AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA El? KAJ DELA

Kaj narediti s "Krili"? Sezona bo kmalu končana, zato že

razmišljamo in pripravljamo predloge pro~ramov za leto 1983. O teh vora­šanjih bo tekla razprava na PS ZLUS, ki bo predvidoma 1. 10.82. Na tej seji bodo delegati sprejeli program PS ZLOS za leto 1983 s finančnim pred­računom, športni koledar prireditev na ravni republike in federacije po sprejetem tekmovalnem sistemu ter program uredniškega odbora revije KRILA za leto 1983. Prav glede revije KRILA bi rad opozoril vse bralce na probleme, ki so že prisotni v odnosu na stabilizacijska prizadevanja. Pri tem ne mislim na ukinitev revije. Vsekakor

~ZLOS ne more financirati revijo v takšnem obsegu kot dosedaj_ Samo nekaj podatkov v ilustracijo. Za leto 1982 imamo sprejet program 10 šte­vilk Kril na 320 straneh in Letalski vestnik. Stroški realizacije tega progra­ma bodo 1.300.000 din ali 130.000 din na številko. Iz naročnine (200 din letno) bomo pokrivali 600.000 din . Razliko 700.000 din bomo pokrivali iz pogodbenih naročil v višini 200.000 din, iz participacije TKS Slovenije v

višini 80.000 din iz naslova majske številke ob 40-letnici jug. letalstva v višini 120.000 din. Razliko 300.000 din bo moralo pokrivati PS ZLOS iz svoje rezerve . V letu 1983 ne moremo in ne smemo nadaljevati s takšno politiko, ko vemo, da bo ob rastu cen deficit še večji. Zato predlagam re­šitev: v letu 1983 naj bi izdali 6 dvojnih številk po 40 strani (240 strani letno) in Letalski vestnik. Letna naročnina naj bi ostala enaka tj. 200 din. Celotni stroški revije bi znašali 900.000 din (150.000 din na šte­vilko). Skupni prihodki bi znašali: naročnina 600.000 din, pogodbena naročila 200.000 din in participacija TKS Slovenije 100.000 din . To je predlog, ki je dokaj realen . Če imate bralci boljši predlog, nam ga sporoči ­te . Opozarjamo pa vas, da mora biti predlog zasnovan na resnični osnovi. Vsi predlogi morajo biti na ZLOS do 20_ 10. 82," ko bo uredništvo sprejelo programsko zasnovo revije KRILA za leto 1983 . MIRKO BITENC

sekretar PS ZLOS

PREGLE-D OBSEGA 'KRIL" Z L.YESTNIKOM IN LETNI~ NAROČNIN

t--I-t--+i--+-t--II-+--H--+-t--1+-1.;I--f--I--Ht.(,O.­llj .. r-I-t--+i--+-t--II-+--H--+-t----,-,w--~-__ ~-.:iH140.­

)O-t-~t_-t_+-+t--t-t---IH_-+t-~r---I~-~" "''-+-1120.-~~~--+--l2.0<l.~

'"'*'--t1:~---!-1190.-

~-+-I eo.~

~-~(,O.-

40.-9..D.-

Nad diagramom z zadnje seje uredniškega odbora KRIL se velja zamisliti. Stolpec letošnjega obsega KRIL bo do konca leta zagotovo zrasel do vrha razpredel nice. Kaj pa 1983, v desetem letniku našega izhajanja?

naslovna stran

stran 12

stran 16

stran 22

stran 36

revija letal cev in ljubiteljev letalstva

LETO XII ~ AVGUST - SEPTEMBER 82 ~ ST. 8 - 9

Jesen se bliža s hitrimi koraki, mi pa še paberkujemo po vročih poletnih dneh! Nabralo se je toliko tega, da je tudi ta snopič za četrtino večj i, kot bi smel biti, pa še ni šlo vse vanj. kar bi moralo. Krušni oče revije, tovariš Mirko, pravi, da se bomo morali strezniti (stabilizirati). Zato bo oktobrska številka izšla samo na 32 straneh, ali na osmih manj, kot je bila načrtovana. Navali, torej. narode - još malo, pa nestalo! Razen, če se bodo za KRILA zavzeli tudi drugi njihovi skrbniki in primaknili vsaj toliko k preživnini, kolikor so obljubili ... Pomagate lahko tudi vi: z zbiranjem reklamnih oglasov in novih naročnikov -streznitev velja za vse!

Naslovna slika: pred praznikom padalske brigade V L in POZ (Foto: Stane Bizilj)

Vojaško pismo iz padalske brigade Letalska pošta Z letali proti toči Kaj so dosegli naši športniki 25 JAR po Makedoniji 18. prvenstvo motornih pilotov Slovenije Ličer najboljši v Postojni Intihar in ekipa ALe državni prvaki Republiško padalsko prvenstvo 82 Mednarodna zmaga leških padalcev Modelarstvo v novem tekmovalnem sistemu Prva Jugoslovanka preletela 500 km

4 6

12 15 16 18 20 22 26 28 33 40

rce'L4 Izdaja Zveza letalskih organIZacij Slovenije v Ljubljani. Lepi pot 6 « Revija izhaja vsak "",sec. razen julija in avgusta -er Gradivo za objavo II KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno . Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije , uporabljene za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv. 300 din za črnobeli pozitiv . Za točnost vsebine svojih prispevkOv odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo. zmajarstvo in balonar­stvo. Uredni~tvo si pridržuje pravico skrajšati, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji <:r Uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Jurij Franko, Dominik Gregl, Belizar Ker~ič , Leon Mesarič , Jure Mežnar~ič , Franček Mordej, Marjan Mo~kon (glavni in odgovorni urednik), Jože Perhavc . Srečo Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček « Naslov uredniMva: Marjan Mo~kon. po~tni predal 33. 68001 Novo mesto 11 Prispevki za objavo v KRIUH morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne v mesecu, pred mesecem, v katerem izide naslednja ~tevilka - Rokopisov in slik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig , če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami tr Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, po~tni predal496, 61001 LJUBLJANA, telefon (061) 222-504, tekoči račun pri ZLOS. štev . 50101 -678-51077 . Spremembo naslova sporOČite upravi revije ter obvezno napiŠite stari in novi naslov, upravi revije sporOČite tudi , če revije ne prejemate redno tI Letna naročnina 200 din , cena posamezne številke 25 din tr Lektoriranje rokopisov, grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto.

V jubil

.. vansk stva

rambe

40 LET RV IN PVO

ločitev od letala pri 350 kilometrih na uro ni kar ta­ko . .. (slika levo)

Vojaško pismo iz padalske brigade

Malokdo ve za padalsko brigado, še manj jih pozna njeno zgodovino. Tudi midva sva jo spoznala šele, ko sva vanjo vstopila kot vojaka Jugoslovanske ljudske armade. Bri­gada bo kmalu slavila svoj 38. rojstni dan in zato sva se odloNla, da vam o

. njej nekaj napiševa.

Nekoč.

Začetek seže v letu 1944. V malem mestecu Gravinji, na takrat osvoboje­nem italijanskem ozemlju, se je 15. oktobra tega leta s pomočjo zavezni­kov formiral l padalski bataljon Na­rodno osvobodilne vojske Jugoslavije. Sestavljali so ga prostovoljci NO V in rekonvalescenti iz bolnišnice v Bariju, štel pa je okoli 160 borcev, razporeje­nih v štiri čete.

6. januarja 1945 so bataljon pre­mestili v Beograd pod poveljstvo štaba Letalstva NO VJ. Njegova prva naloga je bilo varovanje tovarne letalske opre­me in padal v Indžiji, potem pa je bil I. marca 1945 premešc.'en na zemun­sko letališče. Tu je bil po ukazu Poveljstva jugoslovanskega vojnega le­talstva 16. avgusta 1945 razpuščen.

Potem. Pod vodstvom in v organizaciji po­

veljstva JVL ter s pomočjo sovjetskih inštruktorjev se je leta 1947 začela v Novem Sadu prva povojna šola za učitelje padalstva. Udeležilo se je je 35 slušateljev iz nekdanjega prvega padalskega bataljona in letalskih enot nove Jugoslavije. Ta šola nam je dala prve padalske kadre za šo/anje padal­cev v JLA_ Bila je začetek našega mnOŽičnega padalstva tudi v športnem smislu, .faj so tu izvedli prve skoke z zadržkom pri nas.

Nova padalska brigada je bila formi­rana v Beli Cerkvi leta 1947, kmalu

nato pa je bila premescena v Novi Sad, kjer je imela boljše pogoje za delo. Leta 1953 se je brigada povečala v enoto, kakršna je potrebna naši sodobno oboroženi armadi.

Danes. Brigada jl' zdaj v Nišu. Zastarele

transportne avione C- 47 "Dakote" m zamenjali sodobni AN- 26. Izpopol­njena padalska oprema omogoča zelo varne skoke. M1logo vojakov pride v brigado, ne da bi prej kdaj skakali, nekaj je tudi takih, da v letalu še sedeli niso! S pomočjo prizadevnih starešin - padalskih uc.'iteljev in pri­jateljev se hitro znebijo strahu in postanejo odlični padalci, ki svojo pot pozneje uspešIlo nadaljujejo v letal­skih športnih klubih

Šolanje za jugoslovanskega vojaš­kega padalca traja mesec dni in je mnogo bolj zahtevno, kot v civilu. Vsak vojak postane po opravljenih sedmih začetnih skokih padalec, po­tem vadi brigadne trenažne skoke in borbene skoke na vajah in manevrih, kjer se je naša enota že mnogokrat izkazala.

Poleg skokov pa se enota usposablja tudi za druge naloge: kako se znajti in preživeti v naravi, kako preplezati steno ali prečkati reko, pozimi pa tudi smučanja in še mnogo drugega. Z najsodobnejšim orožjem in opremo lahko neopazno vpade sovražniku za hrbet in opravi nalogo brez napak.

Na kratko sva vam predstavila našo padalsko enoto, ki v miru nadaljuje tradicije iz narodnoosvobodilne vojne, skrbno hodi po Titovih poteh in krepi bratstvo in enotnost v nllši samo­''Pravni socialistični domovini

Lep padalski pozdrav! MITJA ŠUŠTAR in BORUTPAVLIC VP6919/9 18002 NIŠ

Ali jima boste kaj pisali?

IDA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER

II'

letališče na Barju Pod tem naslovom je tov. M. Rije­

vec v zadnji številki naše revije "Krila" nanizal nekaj fragmentov iz pestrega poteka neuspešnega pridobivanja lo­kacije za športno letališče ljubljanskega aerokluba na območju Brezovice.

Avtor tega sestavka uporablja za svoje ugotovitve in zaključke doku­mentacijo občine, tj. zapisnike in za­piske. Ker pa ti ne odsevajo resnične­ga .. razpoloienja" in je tudi končni zaključek napačen, se kot predsednik gradbenega odbora oglašam in želim nepolemično informirati bralca o .. pestrih" dogodkih zadnjih let.

Tovariš Rijavec je bil vseskozi po­bornik in aktiven delavec pri špor­tnem letalstvu na območju občine Vrhnika. Ceprav se osebno ne pozna­va, mi je pred leti telefoniral ter me bodril, da naj vztrajamo pri naporih za izgradnjo letališča Brezovica ter da imamo sodelavce tudi med občani Vrhnike.

Mislim, da je tov. Rijavec najmanj kriv za nastali položaj; občina Vrhni­ka je ustanovila svoj aeroklub, nima pa letališča (čeprav je bil to argument našega gradbenega odbora za upravi­čenost gradnje na območju Brezovi­ce). Z odločitvijo Ljubljane, da zgradi svoje letališče na drugi lokaciji, so možnosti razvoja vrhniškega aero­kluba nedvomno okrnjene, vendar ne po krivdi Aerokluba Ljubljana.

Kot predsednik gradbenega odbora od l. 1976 lahko ugotovim, da je bil izvršni svet So V proti gradnji letališča, kar je utemeljeval s sledečimi razlogi in argumenti:

l . .. Zunanji": al Nerazčiščeni družbeno-eko­

nomski odnosi med Vrhniko in Lju­bljano na področju zaposlovanja, otroškega varstva, stanovanjske in komunalne problematike in še kaj, vse pa iz sledečega stališča:

Vrhnika je spaino naselje za de­lovno silo, ki se zaposluje v Ljubljani.

Tako ostajajo nerešeni problemi v Vrhniki, rezultati dela pa v Ljubljani.

bl Prostor predvidene lokacije le­tališča je tako že preobremenjen, te

preobremenitve povzročajo med­regionalne ali celo višje prometne po­vezave, ki so položene v prostor tako, da že samim .. domačim" potrebam povzročajo težave. Objekt letališča s 30 ha površine bi te probleme še povečal.

Zaradi teh (in še drugih) proble­mov Vrhnika ustanavlja svoj urba­nistični zavod. Ta bo, ko bo pričel delovati, preveril obremenjenost pro­stora in izdelal prostorski plan občine. Vzporedno se izdeluje širša študija o iz koriščanju Ljubljanskega barja. Gradbeni odbor naj počaka, da bodo znane strokovne odločitve. Šele na njihovi osnovi bo možen samoupravni dialog in postopek za eventualno gra­ditev letališča.

2 ... Notranji ': al Potencialno območje letališča

bi izničilo 30 ha prvokategornih kme­tijskih površin (citat s seje IS skupšči­ne Vrhnika).

bl Vrhnika ima zaradi nakopiče­nih gradbeno-stanovanjskih loka­cijskih problemov, ki jih je povzročila zamuda v gradnji avtoceste. tolikšne lastne potrebe po prostoru, da proble­mov širše regije (in to je športno letališče) na predvideni lokaciji ne more rešiti.

cl Prostor lokacije letališča je predviden za .. shopping center" (po zahodnoevropskem vzorcu, kjer je na enem mestu možno nabaviti vse).

Seveda je bilo argumentov, bolj ali manj resnih, še več, navedel sem jih le nekaj.

Informacija tov. Rijavca lahko pri bralcu zbudi vtis, da je gradbeni odbor aerokluba pač nekaj .. poskušal", ni pa bi dovolj dosleden ali vztrajen. Tahen vtis popravlja dejstvo, da sta pri ce­lotnem reševaniu problematike prido­bitve lokacije letališča pogodbeno so­delovala Ljubljanski urbanistični za­vod (ing. Bassin) ter UrabIlistični in­štitut SR Slovenije (ing. Kos), poleg tega pa je celoten potek tekoče spemljala urbanistična služba Skupšči­ne mesta Ljubljane (ing. Mikuž).

Ne bom našteval, kaj vse je gradbe­ni odbor poskusil, da bi prWo do izdaje lokacijskega dJVoljenja. Bil je

mA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER iniciator in organizator nekaj "politi­čnih" intervencij. Presenetljivo dobro smo se razumeli in tudi vedno ugo­tavljali, da resnih ovir za izgradnjo letališča ni. Toda vsakodnevna praksa je takšne ugotovitve redno demantira­la.

Še nekaj naj objasnim: umni gospodar (oz. investitor) bo, prede~ bo kupil zemljo, storil vse, da bo dobil jamstvo, da bo na tej zemlji lahko tudi gradil. Takšnega jamstva gradbeni odbor za časa mojega vodenja s strani Vrhnike ni nikdar imel, čeprav se je na mnogih sestankih, razgovorih in obravnavah za to trudil. Naj bo še omenjeno, da je gradbeni odbor tudi pridobil seznam lastnikov zemljišč območja željenega letališča in pripra­vil še ostalo organizacijo za odkup zemljišč. Sam odkup pa bi bil ob stanju razprave čisti nesmisel ali pa vnebovpijoča špekulacija, ki nima z demokratično razpravo in odločanjem o namenu in rabi našega prostora nobene zveze več.

Mislim, da bom preprečljiv, če povem tudi to , da so se tako tov. Rožič kot predsednik SML tov. Vengust in kasneje tov. Miklavčič osebno veliko ukvarjali z reševanjem problema lokacije športnega letališča na Vrhniki, žal tudi oni neuspešno.

Problemov investitorstva, izvirov financiranja in še drugih problemov gradbenega odbora na ~em '!lestu ne bom opisoval, povedati pa je dobro, da bo soinvestitor izgradnje tudi naša armada (letalstvo), saj je prav ona prodala pravico bivšega letališča v Moste --Polju ter se pri tem obvezala, da bo pri izgradnji novega. leta.lišča. sodelovala, lokacijo pa naj przdobl aeroklub. Ce je tako v preteklih do­godkih možno kaj ocenjevati kot za­vlačevanje, neprimernost itd., takšna ocena ni na mestu. Praktiku ali reali­stu je dobro znana serpentinasta pot poteka takšnih družbeni~ akcij .. in. sprenevedanje o stvarnosti k resltvI problema ne bo nič doprineslo.

Na kratko še o tem, kdal je gradbe­ni odbor dokončno ocenil, da je vztrajanje na pridobitvi lokacije letali­šča Brezovica brezupno. Pri sestavljan-

ju družbenih planov DPS za obdobje 1981-1985 se je gradbeni odbor tru­dil, da tudi Vrhnika vnese v ta osnovni razvojni dokument odločitev o leta­lišču. Vsled nerazščiščenih problemov družbeno-socialnega, družbeno-eko­nomskega ter prostorskega značaja med sosedoma, to je občino Vrhnika in petimi ljubljanskimi občinami, ki tvorijo mesto Ljubljana, je bil na pobudo gradbenega odbora sklican sestanek obeh izvršnih svetov. Na tem sestanku je predsedllik IS Vrhnika nanizal množico problemov, ki so med sosedoma v vzročni povezavi, so dolgoročni in nerešeni družbeni plani pa bili ustrezno mesto, kjer bi te rešitve lahko opredelili. S tem pa je problem letališča postal sestavni del široke, nakopičene in tež v časovno hitro rešljive problematike med sosedoma. Nas je še posebej prizadelo stališče Vrhnike, da letališče ne želi reševati izdvojeno od ostale problema­tike. Ker na neposredno vprašanje tov .. Miklavčiča, predsednika IS SML, all bo Vrhnika soglasna z izdajo 10.­kacijskega dovoljenja, ni _ bilo p.0z~­tivnega odgovora, temvec vztrajanje na kompleksni rešitvi, je bilo vsem prisotnim jasno, da lah.~? ma.po. z napisom "Športno letalIsee Ljublja· na- Brezovica" dokončno zapremo.

