Champion), ali,

- da so osvojili naslov sve­tovnega prvaka in da so bili dvakrat zmagovalci mednarod­nega padalskega tekmovanja, ali,

- da so opravljali funkcijo glavnega sodnika na dveh med­narodnih padalskih tekmovanjih ali vsaj enkrat na svetovnem padalskem prvenstvu in da je njihovo sojenje F Al ocenila kot uspešno, ali ,

- da so' trikrat uspešno opra­vljali funkcijo mednarodnega sod­nika in enkrat na svetovnem padalskem prvenstvu, ali ,

- da so dosegli vsaj tri svetov­ne rekorde v padalstvu, ali,

- da so bili trikrat direktorji mednarodnega padalskega tek­movanja in vsaj enkrat direktorji svetovnega padalskega prvenstva, ali,

- da so imenovani za častne predsednike mednarodne padal­ske komisije FAI, ali,

- da so v zadnjih desetih letih zaporedoma (stalno) bili delegati NAK države-članice FAI v padal­ski komisiji FAI.

Dodeljuje se samo ena diploma letno članicam FAI, ki so izstavi le kandidaturo.

DIPLOMA V. M. KOMAROV (V. M. KOMAROV DIPLOMA)

Diploma je bila ustanovljena leta 1970 v počastitev in spomin na 'V. M. Komarova, kozmonavta ZSSR, ki je z "Vzhodom - 1" postavil vesoljski rekord leta 1964 in je kasneje v vesoljskem letu izgubil življenje.

Podeljuje se kozmonavto m za ostvarjene pomembne rezultate v osvajanju in raziskovanju vesolja v preteklem letu .

DIPLOMA ZMAJARSTVA (HANG GLIDING DIPLOMA)

Ustanovljena je leta 1979, z razvojem zmajarstva. Podeljujejo

Generalna konferenca tistim po­sameznikom, ki so v predhodnem letu pomembno doprinesli raz­voju zmajarstva s pobudo, oseb­nim delom ali vodenjem na tem področju športa. .

Podeljuje se vsako leto. KandI­dature dajejo N AK držav na običajen način in v roku najkas­neje dva meseca pred sestankom CIVL:

FENIKS DIPLOMA (PHOENIX DIPLOMA)

Diploma je ustanovljena leta 1978. Podeljuje se amaterjem, ki uspešno rekonstruirajo in restav­rirajo enega ali več starih tipov letal (starost najmanj 30 let). Imenovanje kandidata mora ime­ti podpis predsednika ali pod­predsednika NAK države, ki kandidaturo izstavi. .

Dodeljuje se vsako leto po ena. Ta diploma ne velja za samog­

raditelje letal. Splošne odredbe za podelitev

diplome Feniks: - Vsako leto se v državi­

članici F Al evidentira amatersko restavriranje starih letal. Ta grad­nja se prizna le, če se post opa po predpisih FAI in CIACA.

- Poleg kandidature je po-' trebno FAI dostaviti:

a) Opis letala, b) zgodovino letala , c) ime konstruktorja in restav­

ratorja, č) dokaz, da je letalo verna

kopija originala v vseh njegovih sklopih , podsklopih, detaljih in v celoti ,

d) število originalne gradnje letal,

e) zadnja slika originalnega letala v barvi in črno-beli tehniki , 18 x 24 cm' z negativo m,

f) načrt letala v treh dimenzijah. postopek klasifikacije se vodi v

komisiji FAI po predpisanih pravilih.

DIPLOMA ALPHONSE PENAUD (ALPHONSE PENAUD DIPLOMA)

Diploma je med priznanja F Al uvedena leta 1980 in je namenjena letalskim modelarjem iz nacio­nalnih aeroklubov drža -čl a nic FAI, ki so :

- trikrat zaporedoma osvojili naslov državnega prvaka, ali,

- osvojili naslov svetovnega prvaka, ali,

- postavl)i tri svet.ovne rekor­de, ali,

- usp~šno izvrševali funkcijo direktorja tekmovanja, športnega direktorja (najmanj dvakrat) ali direktorja svetovnega ali konti­nentalnega prvenstva, ali,

- zadnja tri leta uspešno opravljali funkcijo sodnika na svetovnem ali kontinentalnem prvenstvu, ali,

- zadnjih pet let opravljali funkcijo sodnika ali podobno funkcijo na svetovnih odnosno kontinentalnih prvenstvih, ali,

- da je bil v zadnjih treh letih delegat NAK v elAM F'AI ali funkcionar v elAM FAI, ali,

- za dosežene uspehe ali druge zasluge, pomembne za razvoj letalskega modelarstva (šport, tehnika, organizacija).

Diploma se dodeljuje za eno od naštetih kvalitet, samo ena letno enemu NAK-u. Postopek kandi­dature je enak ostalim.

DIPLOMA CHARLES LINDBERGH (CHARLES LlNBERGH DIPLOMA)

Diploma je ustanovljena leta 1983 po pravilih komisije FAI za splošno letalstvo (ClAG).

Po propozicijah ClAG FAI se diploma dodeljuje . posamezni­kom ali organizacijam, ki so v obdobju najmanj desetih let po­membno doprinesli k napredku in razvoju splošnega letalstva v športu, v transportnih aktivnosti ali v delu mednarodnih orga­nizacij za lahko oziroma splošno ietalstvo' pod pogojem, da so pokazani vidni skupnemu razvoju in tehničnemu napredku splošne aviacije z vidika opremljenosti, operativnosti in varnosti letenja.

