mediacija v okoljskih sporih diplomsko delo · umetnosti izmikanja in sprenevedanja; izkušnje so...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
TADEJA TIŠLAR
MEDIACIJA V OKOLJSKIH SPORIH
Diplomsko delo
Maribor, 2016
UNIVERZA V MARIBORU
PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
MEDIACIJA V OKOLJSKIH SPORIH
Študent: Tadeja Tišlar Številka indeksa: 71124721 Študijski program: UNI – PRAVO Študijska smer: Civilno pravo Mentor: Dr. Rajko Knez
Maribor, 2016
Bili smo neme priče zlih dejanj; preživeli smo mnoge hude ure; se naučili
umetnosti izmikanja in sprenevedanja; izkušnje so nas pahnile v nezaupljivost
do drugih in nas obrnile stran od resnicoljubja in odprtosti; nevzdržni konflikti
so nas strli in zaradi njih smo postali cinični. Smo taki še za kakšno rabo? Tisto,
kar bi najbolj potrebovali, niso geniji, ciniki, ljudomrzneži ali pametni taktiki,
ampak preprosti, iskreni in odkriti ljudje. Ali bodo naše notranje moči dovolj
trdne in iskrenost do sebe v zadostni meri neusmiljena, da bomo našli pot nazaj
v preprostost in srčnost?
Gefrey B.Kelly In Burton Nelson, Zaveza svobodi: Glavni zapisi Dietricha
Bonhoefferja
Zahvala
mojim najbližjim, ki so mi v času študija stali ob strani in
me spodbujali ter prof. dr. Rajku Knezu za sprejeto
mentorstvo in strokovno pomoč.
POVZETEK
Nesoglasja, nasprotja ali spori so neizogibni spremljevalci življenja
ljudi in poslovanja pravnih in fizičnih oseb na prostem trgu. Zato so
dejavnik tveganja. Eden od načinov obvladovanja teh tveganj je
izbira takega postopka reševanja spora, ki najbolj ustreza potrebam
stranke in vsem pravnim in dejanskim okoliščinam zadeve.
Spori, povezani z okoljem, so pogosti in vse bolj zahtevni. Mediacija
je lahko pomembna metoda pri reševanju teh sporov saj omogoča
sprejemanje pomembnih odločitev ne da bi se s tem zaviral razvoj.
Ker se skozi mediacijo doseže konsenz udeleženih je njena
legitimnost visoka, dogovorjena rešitev pa zato izvedljiva in s tem
celotna pot krajša.
Mediacija kot neformalen postopek lahko pomaga, da se stranke
izognejo prerekanjem glede formalnosti, ki pravzaprav niso polje
njihovega dejanskega interesa.
Z reševanjem okoljskih problemov se je mediacija preselila iz polja
reševanja ali urejanja odnosov med posamezniki v polje javnega
oziroma skupnega prostora.
Reševanje sporov se torej vrača tja, od koder izvira – k ljudem
samim. Nihče ni namreč boljši izvedenec glede lastnih problemov,
kot so stranke same.
Ključne besede: Okoljska mediacija, okolje, okoljski spori,
reševanje sporov, ovire, alternativni postopek, javni prostor
ZUSAMMENFASSUNG
Meinungsverschiedenheiten, Konflikte oder Streitigkeiten sind
unvermeidliche Begleiter des menschlichen Lebens und in
Geschäften von juristischen und natürlichen Personen auf dem
freien Markt. Daher sind sie ein Risikofaktor. Eine der
Möglichkeiten, diese Risiken zu meister, ist die Wahl eines
Streitschlichtungsverfahren, das am besten auf die Bedürfnisse der
Kunden und alle rechtlichen und tatsächlichen Umstände des Falles
zugeschnitten ist. Streitigkeiten im Zusammenhang mit der Umwelt,
sind häufig und immer anspruchsvoller. Mediation kann eine
wichtige Methode sein zur Lösung dieser Konflikte, weil sie erlaubt
wichtigen Entscheidungen zu treffen, ohne dadurch die
Entwicklung zu hemmen. Da durch die Mediation ein Konsens der
Beteiligtne erreicht wird, ist seine Legitimität sehr hoch, die
Verhandlungslösung ist tragfähig und somit der gesamte Pfad
kürzer. Mediation als unformeller Prozess kann dabei helfen, daß
die Parteien Kontroversen in Bezug auf die Formalitäten fallen
lassen, da sie nicht wirklich deren tatsächliches Interessensfeld
darstellen. Durch die Lösung von Umweltproblemen hat sich die
Mediation von den Feld der Lösung oder Beziehungschlichtung
zwischen Individuen in den Bereich der öffentlichen Verwaltung
oder des gemeinsamen Raumes verlagert. Die Beilegung von
Streitigkeiten kehrt deshalb dorthin zurück, wo sie entstehen - zu
den Menschen selber. Denn niemand ist ein besserer Experte im
Hinblick auf die eigenen Probleme, wie Parteien selbst.
Stichwort: Umweltmediation, Umwelt, Umweltkonflikte, Lösung
von Streitigkeiten, Hindernisse, Alternativ-Verfahren, öffentlicher
Raum
KAZALO
1 UVOD .................................................................................................... 1
2 OPREDELITEV MEDIACIJE V OKOLJSKIH SPORIH –
OKOLJSKA MEDIACIJA .......................................................................... 3
2.1 Zelena mediacija ............................................................................ 6
2.2 Zgodovina okoljske mediacije ..................................................... 8
2.3 Pravna ureditev – pravni viri ..................................................... 10
2.4 Prednosti mediacije pred sodnim postopkom ........................ 13
2.5 Pogoji za mediatorja v okoljskih sporih ................................... 18
2.6 Posebnosti okoljskih sporov ....................................................... 20
2.6.1 Kako lahko mediacija pripomore k vzpostavitvi pogojev
za konstruktivno skupno rešitev? ................................................... 22
3 UPORABA OKOLJSKE MEDIACIJE V PRAKSI ........................... 24
3.1 Preventiva in priprava na mediacijo ......................................... 24
3.1.1 Prevencija ................................................................................ 25
3.1.2 Predmediacija ......................................................................... 25
3.1.3 Kompatibilnost s pravnimi postopki.................................. 26
3.2 Ključni faktorji za uspešno okoljsko mediacijo ....................... 26
3.3 Omejitve okoljske mediacije ....................................................... 27
3.4 Primernost okoljske mediacije – kdaj ni primerna? ............... 28
4 VKLJUČEVANJE JAVNOSTI V PROCESE PLANIRANJA IN
ODLOČANJA ........................................................................................... 29
4.1 Zahteve glede odločanja v okoljskih zadevah ......................... 30
4.2 Nizka kultura participativnega odločanja ............................... 31
4.3 Mediacija za preseganje stanja ................................................... 33
5 OVIRE ZA ZAČETEK MEDIACIJE V OKOLJSKIH SPORIH ..... 34
5.1 Psihološke in socialne ovire ....................................................... 34
5.1.1 Nezaupanje do druge strani ................................................ 35
5.1.2 Nezaupanje v pravni red ...................................................... 35
5.1.3 Eskalacija spora na osebno raven ........................................ 36
5.1.4 Nezaupanje v mediatorja ..................................................... 36
5.1.5 Neravnovesje moči med strankami .................................... 37
5.1.6 Različni interesi in vloge znotraj ene stranke.................... 37
5.1.7 Skriti nameni z mediacijo ..................................................... 38
5.1.8 Skrite nedoslednosti in napake v preteklosti .................... 38
5.1.9 Različne strokovne podlage in predhodne odločitve ... 39
5.1.10 Razdori med krajani ........................................................... 39
5.1.11 Plačilo mediacije ................................................................. 40
6 MEDIACIJSKI POSTOPEK ............................................................... 41
6.1 Napotitev na mediacijo ............................................................... 41
6.2 Priprava na mediacijo ................................................................. 42
6.3 Pogodba o mediaciji .................................................................... 43
6.4 Stranke mediacije ......................................................................... 44
6.5 Časovni in finančni vidik mediacije .......................................... 48
7 IZVRŠLJIVOST MEDIACIJSKEGA SPORAZUMA ...................... 49
8 VLOGA MEDIJEV V OKOLJSKIH MEDIACIJAH ....................... 52
8.1 Ustvarjanje vzdušja pred mediacijo .......................................... 52
8.2 Obveščanje medijev med mediacijo in po zaključeni mediaciji
53
8.2.1 Pomen načela zaupnosti ....................................................... 53
9 KLJUČNI PSIHOLOŠKI ELEMENTI USPEHA ZA OKOLJSKO
MEDIACIJO .............................................................................................. 55
9.1 Zaupanje v proces mediacije ...................................................... 55
9.2 Zaupanje v nevtralnost in nepristranskost mediatorjev ........ 55
9.3 Zaupanje med strankami ............................................................ 56
9.4 Objektivizacija .............................................................................. 56
9.5 Slabe alternative ........................................................................... 56
9.6 Časovni in zunanji pritisk .......................................................... 57
10 ANALIZA PRAVIL OKOLJSKE MEDIACIJE NA PRIMERU . 57
10.1 Pravne posebnosti mediacijskega postopka v primeru
Tenetiše ................................................................................................... 57
10.1.1 Kaj bi bilo treba narediti, da bi preprečili podobne
spore, kot je bil primer Tenetiše ....................................................... 59
11 SKLEPNE MISLI ............................................................................. 60
12 BIBLIOGRAFIJA ............................................................................. 63
12.1 Literatura ................................................................................... 63
12.2 Spletni viri .................................................................................. 66
12.3 Pravni viri .................................................................................. 69
1
1 UVOD
Sodobne ureditve s področja varstva okolja so zelo formalizirane in
tako je tudi v Sloveniji varstvo okolja področje, ki ima strogo
določene postopke glede sprejemanja ustreznih odločitev. To se
odraža tudi v naboru pravnih sredstev, s katerimi se stranke, ki so
prizadete borijo za svoje pravice. Vendar pa tukaj nastaja velik
paradoks; končni cilj vsakega posega v naravo se dogaja v naravi
sami (najsi gre za gradnjo objekta, ceste ali rudnika), nastali problem
ali spor pa rešujemo s pravnimi sredstvi, kar pomeni, da se na
sodišču boj vedno bije okoli drugih zadev – ali so bile vse alternative
ustrezno ovrednotene ali je bila javnost primerno obveščena ali so
bili predstavljeni objektivni podatki. To bojišče pa je v celoti
odmaknjeno od polja resničnih interesov vključenih (na primer
nekdo želi graditi določen objekt, drugi pa želi, da se ga ne gradi).