100 starih milijonov in 4 leta je bilo (za)investiranih v pripravljalna dela za przdobitev lokacije Brezovica. Zato je nelogična vsaka razlaga, da je bil ljubljanski aeroklub tisti, ki za pozitivl1o in hitro rešitev ni bil zainte­resiran ali da je za razvoj dogodkov ce/o odgovoren.

Najzgovornejša potrditev teh dej­stev je stanje pri izgradnji športne~a letališča Ila Igu, prav tako na Baryu. Ta lokacija je bila pridobljena z ogromno dobre volje in pravi~~ega razumevanja draž ,ne, rekreacIJske, gospodarske in !iportne pomembllo~t~ objekta s strani vseh na ob~ml Vič--Rudnik, v krajevne skupnosti Ig in Barje ter relo lastnikov zemljišč, ki jih je preko 20. Gradbeni ?dbor j~ potrebna zemljišča že odkupil, sklemI za ostala zemlji!iča najemne in odško­dninske pogodbe. Tehnologija i:­gradnje je izbrana tako, da bodo IZ

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER kmetijsko malo donosnih travnikov nastali kakovostni, lastniki bodo tako samo pridobili, aeroklub pa si bo ustvaril osnovni pogoj za svoj nadaljnji obstoj in razvoj. Tako je v pičlih dveh letih storjenega in narejenega več kot preje v trikrat daljšem obdobju.

ln morda še zanimiva informacija. Gradbeni odbor, člani AK Ljublja­

na in njegovo vodstvo ter mnogi de­lavci druibeno-politične skupnosti občine Vič-Rudnik ter krajevne . skupnosti Ig in Barje smo prepričani, da ni več daleč dan. ko bomo zasadili prvo Iopato pri izgradnji novega leta­li.i:ča, zavedajoč se pri tem vseh teiav današnjega teikega gospodarskega po­lotaja. S skrajno racionalnimi in skromnimi rešitvami bomo skušali uresničti potreben in koristen objekt. ki krajine Ile bo kazil, barjanske kme­tijske površine ne bo odvzel. temveč jo izboljšal, vsej naši družbi pa nudil motnost izpolnjevanja vseh nalog, za­pisanih v statutu Aerokluba LjUbljana. Ze vnaprej je vabljena k sodelovanju tudi vrhni.fka mladina ter seveda tudi vsi privrženci lepega. toda zahtevnega letalskega športa.

FEOBELEC Ljubljana

Se tri zanimive revije Spoštovano uredništvo!

Zopet se oglašam s kratkim pri­spevkom o letalskih revijah. Rad bi bralcem revije KRILA. predstavil tri revije. ki do sedaj še niso bile omenje­ne. To so KOKU-FAN, ECHELON in FLYPAST.

Revijo Koku- Fan izdaja zaloiba Bunrin-Do Company. Ker pa je sko­raj nesmiselno. da bi naročnikom v Evropi pošiljali to revijo direktno z Japonske, je v Evropi več predstavni­štev te zalo ibe. Najbližje je v Muenchnu. zato bom navedel le ta naslov: Christian Schmidt KG Sauerbruchstrasse JO. D-8000

. Muenchen 70. Revija Koku-Fan izhaja mesečno.

obsega 160 strani formata A 5, izvod

stane DM 12 (kar je precej drago / . vendar pa je ta revija izredno kvalite­tna v slikovIlem pogledu (odlične barvne fotografije) in tudi glede pa­pirja. V izvodu je poprečno več kot 300 fotografij. Seveda pa ima eno šibko stran (za nas ) -- tiskana je v japonščini, le na koncu ima povzetek v angleščini. Revija objavlja v glavnem sestavke o vojnem letalstvu. Po mojem mišljenju je to ena najboljših revij. ki so sedaj na trgu. Pred to revijo bi uvrstil le reviji WINGSjAIRPOWER, vzporedno pa AIR INTERNA­TIONAL.

Revijo ECHELON izdaja zalo iba Bomber Books. Box 98231. Tacoma. Washington 98499. Je formata A 5. ima le 16 strani. njena kvaliteta pa je v tem, da objavlja le fotografije. ki še niso bile objavljene. Glavna tema je druga svetovna vojna. Izhaja štirikrat na leto. naročnina pa je 9 ameriških dolarjev.

Revija FLYPAST je začela izhajati šele nedavno. Izhaja vsaka 'dva meseca. Objavlja sestavke iz zgodovine le­talstva. Obsega 70 strani, en izvod pa stane 1.25 funta. Revijo lahko naroči­mo pri zaloibi Midland Counties Pbc .• 24 The Hollow. Earl Shilton, Leicester LE9 7NA.

Naslednjič bom poslal opise revij High Flight. Bom ln Battle, Military ElIthusiast in War Data.

Rad bi dodal še tole: revija AEROPH1LE je prenehala izhajati, naročnillo za revijo THE HOOK pa je letos 30 ameriških dolarjev.

Tovariški pozdrav MARKO MALEC

Kranj

Jadralni tečaj v Mariboru

Tudi letos je Letalski center Mari­bor organiziral začetniški jadralni te­čaj. na katerega se je prijavilo preko 30 kandidatov. Teoretični del izpita, ki je potekal od meseca januarja do meseca junija. je opravilo 1 J kandida-

~A o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER

Spominski "gasil­ski" posnetek udeležencev teča­ja_ Od leve proti desni: Urh Srečko, rk vič Danilo, Ka lado, Vantur J e, Madžarac Darko (vitla) , Slo­dej Dejan, instruk­tor Kamplet Miha­el, upravnik LC Mar ibar E rjavc Rudi, instruktor Vrečko Edi, Gru­ber Simon, Zorin Marjan, Gruber Matjaž, .Koren Andreja, Crnčec Darja in Babič Lju­bo.

to v, ki so opravili tudi zdravniš~i pregled in si zagotovili potrebn.o .števI­lo delovnih ur v klubski delavl1lcI.

Praktični del tečaja, ki je potekal v internatski obliki, se je pričel 4. julija 1982, trajal pa je 3 tedne. Na vitlo je vsak od kandidatov opravil okoli 60 startov, s spremstvom inštruktorja pa nato na aerozapregi še okoli 20 star­tov. Pričela so se posamezna laširanja, do konca internata pa so samostojno poleteli vsi kandidati, med 1ljimi tudi dve dekleti. Sledil je obvezen "krst", po katerem so posamezni žočetniki na boleči zadnjici ugotavljali. koliko starejših pilotov je bilo tisti dan pri­sotnih.

Začetnike sta poučevala in­štruktorja jadralnega letenja Edi VRE­CKO ter Mihael KAMPLET, zvitlom pa je upravljal neumorni Darko MAD­ŽARAC Strokovno pomoč so po­gosto nudili tudi upravnik.LC! M~ribor Rudi ERJA VC in ostali clam LC, katerim se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. . .

Med začetni§kim .šulanjem ili Pri­hajalo do kritic.'nih situacij, kar K!e pripisati strokovnemu vodstvu m­štruktorjev letenja, prav tako pa so se dokaj disciplinirano obnašali sami za­četniki. S .. primernim" piknikom smo dne 25. julija končali za(.'etniško šo­lanje jadralnega letenja.

JOŽE VANTUR I.C Maribor

Naučili so se leteti Letušnje šolanje jadralnih I~talcev začetnikov je v Alpskem letalskem

centru v Lescah uspešno zaključino. K teoretičnemu ddu tečaja se je priglasi­lo 31 deklet in fantov iz vseh go­renj.~kih občin, s predavanji pa so pričeli že prve dni meseca januarja. Do praktičnega dela šolanja si je pridobilo pravico enajst učencev. V štirinajstdnevnem internatu na leta­lišču so si v juniju in juliju pridobili osnovno znanje za samostojno letenje. Nekaterim je uspelo tudi že samo­stojno jadrati v termičl/ih dviganjih. Zdaj si želijo sami še lepšega vremena z dobrimi vzgorniki, da bi si znanje letenja kar 1Iajbolje izpopolnili.

Za šolanje so imeli na voljo štiri dvosedežna jadralna letala BLANIK, kar je za šolanje že pravo razkošje. Največji delež so k uspeš1lemu tečaju prispevali učitelji letenja Vili Ekar, Vojtjeh Hladnik, Brane Brodlllk, Ja­nez Žerovc in upravnik letalske šole Bojan Kadunc. Svoje letalsko znanje so z veliko prizadevnost jo prenašali na mladi rod. Za vzgojiteljsko in visoko strokovno delo učitelji letenja ne do­bijo materialnega plačila, plačilo jim je zadovoljstvo, da so 1Iaučili učence leteti. Nekateri so morali izkoristiti tudi svoje red1le letne dopuste, da so lahko šolali v intematu letalske šole.

Učenci in učitelji letenja so bili ob zaključku internata zadovoljni in srečni. Doživeli so nepozabne tre­nutke prvih samostojnih letov. Našli so 110V izziv, ki jih bo spremljal vse življenje, saj kdor je okusil letenje, se mu tež v odreče. Zgodnje vstajanje in zgodnji odhodi k večernemu počitkU, vmes pa naporno delo ves dan (neka­teri so imeli zaradi tega tudi nekaj težav), je že pozabljeno. Naučili so se novih pristopov do dela, do odgo­vornosti in pozabiti so morali razvade vsakdanjega življenja. Stroga disciplina je pač prvi pogoj za varnost in na­predek pri letenju, ker si zakono~ aerodinamike le ne more razlagati vsak po svoje.

Nove letalke in letalci so v Alpskem letalskem centru postali: Ja­na Jeram, Lea Mesarič, Darja Brudar in njen brat Matjaž, brata Samo in Iztok Kavčič, Jože Kalan, Jože Kuhelj, Tone Rozman, Milan Krpič in Alojz Rauhekar.

LEON MESARIC Jesenice,

mA oLETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER

Jana Jerman se pri­pravlja na start, drugi pa poslušajo nasvete učitelja Vi­lija ElJrja (Foto: Me~č)

Takle pa je bil zadnji nenavadni let "šestnajstke" s pobočja Golice v dolini (Foto: Me­sarič)

Iz življenja ALe Lesce V maju sta bili nabavI jeni dve novi

jadralni letali iz programa Elanove proizvodnje. Letali sta tipa DG -- JOJ . Eno je po sklepu odbora letalske šole !lamenjeno skupini starejših letalcev -rekreativcev, ki nimajo več poželenj po tekmovanjih. To letalo ne bo smelo na tekmovanja, prednost za letenje na njem pa imajo dolgoletni zaslužni člani ALe.

Zbirka jadralnih letal v letalski lopi ALe postaja vedno bolj domača. Med plastičnimi letali je zdaj pod streho že sedem Elanovih .. degejev". Tuji letali sta ostali samo še Pilatus B - 4 in Standar! jantar med enosedi in štiri

dvosedežna letala Blanik češke proiz­vodnje. Doslej najuspešnejše jadralno letalo v ALe Standard cirrus pa je doživelo v juliju popoln lom na po­bočju Golice; popravi/o ni več možno. Eden najboljših leških jadralnih le­talcev Franc Štrukelj je na tem letalu dosegel vse svoje velike uspehe v zadnjih devetih letih, kolikor je bilo letalo 'tudi staro. Zanimivo je, da je trajal poprečni let v vseh devetih letih na .. šestnajstki" kar cele štiri ure. Tudi okrogla polovica vseh preleten ih kilometrov v ALe je bila opravljena na tem letalu, z največjim deležem Franca ,<;truklja.

Clane ALe ponovno skrbi iz­redno nasprotovanje letenju nekaterih v radovljiškem okolju. Ponovno se vrstijo neopravičeni očitki, da je hrup letal Alpskega letalskega centra pre­močan, čeprav so meritve pokazale, da je hrup cestnih vozil v spornem delu naselja močnejši kot hrup športnih letal. Postavljene so tudi nerazumljive zahteve, da ALe ne sme prevzeti letala UTVA 75. Izgleda, da se imajo nekateri posamezniki za poklicane, da krojijo red v letalstvu, ne vedo pa ali pa nočejo vedeti, kako je letalstvo organizirano in c<emu služi. Letalo Utva 75 je namenjeno za potrebe teritorialne obrambe za celotno Jugo­slavIjo in ALe v Lescah je zadnja letalska organizacija, ki je to letalo dobila prav zaradi pripomb omenjene­ga okolja. To letalo je res bolj hrupno kot ostala leška letala ameri.~ke proiz­vodnje, ki jih v Lescah uporabljamo izključno samo zaradi obc'utljivega obletališkega okolja. Menimo, da se bodo morali tovari.~i, ki jih letalska dejavnost v Lescah moti in jih že samo misel na letalstvo spravlja ob živce, obrniti s svojimi zahtevami na kak drug Ilaslov in ne samo na amaterske prizadevne delavce in letalce ALe. ki so najboljši v Jugoslaviji in ki si večji del sredstev za potrebe letenja prido­bivajo s trdim fizičnim delom.

Postavljene so tudi zahteve. da bi moralo članstvo ALe odreči gosto­ljubje ljubljanskim jadralnim letalcem, ki so iz družbeno nerazumljivih razlo­gov ostali brez letališča v Ljubljani. Ljubljančani so ga razglasili za indu­strijsko cono, nadomestila pa letalcem niso dali. Obc"ani Ljubljane imajo zdaj

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR MAILoVIA AER

Letošnji "mostar­ci" v Murski So­boti (Foto: Poj­bič)

že kar dovolj razlogov. da se lahko začnejo pričkati o varstvu okolja na bivšem letališču, ki je včasih čudovito dišalo po travniškem cvetju in posuše­Ilemsenu. Žal, nekateri pravijo temu napredek.

Gostoljubja ljubljanskim letalcem ne bomo odrekli. Smo dobri tovariši in lepo sodelujemo. Nismo nogo­brcar ji in podobni, da bi se šli klu­baške razprtije, zato groženj in ne­humanih zahtev ne jemljemo resno. Še naprej bomo leteli in obdržali vlogo, ki jo v naši druž t letalci imamo.

Padalci so svojo tehnično opremo za treninge izpopolnili z izredno po­memblW video napravo. Zdaj bodo treningi figurativnih skokov lažji. Pa­dalec bo lahko vsak svoj skok opazo­val na zemlji in s komentarjem tre­

. nerja. Pričakujemo lahko, da bodo če čez leto dni bistveno popravili do­sežke in se tako tudi v tej disciplini približali mednarodni kvaliteti.

L. MESARIC

"Mostarci" opravHi šolanje Kot že nekaj let nazaj so tudi letos

vsoboškem aeroklubu pripravili šo­lanje skupine .. mostarcev" _. učencev vojne gimnazije .. Maršal Tito" iz Mo­starja. Tokrat se je v dvajsetih dneh izšolala po programu Komande vojne­ga letalstva devetnajst mladeničev, ve­čina od njih zelo uspešno. Vsak je opravil petdeset startov z Blanikom: polovico tega so vzletali s pomočjo

avtovitla, polovico pa v aerozapregi. Skupaj z njimi so se šolali tudi trije domači začetniki. Šolanje je bilo uspešno izvedeno predvsem zaradi za­gnanosti učiteljev Draga Glinška. Nika Petelina in med tečajniki še najbolj priljubljenega Maksa Arbajterja ter upravnika soboškega letališča Stani­slava Petroviča.

JOŽEPOJBIC

PONUDBA & POVPRASEVANJE

V tej rubriki brezplačno objav­ljamo oglase, ki niso daljii .od 30 besed in naslova, ~er ~ vsebini v letalsko in ' področje. Oglase poiiljajt.'" o

slov uredništva: Marjan Metlkon, ~ p. 33, 68001 NOVO MESTO •

Po republiškem prenstvu F 1 A v Ajdovščini se je našel model. Model je prekrit z oranžnim papirjem, na krilih ima dve črni črti ter emblem F Al , višinsko pa je rumeno in črno .

Informacije o modeb: David Marc LAVRIČEVA 48 65270 Ajdovščina TEL: 065 61 - 434

,..,..,.. Prodam RC napravo SIMPROP

SSM 8/ 16 7. 5 servomotorji. Cena 1,5 M. Bogo ŠTEMPIHAR Krpanova 5 6 1370 LOGATEC Telefon:(06 1) 741 - 435 -- popol·

dan ,..,..,..

Prodam: ameriški načrt motornega letala Volksplane VP- l (za amatersko samogradnjo , pravega letala) modelarski letalski motor HB 10 ccm 2 pripomočki za vžig (akumulator svečke , elise , ter nekaj rezervnih de­!ov) več kalupov za izdelavo trupov letalskih modelov.

Dežman B. 64202 Naklo 156

Ob dnevu letalcev, 21. maju, smo v Letalskem centru Maribor imeli krst novega motornega letala CESSNA 206, ki ga uporab­ljamo za letenje proti toči ter za redno klubsko de­javnost. Na sliki: Borut Kulovec je imel pozdravni go­vor ob krstu letal.