Vsaka država-članica F Al lahko letno predlaga samo po eno kandidaturo, a desetletno obdo­bje se računa nazaj od leta, ko se kandidatura predlaga.

DIPLOMA MIKROLETAL (MICROLlGHTS DIPLOMA

Ustanovljena je leta 1983, a pravila zanjo je določila Komisija

FAI za mikroletala (elMA). Dodeljuje se vsako kto posamez­nikom, ki so osebno prispevali k razvoju in napredku mi kro le­talstva, in sicer z osebno aktiv­nostjo na tem področju, z oseb­nim delom (projektiranje in izde-­lava mikroletal na osnovi novih rešitev), s pobudo ali podporo in pomočjo.

Kandidatura velja za obdobje do 3 L. decembra leta, ki je predhodno letu' v katerem je ostvarjen rezultat' za katerega se

• daje kandidatura. Kandidatura mora dospeti v

komisijo FAI najkasneje dva meseca pred sestankom. V poštev pridejo vse vrste mikroletal origi­nalnih konstrukcij in rešitev.

DIPLOMA PAUL TISSANDlER

> (PAUL T1SSANDIER l)IPLOMA)

V FAI je uvedena leta 1952 i.n nosi ime generalnega sekretarja FAI v času od 1919 do 1945.

Podeljuje se za doprinos in delo za dobro letalstva nasploh, še prav posebno za športno letalstvo, posameznikom za njihovo osebno delo, pobude, ua angažiranje v razreševanju problematike in raz­voja športnega letalstva ali na drug koristen način .

Vsak NAK, aktivni član FAI, ima pravico, da po svoji volji vsako leto zahteva podelitev te diplome.

LZJ ima pravico na dve diplo­mi letno. Diplome so namenjene izključno športnim delavcem in je edino priznanje takšne vrste, ki se jim za delo v športnem letalstvu daje na ta način.

ČASTNA SKUPINSKA DIPLOMA (HONORARY GROUP DIPLOMAS)

Ta diploma, uvedena leta 1965' je namenjena kot priznanje sku­pini posameznikov (npr. konst­rukcijski urad, znanstvena ust~ nova, letalska publikacija, ipd), tU so veliko prispevali napredku letalstva in astronavtike z delom in ustvarjalnim doprinosom v daljšem časovnem obdobju.

Vsako leto ima NAK države­članice FAI pravico do pred10ga dveh kandidatur za to diplomo­eno za dosežke v letalstvu in eno za astronavtiko. Kandidaturo podpiše predsednik ali ~odpred­sednik NAK. O kandIdaturah razpravljata CASI (športna komi­sija F Al) in Council (Svet FA 1), a podeljuje jih Generalna konfe: renca FAI.

Kandidature se pošilja zaključ­no z 3 I . decembrom tekočega leta za ost\aritve v preteklem letu .

* * * Realne osnove za predlaganje

kandidatur LZJ za diplome FAI glede na obseg dejavnosti pri nas so sledeče:

- za diplomo Leonardo da Vinci,

- za Hang Gliding diplomo, - za Feniks diplomo (pred-

vsem Muzej jugoslovanskega le-

talstva z ozirom na stvaritve in rekonstrukcije letal iz 1. in II. svetovne vojne)"

- za diplomo Alphonse Pe-naud, ,

- za diplomo Paul Tissandier In

- za častno skupinsko diplo­mo FAI:

Predlogi organizacij LZJ mora­jo biti v PK LZJ najkasneje do sredine meseca oktobra v letu zaradi njihove priprave in obde­lave za obravnavo v ustreznem telesu FAI.

Kandidat za eno od diplom mora izpolnjevati pogoje a rezul- ' tat , ki se zahteva na športnem področju mora biti zabeležen v FAI.

Diplome so v večini primerov namenjene športnikom za njihove prvenstveno športne dosežke, ra­zen diplome Paul Tissandier, ki je namenjena športnim delavcem.

Predlog za kandidaturo, koli­kor je iniciativa prišla iz orga­nizacij (aeroklubov) pride v PK LZJ s stališčem in sklepom predsedstva konference letalskih zvez republik ' in pokrajin in z dejstvi obrazloženo izpolnitvijo pogojev za konkretno diplomo. Končno od16čitev o kandidaturi daje PK LZ.I.

\ I

Prosimo upoštevajte, da se ta pravila FAI malo spreminj?jo in so kot takš'na trajne narave. Zaradi ekonomičnosti vam bomo v prihodnje dostavljali samo morebitne spremembe ali dopol­nitve in je zato treba ta material čuvati. Razmnoževanje je dovolje­no in priporočljivo, ker bi se s tem zagotovilo,. da se s pravili s'poz­najo vse organizacije pri nas. , Prav tako priporočamo , da upoštevate roke, v katerih je treba iačeti s pobudo za predlog kandi­dature. Ker je ta material detaljno obdelan in prilagojen za uporabo pričakujemo, da predloge dosta­vljate v PK LZJ brez vsakoletnega posebnega poziva oziroma opo­zorila.

Kot prilogo dajemo pregled do - sedaj podeljenih priznanj F Al članom in organizacijam LZJ in inštitucijam s karerimi LZJ sode­luje v širšem smislu, žaradi prime­rjave, da se ne bi zgodilo, da pred­lagate kandidate, ki so že nosilci nekaterih priznanj (izvzemši za športnike in ostvarjene športne

, rezultate),

LETALSKA ZVEZA JUGOSLAVIJE

PREDSEDSTVO KONFER ENCE