mag. Renata Zupanc GromSektor za srednje šolstvo

UNISVET 14. 10. 2010

Spremembe so neizogibne,Razvoj je nameren.

(Glenda Cloud)

Temeljne vrednote izobraževanja POSAMEZNIK IN NJEGOV RAZVOJ (kot kulturno, ustvarjalno,

delovno, družbeno in okolja zavedajoče se bitje). SVOBODA IN ODGOVORNOST udeležencev izobraževanja

učencev, staršev, učiteljev in šole vključujoč možnosti izbire oblik in vsebin.

ENAKOST MOŽNOSTI v izobraževanju za vse posameznike in različne družbene skupine.

STRPNOST IN SOLIDARNOST kot vsebina in kot način izobraževanja.

NACIONALNA IDENTITETA IN ODPRTOST ZA MEDNARODNO SODELOVANJE.

ZNANJE KOT VREDNOTA VSEŽIVLJENJSKOST IZOBRAŽEVANJA.

Temeljna načela izobraževanja Načela so napotki oziroma smernice za uvajanje konkretnih sprememb

v programe in učne načrte na posameznih ravneh izobraževanja Ciljno naravnani programi in učni načrti (kompetence, izidi) programi in učni načrti morajo biti oblikovani odprto zagotavljanje enakih možnosti v izobraževanju

programi in učni načrti morajo biti primerjani z vsaj tremi tujimi obseg snovi se prilagodi razpoložljivemu učnemu času

obvezne, izbirne in fakultativne vsebine tako po strokah kot znotraj strok

vertikalna in horizontalna usklajenost programi in učni načrti spodbujajo sodelovanje učiteljev oziroma učiteljicprogrami in učni načrti morajo predvideti ciljem ustrezne načine preverjanja in ocenjevanjapred splošno poskusna uvedba, vključevanje učiteljev, usposabljanje

Vsi pomembni dosežki zahtevajo svoj čas, Maya Angelou

Temeljni cilji prenove programov Povečati fleksibilnost in zaposljivost na trgu dela

(opolnomočenje posameznika) Povečati odzivnost sistema izobraževanja na

potrebe trga dela Podpreti vseživljenjsko izobraževanje Povečati kakovost izobraževanja Povečati učinkovitost poklicnega izobraževanja Priznavanje neformalnega in priložnostno

pridobljenega znanja Vertikalna in horizontalna mobilnost Povečanje izobraževalnih in zaposlitvenih možnosti

ranljivim skupinam

Šolska avtonomija kot sredstvo za izboljšanje kakovosti izobraževanja Nekatere Evropske države šolski

avtonomiji pristopajo tako, da najprej proučijo, katere pristojnosti, naloge in odgovornosti naj prepustijo nižjim ravnem, in se poslužujejo poskusnega uvajanja, kako šole uporabljajo svoje nove moči.

(Bolgarija, Češka, Portugalska, Nemčija, Lukssemburg, Romunija)

Šolska avtonomija kot sredstvo za izboljšanje kakovosti izobraževanja

ZOFVI (2007, 43. člen) določa robne pogoje avtonomije: šola oziroma vrtec lahko pripravi pravila, ki urejajo vprašanja, ki so pomembna za opravljanje dejavnosti.

Odgovornost ravnatelja: predlaga pravila v sprejem svetu šole ter nadzira njihovo izvajanje

Odgovornost učiteljev in učencev: ravnanje po sprejetih pravilih

Avtonomija pomeni večjo odgovornost za rezultate izobraževanja

MoFAS. Cilj omenjenega projekta je bil ob pomoči nizozemskih strokovnjakov razviti posodobljene in institucionalne podlage za vpeljavo decentraliziranega in dereguliranega sistema financiranja in upravljanja srednješolskega izobraževalnega sistema, ki naj bi šolam omogočil večjo avtonomijo in s tem večjo odgovornost za rezultate izobraževanja, jih spodbudil k večji ekonomičnosti in iskanju takih organizacijskih in izvedbenih rešitev, ki bodo izboljšale tako kakovost, kot tudi notranjo ekonomičnost, jim omogočiti hitrejše reagiranje na potrebe trga dela in potrebe okolja.

Vabilo k sodelovanju pri zasnovi novega načina financiranja in upravljanja srednješolskega izobraževalnega sistema.

Temeljni koncepti prenove v poklicnem in strokovnem izobraževanju

Priprava okvirnega nacionalnega kurikula, učni izidi, moduli, krediti (vrednotenje) odprti kurikul • Uvajanje in priprava izvedbenega kurikula na

šoli (grobi in fini kurikul) Vloga socialnih partnerjev na nacionalni in lokalni

ravni

Sestavine okvirnega izobraževalnega programa Splošni del Ime programa, cilje izobraževanja, trajanje izobraževanja,

kreditne točke, pogoje za vključitev Pogoje za napredovanje in dokončanje Omejitev vpisa in merila za izbiro Obvezne načine ocenjevanja znanja Pogoje za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij Posebni del Predmetnik (obseg posameznih predmetov in modulov),

Katalog znanj, Izpitne kataloge znanja, ki jih morajo imeti izvajalci izobraževalnega programa obseg in vsebino PUD

Odredba o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju

 Učitelj strokovnoteoretičnega predmeta oziroma druge programske enote je lahko, kdor je končal:

visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program, visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski program prve

stopnje, magistrski študijski program druge stopnje s področja, ki je za ta strokovnoteoretičen predmet oziroma

drugo programsko enoto določeno z znanji izvajalcev posebnega dela izobraževalnega programa.