Spori, povezani z okoljem, so pogosti in vse bolj zahtevni.
Podnebne spremembe in ozaveščenost ljudi o pravicah sooblikovati
urejanje okolja terjajo tudi zunajsodni način sodelovanja
zainteresirane javnosti in stroke. Izrazi, kot sta »okoljska mediacija «
ali »okoljevarstvena mediacija«, morda niso dovolj jasni, da bi lahko
natančno vedeli, kaj označujejo. A ko vzamemo za izhodišče
»okolje«, kot je definirano v 3. členu ZVO-1,1 je jasno, da gre za
reševanje sporov o tistem delu narave, kamor seže ali bi lahko segel
vpliv človekovega delovanja.2 Zato lahko poteka mediacija med
udeleženci tega spora pred, med ali po nastanku pravno formalnega
1 Zakon o varstvu okolja, ZVO-1, Uradni list RS, št.41/2004 in nasl.
2 3. člen: »Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja. «
2
spora. Nekateri praktiki zato govorijo o »preventivni okoljski
mediaciji« in o »okoljski mediaciji«. Kot za vse spore, tudi za spore,
povezane z okoljem, velja, da jih je dobro zaznati pravočasno,
skušati vsem vpletenim ponuditi mediacijo ter tako preprečiti
eskalacijo spora in zlasti začetek upravnih in nato sodnih
postopkov. Preventiva pa pomeni tudi, da naj bi znali vsi prizadeti
ali sodelujoči pri upravljanju z okoljem - zlasti pa upravni organi, ki
so nosilci javnih funkcij v zvezi z odločanje po ZVO-1, vendar tudi
zasebna podjetja)3 iz izkušenj tak spor predvideti in na ustrezen
način preprečiti. Eden od dobrih načinov za preprečevanje takih
sporov je uporaba mediacijskih tehnik pri organiziranju javnih
razprav ob razgrnitvi prostorskih aktov ali ob sestankih v naseljih
ob informaciji, da bo v posameznem naselju potekala kakšna
gradnja, ki vznemirja prebivalce.4 To pravno ni postopek mediacije,
je pa uporaba mediacijskih tehnik pri preprečevanju eskalacije
pravnega spora, kar se kaže z vložitvijo pravnih sredstev.
Diplomsko delo sem posvetila raziskovanju okoljske mediacije.
Razdeljeno je na več poglavij, katerim sledijo podpoglavja.
Uvodoma sem najprej predstavila in opredelila pojem mediacije v
okoljskih sporih, zeleno mediacijo, zgodovino okoljske mediacije,
zakaj oblastni ukrepi niso primerni za reševanje okoljskih sporov,
pravno ureditev in katere so prednosti mediacije pred sodnim
postopkom. Za tem sledijo poglavja o uporabi okoljske mediacije v
praksi in o vključevanju javnosti v procese planiranja in odločanja.
3 V okolje ne posegajo le država in lokalne skupnosti, ampak tudi zasebniki.
4 Tak način vodene obravnave ni »mediacija« po ZMCGZ. Lahko pa slednjo vodi eden ali več
usposobljenih mediator za spore z več strankami.
3
Nato poglavje glede ovir, ki se pojavljajo pred začetkom mediacije v
okoljskih sporih, sledi poglavje o poteku samega mediacijskega
postopka in kako je z izvršljivostjo poravnave ter poglavje o vlogi
medijev in kateri so ključni psihološki elementi uspeha. Zadnje
poglavje je namenjeno analizi primera in pravnim posebnostim
mediacijskega postopka v primeru odlagališča odpadkov v
Tenetišah. Sledi sklep, kjer so predstavljene ugotovitve, do katerih
sem prišla s pisanjem diplomske naloge.
Namen diplomske naloge je pritegniti bralca k razmišljanju, kako se
lahko s pomočjo mediacije in mediacijskih tehnik rešujejo nesoglasja,
nasprotja v okoljskih sporih oz. v sporih v lokalnih skupnostih - ali
je to dandanes brez vloge sodišča sploh možno?
Pri svojem diplomskem delu sem uporabila različne metode
raziskovanja, predvsem pa metodo kompilacije, s katero sem
povzela stališča različnih avtorjev in te avtorje tudi citirala.
Uporabila sem tudi opisno metodo, pri kateri gre za opisovanje
različnih dejstev in pojavov, metodo analize pravnih virov in
metodo primerjave.
2 OPREDELITEV MEDIACIJE V OKOLJSKIH
SPORIH – OKOLJSKA MEDIACIJA
Okoljska mediacija je izraz, ki ga danes uporabljajo v mnogih
državah in pomeni mediacijo v sporih, ki nastanejo pri načrtovanju
ali izgradnji objektov (bodisi stavb, bodisi infrastrukturnih ali
gospodarskih objektov) ali pa v zvezi z drugimi posegi v prostor, ki
imajo potencial, da lahko škodujejo okolju oziroma lokalni ekologiji.
4
Sam termin nosi s seboj zgodovino tega področja mediacije. Namreč,
v večini primerov so bile ekološke akcijske skupine oziroma civilne
iniciative tiste, ki so pokazale na ta ekološko škodljivi potencial in
preprečitev realizacije tega, oblikovale v svoj cilj v procesu odločanja
o posameznem projektu. Mediacija je postala ključ do participacije
vseh interesnih skupin pri tem odločanju. Ko so ključni akterji to
spoznali, je okoljska mediacija zaživela.
Okoljska ali zelena mediacija morda ni najboljši termin, ker se
nanaša zgolj na okolje. Na samem področju varstva okolja sicer
prihaja do konfliktov okoljevarstvenih režimov, ampak ta so na
polju varovanja in se lažje uskladijo. Resnejši so konflikti, v katerih
so zaradi drugih interesov (investitorjev, prebivalcev, občine, …)
varovane dobrine ogrožene. Do teh pa prihaja na polju urejanja
prostora ali ožje prostorskega načrtovanja. Mirno lahko rečemo, da
je prostorsko načrtovanje dejansko najmočnejše orodje varstva
okolja. Ker pa je prostorsko načrtovanje proces usklajevanja
interesov različnih deležnikov, je najbolj smiselno, da ta proces teče
dobro in pošteno. Mediacija pa je odličen ključ do participacije vseh
interesnih skupin – ne samo formalne participacije, ampak dejanske,
kjer deležniki slišijo eden drugega. Zato je pravo mesto okoljske ali
zelene mediacije dejansko v okviru procesov urejanja prostora.
Mediacija je odlično orodje, ki lahko k temu ključno prispeva, saj se
ukvarja s pravimi interesi udeleženih, ne pa z bojem, ki se v bran teh
interesov praviloma odvijajo na pravno-formalnem polju.5
5 Mediacija kot način za zmanjševanje kofliktov pri urejanju prostora. http://mrezaprostor.si/mediacija-
kot-nacin-za-zmanjsevanje-konfliktov-pri-urejanju-prostora/, 25.7.2016.
5
Bistveno za okoljsko mediacijo je, da se nanaša na okolje in da ne gre
za individualne spore, temveč gre za interese različnih skupin,
večinoma pa so vključeni tudi prebivalci določenega lokalnega
območja. V zvezi s tem se mi poraja bistveno vprašanje, ali
mediacija varuje tudi interese okolja? Več o tem, sem zapisala v
poglavju, ki sledi - Zelena mediacija.6
Na to, ali so interesi okolja zaščiteni, je ključno vprašanje »settinga«
postopka mediacije: Kdo je vključen? Po merilih mediacije morajo
biti v procesu zastopani interesi vseh strank. To pomeni, da je
pomembno, da tudi »okolje« samo sodeluje ob pogajalski mizi,
bodisi v obliki predstavnikov vladnih okoljskih agencij in/ali
predstavnikov okoljskih organizacij.7
Z reševanjem okoljskih problemov se je mediacija preselila iz polja
reševanja ali urejanja odnosov med posamezniki v polje javnega
oziroma skupnega prostora.