Z letali proti toči Štirinajst motornih pilotov Le­

talskega centra Maribor , ki imajo li­cenco športnega ali profesionalnea pi­lota , se je v zimskih mesecih letos šolalo za specialno letenje, za letenje v obrambi pred točo. Na predavanjih so spoznali celotno tehnologijo obdelave oblakov, instrumentalno letenje in procedure v angleščini. Teoretična razglabljanja so dopolnili s prakti čni­mi izkušnjami, ki so si jih pridobili v lanski sezoni .

V po letnih mesecih, ko je ne­varnost neviht s točo večja , sta vsak dan na letališču dva pilo ta , pripravlje­na za letenje pod nevarne oblake . Tako športni pilo ti- amaterji letalske­ga centra Maribor poleg klubske de­javnosti in letenj a v obrambne namene opravljajo tudi dejavnost za varovanje kmetijskih področij severovzhodne Slovenije pred točo .

Več o tej dejavnosti v severo­vzhodni Sloveniji je povedal Borut Kulovec , vodja proje tka obrambe pred točo in tudi profesionalni pilot:

"Toča kot naravna katastrofa predstavlj a v zadnjem času vse večji problem za kmetijstvo , zato je obram­ba pred njo iz leta v leto pomembnej­ša. Z napredkom v poznavanju me-

teorologije in z napredkom na podro­čju tehnike se zanesljivost in učinko­vitost obrambe pred točo ve ča .

Danes imamo sodobne radarje, spe­cializirane za merjenje več meteoro­loških parametrov , imamo sodobnejše rakete in sisteme za razprševanje ke­mičnih zmesi s kondenzacijskimi jedri . Z radarji povezana uporaba računalnikov omogoča hitrejše delo­vanje in objektivnejše odločanje o potrebnih akc ijah . Pri pOZllavanju do­gajanj v ozračju, predvsem oblakov in padavin , so najpomembnejši novi fizi­kalni podatki o kumulusnih ob lak ih , kumulunimbusih, o tokovih , procesu nastajanja toče , o mest ih v oblaku, kjer se razvija toča in podobno .

Danes so v svetu ZIlane različne metode za obrambo pred točo in sicer z uporabo talnih generatorjev , z artile­rijskimi granatami, z raketami in tudi z letali . Dosedanje izkušnje so pokaza­le , da je najučinkovitejša obramba z raketami in z letali .

Tudi v severovzhodni Sloveniji se je že pred desetimi leti uveljavil sistem obrambe z raketami . Izkazalo pa se je , da je samo ta vrsta obrambe premalo UČinkovita , saj državn a meja z Avstri­jo in zračni koridor Zagreb --- Graz

V SLUŽBI GOSPODARSTVA

Krst novega jadral­nega letala DG-100 v Letal­skem centru Mari­bor

predstavljata poseben problem, zato je pravočasno delovanje raketne obram­be na obmejnem področju velikokrat onemogočeno . Pretežni del nevihtnih oblakov prihaja namreč prav iz Avstri­je, zato so ti kraji v stalni nevarnosti.

Katastrofalni prodori točenosnih oblakov leta 1979 in 1980 so spodbu­dili razmišljanja o učinkovitejši obrambi obmejnih krajev. Obramba pred točo v severovzhodni Sloveniji je mogoča edino z letali. Za tovrstno obrambo je v svetu znanih več metod, najzanimivejše pa je trosenje kemičnih zmesi s kondenzacijskimi jedri v vzgornike umulunimbusov in kumu­lukongestusov s pomočjo posebnih generatorjev , pritrjenih na športno turistična letala težje konstrukcije.

V Letalskem centru Maribor smo se v lanskem letu začeli pripravljati na tovrstno dejavnost , ki zahteva po­sebno tehniko letenja v močnih turbo­lencah, vendar ne predstavlja večje nevarnosti za letalo in posadko, seve­da ob primerni kvaliteti letala in izurjenosti posadke. Pobudo smo spre­jeli zelo resno , z željo, da naše letenje pomaga reševati širši družbeni interes. Pridobili smo ustrezne naprave in do­voljenja ter na letalo Utva 75 pritrdili reaktorje z volumnom dvajset litrov, ki zadostujejo za dve uri in petnajst minut letenja in trosenja. Kemična zmes je lastne proizvodnje po special­nih receptih iz domačihsurovin , jasnopa je, da je njena tormula poslovna taj­nost Letalskega centra.

V lanskem letu je bilo letalo Utva 75 v stalni pripravljenosti, vendar so bile aktivnosti zaradi vremenskih po-

"~fL.413

gojev redkejše. Kljub temu pa smo si pridobili osnovne izkušnje in ugotovi­li, da je domača kemijska zmes kvali­tetna, vendar opremljenost letala in njegova konstrukcija ne zadovoljujeta za tovrstno letenie.

Odločili smo se za nakup novega letala, ki bi ustrezalo za letenje proti toči, poleg tega pa bi ga koristno uporabili za redno klubsko dejavnost.

Po skrb nem preudarku smo letos kupili letalo CESSNA ~06/II turb~ stationar, ki je opremljeno z vsem~ specialnimi navigacijskimi instrumenti in usposobljeno za instrumentalno letenje. Ima šest sedežev, moč mo­torja je 310 KM in plafon 8250 metrov. Sedaj ima novo letalo vso potrebno dokumentacijo in pritrjen~ reaktorje ter je v vsakem času pn­pravljeno poleteti .

Piloti Letalskega centra Maribor tako z dvemi letali pokrivamo celo severovzhodno Slovenijo in smo v stalni zvezi z radarskim cetrom v Žikarcah, ki nam daje podatke o kraju in jakosti nevihtnih oblakov na ob­mejnem področju.

Pri tem sistemu obrambe niso ogroženi zračni koridorji za redni letalski promet, saj letimo le na 1500 metrov absolutne višine. S primernim komuniciranjem med jugoslovansko in avstrijsko kontrolo poletov pa nam sistem omogoča tudi poseg v avstrijski zračn i prostor.

Kljub zapletom , ki so jih porajali dvomi različnih forumov v uspešnost tovrstne obrambe pred točo , lallko v drugi sezoni te dejavnosti vidimo uspešnost delovanja sistema obrambe, ki je mnogo zanesljivejši in tudi cenej­ši . Vendar moramo vložiti vse napore za izpeljavo popolne organizacije tega sistema.

Ob koncu letošnje sezone bomo izdelali celovito analizo dosedanje de­javnosti in seveda nenehno izpopolnje­vati znaqje na tem področju . V Le­talskem centru Maribor pridoblj enih izkušenj gotovo ne bomo držali le zase.