 Pri izbiri učitelja strokovnoteoretičnega predmeta oziroma druge programske enote mora ravnatelj upoštevati izvedbeni kurikul izobraževalnega programa.

Okvirni nacionalni kurikul- • Povezovanje teorije, praktičnega pouka, splošnega znanja: moduli • Okvirno število ur in kreditno vrednotenje

za program SPI - standarde določajo izhodišča za pripravo programov

celotno izobraževanje = 111 tednov na šoli največ 82 tednov interesne dejavnosti 5 tednov pouk 77 tednov PUD najmanj 24 tedenska obremenitev dijaka 30 + 3 Predpisane učbenike Prilagoditve za dijake s posebnimi potrebami

Del posebnega dela predmetnika, pomemben del strokovne odgovornosti šole

1. Naravoslovje, družboslovje, umetnost, informatika, odvisno od programa integrirani v vsebinske sklope/module

Cilji in vsebine družboslovja, naravoslovja in umetnosti se deloma lahko izvajajo v strokovnih modulih v različnih oblikah pouka. Načine, oblike in obseg povezovanja določi šola v izvedbenem kurikulu. (primer Administrator)

2. Ključne kompetence: podjetništvo, zdravje in varstvo pri delu, informacijsko-komunikacijska pismenost, graditev kariere (dodatne vsebine), učenje učenja, socialne spretnosti (način in metoda dela se zapišeta v vse kataloge)

Izvedbeni kurikul - kurikul na šolski ravni Avtonomija šole omejena navzven z zakonodajo in izobraževalnim programom, ki ga

določi SSPI in sprejme minister navznoter s strokovno presojo Izraz avtonomnosti, ki jo imajo danes srednje poklicne šole, je med drugim

izvedbeni kurikul. (CPI, 2006)

IK je procesno razvojni dokument in je kot tak del strategije razvoja in vizije šole, odraža pedagoško-didaktični koncept šole, določa skriti kurikul - vrednote, ki jih želimo doseči, posega na raven letne priprave učiteljevega dela (timsko načrtovanje) uresničevanje skupnega cilja, integracija področij, kroskurikularne vsebine. Grobi kurikul in Fini kurikul (raven Š in U)

Timsko delo deli naloge in množi uspeh, neznan avtor

Modulariziran program omogoča

Izbirnost in izobraževanje za različne poklice v širokem programu Transparentna postavitev poklicnih vertikal Povezovanje teoretičnega in praktičnega izobraževanja Oblikovanje obveznih in izbirnih modulov Oblikovanje široke palete dodatnih modulov, ki jih šola lahko vključuje v odprti kurikulum

Oblikovanje odprtega kurikula)1. Analiza interesov in potreb okolja

2. Sodelovanje s socialnimi partnerji

3. Zasnova odprtega kurikula

1. TEMELJNI CILJI IN KOMPETENCE OK

2. STRUKTURA ZA CELOTNO TRAJANJE ENE GENERACIJA DIJAKOV

3. OBSEG IN KREDITNO VREDNOTENJE

4. UMESTITEV V IZVEDBENI KURIKUL

4. ELEMENTI KATALOGA ZNANJ ODPRTEGA

ime modula, cilj, sklopi, operativni cilji (informativne in formativne)

Število ur OK, število kreditnih točk (najmanj 3 kreditne točke), obvezni načini preverjanja in ocenjevanja, znanje izvajalcev, prostorski pogoji, posebni pogoji (število ur za delitve, velikost skupin)

Socialno partnerstvo • Praktično izobraževanje se izvaja kot praktični

pouk in praktično usposabljanje z delom - PUD

• Cilj PUD-a: • poklicna socializacija, • razvoj osebnostnih potencialov,• razvijanje odgovornosti,• razvoj poklicnih kompetenc, • spoznavanje poslovnih procesov

šolska pravila ocenjevanja znanja

Šolska pravila ocenjevanja znanja obsegajo najmanj: – načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene

z učnim načrtom oziroma katalogom znanja, – pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov, – roke za vračanje izdelkov, – izpitni red, – kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe, – postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju

znanja, – pripravo in hrambo izpitnega gradiva, – druga pravila in postopke v skladu s tem

pravilnikom.

druga pravila ocenjevanja znanja -13.člen Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu oziroma programski enoti se

izvede najmanj enkrat v šolskem letu, razen če je z učnim načrtom oziroma katalogom znanj določeno drugače oziroma določi drugače ravnatelj iz utemeljenih razlogov.

Dijak lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan.

Pisanje pisnih izdelkov za oceno štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco ni dovoljeno.

Če dijak ponavlja pisni izdelek v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega pravilnika oziroma ga piše na lastno željo, učitelj ni dolžan upoštevati pravila iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Če dijak piše pisni izdelek na lastno željo, zapiše soglasje na pisni izdelek.

Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z dijaki, v oddelku, skupini ali individualno.

Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ocenjevanja znanja.

Šolska praviladoloči ravnatelj S šolskimi pravili se določi: – merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom, – hišni red, – način sodelovanja s starši, – pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti, – upravičene razloge za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka, – način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in

način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku,

– način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma pouku določenega dne,

– pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.

S šolskimi pravili se lahko določi: – druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativne ukrepe ter pravila o

varnosti in zdravju, ki niso določena s tem pravilnikom, – število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo kršitev, – druga pravila v skladu z drugimi predpisi.