Že sama okoljska mediacija ima nekaj posebnosti. Poseben pomen
ima čas, nekateri razlikujejo med »preventivno okoljsko mediacijo« in
»okoljsko mediacijo«. Dodatne specifike so dejstvo, da zaupnost ni
temeljno načelo, kompleksnost na strani strank, pogosto v obliki
neformalnih civilnih iniciativ državljanov, problem nevtralnosti
mediatorja v luči plačila mediacije, pritisk medijev. Obenem so
pomembne zgodnje faze, ko pred-mediacijske dejavnosti lahko
6 Glej poglavje, 2.1, Zelena mediacija.
7 Wachinger / Renn, Auenwälder und Flutgefahren: Naturschutzverantwortung versus Partizipation?
Biodiversität und Klima – Vernetzung der Akteure in Deutschland VII – Ergebnisse und Dokumentation des 7. Workshops, BfN-Skripten 2010.
6
odločilno prispevajo k preprečitvi eskalacije sporov. Specifične so
lahko mediacijske tehnike.8
2.1 Zelena mediacija
Zelena oz. okoljska mediacija pridobiva na pomenu v zadnjem času,
saj omogoča hitro in učinkovito reševanje sporov med investitorji in
lokalnim prebivalstvom oz. civilno iniciativo v zvezi s posegi v
okolje.9 Pri zeleni mediaciji gre za nadgradnjo mediacije v okoljskih
sporih. Gre za neodvisen postopek, v katerem se mediante in
deležnike postopka spodbuja k prizadevanju za njihovo
prostovoljno in odgovorno preprečitev spora ali iskanje ustreznih
rešitev, ki imajo ugoden vpliv na naravo, okolje, življenje
prebivalcev ter trajnostni razvoj.10
Zelena mediacija vključuje »odgovornost« mediatorja za
spodbujanje mediantov za skrb in pozornost tudi glede varovanja
okolja oz. ohranjanja narave, tudi v smeri nadstandarda, ki presega
minimalne standarde določene z zakonom.11 Tudi v klasičnih
okoljskih mediacijah skrb za okolje ne pomeni le doseganja
minimalnega standarda, ampak lahko stranke v mediacijskem
postopku izkazujejo posebno skrb.12
8
Povzeto po: Društvo mediatorjev Slovenije: Predlog bele knjige o mediaciji, prispevek Šporar, P.: Mediacija v okoljskih sporih. V Sloveniji že primeri uspešnih praks, tako leta 2010 mediacija v primeru Tenetiš, mediatorja Gordana Ristin in Rudi Tavčar, v letu 2009 mediacija v primeru Zakona o Triglavskem narodnem parku s strani Družbe za mediacijo in reševanje sporov, str. 109.
9 Okoljska mediacija pridobiva na priljubljenosti, Finance, 2.10.2011.
http://www.finance.si/325488/Okoljska-mediacija-pridobiva-na-priljubljenosti, 25.7.2016. 10
Povzeto po: Društvo mediatorjev Slovenije: Predlog bele knjige o mediacij, prispevek Šporar, P.: Mediacija v okoljskih sporih, str. 111, 112. 11
Ibidem, str. 79. 12 Primer je mediacijski postopek pri izgradnji hitre železnice v dolini Gastein, Avstrija v letu 2001. Več o
tem; Center za mediacijo pri Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij - PIC: Gradivo…, 2007.
7
Konceptualno prinaša zelena mediacija postopkovne izzive, od
mediatorjev terja pozornost glede načela neodvisnosti oz.
nevtralnosti13, zahtevnejše je delo s kompleksnimi medianti. V
Sloveniji je bilo leta 2010 s pomočjo trenerjev iz Nemčije14
15organizirano 50 urno usposabljanje na področju zelene mediacije
ter oblikovana prva skupina zelenih mediatorjev.16
Ocena stanja in analiza tveganj (OSAT)17 je mediacijsko orodje
samostojne mediacije za kompleksnejšo napoved tveganja sporov.
Sestavljena je iz ocene stanja, ki je zapis podatkov in informacij
pridobljenih o zadevi, ki dajejo osnovni okvir za razumevanje stanja.
Praviloma je pridobljena kot ocena položaja s strani deležnikov
(subjektivna ocena) ter s strani presojevalca (objektivna ocena).
Drugi del sestavlja analiza tveganja (AT), kjer gre za proces
identifikacije dogodkov tveganja ter določitve pomena dogodka
13 Izziv je mediatorjeva neodvisnost oz. nevtralnost pri »balansiranju« med interesi. V zeleni mediaciji
praviloma štirimi: mediant - mediant - lokalno prebivalstvo - interes okolja, ki je možen ob njegovem zavedanju izziva. V pomoč so mu lahko vodila Evropskega kodeksa za mediatorje. Slednji v primerih, ko obstajajo kakršne koli okoliščine, ki lahko ali za katere se zdi, da bi lahko vplivale na neodvisnost mediatorja ali povzročile navzkrižje interesov, nalagajo mediatorju, preden začne postopek mediacije ali ga nadaljuje, da takšne okoliščine razkrije strankam (osebno, poslovno razmerje, neposreden ali posreden finančni interes). Med njimi kodeks določa tudi “kakršen koli drugačen interes glede izida mediacije”. V takšnih primerih lahko mediator soglaša z začetkom ali nadaljevanjem mediacije samo, če je prepričan, da bo mediacijo lahko izvedel povsem neodvisno in nevtralno ter da bo zagotovil popolno nepristranskost, stranke pa s tem izrecno soglašajo. Mediator je navedene okoliščine dolžan razkriti ves čas trajanja postopka mediacije. S tovrstnimi primeri smo se v Sloveniji že srečali pri izvajanju pred-mediacijskih postopkov v primeru izgradnje vetrnih elektrarn na Volovji rebri v sporu med Elektro primorska d.d. in DOPPS v letu 2009. V postopku so mediatorji iz nevladnih organizacij v pred-mediaciji presojali morebiten lasten interes glede izzida mediacije. Primož Šporar, Magistrska naloga, str. 79. 14
Gisela Wachinger, Pro re, www.wachinger-pro-re.de, 31.8.2016. 15
Uta Altendorf-Bayha, Wirtschaftsmediatorin, www.buero-trialog.de, 31.8.2016. 16 V Nemčiji in Avstriji že imajo obširne izkušnje z mediacijo v okoljskih sporih in sporih glede ohranjanja
narave. Tudi takšnih, ki terjajo posebno pozornost varovanja narave v območjih Natura 2000 in vključujejo nevladne organizacije, med njimi spor v območju Montafon v Vorarlbergu. Več o tem: Lange, Ralf, Kaeding, Peer…: Frischer Wind fur…, 2007, str. 299. 17
Metodologija ocene stanja in analize tveganj (OSAT), za uporabo v postopkih zelene mediacije. Izdelali: Primož Šporar, Tatjana Strojan, Ljubljana, november 2011.
8
tveganja, oceno spornosti takšnega dogodka, oceno skladnosti
ukrepov ter izračun stopnje tveganja.
2.2 Zgodovina okoljske mediacije
Različne vrste mirnega reševanja sporov med ljudmi obstajajo že
dolgo. Mediacija kot specifična metoda mirnega reševanja sporov pa
je relativno mlada in se je najprej uveljavila v ZDA, kjer se uporablja
že več kot 30 let kot učinkovit mehanizem za reševanje sporov na
področju okolja. Z mediacijo uspešno rešen spor glede gradnje jeza
na Snoqualmie River leta 197218 šteje kot prvi primer, ki je spodbudil
začetek reševanja tovrstnih problemov z mediacijo. V naslednjih 10.
letih je bilo tako kar 161 primerov okoljske mediacije, od tega 115
sporov okoli določene lokacije in 79% teh je bilo uspešno rešenih.
1984 so bile ustanovljene prve vladne mediacijske institucije.
Okoljska mediacija je še bolj zaživela po sprejemu dokumenta
Environmental Policy and Conflict Resolution Act19 - leta 1998, na
podlagi katerega je bil konstituiran tudi Inštitut za reševanje
okoljskih sporov (United States Institute for Environmental Conflict
Resolution20). Vseskozi narašča zasebna pobuda za reševanje sporov
z mediacijo, United States Environmental Protection Agency pa jo
tudi intenzivno promovira kot metodo reševanja sporov na
področju okolja.
18
A History of Alternative Dispute Resolution , https://www.adr.gov/events/2009/may7-2009-materials-history.pdf, 25.7.2016. 19
http://www.mediate.com/articles/epcra1998.cfm , 25.7. 2016. 20
https://www.udall.gov/OurPrograms/Institute/Institute.aspx , 25.7.2016.