Pripravila: FANIKA KRAJNC

: '!; I

~ ~ PQ~·l~ 7'" y..<:'

~~~~ ~~:r'

-.., ;><j'" "/

~j' -fj." .

d,

-~t~- =~~ .'-J •

I

~ I

V Novem mestu, na Cesti herojev smo za vas zgradili lokale:

• v objektu D lamela A lokal 57,10 m2 in lokal v izmeri 250 m2

za uslužnostno in servisno dejavnost • v objektu A

gostinski lokal v izmeri 320 1112

INFORMACIJE: SGP PIONIR, TOZD TKI

Ljubljanska c. 3, tel.: (068) 23-686

POKLIČITE NAS!

... '.

.. . ,. ..

....... '

Kaj so dosegli naši športniki? Na tej in sledečih sedemnajstih straneh prinašamo poroči­

la in uvrstitve s tekmovanj vse od maja naprej. Vzrok za tako zamudo je neresnost nekaterih udeležencev, oziroma prire­diteljev, ki nam do 15. septembra, ko smo zaključili to številko, niso poslali niti rezultatov. Žal so celo "rang liste" nekaterih tekmovanj v mednarodni areni še vedno skrivnost, čeprav je bilo na teh tekmovanjih največ udeležencev ali pa celo vodja reprezentance iz Zveze letalskih organizacij Slovenije. Pa pravimo, da bomo zaostrili odgovornost ... Gre. recimo, za dve evropski prvenstvi v jadralJ1em letenju v ZR Nemčiji in Italiji, ter za evropsko prvenstvo motornih pilotov v preciznem letenju na Švedskem. Uvrstitve bomo sicer objavili, čim jih dobimo. Vendar pa so taki "članki", kot na primer o 27. prvenstvu Jugoslavije v jadralnem letenju iz Subotice, ki ga objavljamo v današnji številki, zelo suhoparni . .. Sicer pa, hvalabogu , lani še takega nismo dobili!

8. pokal prvih partizanskih pilotov

16. Fizir kup Zvezna tekmovanja za " Fizir kup",

ki je bilo 12 . junija v Čakovcu , se je udeležilo 28 motornih pilotov, iz ZLOS-aje sodelovalo 7 pi~~v.

točk 842 762 694 686 637 601 557 480 344

1. Verbančič Oto 2. Pukanič Slobodan 3. Ban Mijo 4. Krepfl Karl 5. Cestnik Matevž 9. Bauer Leon

Il. Kolarič Kost ja 16. FIOJjanc Andrej 23. Pučko Zvonko

Maribor Zagreb Osijek Ptuj Ptuj Celje Ptuj Celje Maribor

Na zveznem tekmovanju motornih pilotov je tekmovalo 38 pilotov iz 18 aeroklubov. Tekmovanje je bilo 26. junija v Banjaluki. Iz ZLOS-a so so­delovali 4 piloti.

Rezultati: 1. Verbančič Oto 2. Ban Mijo 3. Krepfl Karl

17 Cestnik Matevž 28. Pučko Zvonko

Maribor Osijek Ptuj Ptuj Maribor

točk

467 410 410 272 181

Po disciplinah so bili prvoplasirani:

časovna točnost

l. Božie D. Beograd 135 2. Verbančič O. Maribor 130 3. Ban M. Osijek 120

1. Verbančič O. Maribor 100 2. Antoljak Z. Zagreb 100 3. Krepfl K. Ptuj 90

izvid niške naloge

l. Delie N. Borovo 254 2. Ban M. Osijek 240 3. Verbančič O. Maribor 237

Generalna uvrstitev akrobatskega prvenstva Plas- AERO- Disc. Disc. Disc. Disc. SKUPNO man TEKMOVALEC KLUB A B C O J TOČK ~ 1. SLANA Jože UUBUANA 2.37 I ,7 3.414,7 4.455,5 3.240,3 13.481',8 2. PČER Benjamin PORTOROŽ 2.650,7 3.585,7 4.362,8 2.860,2 13.459,4 3. SKRLEC Matija UUBUANA 2.709,2 2 .719,2 4.428,8 3.099,2 12.956,4 4. JERŠAN Zmago UUBUANA 2.481,2 2.915,0 4.283,4 2.796,7 12.476,3 5. SPASiČ Vladimir SARAJEVO 2.720,7 2.925,8 3.374,7 2.979,8 12.001 ,0 6. LAJEVIC Franc ALC Lesce 2.281,0 2.528,5 3.968,2 2.666,5 11.444,2 7. BIVIC Borivoje ZADAR 2.470,2 2.714,7 3.470,0 2.773,0 11.427,9 8. STEV ANOVIČ M. SMEDER. 1.936,2 2.179,0 4.450,5 2.283,5 10.849,2 9. LUKIČ Zdravko TUZLA 2 .082,0 2.017,3 4.262,5 8.361,8 10. K ENCJ AN Marjan SL. GRAD. 2.243,7 3.291,7 2.505,0 8.040,4 Il. KOLARIČ Ijor PTUJ 1.855 ,8 2.590,2 2.980,2 7.426,2 12. MILOŠEVIC P. VAUEVO l.721,0 1.793,5 3.487,8 7.002,3 13. DELIČ Milinko BEOGRAD 1.965,0 2.184,0 2.8 14,0 fJ.963,0 14. GAVRILOVIČ Z. NIŠ 1.545,5 , 2.472,2 2,662,7 6.680,4 15, PETKOVSKI N, ŠTIP 1.980,7 383,3 1.323,5 3.687,5

t:e'L4 16 MOTORNO

25 JAR po Makedoniji Simpatično makedonsko mestece

Štip je bilo od 29. 7. do 2. 8. 1982 domačin 25. jubilejnega jugoslo­vanskega aerorallya. Petdeset pilotov v 25 posadkah se je v 4 etapah pomerilo za prehodni pokal maršala Tita.

29. 7. dopoldan smo se na letališču v Leskovcu zbrali vsi tekmovalci . Naj­prej smo opravili vse predpisane for­malnosti in napolnili letala z gorivom. Kratkemu počitku je sledilo žrebanje štartnih številk in priprava za prvo eta­po z imenom "Bratstvo in enotnost". Prvo poletanje ob 14. uri za maršruto LESKOV AC - PREDEJANE - SV. POHOR - KUMANOVO - SV. NI­KOLE - ŠTIP. Za prve točke smo se pomerili v reševanju navigacijskih na­log, časovne točnosti in v preciznem pristajanju . Prvi dan sta bili naj­uspešnejši posadki kasnejših zmago­valcev Bana in Deliča , od Slovencev pa se je najbolje odrezala celjska po­sadka Bauer --- Šemrov, ki sta v gene­ralnem plasmaju po prvi etapi zavzela visoko tretje mesto , v navigacijskih na­logah pa sta skupaj z Deličem nabrala največ točk.

Naslednji dan dopoldan je bila na sporedu otvoritvena slovesnost, po­poldan pa so se prvi piloti pomerili v preciznem pristajanju s 300 m z od­vzetim plinom . Vsak pilot je izvedel

Slovenska ekipa na 25. JAR: Srečko Štrucl, Zvonko Pučko, Darko Madžarac, Oto Verbančič, Tomo Verbančič, Karel Krepfl, Leon Bauer, Dušan Šermov, Slavko Lakovič in Peter Ravnak

Štrucl in Pučko pri pripravi rute

po tri pristajanja, ocenjevali pa so pOleg preciznosti tudi profil in način dotika. Najboljši v tej di sciplini so bili piloti , ki so imeli tudi največji nalet in največ izkušenj. Od Slovencev je bil najboljši Pučko iz Maribora, sledila sta mu Krepf1 in Lakovič, medtem ko Verbančič in B~uer nista imela naj­boljšega dneva. Zal pa se je v tej disci­plini pokazala ena redkih slabosti sicer doblo organiziranega tekmovanja in objektivnega sojenja, o kateri bi bilo vredno razpravljati na motorni komisi­ji . Na štartu je bilo namreč premalo sodnikov (le trije na 130 m - v 13 pasovih) , zato so bile nekatere ocene precej dvomljive in so pri tekmovalcih povzročile pre'cej vroče krvi . Morda bi si v bodoče lahko jemali zgled z le­tošnjega republiškega prvenstva v Ma-riboru. '

Naslednji dan sta bili na vrsti še dve etapi in sicer dopoldan z imenom " Ilinden 82" : ŠTIP - SV. NfKOLY ­KRUŠEVO - CAPAR ' o BfTOLA , popoldan pa z imenom ,,40 let RV in PVO": BITOLA _.- PRILEP -- KA­VADARCI - DEMIR KAPlJA -STRUMICA oo ŠTIP. Po teh etapah sta se v vodstvo utrdila Ban in Delič,

MOTORNO

Na povratku do­mov je Leon v Kraljevem na§el še kos domače potice - zmanjkalo jo je v trenutku

Posnetek je z re­publi§kega aero­rallyja, o katerem pi§emo na nasled­nji strani - zmago­valec iz Maribora: Kre~fl (1), Pučko - Strucl (2) in Verbančič - Mad­žarac (3) so se tudi v Štipu kar dobro odrezali

tretji pa je bil Jovanovič iz Kraljeva. Slovenci so te etape v poprečju dobro odleteli, še posebej ekipi Krepfl - ­Verbančič T. in Verbančič O. - Mad­žarac, ki so pridno popravljali zaosta­nek in se prebijali proti vrhu.

Predzadnji dan je bila na vrsti kratka maršruta z imenom "TO". Tekmovalci smo dobili cilje maršrute tik pred poletanjem, nato pa smo mo­rali v nizkem letu izvesti izvidniški let. Karakter te etape je bil tak, da se je v generalnem plasmanu dalo pridobiti izredno malo, izgubiti pa precej. Ker smo večinoma vsi dobro opravili navi­gacijske naloge, je vrstni red določalo predvsem pristajanje in pa dodatna, vmesna časovna točnost, ki jo je tekmovalna komisija določila že po dobrih 5 minutah letenja tako, da v

izredno močnem čelnem vetru tekmo­valci, ki smo leteli na letalih s slabšimi motorji (Pa-38, C 150), nismo mogli nadoknaditi zamude niti pri najboljši volji.

S to etapo in s slovesnim zaklju­čkom ter mitingom naslednji dan je bil za nami 25 . JAR.

Najuspešnejši so bili: Skupna uvrstitev l . Ban Mijo Anastasijevič

Miomir, AKOSJEK, 2247,5 točk 2. Delič Nijas - Nedič Stanko, AK

BOROVO, 2146 točk 3. Cavar Ivo -- Marjanovič Darko,

AK B. LUKA, 2118 točk 5. - 6. Verbančič Oto - Madžarac

Darko, AK MARIBOR, 2028 točk 7. Krepfl Karl - Verbančič Tomo,

AK PTUJ, 1984,5 točk 9. Bauer Leon - Šemrov Dušan,

AK CEUE, 187{) točk 12. Lakovič Slavko - Ravnak Pe­

ter, AK CEUE, 1815 točk 21. Pučko Zvonko - Štrucl Sre­

čko, AK MARIBOR, 1525 točk

Časovna točnost l. Ban - Anastasijevič 2. Čavar - Marjanovič 3. Bauer - Šemrov

Navigacijske naloge l. Delič - Nedič 2. Čavar - Marjanovič 3. Ban - Anastasijevič

Precizno pristajanje 1. Jovanovič 2. Ban 3. Petkovski

AK Osijek AK Banja Luka AK Celje

AK Borovo AK Banja Luka Ak Osijek

AK Kraljevo AK Osijek AK Štip

Na poti domov smo se podobno kot pri prihodu ustavili na letališču Kraljevo, kjer smo si napolnili re­zervoarje in se poslovili od prijaznih domačinov. Ponovno so se zavrtele elise, v lepem sončnem vremenu smo se podali na dolgo pot proti domu.

Za nami so ostali kilometri prelepe pokrajine. Po približno treh urah smo bili že v Sloveniji, kjer smo jo ucvrli vsak na svoje letališče. Prvenstvo se je končalo, ostali pa so spomini, nove izkušnje, spoznanja in želja, da se na­slednje leto zopet vidimo.

RA VNAK PETER

~re'LI' 18

Od zgoraj navzdol - zmagovalci disci­plin: TOČNOST PRISTAJANJA Pučko - Štrucl (1), Krepfl (2), Pe­kolj - Pleterski (3) NAVIGACIJA Pučko - Štrucl (1), Verbančič -Madžarac (2), Bauer - Šermov (3), ČASOVNA TOČNOST Ver­bančič - Madža­rac (l), Hojnik (2), Krepfl (3)

MOTORNO

l8.prvenstvo motornih pilotov Slovenije

Republiški aerorally , ki bi moral bi­ti po koledarju od 25. do 27. junija v Mariboru , je bil prestavljen iz obje­ktivnih razlogov za tri tedne ter iz­peljan 16. - 18. julija. Zaradi prelo­žitve na kasnejši datum je bila tudi slabša udeležba in spremembe odn. zamenjave z drugimi tekmovalci . Manjkali pa so tudi nekateri klubi, ki

. so sodelovali na prvenstvih v preteklih letih.

Pričetek tekmovanja je bil 16. 7. v lepem vremenu. Tekmovalci so imeli

že ob prihodu na tekmovanje krajši 77 km maršrutni let z vsemi nalogami, ki sodijo k takemu tekmovanju. Na lJ1aršruti od ptujskega gradu preko Strigove do KTM v Zg. Dupleku , kjer je bilo merjenje časovne točnosti, so morali tekmovalci opraviti še 7 izvi­dniških nalog. Prvi dan je povedel do­m::čin Pučko .

Drugi tekmovalni dan je bil dopol­dne drugi maršrutni let : Slivnica .­XXX - Pesnica . - Srednj Bistrica -Varaždin - Podlehnik - Biš - Zg. Duplek . S tremi časovnimi točnostmi, desetimi izvidniškonavigacijskimi na­logami ter identificiranjem 10 fotosov so imeli tekmovalci dovolj dela . V tem letu je zmagal Karl Krepf1 iz Ptuja, po dveh disciplinah pa je še vedno vodil domačin Pučko skopilotom Štru­c1om . Isti dan popoldne bi moral biti tretji tekmovalni let , katerega pa so onemogočile nevihte . Zadnji tekmo­valni dan , v nedeljo je na tretji tekmo­valni let poletela ž~ polovica letal, p~ jih je kontrola letenja vrnila zaradi pri­četka neviht na maršruti . Ker ni bilo izgledov za izpeljavo dolge marš rute , se je vodstvo odločilo za krajši 20-minutni let z nekaj nalogami v ne­posredni bližini letališča, pa še ta se je za zadnje tekmovalce zaključil v po­novni nevihti . V tem letu je zmagal zopet Karl Krepf1 in s tem osvojil tudi naslov republiškega prvaka.

Pevenstvo je organizator Le Mari­bor pripravil zelo dobro. Tekmovalne naloge so bile zanimive in pestre, pa tudi počutje tekmovalcev je bilo ugo­dno, saj so bili ves čas prvenstva kar na letališču , kjer so imeli prehrano in prenočišče . Žal se je prvenstvo konča­lo s skrajšanim programom , ker je po­leg tretjega leta odpadla tudi discipli­na v točnosti pristajanja brez korekci­je plina. Mogoče bi bila spodnja rang lista drugačna, če bi bilo prvenstvo iz­peljano po programu .

S. B.

GENERALNA UVRSTITEV

HA XVIII o RBPUBLI§lCBM TEKMOVANJU MOTORNIH PILOTOV Sr..ovnIJE

1617-82 1717-82 1817-82 u POSADKA AVION I o MARSRtJTA II. MARSRO'l'A lIlo MARSRD'rA I-UI __ '. __

'LUNA na·~.čas slet SA: nayoču .let Sit nav.l!aa .let Sit Dft.čas slet

1. InEPn AK Ptui

DPI 125 102 90 317 222 161 90 473 55 115 100 270 402 378 280

2. '._--- O>B 171 106 iOO 377 243 90 90 423 58 60 100 218 472 256 2!0 Le Maribor

3. [VERBARC IC-MAD ZARAC CDB U3 110 30 253 272 174 10 456 60 114 90 264 445 398 130 Le Maribor

4~ I J.IftI\VY ... "'-

AK Celie DDJ 110 93 30 233 227 172 70 469 56 108 100 264 393 373 200

5. IBAUBR- OBe 143 100 30 213 220 160 70 450 46 100 90 236 409 360 190 All: Celje

' 6. UPb~

DPA 141 116 30 287 lU 170 20 354 47 106 100 253 352 392 150

7. - :IC 72 98 20 80 318 363 170 All: L:tabl:taaa BBI 190 202 159 441 44 106 70 220

!J. .~ .... -- DEJ 81 106 100 287 148 120 80 348 40 104 70 214 269 330 250 DLe lIo~ •• to 9. ~, - DBe 74 75 30 179 188 75 80 343 26 104 80 210 288 254 198 Alt Cel1.

10. 'UL't~l;::: BBI 40 60 100 200 203 90 100 393 58 58 10 126 301 208 210

11. AJt M. 8Gbot.a DGL 60 78 100 238 155 10 30 255 12 115 90 217 227 263 220

12. _';;-t:o DOS '1 O 3a 121 191 105 90 386 38 90 30 158 320 195 150

13. DPI 82 78 10 170 U6 53 90 309 40 98 20 158 288 229 120 UPai

14. !~""'r.:::05 OBE 54 60 30 144 117 105 70 292 44 66 90 200 215 231 190 , ------

.., ~. CJM 11. jall,. 1982 ftJClliOO.LRA KCMISlJA

'.'roč S'J: . It

1060

1018

973

966.

959

894

851

649

132

119

110

665

U7

636

3: O -t O :IJ Z O

~ PIJ ;::: ~ ... tJ

AKROBATI

ličer najboljši v Postojni Zmagovalec 6. republiškega prven­

stva v akrobatskem letenju je član OLC Portorož LIČER BENJAMIN. Tekmovanja se je udeležilo osem pi· lotov iz Ljubljane, Portoroža, Ptuja, Slovenj Gradca in Lesc.

Klub slabemu vremenu v soboto, 21. avgusta, ko so morali organizatorji tekmovanje prenesti na nedeljo, je prvenstvo v celoti lepo uspelo. Številni

obiskovalci, ki so prišli na postojnsko letališče, so lahko opazovali akroba· cije v dveh programih in sicer v obveznem poznanem in v obveznem neznanem programu. Takoj je bilo opaziti, da še zmerom vremenski po· goji niso bili najboljši. Tekmovalce je predvsem motil močan veter, ki pa se je čez dan nekoliko umiril.

Po prvem programu in sicer obvez­nem poznanem je vodstvo prevzel li­čer OLe. V obveznem neznanem pa je prvo mesto pripadalo Jožetu Slani iz AK Ljubljana, s 4127,96 točkami .

Popoldan se je tekmovanje nadaljevalo za nagrado Postojne. V tem delu atraktivnega tekmovanja je sodelovalo 5 pilotov katere je ocenje­vala strokovna komisija in komisija iz gledalcev. Najboljši je bil Jeršan Zma­go iz AK Ljubljane, drugi je bil Kencijan Janez iz.AK SloveI~ Gradec, tretji pa Matija Skrbec, t.udi iz AK Ljubljana .

Postojnski letalci so izkoristili tek­movanje tudi za krst novega jadral­nega letala ELAN G D l OlG katerega pokroviteljstvo je prevzel tovarna LE­SONIT iz Il. Bistrice.

Celotno tekmovanje je ob sodelo­vanju zveze letalskih organizacij Slo­venije organiziral aeroklub Postojna, pokroviteljstvo pa je prevzela zavaro­valna skupnost TRIGLAV.