9
Mediacija v okoljskih sporih je v nekaterih državah specializirana
panoga. V Evropi je mediacija na področju okolja najbolj razvita v
Nemčiji21 22, Avstriji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem in v Švici.
Največ primerov okoljske mediacije je bilo v Nemčiji.23 V Nemčiji24
in Avstriji že imajo obširne izkušnje z mediacijo v okoljskih sporih
in sporih glede ohranjanja narave. Tudi takšnih, ki terjajo posebno
pozornost varovanja narave v območjih Natura 2000 in vključujejo
nevladne organizacije, med njimi spor v območju Montafon v
Vorarlbergu.25
S projektom »Implementacija okoljske mediacije v Nemčiji« so preko
analiziranja in organizacije različnih projektov s področja okoljske
mediacije, postavitve smernic za nadaljnji razvoj področja ter
določitve standardov okoljske mediacije dosegli bolj profesionalno
delo, zagotovili širok spekter strokovnjakov s področja politologije,
politične ekonomije, prava, psihologije in krajinske arhitekture ter
tako dosegli, da naj bi bili v postopku mediacije upoštevani
najrazličnejši vidiki. Leta 2000 je združenje Foerderverein
Umweltmediation26 sprejelo tudi Standarde za okoljsko mediacijo.
Kot prvi uspešen primer mediacije šteje primer širitve
Frankfurtskega letališča.27 Prvi poskus širitve letališča je bil
realiziran leta 1984 po težki, skoraj državljanski vojni podobni, 21
https://www.mediationaktuell.de/news/mediation-im-oeffentlichen-bereich?begriff=Umweltmediation , 25.7.2016. 22
Uta Altendorf-Bayha, Wirtschaftsmediatorin, http://www.buero-trialog.de , 31.8.2016. 23 Več o tem: Okoljska mediacija, uporabnost…, 2007, str. 12. 24
http://docplayer.org/11943386-Umweltmediation-was-ist-das-mediation-facilitation-
moderation.html , 25.8.2016. 25 Več o tem: Lange, Ralf, Kaeding, Peer…: Frischer Wind fur…, 2007, str. 299.
26 http://www.umweltmediation.info/ , 25.7.2016.
27https://verwaltung.hessen.de/irj/HMWVL_Internet?rid=HMWVL_15/HMWVL_Internet/sub/f11/f1110
42e-4199-9701-e76c-d3b5005ae75d,,22222222-2222-2222-2222-222222222222,11111111-2222-3333-4444-100000005003.htm , 25.8.2016.
10
situaciji boja med policijo in nasprotniki širitve. Spor je nastal zaradi
tega, ker so bili mnogi okoliški prebivalci prizadeti s hrupom in
drugimi imisijami pristajanja in vzletenja letal, okoljevarstveniki pa
so bili zaskrbljeni zaradi negativnega vpliva širitve letališča na
okolje, posebej zaradi predvidenega uničenja gozda. 20 let kasneje je
bila dejanska situacija zelo podobna. Da bi se izognili ponovitvi
nasilja in dragih sodnih procedur, so se iniciatorji širitve odločili za
mediacijo, ki je bila uspešna. Do leta 1996 je bilo tako 64 primerov
okoljske mediacije, po letu 1990 pa je ta dejavnost nasploh zelo v
vzponu.
2.3 Pravna ureditev – pravni viri
Na nadnacionalni ravni virov naj kot najpomembnejšo izpostavim
Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih
mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah28 (Direktiva
2008/52/EC), ki jo je Slovenija implementirala kot prva izmed članic
EU. Kot cilj ima zapisano spodbujanje mirnega reševanja sporov z
zagotavljanjem uravnoteženega odnosa med mediacijo in sodnimi
postopki. Kljub omejitvi na čezmejne spore učinkuje precej širše, saj
je spodbudila zakonodajno dejavnost držav na tem področju.29 Do
njenega sprejetja v pravu EU ni bilo zavezujočega pravnega vira, ki
bi urejal mediacijo.30
28
Directive 2008/52/EC of the European Parliament and of the Council of 21 May 2008 on certain
aspects of mediation in civil and commercial matters. 29
D. Zagorac, Mediacija je vse privlačnejša, 2010, str. 29. 30
Glej G. Ristin: Mediacija v pravu EU, 2007, str. 1332-1341.
11
Slovenska zakonodaja se je skozi leta primerno razvijala. Prelomnico
na področju splošnega regulatornega okvira predstavlja Zakon o
mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ)31, sprejet
leta 2008, s katerim smo izpolnili zahteve Direktive 2008/52/EC, in
sicer še pred predpisanim rokom.
Ustava Republike Slovenije32 nam v določbi 72.člena zagotavlja
pravico do zdravega življenjskega okolja – a le v mejah zakona. Za
zdravo okolje skrbi država. Zakon določa pogoje in način za
opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Tudi obseg
povrnitve škode določa zakon. Za ohranitev naravne in kulturne
dediščine pa skrbita država in lokalna skupnost (73.člen Ustave RS).
V Sloveniji še nimamo posebnega zakona, ki bi urejal mediacije v
upravnih zadeva. ZMCGZ33 ureja predvsem mediacijo v civilnih in
gospodarskih zadevah. Določba 2.člena sicer dopušča analogno
uporabo v drugih sporih, a kljub temeljnim načelom, ki so zapisana
v omenjenem zakonu, bi bilo dobro mediacije in postopek z javnim
elementom urediti posebej. Predvsem zaradi specifike sporov34 na
področju varovanja okolja in specifike vodenja samega
mediacijskega postopka. Sam postopek mediacije je kompleksen in v
njem sodeluje tudi več mediatorjev in mediantov. V kolikor se
izkaže potreba po predmediacijskem postopku, se ta tudi izvede.
Iz določbe 137. člena ZUP35 izhaja, da mediacija že zdaj ne more biti
»prepovedana«. Ni pa mogoče spregledati niti prava EU, skladno s
31
Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ), Uradni list RS, št. 56/2008. 32
Ustava RS, Uradni list št. 33/1991 z dne 28.12.1991 s spremembami. 33
ZMCGZ - Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2010. 34
Podrobneje glej Poglavje 2.7 – Posebnosti okoljskih sporov. 35
ZUP – Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/199 do 8/2009).
12
katerim bi bilo mogoče že na podlagi Uredbe (ES) št. 1367/200636
vsaj v okoljskih zadevah dopustiti in plačati stroške za postopek
mediacije. Na področju upravnega prava pa obstaja nekaj
predpisov, ki posredno napotujejo na mediacijo.
Zakon o varstvu okolja37 predstavlja osnovni pravni vir, ki ureja
varstvo okolja, ukrepe varstva okolja, javne službe in druga
vprašanja, ki so povezana z varstvom okolja. Pojmi iz tega zakona
so določeni v 3. členu. Vendar ZVO-1 ne ureja mediacije.
Po določbah ratificirane Aarhuške konvencije (Uradni list RS, št.
62/2004)38 bi morala država zagotoviti sodelovanje javnosti in
sprejeti določbe o dostopu do sodišč v okviru Direktiv Sveta
85/337/ES in 96/61/ES39. To je sicer formalno določeno v ZVO-1, ni
pa določeno, kako to izpeljati. Da lahko sodelujejo pred sodišči v
okviru tožbe zoper odločbo o odobritvi projektov, ki bodo verjetno
»pomembno vplivali na okolje« v smislu člena 1(1) Direktive
85/337/ES, pa čeprav nacionalno procesno pravo tega ne dovoljuje,
ker ti predpisi varujejo le interese skupnosti in ne pravnih dobrin
posameznikov, tudi okoljevarstvene organizacije, je razsodilo
Sodišče EU v zadevi C-115/0940 z dne 12.5.2011.41 A omenjeno ne
36
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o
dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih skupnosti (UL L 264, 25.9.2006). 37
ZVO-1 – Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS 41/2004 do 108/2009). 38
Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah – Aarhuška konvenciija (Ur. l. RS-MP, št. 62/2004). 39
Direktiva 85/337/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih
javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L, št. 175, 5.7.1985). 40 Sodba SEU, C-115/09, v zadevi Nemčija proti Bezirksregierung Arnsberg,
http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&docid=82053&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&occ=first&part=1&cid=126490 , 25.8.2016. 41
Objava na portalu http://curia.eu/jurisp/cgi-bin/. Znana pa je trnova pot Koalicije za Volovjo reber, ki
jim ni bila dana možnost sodelovati v postopku, v dnevnem časopisju pa je bilo objavljeno, da mediacija v primeru vetrne elektrarne Volovja reber ni bila uspešna.
13
reši težave, da take organizacije in javnost od pristojnih organov ne
morejo doseči, da bi organizirali in zlasti plačali mediacijo v takem
sporu. Zato bi bilo treba vsaj predpisati možnost postopka
mediacije, a le ko bi se vsi prizadeti strinjali. Tako mediacijo bi
morala financirati država.42
2.4 Prednosti mediacije pred sodnim postopkom
Mediacija kot oblika ARS43 je strukturiran način reševanja spora s
pomočjo nevtralne tretje osebe, ki strankam le pomaga doseči
sporazum, jih spodbuja pri razreševanju spora in jim pomaga, da se
med njimi na novo uredijo medsebojne pravice in obveznosti. Tretja
oseba ne more izdati zavezujoče odločbe.
Mediacija ima kar nekaj prednosti pred sodnim postopkom.
Postopek je hiter, zaupen in neobvezujoč, stroški so velikokrat nižji
kot za sodno reševanje spora.44
Že Abraham Lincoln je menda zapisal: »Izogibaj se sodnih sporov.
Vedno poskusi doseči kompromis. Zavedaj se, da je zmagovalec v izgubi
zaradi stroškov. Odvetnik, ki lahko reši spor brez sodišča, ima veliko
priložnost, da je tudi dober človek.«
http://www.volovjareber.si/gradivo/novice/20071005_sporocilozajavnost_mediacija_obcutljiva_obmocja.pdf. , 25.7.2016. 42
G. Ristin, Mediacija v teoriji in praksi, 2011, str. 266-267. 43
ARS – kratica za Alternativno reševanje sporov. 44
Odvetnik in mediator Bojan Kukec v svojem prispevku z naslovom Prvi odvetniki med mediatorji
(Odvetnik št. 2/2003, str. 12) piše: »Sodelovanje pri sporu je nekaj čisto drugega kot pravdanje. 'Posredovati - mediirati' pomeni 'biti v sredini', kar je daleč od pravdarske želje, da bi spor trajal 'do zmage'. Posredovanje nam prikliče predstavo o tem, kako nekdo vstopi med dva nasprotnika, da bi prekinil boj; ne pa, da si izbere eno stran in se pridruži borbi. Pravda si želi dobrega boja in svoje bojevanje opravičuje s trditvijo, da je bilo tistemu, ki je zmagal, to tudi namenjeno. Posredovanje pa hoče boj ustaviti in doseči rešitev.«
14
Pri sodnem postopku je hitrost reševanja spora odvisna od mnogih
dejavnikov, na katere stranke ne vplivajo neposredno. To pa je
nasprotno z načinom dela in odločanja v poslovnem življenju
gospodarskih subjektov, kjer sta v konkurenčni tekmi bistveni ravno
hitro odzivanje in izkoriščanje danih priložnosti. Uspeh v
dolgotrajnem sodnem postopku je lahko pirova zmaga, saj je
morebitna priložnost za ekonomski izkoristek že zamujena.
Mediacija ima tudi to dobro lastnost, da v nasprotju s sodnim
postopkom, ki običajno poslabša ali celo ustavi komunikacijo med
strankami, izboljšuje komunikacijo, zmanjšuje število sporov med
njimi in zagotavlja nadaljevanje poslovnega sodelovanja. S tem pa
pozitivno vpliva na poslovanje in ugled družbe na trgu.45
Prednosti mediacije pred sodnim postopkom so sledeče:
ponuja neformalno vzdušje, kjer se lahko vzpostavi zaupanje
med partnerji;
vzpostavi ali izboljša se medsebojna komunikacija, v kateri
lahko partnerji prepoznajo in predstavijo svoje prave interese
glede same zadeve ne glede formalne procedure;
ohranja se dostojanstvo partnerjev in njihove javne podobe,
osredotoča se na sedanje in bodoče stanje, ne na preteklost,
zaupnost mediacijskega postopka;
dopušča partnerjem, da oblikujejo svoje rešitve in skupaj
izberejo tako, da ki zadovoljuje interese vseh;
45
Kociper Maša, Mediacije: predobro, da bi bilo res?, Manager št. 12/2003, str. 52.
15
ne omogoča zmage ene strani nad drugo, temveč dostojno
rešitev problema za vse udeležene (win—win rešitev);
ker je proces neformalen, je mnogo bolj prijazna, saj ni rokov,
niti pravnih sredstev;
tako omogoča prihranek časa, denarja in energije na poti do
rešitve spora;
pričakovati je, da se bodo udeleženci držali dogovora,
promovira kreativnost v oblikovanju rešitev;
kontrola nad izidom leži v rokah udeležencev, izkušnja
uspešne mediacije postane za partnerje model za reševanje
sporov, ker promovira pozitivno komunikacijo in
razumevanje.
Postopki mediacije so bistveno manj formalni kot sodni postopki.
Pravila so fleksibilna, ni formalnih zaslišanj, obsežne pisne
dokumentacije ali dokaznih pravil. Temeljno postopkovno načelo je
samodoločitev s strani strank. Postopek se lahko prilagodi
kateremukoli tipu konflikta. Gradbeni spor, na primer, terja v
pravdi drag in zamuden dokazni postopek s sodnimi izvedenci,
njegov izid pa ni vedno predvidljiv. Če obstaja med investitorjem in
izvajalcem soglasje (na primer zaradi interesa za prihodnje poslovno
sodelovanje), se v postopku mediacije lahko odpovesta takšnemu
zamudnemu in dragemu razčiščevanju dejanskega stanja. Mediacija
se nanaša na konkretni problem, česar si generalno formulirano
pravo ne more privoščiti. Sodni postopki so usmerjeni k zmagi in
porazu. Ko sodišče odloči o pravici ali pravnem razmerju, se spor
16
formalno konča. Sodne odločbe so v načelu retrospektivne in ne
oblikujejo prihodnosti.
Nasprotno je sporazum sklenjen v mediaciji, usmerjen v prihodnost.
Medtem ko antagonistični odnos zmagovalca in poraženca
onemogoča kakršnekoli plodne odnose v bodoče, postopek
mediacije gradi na iskanju rešitve, s katero bosta lahko shajali obe
stranki.46
Sporazum, s katerim se mediacijski postopek konča ni zavezujoča
odločba, temveč kompromisna rešitev, v katero stranke lahko
vpletajo tudi zunajpravne elemente, kot na primer opravičilo. Tudi
aspekt pravičnosti trči tu na meje zmogljivosti predelave in
možnosti oblikovanja. Kot je dejal Radbruch: »To je ravno prednost
spravnega postopka, da v njem, neovirano od splošnih pravnih
pravil, lahko pridemo do pravičnosti v posameznem primeru, vse
do njegovega zadnjega občutka posebnosti.«47
Na koncu je treba poudariti, da mediacija ne pomeni konkurence
sodiščem, temveč bolj način za zmanjšanje njihove obremenjenosti
ter dodatno vrednost v reševanju sporov. Cilji alternativnega
reševanja sporov so lahko različni. Lahko gre zgolj za zmanjševanje
sodnih zaostankov ali pa se želi doseči, da bodo stranke s
postopkom in sporazumom, ki so ga same sooblikovale, tudi bolj
zadovoljne kot z odločitvijo sodišča in bodo takšno rešitev sprejele
kot bolj »pravično«. Trden sistem mediacije pomeni dodatno draž za
46
Povzeto po: Mediacija v teoriji in praksi, str. 17. 47
Tratar Boštjan, Pristavec Evelin, Alternativne oblike reševanja sporov v luči razbremenjevanja sodstva,
Podjetje in delo, št. 6-7/2001, str. 1255, 1256.
17
tuje naložbenike. Ker podjetja rada delujejo v predvidljivem okolju,
želijo tudi vedeti, ali v državi obstaja predvidljiv sistem za reševanje
sporov, če bi se morebiti zapletla v kakšnega.48
O prednosti mediacije, kot postopku alternativnega reševanja
sporov je v intervjuju za časopis Delo spregovoril tudi strokovnjak,
odvetnik, mediator, predsednik svetovnega foruma mediacijskih
centrov, ki med drugim sodeluje tudi z ljubljanskim Evropskim
centrom za reševanje sporov (ECDR), Thierry Garby: "Tudi v Evropi
ljudje uporabijo mediacijo, da bi se izognili sodišču, predvsem pa zato, da bi
dobili boljši izid, inteligentnejšo rešitev. Nočem seveda reči, da sodniki niso
inteligentni, toda postopek včasih pripelje do stvari, ki jih v resnici ne
potrebuješ, nočeš. Glavne prednosti mediacije so predvsem cena/nižji
stroški, čas, in ne nazadnje manj skrbi. Glavne pa so seveda boljše rešitve.
Po formalni moči ima lahko v mediaciji dosežen dogovor, ki je zapisan v
ustrezni obliki, enako moč kot pravnomočna sodba, po vsebini pa so rešitve
dosežene v mediaciji drugačne. Vedno je namreč bolje, da se doseže
sporazum, da nisi nečesa prisiljen storiti. Rezultat, do katerega boš prišel, s
katerim boš zadovoljen, in tisto, kar bi sprejelo sodišče, sta dve popolnoma
različni stvari. Torej ne nadomeščamo sodišča ali arbitraže, še vedno sta
potrebna. Rešitev poskušamo najti prej, da se jim izognemo "49
48
Kenda Albina, Vsak mesec 320 novih gospodarskih sporov, Finance št. 210, 2003. 49
Intervju, Alternativno reševanje sporov, Mediator Thierry Garby - »Sodni postopek pripelje tudi do
stvari, ki jih nočeš« , Delo; 11.3.2013. http://www.delo.si/novice/slovenija/sodni-postopek-pripelje-tudi-do-stvari-ki-jih-noces_1.html , 25.7.2016.