Za boljše razumevanje sestavlje-nosti nalog SI oglejte obe sl+ici akro­batskega programa ter tabelo rezulta­tov. Za pojasnilo o ocenah naslednje: tekmova~e je sodilo 5 sodnikov. Trije so ocenjevali izvajanje programa ~ oce­ne od O do 10), dva sodnika pa zadrževanje v prostoru 1000 x 800 metrov. Za vsak "prestop" meje je tekmovalec izgubil 50 točk. Presto­pom je v precejšni meri pripomogel veter, saj je bilo na stranicah S E skupaj 55 prestopov, na stranicah N- W pa vsega 21. Poprečna ocena programa je informativna (t. j. sešte­vek poprečne ocene za vsako figuro deljen s številom figur), prav tako je informativna najnižja in najvišja po­prečna ocena, ki jo je dobil tekmova: !ec v programu. ANDREJ BRATOZ

O8\IEZNI rozNANl PROGRAM 6. PRVENSTVA MOTORNIt-< t-- PIl0r0v· stOVENIJE VAKROBATSKEM LETEN,JU /POSTOJNA

l. ST, ~TEVllKA ,." •

(\~~=} FIG. ARESTlJU

1 4 . 1. 7 . 12

2 8 . l. 14

3 9 . 1. 1. 1. 11

• 8 . 2 . 2. 7. 2 . 2 . 10

• .$ . 1 . 1 . 1. 32

• 7 . 1 . 2 . 1 . 1.

1, 1 8 . 3.1 . 7 . 1 . lO

% ~ 8 7 . 1 . 1 .-8 . 3 . 1 . 1 . 1 22 I • iI . l.I . 2 . lO

10 7 . t . 1. 12

I '--10- -- - -- -, " 9 . 2 . .$ . 2 . I . 18

\"-- -----~ . .. --- - -- -- ....! ' \ " " , i " .$.1 . 2 . 3/8.1.1.4 .3 . 20

13 9 . 2 . t . 4 , 1 . 21 ,. 7 . S . 1.1- 28

1s .5 . 1 . 1- 20

" 8 . 1 . 1.8.2 .2 . lO

11 2 . 1 . 1 . lO

~

Il . .. -- "' , 1 • c9G

ti., I J,;;-1 O- - ~ - - < - ~I

Slike levo od zgo­raj navzdol: zbor tekmovalcev. zma­govalci posebnega tekmovanja za Na­grado Postojne Jer­šan Zmago (1). Marjan Kenc,!jan (2) in Matija Skr­lec (3) ter zmago­valci republiškega prvenstva v gene­ralni uvrstitvi Ben­jamin Ličer (1). Matija Škrelc (2) in Jože Slana (3)

Točk ZG

pr ogr am

OBVEZN I ZNANI PROGRAM

1- LIČER Benjamin 2495 , 98

2 . ŠKRLEC ~lat ija 2627 , 45 z KOLARIČ Igor 2506 , 62 " 4. SLANA Jo že 2323 , 47x

5 . J ERŠAN Zmago 2268 , 64

6 . KEllC IJAN Ma r jan 2222 , 66

7 . KREPFL Karl 2149 , 6 5

8 . LAJEVIC Franc 1836 , 97x

OBVEZNI NEZNANI PROGRAM

1- SLANA Jože 3427 , 96 2 . LIČER Benjami n 3486 , 30

3 . ŠKRLEC Mat ija 3379 , 96 4. KENCIJAN Mar jan 3328 ,1 2

5 . KREPFL Karl 3267 , 27

6 . JERŠAN Zmago 3096 , 45

7 . KOLARIČ I gor 2583 ,46 8 . LAJ EVI C Fr anc 2504,47

x • •• -100 kaz . točk

GENERALNI PLASMA

lo LIČER Ben j ami n Portoro ž

2 . ŠKRLEC Mat i j a Lj ubl jana

3 . SLANA J ože Lj ubljana

4 . KENCIJAN Marjan S . Gr adec

OBVELNI NEZNANI PROGRAM G , PRVE.NSrVO MOTOlttJJH PILOTOV S!.OVE<JIJE v 1'16iJR. ... T1\1NEM LETENJU - -POSTOJNA 1QS2

111 ' &'14""2 , I I ,

I::j :::' ,14 , .,"

151 S it

4 16 ib 8Z1H

421

38

18

22

32

19

21t

10

20

11

__ • . _ _ _ _ • __________ L.....L.. _ ___ -'--'

Toč k za lil ocena r" 1 " t C Skupaj ·,l.n .-ma x . '- . 19ur prostor progr ama o oc ena izve n pr .

7 50 , oo 324 5 , 98 ~ 7 , 7236 7 ,16/8 , 16 2 600 , 0 0 3227 , 45 I 8 ,1430 7 , 83/8 , 50 5 550 , 00 30 56 , 62 7 , 7124 6 , 83/8 , 50 6 7 00 , 00 3023 , 47 7 , 2077 0 , 00/8 , 33 3 650 , 00 2918 , 64 7 , 3212 0 , 00/8 , 50 4

650 , 00 2872 , 66 6 , 6836 0 , 00/8 , 16 4

500 , 00 2649 , 65 6 , 7612 4 , 50/8 ,00 7 250 , 00 2086 , 97 5 , 6642 0 , 00/7 , 66 12

700 , 00 4127 , 96 8 , 0700 5 , 00/8 , 83 2

600,00 4086 , 30 8 , 2675 7 , 50/8 , 66 4

650 , oo 4029 , 96 8 , 0063 7 ,16/8 , 66 3 650,00 3978 ,12 7 , 9450 7 , 50/8 , 50 3 650,00 3917, 27 7, 7257 7 ,16/8 , 33 3 600,00 3696 ,45 7 ,4857 5 ,16/8 , 50 4

500,00 3083 ,46 6 , 4338 0 ,00/7, 83 6 400, 0 0 2907 ,47 6 ,0082 0, 00/7 , 83 8

7332 , 28 5. JERŠAN Zmago Lj ubl jana 6615 ,09

7257 , 41 6 . KREPFL Karl ptuj 6 566 , 92

71 51, 43 7 . KOLARIČ I gor ptu j 6140, 08

68 50, 78 8 . LAJEVIC Franc Les ce 4991, 44

t:e'L422

leški padalci -člani državne rep­rezentance: trener Srečo Medven, Bogdan in Iztok Jug, Darko Sveti­na, Dušan Intihar in Drago Bunčič

PADALSTVO

Intihar in ekipa ALe državni prvaki

Jubilejno 30. državno prvenstvo v padalskih skokih na reškem letališču na Grobničkem polju je bilo v dneh od 22. do 27. julija v znamenju pre­moči leških padalcev. Bili so najmlajši tekmovalci, a so bili tudi najbolj&i in pobrali s\<oraj vsa odličja. Po slavju na republiškem prvenstvu je bilQ priča­kovati tudi na državnem prvenstvu lep uspeh, a so 'l dosežki presenetili vse. Med štiridesetimi tekmovalci so Leščani zasedli prvih pet mest, s či­mer so se tudi uvrstili v državno repre­zentanco, ki bo od 6. do 15 . avgusta zastopala Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu na Ceškoslovaškem.

Najvišjo lovoriko državnega prven­stva je osvojil Dušan Intihar. To je že osmi naslov državnega prvaka za Alpski letalski center v zadnjih desetih letih. Izreden uspeh sta z drugim in tretjim mestom dosegla leška mla­dinca brata Iztok in Bogdan Jug. Naj­bolj je presenetil mlajši Bogdan, ki se ukvarja s padalstvom šele dobri dve le­ti. Benjamin Šmid in Darko Svetina sta se razvrstila na četrto in peto me­sto. Naslednji Leščan Branko Mirt je bil osmi in s tem dopolnil uspeh prve peterice.

Tekmovanje na Grobničkem 'polju pa vseeno ni bilo brez madeža . Ze na

začetku so se stvari zapletle zaradi pravilnika. Ta je dovoljeval nastop za ekipno tekmovanje samo klubskim ekipam, Letalski zvezi Srbije in Make­donije pa sta poslali na tekmovanje re­publiški reprezentanci . Ker nesporazu­ma niso zgladili , sta ekipi Srbije in ma­kedonska zapustili državno prvenstvo, zaradi česar je bilo tekmovanje okrnjeno za 15 tekmovalcev, v ekip­nem tekmovanju pa je nastopilo samo sedem ekip. Odgovornost za to nosi Letalska zveza Jugoslavije, ki je pra­vilnik spremenila brez predhodne raz­prave v republiških in pokrajinskih zvezah, izdan pa je bil le nekaj dni pred prvenstvom. Podobni spori se pojavljajo tudi na državnih prvenstvih drugih športnih panog, ker v Sloveniji zahtevamo nastop republiških selekcij, kar pa ni vsklajeno z drugimi republi­kami in pokrajinama. Leški padalci to pot niso imeli težav, ker so lahko na­stopili ali kot republiška reprezentan­ca ali kot klubska ekipa.

Tekmovali so v skokih na cilj in v figurah z višine dva tisoč metrov. Prve štiri serije skokov na cilj so štele za disciplino skupinskih skokov in isto­časno za dosežek posameznikov. Leščani so pričeli izredno. Vsi so sko­čili v ničlo v prvi seriji, v preostalih treh pa so tudi bili najboljši in v štirih serijah, skupno šestnajst skokov, so skočili samo 59 centimetrov od cilja . Drugo uvrščena ekipa Sarajeva je za­beležila že 3,61 metrov, tretja pa je bila druga leška ekipa s 5 ,18 metri . Med posamezniki je po štirih serijah vodil Darko Svetina s tremi centimetri pred Zagrebčanom Pircem s šestimi centimetri. Po osmih skokih pa je bil najboljši Zagrebčan z desetimi pred Intiharjem z 20 in Svetino z 22 centi­metri. Tako so bile razdeljene tudi ko­lajne v tej diSCiplini.

V disciplini figurativnih skokov z višine dva tisoč metrov so tekmovalci opravili štiri serije skokov. Leščani so tu še bolj odstopali od ostalih kot pri

PADALSTVO

Dušan Intihar

rce'L423

Iztok Jug Darko Svetina Benjamin Šmid

Bogdan Jug Branko Mirt

skokih na cilj. V prvo osmeri 'J se je med Leščane uvrstil na odlično iretje mesto samo Uroš Šumar iz Novega Sa­da . Zmagal je Iztok Jug pred Benjami­nom Šmidom. Intihar je bil četrti in si s tem zagotovil naslov državnega prva­ka. Mlajši Bogdan Jug je figure izvedel nekoliko slabše kot na republiškem prvenstvu , vendar še vedno tako do­bro, da je zavzel peto mesto , v skupni razvrstitvi pa je osvojil bronasto ko­lajno.

Letošnja državna reprezentanca je sestavljena iz članov samo enega klu­ba, kar je prvi primer doslej. Dolgo­letno vztrajno delo Draga Bunčiča z mladimi padalci se je tako dobro obrestovalo. Tudi velika finančna sredstva, ki so bila porabljena za opre­mo in treninge, so zdaj z dosežki upra­vičena. Sicer pa so jjh padalci v najve­čji meri pridobili sami s fizičnim de­lom v proizvodni dejavnosti Alpskega letalstva centra.

Reprezentanca se do odhoda n? svetovno prvenstvo pripravlja na letali-

Branko Hrast

šču v Lescah pod vodstvom Draga Bunčiča in Srečka Medvena. Člani rrprezentance so: Duša!! I~_tihar z Je­senic, zaposlen pri ' Transšpedu na Jesenicah, brata Iztok in Bogdan Jug iz Radovljice, oba učenca Železarske­ga izobraževalnega centra na Jeseni­cah, ter Benjamin Šmid in Darko Sve­tina, oba študenta iz Radovljice. Šesti član, v rezervi , je Uroš Šumar iz Nove­ga Sada.

Z enakim tekmovalnim programom kot člani so na Reki tekmovale tudi članice. Nastopila je samo deveterica. Kvalitetna razlika pa je izredno velika. Samo prve tri, ki so si razdelile ko­lajne, obvladajo tekmovalni program , vendar še daleč od mednarodne kvali­tete. Ženske državne reprezentance v sedanjem stanju praktično ne moremo sestaviti. Državna prvakinja je postala Slavica Lučič-Koprivica , ki je zmaga­la tudi v figurah, v skokih na cilj pa je državna prvakinja Radmila Dimic' iz Sarajeva, ki je kar petkrat skočila v ničlo , tako kot pri članih Intihar, žal pa je zelo slaba v figurah .

"e'L,4 24

Po uspešnem do­skoku Zlatka Čuša (Foto: Jože Poj­bič)

Ob koncu je treba reči še to, da letališče na Grobničkem polju ni naj­primernejše za kvalitetnejša padalska tekmovanja. Leži ob dokaj visoki vzpetini, ki povzroča močno vrtinče­nje zraka - rotorje, kadar piha veter s kopnega proti morju. Pri padalih tipa krila, pa je tako turbulentno ozračje lahko dokaj nevarno za padalca, pa tudi kvalitetnih rezultatov ni možno dosegati v disciplini skokov na cilj. Tak zvrtinčen zrak so imeli tekmo­valci skoraj ves čas tekmovanja. Veli­ko lažje bi 'se borili z zvrtinčenim zra­kom, če bi imeli kvalitetnejša padala, kakršnih pač v Jugoslaviji iz nerazu-

PADALSTVO

mIj ivih razlogov še ne delamo, ves ostali svet pa jih z velikim uspehom uporablja, tudi vse vzhodne socialisti­čne države.

LEON MESARIČ

Padalci za "Pokal mesta Cakovec"

Tekmovanje je bilo 30. maja v Čakovcu, sodelovalo je 48 padalcev iz Hrvaške in Slovenije. Iz Slovenije so tekmovali padalci Maribora, M. Sobo­te in Ptuja, skupaj 12. Tekmovanje je bilo v dveh skokih na cilj.

l. Čuš Zlatko 2. Elezovic Darko 3. Vidovič Janez 4. Butolen Edi Ekipno: 1. Ptuj 1. 2. Zagreb 1. 3. Borovo 6. Murska Sobota 8. Maribor

Ptuj Rijeka Ptuj Ptuj

0,40 4,04 7,00 9,78

14,71

0,00 0,05 0,07 0,08 itd.

Padalci ALe Lesce na pripravah maja 1982 - ob jubilejnem tritisočem skoku Branka Hrasta (prvi z desne v belem) Foto: Mesarič

PADALSTVO r:e'L,425

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ S 1000 m - ČLANI

Tako so se pogovorili po vsakem skoku člani zmagovite leščanske ekipe Intihar, Šmid, Mirt in Svetina (Foto: Jože Pojbič)

KONČNA RAZVRSTITEV - ČLANI

~VR STI TEV

1 2

3 4

5 6 7

EKIPA

ALC - LESCE I SARAJEVO ALC - LESCE II ZAGREB OSIJEK BANJA LUKA TITOGRAD

.;> ~ .t( 1. .J A SKUPAJ 1 2 3 4 cm

cm cm cm cm

O 9 32 18 59

59 90 60 , 152 361 , 9 29 275 205 518

377 104 152 218 851 185 123 237 312 857

5 60 357 506 928 282 317 1304 664 2567

U~~ ~iv TEKMOVALEC i KLUB SKOKI NA CILJ S 1000 m FIGURE Z 2000 m ~kupa j

~ __________ -, __ ~ __ ~-' __ -' __ '-~ __ -r __ ~ ____ ,-__ -, ____ ~točk

1 INTIHAR DUEAN 2 JUG IZTOK 3 JUG 1l0G DAN 4 čmid BE}'J AMIN 5 SVETINA DARK O 6 Šumar UROŠ 7 PIRC ZDRAVKO 8 MIRT BRANKO 9 :ELEZOVIC DARKO

ALC

N. SAD ZAGREE ALC RI ,TEKlI

loČUŠ ZLATKO ALC 11 IBAčA :;ANDOR N . SAD

12 'IDR~Č IC MILORAD RIJEKA 13 Sle RUDOLF SUBOT. 14 2.~IAVC BOJAN ALC 15 MANDIČ J OVICA SARAJ . 16 HRAST BRANKO ALC 17 MALENICA KRUNO BARAJ. 18 DEBEI.JAKOVIČ ZV . B.LUKA 19 MATARIC I~TVAN I SOMBOR 20 GOLJANIN SAVO i SARAJ. 21 ADAMOVIC MIROSLAV : ..

22 KUPLJENIK VIKTOR : B.LUKA 23 EBNER DRAGUTIN 24 POGAČAR ROMAN 25 VlRAG BORIS

, OSIJEK ALC ZAGREB

1 ! 2 3 4 I 56 ! 7 1 8 I cm I M 1 2 3

0011 O ' O [ 0 ' 3 ; 6 ! 20 ' 28,88,4 8.~ O 4 14 18 i 8 : 3 O 2 , 49 5 8 ,6 7,3 7,4 O : 9 4 1 0 ; 6 : 3 2 l ' 25 ; 48,58.8 7,8 O 5 4 : O ; 9 O 29 ' 8 55 1 7 8.2 8,2 8,3

~ i 1~ , 2~ l' ~ l~ l' ~ ~ 1~ 1 ;; ; ~ !:~ t~ 1;:~ ~ 1~ ~ ~~ ~ 12~ ! , ~ ~~~ i ~~ 1::: 1~:; ~::~ 6 9 0 1 19 i 4 '1' 62 47 , 4 151 1, 10, 5 10 , 6 10,2 O 6 o O ' 3 4 46 , 15 74 9 10, 9 16 10.2

O O 80 il 0 1 22 8 2. i O 112 ,12 12 , 6 1? ,1 11,8 3 : 2 5 i 182 , 8 I 2 4 i 30 236 i 18 10,3 9 , 9 9 • 3

1 ; O 28 !110 '1 3 '\' 93 O lo 24 5 119 10.2 9.6 10,7 O I O 11 , 7 27 6 , 2 O 53 '\ 6 12,2 12.0 12,4 3 , 6 6 1 76 ~42 70 i 4 : O 40724 8,7 9 , 2 8.3

23 : 63 O 91 ! O 1 18 : 23 ' 58 276 20 lo. ') 16 lo ,2 5 , O 57 7 1' 6 6 \' 0 11 6 871014 ,212 .4 12,6 O i 19 113 113 8 o . 13 153 419 25 10,5 12,8 10.5 O 15 O 13 , c 1

1 15 1 O i 70 113 13 13.5 13,1 14,1

36 i 12 2 41 ' 3 118 ! 6 i 12 230 17 13,0 13,4 13,4 O O 290 190 66 14 h61 '1 6 727 31 10.2 9 . 9 8,8

27 ! 3 11 141 17 53 rl 14 : 23 28922 12,3 13,3 12 ,4 O ! 5265 186 9 83 , 5 1234 787 32 13,9 11,4 10.6

15 lo ,121 ! 48 51 20 : 17 I 3 285 121 16 16 15,1

KONČNA RAZVRSTITEV - ČLANICE

UVI SKOKI NA CILJ S 1000 m FIGURE Z 2000 m ST TEKMOVALKA KLUB TE 1 1 2 3 4 I 5 ! 6 7 I 8 cm 1 I 2 I 3

4

4

8,0 8,8 8 , 9 8 ,1 8,9 7, 9 9,7 9 ,1

10.7 10 , 9

11,8 12,3 11,6 10,1 13,0

9 ,0 11,8

13,3 11,3 14,6 13 , 2

9 , 9 13.1 11,5 13,4

sek. 1 LUČIl' -I< . SLAVICA jVRBAS 57 1218 173 . 8 ! 24 ' 202 46 ' 9 1 737 10,7 112 , 2 110 ,0 10,4 43,3

49 :129 248 500 [158 28 32 1 67 1211 2 DJIDARA NADA ZAGRE 14,4 , 12,4 i 14,4 14,2 ' 55.4

3 DIMIC RADMILA SARAJ O: O 23 O O 3 O! 71 : 97 16 ;16 ; 16 14,8 62,8 I

99 !131 !473 1826 4 KOVAČIC GORDANA ZAGR. 468 ' 78 266 139 ;172 15,1 116 15,1 16 62,2

5 LEKO ROMANA n 500 135 500 66 : 15 111 !238 l105 1670 1

16 : 16 16 16 64

6 VITNER JASNA pSIJ. 500283125 28 ' 86 6 1402 ' 500 1930 16 116 16 16 64

7 BENAC HERMINI. RIJEK '70 500 ,500 ": i'" i''' !''' i''' 2057 16 1

16 16 16 64 8 ŽUŽA SANJA n 500 300 ' 245 500 338 99 1 22 1167 2171 16 i16 16 16 64

9 ~ETRCA MAJA n 121 30 500 500 500 1500 !500 1500 3151 16 116 116 : 16 64

sek ~

33 , ~ 4 20 32,1 1 26 34, 0 5 41 32,8 2 53 35.6 7 58 33 ,1 3 73 39,4 lo 101

37 . 9 8 320 42, 3 14 392 42 , 3 13 394 48, 9 18 405 48, 8 17 433 41,1 12 4E8 40,E 11 482 49,E 22 520 35,2 6 612 48, 9 18 724

52 ,5 25 725 45 .1 15 850 55.3 29 lola 53 ,0 27 1018 38 .8 9 1042 51,1 24 1060 47 ,4 16 1280 60,5 31 1402

MES . SK .TOČ F

1 5 2 13 4 17

3 34

5 41

5 61

5 74

5 89

5 106

Od zgoraj navzdol: Na otvoritvi sta tekmovalcem za­želela športno sre­čo predsednik Aerokluba Murska Sobota Pavel Pon­grac in Matija Ga­bor, predsednik OS SGP Konstruk­tor, ki je bilo po­krovitelj tekmo­vanja - Suhi tre­ning za likovni skok - Zmagovalci v generalni uvrstit­vi - Zmagovalci v generalni uvrstitvi (mladinci)

PADALSTVO

Republiško padalsko prvenstvo 82

Letošnje, jubilejno 20. člansko in sedmo mladinsko padalsko prvenstvo je bilo v Murski Soboti od 14. do 18. julija. V obeh kategorijah se je zbralo 29 tekmovalcev, kar ni nič kaj vzpod­budna številka za slovensko padalstvo. Lansko leto je namreč tekmovalo še 33 mladincev in članov, pred dvema letoma pa kar 41. Te številke kažejo, da bo treba vnaprej bolje poskrbeti za popularizacijo tega športa, predvsem pa za primeren učiteljski kader, ka­terega pomanjkanje je sedaj v marsi­katerem klubu vzrok za nazadovanje padalske dejavnosti.

Tok ra t se je torej 21 č lanov in osem mladincev potegovalo za naziv najboljših v republiki in za uvrstitev v ekipo za državno prvenstvo. Kljub vremenu, ki se je skujalo takoj po otvoritvi prvenstva, so že v četrtek, 15 . julija vsi tekmovalci opravili po sedem skokov na cilj . Naslednji dan nizka oblačnost znova ni dovolila figu­rativnih skokov. zato so opravili še preostale tri turnuse skokov na cilj, popoldne pa se je nebo le toliko sčistilo, da so lahko skočili še po en figurativni skok. Preostale skoke so vsi padalci opravili že tretji dan tekmo­vanja, v soboto, 17 . julija. Tako so bili

PADALSTVO

GENERALNA EKIPNA RAZVRSTITEV-ČLANI

fCf!fL427

rezultati znam ze dan pred zaključ­kom tekmovanja.

EKIPA CILJ r IGURE

ALC LESCE 1 1

AK PTUJ 4 4

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ S 1000 m

UVR S ER 1 J A STI ČLANSKE EKIPE TEV 1 II III

SKUPIN. SKOKI

1 4

IV

SKUfAJ TOCK

3 12

SKUPAJ (em)

Ob koncu prvenstva so selektor Drago Bunčič in člani republiške pa­dalske komisije določili dve republiški ekipi za tekmovanje na državnem prvenstvu, na reškem letališču. V prvi ekipi so: Intihar, Svetina Mirt, Šmid in Iztok Jug, v drugi pa Šafarič , Hrast, Bogdan Jug,_vsi ALe Lesce ter Ptuj­čana Čuš in Zmavc.

Besedilo in slike: 1 ALe LESCE - I 22 12 12 19 65 JOŽE POJBIČ 2 ALe LESCE - II 175 106 31

1

157 449

3 AK PTUJ 39 114 372 125 648 4 LO I'lARIBOR 107 104 106 611 928

MLADINSKE EKIPE

1 ALC LESCE 24 O 25 32 81 2 AK PTUJ 68 174 184 309 735

RAZVRSTITEV POSAMEZNIKOV - ČLANI

~S t ::iKUIH NA !;lLoJ ::i LUUU rl n \iU ItlC ~ " o00 m SKUPAJ

TI TEKI10VALEC U 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Ilo cm) ~l~č TOi:· točk

~EV B 1 I I II II I IV (a) ° ke

1 INTIHAR D. LC O! 3 ! 1 2 2 4 4 3 1 I 7

27 1 1 1 8,5 8,8 ! 8,2 8,8 34, 3 1 2 4 5 2 SVETINA D. I C 5 1 oj 8 6 O 6 , O 3 1 1 30 2 1 4 8,9 9,1 1 9,4 9, ? 36,6 4 16 20

ŠAFARIČ J .hc , 1 1

lo ,4 Ilo tO 3 7 1 14 : 6 O 9 O 1 15 O 11 i 14 76 , 4 ' 16 9,6 11,4 41,4 6 36 52

BO ŽIČ R. j " 8! (' , 4 1 21 1 ,

8 1 8,4 ! 8,6 8,4 4 107 26 : 39 8 6 I 11 228 64 8,1 33,5 1 1 65

5 ŠMID B. ' " 6 1 6 Ol 6 O O ! 4 : O 2 8 32 3 1 9 9,1 I 41,7 8 EA 73 8,0 i 8,6 16

6 MIR':" B. ,

" ll ' 3 : 3 5 4 0 1187 1 2 ! 2 , 2 219 7 1 49 10,0 8,7 1 9,0 I 9, 2 36,9 5 25 74

7 KRAST B. ' " 51 : 62 , 12 i 9 26 1 9 : 26 1 1 \ 14 ll2 322 ll l12 1 9,0 8,6 8,4 1 9 ,1 35,1 3 9 130

8 PFAJ F'AR J. " 12 ' 4 '

1~ 1 89 12 1 12 I 10 I 4 ' 54 14 216 6 36 12,4 12 ,6 13,8 112 ,7 ~1.5 lo 100 136

6: j

1 9 MAVC B. PT 6 , 95 O l O i 4 1103 1118 8 355 12 /144 10,2 9,6 10,4 jll,4 41,6 7 49 193

-' lo PANINGER ZI MR 6 , 70 95 4 lo 8 : O l 38 6 297 : lo , 100 16 11,4 ll,6 112 ,8 51,8 II 121 221

II ČUŠ S . PT 4 ; 40 1100 9 4 ' 5 O 46 : 32 8 248 1 9 81 14,4 12, 5 13,2 113 ,3 , 53 ,4 114 196 277

12 CESNIK T. I MR 15 ! 681

14 8 12 14 ! 12 25 : 7 13 188 ; 5 1 25 14,6 13,6 13,6 113,2 ~5,o ;17 289 314

13 Frank D_ I AL T80

15 79 ! 61 O 89 7 : 30 ' 4 466 .14 i 196 12,6 11,0

"''1'' r"~' '" 365

14 VIDOVIČ J. I PT 15 14 2441 13 : 6 92 i 28 16 1 14 250 692 16 ,256 12,8 13,6 13,2 13,0 52,6 12 144 400

15 ' PAN I NGER ZI MR 320 13 302 100 . 14 343 34 51 ! 86 51 314 18 : 324 16 ll,o 11,2 110,8 49,0 9 : 81 405

16 PETROVIČ J I PT 14 ' 54 15 6 , 15 6 ; 38133 1 9 69 359 13169 12,8 16 12,613,4 54,8 16 256 425

17 KOROŠEC J.i MR 20 21 7: 500 15 3 ;139 2 1 14 l'i 736 17 :289 12,2 11,7 16 14,4 54,3 15 225 514

18 VODUŠEK I. " 12 9 151 8 1400 II I II 98 , 6 43 613 i15 :225 13,7 13,9 ll,8 16 55,4

1

8 324 549

19 VIDOVIČ MS 305 500 1~1 69 1500 4 1 7 1315 1 36 . 42 795 119 i 361 14,8 16 16 16 62,8 19 361 722

20 ŠPAROVEC J " 260 359 36 159 :276 93 101 1170 1200 i2B 867 20 1400 16 16 16 16 64 ~1 441 841

20 VRŠIČ SONJA PT 40 386 186 407 1500 80 357 219 lo I 79 ~257 21 441 16 15,2 16 116 i 63,2 o 400 841 1

RAZVRSTITEV POSAMEZNIKOV - MLADINCI

~~ TEKI10VALEC TEI

K L SKOKI NJI CILJ S 1000 m FIGURE Z 2000 m ~KU ~.--'---r-,--.--,--.--,--.--'----~~~~--'---~--r-~r-~~f~AJ

~ 1 2 3 4 5 6 7 8 9 lo (em ~ 1 ~C 1 2 3 4 8) i ! trOČK 1 JUG BOGDAN ~LC 8 O 4 O 6 6 O 6 2 1 33 2 JUG IZTOK ALC 6 O 7 4 4 O O 3 5 O 29

3 čuš ZLATKO rr O lo 6 15 5 42 15 7 20 30 150 4 POGAČAR ROMAl iALC lo O 14 28 94 176 O O 40 2 364

5 PUTOLEN EDI rr 61 150 77 198 96 8 41 265 183 4 1083

6 VRBANČIČ J. rr 7 14 101 96 30 63223276234 125 1179

7 PETERNEL Z. rr 06 121 500 79 70 500 385 172 lo 369 2312

8 ŠTUMBERGER M.r ~oo 396 500 500 338 500 239 500 500 465 4338

2 4 8,1 8,2 8,0 7,8ii.l 1 1 5

1 1 8,4 8,6 8,0 7,6 321' 2 4 5 3 9 11,8 9,9 10,2 10,3 4S2 3 q 18 4 16 Il, o 12,6 16 12, o 51,6 4 lE 32

5 25 15,4 16 13,8 16 6~2 5 2' 50 6 36 16 16 16 16 64 7 4' 85

7 49 16 16 16 16 64 7 4' 98 8 64 16 16 16 16 64 7 4' 113

ICfI!fL428 PADALSTVO

Mednarodna zmaga leških padalcev

Leški padalci so po lanski zmagi tudi letos zmagovalci 5. mednarodne­ga prvenstva Avstrije v padalskih sko­kih na cilj z višine tisoč metrov. Zma­gali so ekipno in posamično med 20 ekipami in 60 posamezniki. Klubske ekipe so sestavljali trije tekmovalci, Leščani pa so tekmovali z dvema. V ekipah iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Italije so tekmovali tudi državni reprezentanti, ki so kar vsi po vrsti do­segli boljše uvrstitve na letošnjem sve­tovnem prvenstvu v ČSSR kot leški tekmovalci, člani državne repre­zentance.

Tekmovanje je bilo na celovškem športnem letališču in je trajalo tri dni. Z odlično organizacijo so samo z enim letalom tipa PILATUS PORTER 3G-EB omogočili 600 skokov v tekmovanju. Po dveh dneh in devetih skokih so bili leški padalci v ekipnem tekmovanju v vodstv za 11 centime­trov pred prvo celovško ekipo, med posamezniki pa sta bila na čelu Lešča­na Branko Mirt in Darko Svetina z 12 centimetri. Za nedeljski program je ostal tako vsakemu tekmovalcu po en skok. Pred približno 6000 gledalci so tekmovalci uprizorili pravo športno predstavo, polno napetosti in nego­tovosti . Med tekmovalci se je to po­znalo tudi v slabših dosežkih kot v predhodnih skokih. Leščani kot naj­mlajši ud'eleženci tekmovanja so živčno napetost kar dobro prestajali. Bolj napeti so bili Celovčani , ki so si vroče želeli zmago na domačem letali­šču. Prav zato je njihov boljši tekmo­valec Johann Frisch naredil grobo na­pako, doskočil 129 centimetrov od cilja in si s tem zapravil dobro posami­čno uvrstitev , ekipa pa je namesto željenega prvega mesta zasedla šele četrto. Z dobro zadnjo serijo si je dru­ga leška ekipa priborila odlično drugo mesto.

Še bolj kot ekipna borba je bil v ospredju boj za posamično zmago. Za vodilnim Mirtom in Svetino so zasle-

dovalci zaostajali v razlikah od enega do dveh centimetrov. Zato je bilo na dlani, da bo vsak najmanjši spodrsljaj usoden za razvrstitev na vrhu. K nape­tosti je prispevalo še vreme, ki je bilo lepo in sončno brez vetra, le od časa do časa se je začutila rahla termika ob doskočišču. Za sodobna padala "kri­la" pa tako vreme ni ugodno, ker je upravljivost padala slabša in večji po­pravki pred doskokom niso možni. Prav zato so bili poprečni dosežki v deseti seriji najslabši. Leščani so priča­kovali zmago bolj izkušenega Darka Svetine, a prav njemu je spodletelo . Kakih 15 metrov nad ciljno točko mu je iznenada zapihal v hrbet termični veter. S popolno blokado padala se je drzno spustil skorajda v pr<?sti pad in še dokaj ugodno dobesedno padel v točko 16 centimetrov od ničle. Mirt je bil bolj umirjen in je doskočil le tri centimetre od cilja, Intihar pa je zadel ničlo. S tem je bilo avstrijskih sanj konec. SVOjih dobrih dosežkov v za­dnji seriji niso mogli več vnovčiti . Zmaga med posamezniki je bila leška. Mirt je dosegel sploh prvo pomembno zmago in premagal prvič tudi vse svoje klubske tovariše. Kaže, da je kar resen sedmi kandidat iz ALC za državno reprezentanco . Drugo mesto je zasedel Avstrijec Leo Bruckl z zaostankom Il centimetrov za Mirtom. Za centimeter slabši je bil na tretjem mestu Dušan Intihar, za njim pa je zaostal spet samo za centimeter Darko Svetina. Tudi do sedmega mesta so razlike mi­nimalne .

Po tekmovanju je leški trener Drago Bunčič ocenil celovško tekmovanje kot izredno pomembno; naši padalci so prvič opravili veliko in zahtevno tekmovanje brez večj ega spodrsljaja. Pri šestdesetih skokih Leščanov je bil najslabŠi skok 21 centimetrov Janeza Šafariča , ki pa ne trenira več redno. Od mlajših je imel najslabŠi skok Sve­tina 16 centimetrov ob šestih ničlah , kar je bil tudi najbolj ši dosežek med

PADALSTVO

vsemi tekmovalci. Bunčič meni, da je treba to mlado ekipo pošiljati čimveč na močnejša mednarodna tekmovanja, ker so v Jugoslaviji brez konkurence. Samo tako se bodo prekalili v zrele tekmovalce, sposobne vzdržati velike psihične obremenitve na evropskih in svetovnih prvenstvih. Čez dve ali tri leta bi lahko pričakovali tudi večje mednarodne uspehe. Vedeti je treba, da so doslej zmagovali na svetovnih prvenstvih samo starejši izkušeni tekmovalci, vsi stari preko 30 let. Samo enkrat je bil tekmovalec mlajŠi, z 29. leti.

V letošnji sezoni ostaja leškim pa­dalcem samo še eno tekmovanje, nato pa bodo po krajšem premoru nadalje­vali s pripravami za zimsko tekmo­valno obdobje in para-ski tekmovanja, kjer je ~reba znati tudi dobro smučati.

REZULTATI: - posamezno (60): 1. Branko Mirt (ALC II) 15 cm, 2. Leo Bri.ickl (06) 26 cm, 3. Dušan Intihar 27 cm, 4. Darko Svetina (oba ALC J) 28 cm, 8. Bogdan Jug (ALC IJ), 42 cm, 13. Janez Safarič (ALC 1) 52 cm, 22. Janez Pfajfar (ALC II) 90 cm.

EKIPNO (20): l. ALC I (Šafarič, Svetina, Intihar) 107 cm, 2. ALC II (B. Jug, Mirt , Pfajfar) 147 cm, 3. HSVK I - Celovec 200 cm, 4. Union 061243 cm, 5. Graz I 368 cm ...

Jesenice, dne 6. 9 . 1982 Zmagovalci Pod-lehnika 1982 LEON MESARIČ

Ptujski padalski pokal "Podlehnik 82"

Na Ptuju se je 31. 7. in 1. 8. odvija­lo tekmovanje za ptuski padalski po­kal, ki je kombinacija nočnega skoka na cilj in skoka na vodo. Tekmovanja se je udeležilo 16 padalcev iz Maribo­ra, Zagreba, Murske Sobote in Ptuja.

Zaradi dež a; nočnih skokov niso mogli izvesti. Po dogovoru so jih "na­domestili" naslednji dan S skokom na cilj . Pohodili so pet ničel (ročno merjenje) in sicer: Fanika Krajnc, ZO­r.;'tn Španinger, Nenad Pešut, Bojan Zmauc in Zlatko Čuš. Sledili so jim: Janez Vidovič 3, Jože Korošec 5, Sonja Vršič 9 cm.

Ob 14. uri so začeli skakati na jeze­ro v Podlehniku pri Ptuju. Vreme je bilo dokaj ugodno, manj ugodna pa bi bila v primeru večjega števila tekmo­valcev odsotnost letala AN- 2. Padalci so skakali iz "UTVE- 66" in "KU­RIRJA". Najboljši čas v plavanju od dotika s prvim obročem _do ciljnega obroča (20 m) je dosegel Zmauc pred Vidovičem in Čušem, nato Pešut, Pajnič, Španinger.

V kombinaciji obeh skokov je zma­gal Žmauc pred Čušem in Pešutom.

Rezultati: l. ŽMAUC Bojan, PT, 2 kazenski točki

2 . ČUŠ Zlatko, PT, 10 3. PEŠUT Nenad, ZG, 17 4. ŠPANJNGER Zoran, MB, 37 5. VIDOVIČ Janez, PT, 40 6 . KOROŠEC Jože, MB, 98 7. VIDOVIČ Jaka, MS, 164 8 . BUTOLEN Edi, PT, 185 9. KRAJNC Fanika, MB, 197 10. PAJNIČ Goran , ZG, 221 11. BAGARIČ Ivica, ZG , 225 12. VRŠIČ Sonja, PT, 233 13. OSTOJIČ Dragan, ZG , 265 14. VRBANČIČ Janez, PT, 269 15 . PERBIL Slavko, MB, 421 16. KOŠPIČ Zlatko, ZG , 452

Ekipno je zmagal Ptuj 1 pred Za-grebom, ptujsko drugo ekipo in ekipo Maribora .

MILENA CESTNIK

MODELARSTVO

Modelarska tekmovanja 13. pokal bratstva in enotnosti

Tekmovanje republiških mode­larskih reprezentanc v razredu prosto­letečih modelov je bilo 22. maja v Aradcu, v organizaciji VS Vojvodine. Sodelovali nista reprezentanci Črne gore in Kosova.

Kategorija F- I - A - 18 tekmovalcev 1. Karanovič Mirko - Vojvodina, 1260 + 100 4. Kranjc Stojan - N. mesto, 1245 5. Videnšek Tone - Ljubljana, 1225 8. Žagar Iztok - Ptuj, 1187

Ekipno: 1. Vojvodina 3779, 2. Slove­nija 3657

Kategorija F- I - B - 18 tekmovalcev 1. Kapetanovič Mirsad - BiH , 1240 + 181 6. Stankovič Dragan - N. mesto , 1157

12. Brudar Tine - N. mesto, 1082 15. Hribar Tomaž - Ljubljana, 1027

Ekipno : 1. BiH 3521, 5. Slovenija 3226

Kategorija F-I-C - 15 tekmovalcev l. Velunšek Oton - Ptuj, 1260 + 167 6. Žuran Maks - Ptuj, 1185 10. Grošelj Janez - N. mesto , 1108

Ekipno: 1. Vojvodina 3620, 2. Slove­nija3553

Generalni ekipni plasma 1. Vojvodina 10.857, 2. Slovenija 10.476, 3. Hrvaška 10.256, 4. Srbija 8.335, 5. BiH 6.906, 6. Makedonija 6.238

Republiško modelarsko prvenstvo kategorij prostoletečih modelov

Prvenstvo je bilo na letališču v Ajdovščini, v vseh treh kategorijah je tekmovalo 49 modelaIjev iz 10 sloven­skih klubov.

F- I - A -- 34 tekmovalcev l . Leskošek Branko - EMO Celje , 900 + 19 2. Žagar Iztok - Ptuj, 900 + 15 3. Videnšek Tone - Ljubljana, 900 + Il 4. Bauer Darko - N. mesto, 900 + 4 Fartelj Stanko - EMO Celje, 900 + 4 Karner Peter -- EMO Celje, 900 + 4

F- I --B - 8 tekmovalcev 1. Stankovič Dragan - Novo mesto , 834 2. Hribar Tomaž - Ljubljana, 828 3. Brudar Martin - Novo mesto , 817

F - 1- C - 7 tekmovalcev 1. Velunšek Oton - Ptuj, 886 2. Grošelj Janez - Novo mesto, 868 3. Žuran Maks - Ptuj, 860

MODELARSTVO

Svetovno prvenstvo kategorij vezanih modelov

Prvenstvo je bilC!. od 21. - 25. julija v Oxelosundu na Svedskem, na kate­rem je nastopila tudi jug. reprezentan­ca, med reprezentancami 23 držav.

Kategorija F- 2- A, 48 tekmovalcev, 17 držav 1. Sz ege di S. - Madžarska, 275 ,4 km/ h 9. Velunšek Oton - YU/ Ptuj, 262,9 km/h 27 , Ivanček Marijan - YU/Trešnjev­ka, 247,5 km/h 40. Kajič Ivica - YU/ Vareš, 226,7 km/h

Kat~gorija F- 2- C,51 ekip, 19 držav 1. Sapalov + Onufrijenko - SSSR, 6,53.3 min v finalu 21. Bezgovšek + Leskošek YU/EMO Celje , 3,54.2 min 1 tekma 45. Borovak + Pažin - YU, 0,00 50. Velunšek + Ivanček - YU, 0,00

V kategorijah akrobatskih modelov in v zračnem boju reprezentanti YU niso nastopali.

23. državno modelarsko prvenstvo v razredu vezanih modelov

Prvenstvo je bilo 5. junija v Novem Sadu. V razredu hitrostnih modelov je tekmovalo 6 modelarj ev, z akrobatski­mi rn.odeli l~ tr~j e modelarji, v ekipni tekmI 6 ekip ID v zračnem boju 4 tekmovalci. Iz ZLOS-a so bili 4 tekmovalci.

RezultatI: F 2 A - hitrostni modeli 1. Velunšek Oton -- Ptuj , 259 km / h 2. Ivanček Marijan - TrešnJ'evka 243 km/ h ' 3. Kajič Ivica -- Vareš, 225 km/h