18
2.5 Pogoji za mediatorja v okoljskih sporih
Albert Einstein je nekoč dejal: »Kdorkoli se sam postavi za razsodnika na
polju resnice ali znanja bo doživel brodolom zaradi krohota bogov50.«
Mediatorji nimajo moči sodnikov in arbitrov, ki jih v kontekstu
reševanja sporov smatramo enake bogovom. Mediatorji nimajo
končne besede, kot jo ima ekspertni svetovalec. V njihovi bolj
ponižni vlogi s postavljanjem vprašanj in dopuščanju, da stranke
determinirajo dejstva in principe, ki bodo vladala njihovim
odločitvam, mediatorji opozarjajo stranke da naj bodo modre in bolj
oprezne.51
Mediator za vodenje postopka okoljske mediacije je za mediacijo
usposobljena oseba, pri čemer ni potrebno, da je strokovnjak na
področju okolja, niti da je pravni strokovnjak. Je ekspert za vodenje
mediacijskega postopka. Imeti mora znanja in sposobnosti za
mediacijske tehnike in postopanje z večjimi skupinami. V postopku
mora biti nevtralen in neodvisen, enako je privržen vsem
partnerjem, postopek vodi pošteno in v korist vseh partnerjev.
Mediator načeloma ne more mediirati glede projekta, glede katerega
si intimno želi, da ne bi bil realiziran. Od mediatorjev se tako
pričakuje visoka etična drža, ker je to predpogoj za uspešno
mediacijo. Mora pa se zavedati političnih, družbenih, ekonomskih in
ekoloških aspektov spora oziroma procesa, ki ga mediira, saj bi brez
tega težko razumel motive partnerjev sporu. Ker postopke okoljske
mediacije praviloma vodi več mediatorjev, ni nujno, da ima vsak
50
Prevedeno po: Waldman Ellen, Mediation Ethics: Cases and commentaries, San Francisco, 2011, str.
145. 51
Ibidem, str. 146.
19
mediator vse sposobnosti, temveč so lahko v postopku
specializirani, tako da vsi skupaj ne izpustijo nobenega
pomembnega aspekta mediacije. Mediator pomaga partnerjem v
sporu tako, da partnerjem omogoči vzpostavitev komunikacije in
spoznavanje interesov in potrebe drug drugega, kar jim omogoči
boljše razumevanje situacije in jim pomaga, da najdejo rešitev, ki bo
zadovoljevala njihove dejanske potrebe. Mediator ne razsoja, odloča
ali karkoli vsiljujejo odločitev partnerjem - moč odločanja je
prepuščena partnerjem. V svoji vlogi opogumlja partnerje, krepi
njihovo spoštovanje in dostojanstvo.52
V okoljski mediaciji je dobro, da sodelujejo trije mediatorji, saj gre za
specifične spore in vključenost številnih strank v konfliktu.
Mediatorji morajo biti ugledni pravniki ali strokovnjaki z drugih
področij in delovati kot somediatorji, da jim ljudje zaupajo. Ker bi v
teh zadevah mediatorje plačala država ali lokalna skupnost, bi
moral biti seznam mediatorjev v upravnih zadevah po predhodnem
razpisu določen pri Ministrstvu za pravosodje. Nagrade za
mediatorje bi morale biti kar visoke ali vsaj primerljive z odvetniško
tarifo v tovrstnih sporih. 53
Prednosti mediacije ter temeljna načela za mediacijo so skupaj z
likom mediatorja dovolj prepričljivi, da so partnerji v sporu
pripravljeni poskusiti s takim načinom mirne rešitve spora.
52
Povzeto po: Uporabnost mediacije za mirno reševanje sporov in preprečevanje nastanka sporov na
področju okolja. Center za mediacijo pri Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij – PIC, Ljubljana, 2007, str. 6. 53
Povzeto po: Mediacija v teoriji in praksi, str. 267.
20
2.6 Posebnosti okoljskih sporov
Za OKOLJSKE SPORE je značilno sledeče:
Vključenih je več strank v konfliktu;
pogosto gre za večje skupine ljudi;
gre za kompleksne vsebine spora;
med partnerji vlada pomanjkanje zaupanja;
obstaja negotovost glede učinkov spornega projekta;
obstajajo velike razlike na nivoju dejstev in vrednot;
nasproti si prihajata zasebni in javni interes;
gre za neenakomerno distribucijo moči (možnost vplivanja) in
virov (ekspertno znanje, čas, finančni viri) med udeleženci;
visoka vpletenost javnosti in medijev;
pogosto spor zavzame širše politične dimenzije (lokalna,
regionalna ali nacionalna politika);
običajno zadevajo življenje posameznikov ali kakovost
življenja ljudi;
lokalni interesi lahko nastopijo zoper interese družbe kot
celote;
obstaja nevarnost, da se v primeru realizacije spornega
povzroči v naravi škoda, ki je ob kasnejšem sprejemu
drugačne odločitve, ni več možno popraviti.54
Glede na to, da si pri okoljskih sporih prihajata nasproti zasebni in
javni interes, se mi poraja vprašanje, kaj pa interes okolja? Brez
54
Povzeto po: Društvo mediatorjev Slovenije: Predlog bele knjige o mediaciji, str. 110, 111.
21
dvoma obstaja nevarnost, da javnost zaradi pomanjkanja izkušenj z
odločanjem v okoljskih procesih in okoljskih vidikov, odloča mimo
tega. Če javni interes ni enak okoljskim interesom, se je treba
posvetovati z okoljskimi strokovnjaki kot udeleženci procesa, ali
morda kot zunanji strokovnjaki. Pogosto je koristno, če te
ocenjevalce izberejo vsi udeleženci v procesu, da bi lahko odgovorili
na v procesu nastajajoča vprašanja (npr. kako škodljive so vetrne
turbine za ptice in netopirje?).55
Običajno je podlaga tovrstnim sporom dolga zgodovina
medsebojnega nerazumevanja, negotovosti glede pravih dejstev in
tekmovalni interesi, ki jih podpira prepričanost posamezne skupine
v eno pravo rešitev. Obstajajo tri tradicionalne poti, da se tovrstni
spori razrešijo:
1. s pritiskom na vlado ali druge oblastne organe, da
intervenirajo ali sprejmejo oziroma spremenijo določeno
odločitev,
2. z volitvami tistih političnih opcij, ki imajo drugačno politiko
glede te zadeve,
3. s sprožitvijo sodnega spora.
55
Wachinger / Renn, Auenwälder und Flutgefahren: Naturschutzverantwortung versus Partizipation?
Biodiversität und Klima – Vernetzung der Akteure in Deutschland VII – Ergebnisse und Dokumentation des 7. Workshops, BfN - Skripten 2010.
22
Vse navedene poti zahtevajo veliko energije, časa in tudi finančnih
sredstev. Na koncu ena stran zmaga in druga izgubi. To povzroči
poglabljanje sporov na drugih področjih ali nastanek novih sporov.
2.6.1 Kako lahko mediacija pripomore k vzpostavitvi
pogojev za konstruktivno skupno rešitev?
Mediacija, čeprav z nekaterimi omejitvami lahko pripomore k
vzpostavitvi pogojev za konstruktivno skupno rešitev :
Neenakost v virih in moči omejuje medsebojno zaupanje.
Mediacija ne odstrani teh razlik. Te razlike so dejstvo in
mediator lahko celo pomaga partnerjem, da ovrednotijo
močnejše in šibkejše strani svojega položaja. Mediator le
poskuša vzpostaviti enakopraven odnos v mediacijskem
postopku, ki temelji na medsebojnem spoštovanju. V takem
vzdušju sprejet skupni dogovor je tako mnogo boljši kot
vsiljena odločitev sodišča, ki ne upošteva obstoječe razlike v
moči in virih.
Negotovost: znanstvene in tehnične negotovosti glede stanja
in bodočih učinkov projekta so značilne za okoljsko odločanje
in ljudje pogosto delujejo na podlagi nepopolnega poznavanja
teh vplivov in tveganj. Ker je pogoj za dobro odločitev
informiranost vseh o relevantnih podatkih, mediatorji
pomagajo partnerjem v sporu, da ti najprej dosežejo dogovore
o pridobivanju informacij: katero znanje oziroma informacije
so v tem primeru potrebne, kako se bodo te informacije
23
pridobile, katerim strokovnjakom bodo zaupali to nalogo.
Skupno učenje v mediacijskem procesu se tako pogosto
prelevi v bolj fleksibilno in sprejemljivo končno rešitev.
Konflikt vrednot: okoljski spori osvetlijo različne vrednote, ki
jih imajo različne skupine ali akterji glede okolja in s tem
povezanimi tveganji, sploh kadar gre za posebej nevarne
posege ali izgubo naravnosti, pri čemer je ogrožena manjša
skupina ljudi. Razlika v vrednotah lahko poglablja spore med
ljudmi in povzroča, da postan njihovo ravnanje nerazumno.