F 2 B - akrobatski modeli 1. Ivanček Marij an - Trešnjevka 588 1 ' 2. Zarič Siniša - EMO Celj e, 5163 3. Robič Roman - EMO Celj e, 4925

F 2 C - team racing 1. Pažin - Pažin, 8,09 min 2. Laslo - f)určik, 11,12 min 3. Bezgovšek - Leskovšek, 35 krogov

16. državno modelarsko prvenstvo kategorije F 3 B

Na državnem modelarskem prven­stvu radijsko vodenih jadralnih mode­lov, ki je bilo 29 . maja na letališču v Lescah, v organizaciji aerokluba Kranj, je tekmovalo 23 modelarjev iz 9 aeroklubov. Iz ZLOS-a je tekmovalo 8 modelarjev (obširnejše poročilo smo že objavili v prejšnji številki KRIL!).

1. Ivanček Marijan - AK Trešnjevka 8750 '

2. Kralj Marko - AK Trešnjevka 8712 '

3. Klančišar Martin - EMO Celje 8659 '

5. Perčič Anton - AK Kranj , 7400 7. Perpar Borut - AK Kranj , 7068

10. Slabšak Damjan - AK Ljubljana, 6790 itd.

Zvezno RC tekmovanje za "Lenarški pokal"

Na tekmovanj u, ki je bilo 15 . 5. v Lenartu pri Marib oru je tekmovalo 15. modelarjev iz 5 klubov ZLOS in 2 klubov iz ZS Hrvaške l. Tomlinovič Josip - Trešnj evka 8309 ' 2. Klančišar Martin - EMO Celj e 8147 ' 3. J5.ralj Marko -- Trešnjevka, 7753 4. Spom Branko -- LC Maribor, 7729 5. Ivanček Marjan - Trešnjevka, 7711

rce'LIJ32 JADRALSTVO

XXVII. državno jadralsko prvenstvo v Subotici Generalna uvrstitev- Državni jadralni prvak 1982, Vlado Pfei-

Mednarodna konkurenca fer iz AK Murska Sobota

točk Generalna uvrstitev-I. Pfeifer Vladimir (M. Sobota) 5861 2. Franc Živa (Zrenjanin) 5793 Nacionalna konkurenca 3. Berči' Maks (Ljubljana) 5707 4. Stariha Janez (Ljubljana) 5645 točk

5. Starovič Vojko (Celje) 5613 1. Pfeifer Vladimir M. Sobota 5899 6. Gotalin Miodrag (Novi Sad) 5606 2. Frenc Živa Zrenjanin 5818 7. Filko Ivan (Novi Sad) 5461 3. Berčič Maks Ljubljana 5717 8. Lilija Bogdan (Celje) 5375 4. Stariha Janez Ljubljana 5655 9. Peperko Franc (Celje) 5314 5. Starovič Vojko Celje 5650

10. Strukelj Franc (Lesce) 5217 6. Gotalin Miodrag Novi Sad 5643 11. Rojnik Crtomir (Celje) 5213 7. Filko Ivan Novi Sad 5502 12. Simec Ivo (Lesce) 5208 8. Lilija Bogdan Celje 5415 13. Thaler Miha (Lesce) 5122 9. Peperko Franc Celje 5359 14. Kolarič Igor (Ptuj) 5071 10. Strukelj Fra nc Lesce 5258 15. Blagojevič Branko (Tuzla) 5055 11. Simenc Ivo Lesce 5247 16. Kr išto Stipe (Banja Luka) 4998 12. Rojnik Crtomir Celje 5200 17. Rapaič Milan (Subotica) 4930 13. Thaler Miha Lesce 5185 18. Letič Marija ~Subotica) 4721 14- 15. Kolarič Igor Ptuj 5084 19. Kikelj Marjan (Lj ubija na) 4592 14- 15. Blagojevič Branko Tuzla 5084 20. Gyoerfi Tibor (NAK Madjarske) 4445 16. Krišto Stipe Banja Luka 4997 21. Molnar Geza (NAK Madjarske) 4369 17. Rapaič Milan Subotica 4936 22. Keršič Jože (Novo mesto) 4338 18. Letič Marija Subotica 4724 23. Vranješ Milenko (Banja Luka) 4333 19. Kikelj Marjan Ljubljana 4603 24. Tepeš Nenad (Zagreb) 4240 20. Vranješ Milenko Banja Luka 4400 25. Novak Alojz (Novo mesto) 3961 21. Keršič Jože Novo mesto 4351 26. Savin Dragoljub (Novi Sad) 3859 22. Tepeš Nenad Zagreb 4239 27. Bregint Tomaž (Celje) 3824 23. Novak Alojz Novo mesto 3976 28. Cerin Tone (Lesce) 3608 24. Savin Dragoljub Novi Sad 3870 29. Cestnik Milena (Ptuj) 3489 25. Berginc Tomaž Celje 3830 30. Prernuš Zoran (Rijeka) 3472 26. Cerin Tone Lesce 3651 31. Studen Dušan (Sarajevo) 3372 27 . Cestnik Milena Ptuj 3499 32. Gli šič Vladislav (Srn. Palanka) 3215 28. Prernuš Zoran Rijeka 3462 33. Pripeljaš Stjepan (Zagreb) 2979 29. Studen Dušan Sarajevo 3443 34. Slana Niko (Lj ubijana) 2515 30. Glišič Vladislav Srn. Palanka 3247 35. Nagy Sandor (NAK Madjarske) 2397 31. Pripeljaš Stjepan Zagreb 3009 36. Karamarkovič Milovan (Trstenik) 2066 32. Slana Niko Ljubljana 2532 37. Todorovič Dušan (Trstenik) 1857 33. Karamarkovič Milovan Trstenik 2061 38. Milakovič Mirko (Banja Luka) 1676 34. Todorovič Dušan Trstenik 1872 39. Garai Eva (Subotica) 1176 35. Milakovič Mirko Banja Luka 1687 40. Vukovič Mita (Subotica) 847 36. Garai Eva Subotica 1182 41. Eszik Bela (NAK Madjarske) 78 37. Vukovič Mi ta Subotica 847 42- 42 . Zemljič Zlatko (Zagreb) O 3839. Zemljič ZI atko Zagreb O 42-43. Panovski Ilčo (Bitola) O 38 - 39. Panovski IIčo Bitola O

TEKMOVALNI SISTEM

Modelarstvo v novem tekmovalnem sistemu

Na podlagi samoupravnega sporazu­ma o tekmovalnih sistemih, katerega podpisnik je tudi ZLOS, smo v ta si­stem vključili tudi modelarstvo. Pri kreiranju predloga za ta tekmovalni sistem v tej panogi letalskega športa je odrejena komisija upoštevala dva te­meljna načela.

l. Da interesenti lahko zadovoljijo svoje potrebe in želje na področju modelarstva v športni rekreaCiji in športnem tekmovanju. Športno-rekre­ativne želje in interesi se lahko realizi­rajo na odprtih tekmovanjih ne glede na število in kakov(Jt tekmovalcev, a čisto športno-tekmovalni interesi in želje se lahko realizirajo le v tekmo­valnem sistemu, ki je določen s pose­bnimi normami in pogoji. Torej, za vse, ki se ukvaljajo na en ali na drug način z modelarstvom je omogočeno, da pokažejo svoje znanje in spretnost. Športno-tekmovalni sistem zahteva izpolnjevanje določenih norm in po­gojevod najnižjega do najvišjega tekmovanja. To je potrebno zato, da tekmovanja modelarjev na koncu po­kažejo, da je vrhunski športnik in da se doseže čim boljša kakovost tekmo­valcev, ki se kaže v vzornem obnaša­nju in težnji modelaljev tekmovalcev za doseganje čim boljših rezultatov in za najčastnejše zastopanje barv kluba, letalske zveze in države.

2. Pri določanju tekmovalnega si­stema modelarjev ZLOS je komisija upoštevala naslednje: odprtost tekmo­vanj, množičnost, selektivnost, razvi­tost modelarstva v ZLOS ter število tekmovalcev in njihov razpored na področju Slovenije (razdelitev na regi­je) in stalnost nastopanja tekmo­valcev.

Za nami je že nekaj tekmovanj: re­gijska, republiško prvenstvo F3B, zve­zno tekmovanje F3B v Lenartu ter državno prvenstvo F3B v Lescah. Ana­liza teh tekmovanj kaže, da glede na množičnost in kakovost lahko govori­mo o dveh stvareh: o pičli udeležbi

modelaljev na regijskih (odprtih) tekmovanjih in o dobrih tekmovalnih rezultatih v celoti. Iz tega sledi da je bilo za nadaljnja tekmovanja premalo doseženih norm. To pa je bilo pri po­sameznikih sprejeto z negodovanjem o tekmovalnem sistemu. Smisel tekmo-· valnega sistema je, da se zagotovi kon­tinuiranost tekmovanj na vseh ravneh in vseh tekmovalcev.

. Izkazalo se je tudi, da posamezni tekmovalci in klubi pred začetkom tekmovanj niso bili seznanjeni o no­vem tekmovalnem sistemu, čeprav je bil predlog v~čkrat obravnavan in pri osvajanju ni bilo nobenih pripomb. Opazili smo tudi, da se nekateri vrhunski tekmovalci niso udeleževali tekmovanj niž ega ranga, kar je bila njihova dolžnost. Ti tekmovalci bi lahko mnogo prispevali k afirmaciji modelarstva in s svojim zgledom vpli­vali na mlajše in nove člane .

Sedanji tekmovalni sistem v mode­larstvu, kakor je zamišljen, temelji na potrebah razvoja vrhunskega športne­ga modelarstva ob istočasni zagotovi­tvi rekreacije vseh zainteresiranih. Razdelitev na modelarske regije pa naj pripomore k tesnejšemu sodelovanju klubov in posameznikov.

Naša naloga je, da ta sist~m spoštu­jemo, se ga držimo in izpopolnjujemo.

ItAT. FI.A. NOOf:L JADRlJCE

OTOKAR HLUCHY

Tisoč in en dan na letališču BudiIka me zbudi dvajset minut čez

tretjo uro zjutraj. Najprej mi ni čisto jasno, kaj se dogaja, nato dvignem te­lefonsko slušalko na omarici in ugoto­vim, da nihče ni klical. Prižgem luč, budiIka pa še kar naprej zvoni . Pri­tisnem na gumb in pogledam na uro . Razjezim se sama nase, ker sem oči ­tno narobe naravnala kazalce na buje­nje, a že v naslednjem hipu mi je jasno: danes je vendar eden tistih sre­čnih dni, ko začnemo z delom že ob pol petih. Skočim iz postelje. Moram se stuširati in zlikati bluzo .

V čeraj ni bilo časa , kajti skoraj do polnoči sem pospravljala, pospravIja­la . " Danes namreč pride moja "gazdarica" in stanovanje mora sijati od čistoče in reda.

Tako, pripravljeni smo; letališce, prihajam! (Kaj bi dala, da bi lahko šla nazaj v posteljo!) Dvigalo seveda ne dela in ker imam pot od bloka do avtobusne postaje preštudirano do sekunde, se spustim v dir po stopni­cah. (Visoke pete so včasih zoprtna zadeva ... ) Po cesti počasi pelje mili­čniški avto , jaz pa se naredim , da ga ne vidim in stečem na drugo stran , kajti naš avtobus mora biti vsak čas tu . Tudi miličnik se je naredil, da me ne vidi , in vse je bilo v redu , samo avtobusa še vedno ni bilo, jaz pa sem že premišljevala, kako bom za pol

urice zadremala na mehkih sedežih. In potem je pripeljal star, razmajan kombi z nalepko " Aerodrom" ; sedeži so bili trši od kamna in od vseh strani je "čudovito" pihalo, da se omejim samo na bistvene stvari. Seveda nisem nič dremala, ampak sem pazila, da me ne bi odneslo iz kombija z vrati vred . Mimogrede nas je prehitel kombi "Inex- Adrie"; potniki v njem so nas gledali kot kakšno čudo.

Kmalu po prihodu na letališče ugo­tovim, da moje "druge polovice" (ko­legice na informacijah in "spikerice") ni. Nisem ne prva ne zadnja , ki jo je to doletelo, ampak to me ne potolaži. In ker manjkata še kolegici - stevardesi , Sašo (šet) ročno sede na informacije in je nato kako uro šef, informatorka in "spikerica", jaz pa pobiram izstopne karte na izhodu , vodim po­tnike in razdelim tranzitne karte, vmes pa tu in tam prižgem ali uga­snem kako luč v stavbi (to je naloga "spikerice" ). Častna beseda, prav rada sem zapustila in formacije in dihala sveži zrak na ploščadi , toliko bolj, ker mi je očitno grozilo , da bom ostali del dneva (po možnosti vsaj do desetih zvečer) presedela na informacijah. Prometa ni veliko in sama ne vem, če je to sreča ali smola. Prav kmalu se izkaže, da je to še kakšna sreča, kajti Zagreb se je zaprl zaradi megle in do­bili smo čudno pošiljko letal.

POTNiŠKO LETALSTVO

Hamburg, Copenhagen, Pariz , DUsseldorf . .. JAT, Lufthansa , SAS in še kaj, prava paša za oči. Sploh ne utegnem več biti zaspana. Ko so go­stje končno odfrčali v Zagreb (in dru­gam), se je zaprl naš aerodrom in takrat se je splošno veselje šele začelo. Šef me hvaležno spusti na informacije in se previdno umakne. Tu je sedaj namreč najbolj zanimivo. JAT zamuja v Beograd, Adria v Sarajevo, Aviogenex v Longon ... Predstavniki so složno pobrali šila in kopita (za šank, v restavracijo, v pisarne in še v kakšen bolj skrit kotiček . .. ), mene pa ravno tako složno vsi potniki po­šiljajo nekam, ker sem pač najbolj pri roki. (Če dobro premislim, jaz ne bi ravnala nič drugače, če bi bila na nji­hovem mestu .) Zamuda se vleče že dve uri in vsakič, ko odbrenkam tisti ,,naslednje obvestilo čez pol ure" , me potl'liki · še bolj ognjevito napadejo. Dve mamici bi morali preobleči in nahraniti dojenčka, invalid na vozičku žalostno gleda naokoli, ker se ne more niti ganiti , nima pa nikogar, ki bi mu prinesel skodelico kave , kajti svojci so že odšli, nek tuj diplomat (vsaj zatrju­je. da je) pravi, da bo "cela Amerika" izvedela za to nezaslišano neodgo­vorno in nesramno ravnanje naših uslužbence, zahteva direktorja in mi vzvišeno naroči, naj mu nemudoma pokličem to in to ambasado v Beogra­du , da se bo pritožil ... Da bi nas obsojal ves svet, to ne gre , zato pokli­čem Saša in, čeprav nerad, končno pride . Potnikom se zasvetijo oči. ko zagledajo uniformo, potem Sašo stra­šno dolgo miri razjarjenega gospoda diplomata, na koncu še lepo prosi predstavnike JAT in Adrie, da bi spet prišli "dol", potem odločno izjavi , da gre jest in da "ga ni". Predstavniki po vseh pravilih ostanejo v svojih pi­sarnah, potnike povabim na "okrepči­lo v domačem bifeju" (to je sendvič in čaj) in tudi megla se kmalu dvigne. Ravno prav, kajti najaviti moram za­mudo iz Amana. Dispečer mi na uho prišepne , da bo verjetno prišel okoli desetih zvečer (letalo namreč). Ker so mi prej zamude že dodobra utrdile živce, me to sploh tako zelo ne pretre­se, kar pa ne morem reči za vse čaka­joče v letališki stavbi , ki so znova na­pravili živi zid okoli informacij .

WL435

Kako uro traja , da vsem razložim, da se ne šalim in da bo letalo iz Amana res pristalo šele čez kakih deset ur. Večina čakajočih se vda v usodo in odide domov, nekaj se jih odloči , da bodo čakali še naprej .. . Ob dvanajstih me naš dobri Sašo (mimogrede, preveč izkoriščamo to njegovo dobroto) spet zamenja na informacijah, da bi se spočila . A glej ga , zlomka, sploh nisem več utrujena.

Od snažilk si izposodim vse potrebno in potem v uri in pol pomijem šipe na informacijah, Sašo pa medtem dviguje telefone. Kakšnih tristopetdesetkrat pove, da Aman čisto zares pride ob desetih zvečer, sicer pa je v glavnem mir. Zatišje pred viharjem, bi lahko romantično rekla. Pa že ni več časa za romantiko. V Skopju ni goriva, iz Adrie smo izkrcali potnike, ki naj bi šli v Beograd (tehnični vzroki), in trije telefoni se kar prehitevajo, kateri bo bolj glasen. Sašo se previdno odloči , da bo šel raje sam na izhod pobirat karte : mene pusti na informacijah. Mimogrede razočarana ugotovim, da približno devetindevetdeset od sto lju­di, ki kličejo, ne pozna besed "dober dan" in " prosim" ... Eden od njih mi

celo zagrozi, da me bo "dal v časo­pis", ker sem nesramna in mu nočem povedati, če bodo čez dva dni letala točno vzletala ... Da, to je res višek, da ne vem, če bo čez dva dni ob šestih in trideset minut zjutraj megla ali pa veter v Splitu! .. .

Vse mine, tudi današnji dan je mi­nil. Aman je pristal ob enajstih zvečer (ura gor ali dol, saj so ljudje že tako čakali ves dan), JAT iz Beograda paje imel samo štiri ure zamude, nakar so ga seveda odpovedali . Potnike , ki bi morali z istim letalom v Beograd, so prepeljali v Kranj. kjer so zastonj jedli in spali ter si nabrali moči za novi dan . Ko smo okoli pol enih zjutraj vse potnike uspešno poslali z letali in avtobusi tja , kamor so spadali , je tudi nas, aerodromce (kolikor nas je še bi­lo) , naš šofer naložil v dobri , stari kombi. Sedeži so kar naenkrat postali mehkejši in pol minute po odhodu z Brnika sem že spala. Kon čno sem tudi jaz prišla na svoj račun . ..

MAŠA

Amfibija Fizir z motorjem Walter VEGA 85 KS

Ob koncu dvajsetih let še ni bilo na svetu letala- amfibije v kategoriji mo­torjev z močjo manjšo od 100 KS, pa čeprav so bile prednosti takih letal očitne v . območjih blizu morja ali v· predelih rek in jezer. V literaturi je bilo najti celo mišljenja strokovnja­kov, da amfibije z majhno močjo mo­torja sploh ni mogoče zgraditi.