Mediator pomaga pri vzpostavljanju dialoga, skozi katerega se
pogosto ugotovi, da vrednote partnerjev mogoče niso tako
nasprotujoče. Prav tako se je v praksi tudi izkazalo, da razlike
v vrednotah pogosto pripomorejo oblikovati dolgoročnejša
partnerstva, ko se ljudje skupaj trudijo najti skupne cilje, z
dosego katerih bodo premagali razlike.
Vpletenost oblastnih organov: večina okoljskih sporov
vključujejo lokalno, regionalno ali nacionalno oblast. Pogajanje
z oblastnimi organi je nekaj povsem drugega kot pogajanje s
komerkoli drugim. Včasih predstavniki oblasti nimajo
ustreznih pooblastil ali sposobnosti, da iščejo in izbirajo
drugačne rešitve problema. Nadalje lahko nadrejeni zavlačuje
ali zavrača dogovor, ki so ga njegovi pooblačeni delavci
dosegli v mediaciji. To vse lahko prikazuje mediacijski proces
v nepošteni luči ali kot arbitraren proces. Mediatorji lahko
pogosto pomagajo ljudem pri teh težavah tako, da osvetlijo
položaj določenega oblastnega organa, in možnosti njihovega
procesa odločanja ter s tem kompenzirajo negativne občutke
24
drugih udeležencev, ki lahko sicer povzročijo prenehanje
dogovarjanj.56
S tem, ko partnerji v mediaciji niso ujeti v bitki, predvsem javni
bitki, je bolj verjetno, da bodo sprejeli legitimnost interesov drugih
strani in to, da morajo biti poleg njihovih, v vsaki rešitvi upoštevani,
tudi interesi drugih. Če partnerji uspejo doseči rešitev, ki je
zadovoljiva za vse, lahko ta proces služi kot model za bodoče
reševanje sporov.
3 UPORABA OKOLJSKE MEDIACIJE V PRAKSI
3.1 Preventiva in priprava na mediacijo
Mediacijski proces v okoljskih zadevah vključuje veliko ljudi, ki so
ponavadi strukturirani v več manjših ali večjih skupin. Istočasno se
soočamo s kompleksnimi vprašanji, ki vključujejo velike količine
podatkov in potencialno tudi velikim številom možnosti za rešitev.
Veliko tega, kar se počne v okoljski mediaciji služi osvetlitvi te
kompleksnosti in hkrati njenem zmanjševanju. V tem smislu so
pomembna prevencija, predmediacija in upoštevanje
kompatibilnosti s pravnimi postopki.
56
Povzeto po: Uporabnost mediacije za mirno reševanje sporov in preprečevanje nastanka sporov na
področju okolja, str. 7.
25
3.1.1 Prevencija
Če je le možno, se želimo izogniti okoljski mediaciji z uporabo
mediativnih intervencij v tako zgodnji fazi planiranja posega v
okolje, ko spori še niso nastali. Bistvo tega je, da proces odločanja
oblikujemo v participativni proces vseh, ki so zainteresirani ali
potencialno prizadeti s končnim učinkom. S tem se izognemo porabi
časa in denarja za mediacijo, če bi spor nastal. Mediatorji so lahko s
svojim znanjem v veliko podporo temu participativnemu procesu.
3.1.2 Predmediacija
Velike skupine, mnogi deležniki, kompliciran splet interesov – za
mediacijo je potrebno pripraviti dobro osnovo, da se le-ta lahko
začne, sicer bo mediacijski postopek dolgotrajen in težaven. V
mediaciji se velik del procesa odvija okoli tega, da zainteresirane
strani prepoznajo svoje prave interese. Zato je predmediacija
usmerjena predvsem v raziskavo, kdo je lahko prizadet s sporno
zadevo in v odkrivanje prikritih interesov, ki se pokažejo skozi delo
z udeleženimi skupinami, predvsem pa, da se razkrije prava volja
glede tega, ali bi želeli vstopiti v mediacijo ali ne. Če se interesna
skupina odloči za mediacijo, je naslednji problem vzpostavitev
predstavniškega telesa oziroma predstavnikov, ki bodo zastopali
interese določene skupine, saj skupina tehnično praviloma ne more
nastopati v mediaciji kot celota. Nadaljnji problem predstavljajo
pooblastila teh predstavnikov, ki morajo vključevati tudi svobodo,
da lahko predstavniki sledijo dinamiki mediacijskega procesa.
Proces je treba zasnovati tako, da je omogočen stalni povratni odziv
26
matične skupine, da se utrjuje cilj, ki je v tem, da bo odločitev, ki bo
izšla iz mediacijskega procesa, podprta tudi s strani skupine. V
nasprotnem primeru se predstavniki odmaknejo od svoje skupine in
rezultati mediacije ne bodo uresničljivi. Če gre za nekaj skupin z
nekaj deset pripadniki je relativno lahko pripraviti osnove za
mediacijo, če pa je skupin več in številčno večje, pa je potrebna
dobra organizacija za izvedbo predmediacije, kar običajno zahteva
vire (finančne, prostorske in človeške), ki mediatorjem pogosto niso
na razpolago. Zato je hkrati z razvojem mediacije potrebno razvijati
tudi vire za dobro vodenje teh pripravljalnih procesov.
3.1.3 Kompatibilnost s pravnimi postopki
Vse gradbene aktivnosti v javnem prostoru, še bolj pa planiranje in
izgradnja infrastrukturnih objektov, kot so odlagališče odpadkov,
čistilne naprave, elektrarne in avtoceste, se dogajajo v pogojih
zahtevnih predpisanih postopkov, ki urejajo planske in gradbene
aktivnosti. To je v postopku iskanja rešitev potrebno upoštevati in
osvetliti pravne vidike sporne zadeve. 57
3.2 Ključni faktorji za uspešno okoljsko mediacijo
Praktične izkušnje so pokazale, da naslednji dejavniki bistveno
pripomorejo k večjemu uspehu mediacije:
57
Ibidem, str. 8.
27
Prostovoljna in pravočasna vključitev vseh deležnikov
(zainteresiranih, prizadetih), ki se vključijo v proces preko
predstavnikov z ustreznimi pooblastili,
nevtralni in kredibilni mediatorji,
enakopravnost udeleženih partnerjev v procesu in pri
odločanju
prisotna volja udeleženih, da se dogovarjajo in dosežejo
skupno rešitev,
neformalna procedura in dosega zavezujočega dogovora,
neovirano kroženje in distribucija informacij in
transparentnost,
zaupnost postopka,
zmožnost premoščanja razlik.
3.3 Omejitve okoljske mediacije
Uspešna izvedba okoljske mediacije je omejena predvsem z dvema
faktorjema:
Nepripravljenost partnerjev v sporu, da bi vstopili v
mediacijo, ker ocenjujejo, da jim ponuja manj, kot bi lahko
dosegli v pravnem ali političnem boju ali na drugem
»bojišču«. V teh primerih in glede na izhodiščne pozicije moči
v družbi, ni možno najti za vse sorazmerno zadovoljujoče
rešitve (win-win), temveč bi bila taka rešitev zgolj na račun
žrtvovanja interesov ene strani;
28
Težavnostjo mnogih okoljskih sporov zaradi izrazito različnih
moralnih vrednot posameznih strani. Spor je težko rešljiv, saj
zahteva od vključenih kompromise glede njihovih vrednot.
3.4 Primernost okoljske mediacije – kdaj ni primerna?
Potrebno se je zavedati, da mediacija ni vedno primerna metoda.
Potrebno je skrbno oceniti in ovrednotiti, za kateri primer bi bila
mediacija najbolj primerna, saj se edino tako lahko izognemo
brezplodnim naporom. Mediacija tako pravilom ni primerna
oziroma obstaja verjetnost, da bo neuspešna v naslednjih primerih:
Če je zadeva stvar pomembnega pravnega principa, ki bi
moral biti rešen v formalni proceduri,
izid ima izredno pomembnost oziroma odmevnost v javnosti
ali medijsko pozornost,
ključni udeleženci so vkopani v svoje pozicije in se niso
pripravljeni pogajati v dobri veri,
doslej so bile že opravljene dolgotrajne diskusije brez
rezultata,
udeleženec (ali udeleženci) ni sposoben poslušati oziroma
sploh sodelovati v procesu.
To je povezano z nujnostjo, da za mediacijske postopke veljajo neki
standardi, pri čemer ne gre za visoko formalizirana pravila, temveč
za osnovna vodila za mediatorje in mediacijski proces, da se doseže
trajnost sprejetih dogovorov.
29
4 VKLJUČEVANJE JAVNOSTI V PROCESE
PLANIRANJA IN ODLOČANJA
Eden od načinov dolgoročnega ohranjanja narave je tudi preventiva.
Znotraj področja preventive se cilji dosegajo s sodelovanjem javnosti
pri okoljevarstvenih odločitvah. Spoznanje pomembnosti
sodelovanja javnosti v postopkih upravnih organov ni novo.