V polovici leta 1929 sta se inženirja Fizir in Stankov lotila dela, da na ra­čun komercialnega direktorja Maj­snerja iz nekega podjetja v Novem Sadu načrtata in zgradita letalo omenjene kategorije. Ob koncu leta 1929 je bilo delo pri konstruiranju končano. S pomočjo tehnika Josipa Vuka so izdelali že tudi načrte in nadrobnosti posameznih sklopov, v začetku leta 1930 pa so amfibij o za­čeli graditi. Letalo so izdelovali v majhni delavnici v hiši inž. Fizirja v Petrovaradinu. Ko je gradnja že vidno napredovala, je investitor Majsner izja­vil, da nima več denarja in da odstopa od naročila, s tem pa je postala vpra- . šljiva dograditev letala.

V teh težavah je priskočil na po­moč inž. Rukavina, ki je financiral do­končna dela in delno sodeloval pri

konstuiranju motorskega nosilca. po­skusne polete je opravil 12. novembra 1930. leta na letališču v Novem Sadu znani prometni pilot Striževski. Po prvih poletih so preizkušanje nadalje­vali na Donavi pri Novem Sadu in na Savi pri Beogradu ter na letališču v Beogradu, kjer so menda v enoti za preizkušanje letal opravljali meritve . Pojav nenavadnega letala je zbujal veli­ko zanimanja posebno poleti, ko je preletavalo beograjsko in novosadsko plažo. '

Po teh zelo uspešnih preizkusih, ki so pokazali, da amfibija brez težav vzleta in pristaja na kopnem in na vo­di ter da je varna tudi v zraku, sta pilot Jaklič in inž. Rukavina prek Sa­rajeva odletela do Splita, kjer so letalo preizkušali na morju.

Pred tem je letalu dala pristOjna ustanova dovoljenje za "plovidbe­nost" in pripadajočo oznako UN-PAT.

Na koncu preizkušanje je letalo odkupila osrednja uprava a~rokluba "Naša Krila" v Beogradu in ga dodeli­la aeroklubu v Osijeku, kjer so zaradi propagande letalstva opravljali propa­gandne polete. Leta 1935 so amfibijo

NAŠA ZGODOVINA

v Osijeku rekonstruirali, nakar je us­pešno sodelovala na aero-mitingih v Borovu in Belišču, v jeseni tega leta pa so jo zopet vrnili osrednji upravi AK, ki je aeroklubu zato dodelila novega Fizirja. Nadaljnja usoda tega letala ni znana. Najverjetneje je bilo "razhodovano" v Beogradu, kajti mo­tor "Valter Vega" z močjo 85 KS s tega letala je bil dodeljen letalski skupini strojne fakultete kot učilo, od tod pa ga je skupaj z izvirnim vijakom prevzel Muzej jugosl(wanskega le­talstva v Zemunu ter ga uvrstil med svoje eksponate.

Fizir A.F.2. je bil podprti visoko­krilec lesene konstrukcije s trupom, ki je imel vlogo čolna. Krilo je bilo izde­lano iz treh delov. V srednjem delu, ki je skupaj s trupom predstavljal celoto, je bil rezervoar za gorivo. Na njem je bil pritrjen nosilec za motor , ki je po­ganjal potiskajoči vijak. Pravokotna oblika malo poševno postavljenih kril z zaobljenimi kraji in škatlasto vzdol­žnico je nudila dobre karakteristike tudi pri majhnih hitrostih.

ICe'l437

hna plovka, ki sta zagotavljala bočno stabilnost v vodi. Konstrukcija je bila v spodnjem delu izdelana iz jesenove­ga lesa, proti vlagi pa je bil ves trup preoblečen z lesno lepenko ter dobro impregniran in lakiran. V kabini sta bili dve sedišči eno za drugim ·za pilo­ta in potnika. Bile pa so tudi dvojne komande, da je bilo letalo uporabno oziroma primerno tudi za šolanje. Ka­bina je bila dOVQlj prostorna in je ime­la dobro vidljivost. Navpični stabiliza­tor je bil konstruktivno-sestavni del trupa. Vodoravni stabilizator, izdelan iz dveh delov, je bil pritrjen na trup s štirimi majhnimi podpornicami, lahko je menjal vpadni kot s pomočjo regu­lirnih vijakov. Krmila smeri in višine so bila izdelana iz jeklenih cevi in pre­oblečena s platnom. Ostroga na repu je bila iz jeklenih vzmeti.

Dvižno podvozje, ki je bilo izdelano robustno kot za klasična letala, se je lahko pri pristajanju na vodu v 15 se­kundah s pomočjo koleščka dvignilo nad plovka.

Čoln (trup) je imel v po du eno sto­pnico za doseganje zadovoljivih hidro­dinamičnih lastnosti, ob strani pa maj-

Po podatkih, ki so bili objavljeni v časopisu "Flug- sport", je Fizir A.F.2. imel naslednje karakteristike :

razmah krila dolžina višina noseča površina lastna teža skupna teža obremenitev na m2 obremenitev na KS največja hitrost najmanjša hitrost hitrost pristajanja odlepljenje od zemlje na odlepljenje na vodi za čas vzpenjanja na 1000 m čas vzpenjanja na 2000 m čas vzpenjanja na 3000 m plafon dolet

"Flugsport" 11,20 m 7,1Om 2,70m

16,00 m2 460 kg ' 690 kg

43 kg 7,10 - 8,10 140 km/h 78 km/h

60 - 65 km/h 100 m 8 do 10 sekund

3500m okoli 400 km

"Almanah" 12,60 m 7,15 m 2,15 m

15,60 m2 448 kg 660 kg

42,5 kg 7,8

148 KM/h 76 km/h

8,3 min 20 min 45 min

3250m

ČEDOMIR JANJlC

Srečku Kuharju -Čapu v spomin

Junija letos se je ob redni klubski aktivno­sti, ko je spuščal padalce z letalom Utva 60, smrtno ponesrečil Srečko Kuhar- Cap. Clani Letalskega centra Maribor nismo mogli verjeti, da nas je zapustil naš dolgoletni klubski tova­riš, učitelj jadralnega letenja, naš Cap.

.. Zakaj prav on? .. se je spraševal sleherni izmed nas. On, ki je vzgojil toliko jadralnih pilotov, ki je s svojim delom bil zgled mladim in starejšim letalcem v Letalskem centru, ki je pomagal v vseh težavah jedraicem, padalcem in motornim pilotom! Ko nismo več videli izhoda, je Srečko pljunil v roke in dejal: .. Cap, primi in gremo!" - in je šlo. Tako smo veliko napravili. Kamorkoli danes pogledamo v Letalskem centru Maribor, povsod je videti Srečkovo delo.

Več kot trideset let svojega dela je vložil v Letalski center, ki mu je bil drugi dom. Naj­prej se je ukvarjal s padalstvom in opravill30 skokov, leta 1952 je postal jadralni pilot, leta 1956 pa še motorni pilot. Imel je 970 ur ja­dralnega letenja in kot učitelj je vzgojil več kot dvajset generacij mladih pilotov. Bil je eden najmarljivejših učiteljev Letalskega centra. V 812 urah motornega letenja je po­magal padalcem in jadralcem, ko jih je po­peljal pod nebo. Dolga leta je bil vodja ja­dralne sekcije, sedaj pa je bil podpredsednik Letalskega centra Maribor.

Svoje učence je Srečko vzgajal z veliko mero požrtvovalnosti, resnosti in topline. Ni-

koli ni delal razlik med starejšimi in mlajšimi letalci. Tudi svojega sina Darka, sedaj de­vetnajst/etnega jadralnega in motornega pilo­ta, je na letališču vzgajal tako kot vse druge. Vsi člani Letalskega centra smo mu zaupali in vsak je želel nekoč postati tako dober pilot in tako dober človek, kot je bil Srečko Kuhar.

Nenehno si je prizadeval, da bi vse sekcije dobro delale. Od slehernega letalca je zahteval veliko mero discipline in samokritičnosti kot pogoj za varno letenje. Kar je zahteval od dru­gih, je nIL vsakem koraku kazal tudi sam. Imel je toliko telesne in življenjske kondicije, da so se z njim le redki lahko primerjali. Vedno je bil veder, nasmejan in pripravljen pomagati. Zato je bila bolečina, ki smo jo njegovi klubski tovariši čutili, ko ga je tragična nesre­ča iztrgala iz naše srede, toliko večja.

Srečka Kuharja- Capa ni več med nami. To kruto resnico dojemamo šele sedaj, ko za njim na vsakem koraku zeva globoka vrzel, ki je ni moč zapolniti. Ko smo stali ob njegovem od­prtem grobu, smo se zavedali, da se mu bomo lahko oddolžili le z nadaljevanjem takšnega dela in življenja, kot nam ga je nakazal on. Zavedamo pa se šele sedaj, da nikoli vec' ne bomo slišali tiste njegove pesmi, ki nam je to­likokrat dala novih moči, ko je zapel: "Kar bil je sen, postalo je resnica . . . . ..

Clani Letalskega centra Maribor

Veterani se ne dajo Na letošnjem republiškem pa­

dalskem prvenstvu v Murski Soboti so mladinci pokazali precej boljše rezul­tate kot člani. Vendar to ne pomeni,

Padalci veterani J. da so se člani predali in prepustili vse Brezar, 1. Vodu- vajeti padalskih veščin mlajšim pa­šek, S. Čuš, Ž. dalcem . Španinger, T. Ces- Med devetindvajsetimi tekmovalci nik, J. Vidovič, J. je na letošnjem prvenstyu bilo kar de­Petrovič, sedita J. vetnajst članov in od tega osem pa­šafarič in B. Hrast dalskih veteranov, ki se na državnih,

ZVEZA LETALSKIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE

»rleroklub» ,/Uursk" Sobo'" AEROKLUB MURSKA SOBOTA - LET .... lISCE MuZGE 2 - POSTA. WOOO MURSKA SOBOTA PP 102 - TELEFON 2H05 - TEKoti MAeUN: 50K MUR~"'A ::'ClOOtA ~I!KlO· 618· "!>452

DA'fUM 17. 7. 1982

!TEv,;

lADEVA: Pobraten1 padalci ... Tet.rani

Dne 17. 7. 1982 ob 10.00 uri 81110 .e še aktiYlli padalci - "'etaraDi •• tal •• od. let. 19?O dogo'Yorilil,...D •• lednje: d. ee T.teraD. kateri a e bo odlo~il na pobudo len., da preneha • padalako aktlnoatjo, ob'rezuje:

l. Org&ll~ zira poaloTilno alo'Yutnoat na n •• lednjem republiškem padalake. pr.,.en8tyU za Tae Š . akti'fne padalce - ".t.rane.

2. V kolikor •• &ktivDoat preneha "aleel "Uje .U. (ki ni i.e~) je dotični oproščen neh nadaljnjih obur.noati.

Dogoyor potrjujejo naslednji y~~aniL

l. HRAST Branko - Gayran •• ~7~ ..................•• 2. ČUŠ Stank(l _ Stari ..... dr.1~··.(i!f';.~~ ................. .

/- -~-'/ J. CESMIK Tone - Policaj ••••••• ~.... .. •• oo ••••••• '" o.

... F ~ ·

It. PETOOVIČ Janu. - Dlrektor;g;" •• • • l .................. ~. - č - ::1 'Lo _ - {J(!.~ ~ 5. SAFARI Janez - Vuč ••••• .......... ,'.-.v.~ ...... .. ~.

6. ŠPA.INGER Žarko - Maje •••• !'?-h .. ,t.;...,;-.p.-;-;-;-? ........• 7. VIDOVIČ Ja .. z - BuH ••••• • 1!Jd9-.-0):;. "!'.t? .......... .•.•

. ..<'/~ ~4/' 8. VODUsEK Iztok - Guzl j ........... ~I';' . . ... ...... tr.; .. . . . . .

H. Sobota, 17. 7. 1982

republiških in medklubskih tekmo­vanjih srečujejo deset ali več let. Med veterani so bili tudi bivši državni in republiški prvaki (Hrast, Šafarič) in so tudi na tem prvenstvu pokazali dokaj dobre rezultate. Tekmovanje je uspe­šno vodil veteran Janez Brezar-Buč, ki je kljub vročini in kilogramom, ki so prišli z leti, mladostno tekal po murskosoboškem travniku ter tekmo­vanje pripeljal do konca.

V vseh članskih ekipah so se trudili in v potu svojega obraza tekmovali veterani. V prvi ekipi ALC Lesce sta tekmovala veterana Branko Hrast-Gavran in Janez Šafarič-Vanč ; v ptujski ekipi so bili Janez Vido­vič-Buti, Stanko Čuš-Stari in Janez Petrovič-Direktor; v ekipi LC Mari­bor pa Tone Cesnik- Policaj" Iztok Vodušek-Guzl in Žarko Špa­ninger- Majcen. Ti veterani so se po­čutili nekoliko ogrožene zaradi mla­dih tekmovalcev, predvsem pa zaradi let in vsega, kar z leti za padalce priha­ja (kilogrami, poslušnost do žena). Vsako leto je namreč manj tistih pa­dalcev iz ,letr 1972, ki so ,na tekmo­vaniih in ob njih preživeli veliko lepih in ., težkih" treM tk q,v .

Da bi se veterani zavarov:ui prf'd neaktivnostjo in zapečkarstvom za domačim ognjiščem, so na letošnjem republiškem prvenstvu slovesno pod­pisali pomemben akt, ki jih zavezuje, da se bodo dostojno poslovili od pa­dalskih tekmovanj in tovarišev. Akt je napisan v pravi padalski šta-j ersko-prekmursko-gorenjski slo-venščini in zavezuje vse podpisane, da bodo v primeru prenehanja padalske aktivnosti zaradi zunanjih dejavnikov (žena) o tem obvestili tovariše in na naslednjem republiškem prvenstvu pri­pravili primerno pogostitev.

Vsi, ki so akt sprejeli , so prisegli, da določil v njem ne bodo kršili. V dokaz so se podpisali s pravimi in ne s pa­dalskimi imeni. Napravili so tudi "ga­silsko" fotografijo, ki jo je skupaj s podpisanim dokumentom prejel vsak veteran. Najbrž se ni treba bati, da se veterani naslednjega prvenstva ne bi udeležili, saj "primerna pogostitev" ne bo prav poceni , vsaj za Gorenjce ne.

Omenjenemu dogovoru pa seveda . enakovredno podvrženi tudi letošnji sodniki, vsi še aktivni padalci: Drago 8unčič-Kenks , Srečo Medven- Medo In Miro Vindiš-Mirč.

FANIKA KRAJNC

:~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~*

* * * * j Prva Jugoslovanka ~ i preletela 500 krni i * * * * * * * * * segla že leta 1980, ko je preletela raz- * : daljo 300 kilometrov in s tem osvojila : : prvi pogoj za zlato značko. To ji je : : dalo poguma, da se je lansko leto ude- : * ležila tudi državnega prvenstva v ja- * * * * dralnem letenju , ki je bilo v Novem * : Sadu. Kljub slabši uvrstitvi , bila je : : med fanti 26., se je veliko naučila. Na ; * letošnjem državnem prvenstvu, ki je * : bilo na domačem letališču v Subotici, : : pa je bila med 43. tekmovalci že 17. ; * To pa ima tudi sama za lep uspeh , saj * : Marija je pustila za sabo več izkušenih in zna- ; : botice nih tekmovalcev. Na navdušuje se, da ; * njem bi imele ženske svoje državno prven- * : prvenstvu stvo, ker jih je premalo. Raje tekmuje ; : R. Korda) med moškimi in se tako več nauči, pa : * tudi zadovoljstvo je večje, če se uvr- * : Marija Letic, jadralna letalka aero- stiš pred kakega znanega letalca. ;

: kluba Subotica, je prva jugoslovanska Petstokilometrski prelet je Marija ; * letalka, ki ji . je uspelo preleteti SOO * : kilometrsko razdaljo. Njen dosežek je opravila v letošnjem maju, natančno : ** velikega pomena za ženski jadralni 17. maja. Skupaj s še dvema klubski- **

I ma tovarišema , Milanom Rapajičem in : šport. Po Cvetki Klančnikovi je bi a v Mitom Vukovičem, je zarisala na kar- : * vrstah letalk velika praznina, zdaj pa to trikotnik Subotica - Brčko * : lahko upamo na boljše čase . Zato je ; ** celotna letalska organizacija dolžna, da Vršac Subotica v skupni razdalji **

50S km. Vreme je bilo izredno. V * dekletom posveti več pozornosti in jih * : spodbudi k hitrejšemu kvalitetnemu vsem letu ni imela niti enega kritične- :

** napredku . ga trenutka. Baze oblakov so bile med **

2000 in 2400 metri, pod kumulusi pa : Ob koncu julija se je Marija odloči- skorajda ni bilo treba vrteti zaradi ; : la, da obišče letal ce ALC v Lescah in močnih in pogostih dviganj . Let je tra- : * se spozna tudi s hribi , ki jih v Vojvodi- jal vsega šest ur in 40 minut , dosežena * : ni ni. Takšno , kot se namje predstavi- poprečna hitrost pa je bila 75 ,S : : la na letališču v Lescah ob tovariških km / h. S tem je osvojila tudi že drugi : * pomenkih, je prav, da jo predstavimo pogoj za diamantno značko. V Lescah * : tudi bralcem naše revije. si je vroče želela, da bi ji vremenski ; : . Je študentka gradbeništva , stara pa pogoji omogočili opraviti še višinski ; * 21 let. Pravi, da ji je letalstvo prva pogoj, pet ali vsaj tri tisoč metrov za : : misel in največ časa posveti tej svoji zlato značko. Iz srca smo ji to vsi žele- : : ljubezni. To jo tudi nekoliko zavira li, a z vremenom ni imela sreče. :

: pri študiju, venda'r z veliko volje in de- Morda ji bo uspelo prihodnje leto . Ma- : : la se da vskladiti tudi to. Leteti jt- pri- rija, kar pogumno naprej! * * čela leta 1978, to je pred štirimi leti, : : doslej pa ima že 450 ur letenja na ja- L. MESARIC : : dralnih letalih. Prvi večji uspeh je do- ALC :

* * t * ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~.