Javnost, občani, posamezniki in nevladne organizacije so subjekti, ki
lahko opazijo nepravilnosti, škodo, nedopustne posege v okolje prej
kot v oddaljenih pisarnah.58
Pravica javnosti, da zahteva primerne ukrepe za varstvo okolja, je
pravica do udeležbe javnosti pri odločanju o tem, ali bo organ
opravil kakšne ukrepe in kakšni naj bodo.59 Širše razumevanje
udeležbe javnosti je pomembno zaradi dejstva, da je potrebno
javnost vključevati mnogo prej kot šele v procesih pred pravdnimi
ali celo kazenskimi sodišči. Na področju varovanja okolja je velikega
pomena sodelovati pri projektih že od samega začetka. Kadar je
govora o sodiščih, to največkrat pomeni, da je škoda že nastala in da
se zahteva restitutio integrum oziroma, da oškodovanci zahtevajo
odškodnino na podlagi določb ZVO-160 ali OZ61 - kadar pa je
javnosti omogočeno, da sodeluje na primer v postopku izdaje
dovoljenja za gradnjo objekta, ki bi lahko okolju povzročal škodo ali 58
Rajko Knez, Udeležba javnosti pri varstvu okolja v upravnih in zakonodajnih postopkih. Pravne
možnosti varovanja skupinskih interesov ljudi za zdravo okolje, Zbornih referatov in razprav z mednarodne znanstvene konference z dne 10. in 11. nov. 1995. Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo PF MB, str. 52. 59
Cigoj S., Pravica do prijaznega okolja (primerjalnopravna študija), Center za samoupravno normativno
dejavnost, Ljubljana 1978, str. 46. 60
ZVO-1- Zakon o varstvu okolja. 61
OZ - Obligacijski zakonik, (Ur. l. RS, št. 83/2001 do 40/2007).
30
ki bi kvaril estetski videz in ne bi vzdrževal naravnega ravnotežja, je
možnost ukrepanja večja, še preden škoda nastane. Na področju
varovanja okolja je prevencija pomembnejša od restitucije.62
Hierarhično najvišji pravni vir63 vsebuje temeljne določbe, ki
posredno in le včasih neposredno omogočajo sodelovanje javnosti.
4.1 Zahteve glede odločanja v okoljskih zadevah
Široko vključevanje javnosti v proces planiranja in odločanja v
okoljskih zadeva kot pomemben cilj formalizirajo tudi različne EU
direktive.64 Z zakonom o ratifikaciji Konvencije o dostopu do
informacij, udeležbi javnosti pri določanju in dostopu do pravnega
varstva v okoljskih zadevah - Uradni list RS št. 62/2004 - je bila v
Sloveniji ratificirana tudi Aarhuška konvencija.65
62
Rajko Knez, ibidem, str. 52. 63
Ustava Republike Slovenije. 64
Direktive:
Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o
presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje,
Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o
dostopu javnosti do informacij o okolju in razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS,
Direktiva 2003/35/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o
sodelovanju javnosti pri sprejemanju določenih planov in programov, ki se nanašajo
na okolje in dopolnitvah Direktive Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja
javnosti in dostopa do sodišč,
Direktiva 2004/35/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. Aprila 2004 o
okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode,
Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. Septembra
2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi
javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v
institucijah in organih Skupnosti.
65 Aarhuška konvencija zahteva, da:
se javnost vključi v čim zgodnejši fazi, dokler so odprte različne možnosti,
se javnost seznani z vsemi informacijami, potrebnimi za njeno sodelovanje,
so jasna načela sodelovanja in pričakovanja o tem, kaj naj bo prispevek javnosti,
se javnosti omogočijo ustrezne oblike posvetovanj,
se javnosti omogoči izražanje in posredovanje pripomb,
31
4.2 Nizka kultura participativnega odločanja
V okviru slovenske zakonodaje sta za uresničevanje navedenih
zahtev pomembna Zakon o varstvu okolja – ZVO - 166 in Zakon o
dostopu do informacij javnega značaja – ZDIJZ67. Tako je načelo
vključevanja javnosti v procese planiranja in odločanja v okoljskih
zadevah formalno že dovolj artikulirano, v praksi pa zgolj
navidezno in ne dejansko. Izvaja se v smislu objave določenih
namer na spletnih straneh odločevalcev in pozivom javnosti, da
posreduje pripombe, ki se praviloma ne upoštevajo.
Razlogov za to je več, med njimi pa tudi:
nezaupanje do potencialnih deležnikov javnosti, ki bi jih bilo
potrebno vključiti v proces, saj to zahteva velik napor in tako
bolj predstavlja oviro za »učinkovito« delovanje odločevalcev,
vnaprejšnja skepsa glede možnosti dobrih rezultatov na
podlagi vključevanja javnosti,
pomanjkanje znanja in spretnosti za vodenje participativnih
procesov, v odsotnosti primerov dobre prakse pa ni podpore
krepitvi tovrstnih zmogljivosti.
Nizka kultura participativnega odločanja se odraža tudi v
odsotnosti prakse uresničevanja instrumentov neposredne
demokracije v lokalnih skupnostih, ki predstavljajo način
se pripombe in predlogi javnosti upoštevajo,
se predstavi, kako so bili predlogi in pripombe upoštevani.
66 Zakon o varstvu okolja – ZVO-1, Uradni list RS, št. 41/2004 .
67 Zakon o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ Uradni list RS, št. 24/03.
32
sodelovanja občanov pri odločanju. Zakon o lokalni samoupravi
namreč omogoča sodelovanje občanov pri odločanju v obliki zbora
občanov, referenduma in ljudske iniciative, kar pa se v praksi sploh
ne izvaja. Občani lahko na zboru obravnavajo posamezne zadeve,
oblikujejo stališča, dajejo predloge, pobude, mnenja ali celo odločajo.
S statutom občine podrobneje določijo zadeve, ki jih obravnavajo
občani na zboru, o njih oblikujejo svoja stališča, dajejo predloge,
pobude in mnenja ali o njih odločajo, način vložitve zahteve in
postopek odločanja o sklicu zbora občanov, če sklic zahtevajo
volivci, način sklica, število volivcev, ki morajo sodelovati na zboru,
da so stališča, pobude, mnenja ali odločitve veljavno sprejete in kako
sprejeta stališča, predlogi, pobude in mnenja ali odločitve zavezujejo
občinske organe. Nizka kultura uresničevanja neposredne
demokracije je predvsem posledica premajhnega poznavanja in
razumevanja neposredne demokracije, s strani oblasti pa še posebej
pomanjkanje njenega dejanskega sprejemanja, kar na drugi strani
potencialnim pobudnikom vzbuja dvom v možnost uspeha, nizka je
tudi še zavest aktivnega državljanstva. Zaradi tega nezaupanja v
možnost učinkovite participacije v okviru obstoječih mehanizmov,
se ljudje raje združujejo v interesne skupine ali civilne iniciative in
delujejo zgolj v smislu nasprotovanja drugim interesnim
udeležencem. Vendar se s tem manjša tudi njihova pripravljenost
vstopiti v procese sodelovanja.
Bolj ko se veča participacijska vrzel, daljša je pot do uspešne
implementacije participativnega odločanja. Nevključevanje
povzroča prizadetost civilnih iniciativ, lokalnega prebivalstva in
33
drugih zainteresiranih, saj se odločitve sprejemajo brez njihovega
sodelovanja, čeprav bodo morali morda prav oni živeti s
posledicami odločitev. Skratka dogaja se nekaj, o čemer njih ni nihče
nič vprašal, s tem se utrjuje njihov ločeni položaj in zato odklonilno
stališče, ki pogosto rezultira v destruktivnih konfrontacijah, kjer so
trajnostni vidiki zanemarjeni.68
4.3 Mediacija za preseganje stanja
Da se preseže tako stanje, se lahko z uporabo mediacijskih
postopkov za zgodnje vključevanje javnosti in sodelovanjem vseh
deležnikov pri planiranju in sprejemanju odločitev v smislu
uresničevanja načel Direktiv EU in Aarhuške konvencije, začne
ustvarjati dobra praksa. Za to je potrebno dobro izvesti postopke
preventivne mediacije ali predmediacije, predvsem pa je potrebno
izvesti:
zgodnje informiranje vseh potencialno zainteresiranih ali
prizadetih, strokovne in splošne javnosti;
prepoznavanje vseh potencialnih akterjev in njihovo vključevanje
v proces sodelovanja;
pomagati sodelujočim razpoznati in artikulirati njihove prave
interese;
pomagati vzpostaviti vzdušje zaupanja in boljše komunikacije za
doseganje dobrih odločitev.
68
Povzeto po: Uporabnost mediacije za mirno reševanje sporov in preprečevanje nastanka sporov na
področju okolja, str. 11.
34
Ta proces je lahko podlaga za planiranje in sprejemanje odločitev,
lahko pa zgolj za vzpostavitev partnerstva. Vključujoče lokalno
partnerstvo je namreč perspektivna oblika sodelovanja javnosti v
procesih odločanja glede posegov, ki se bodo dogajali v lokalnem
okolju. Ta praksa se je v nekaterih Evropskih državah - tudi v
Sloveniji, oblikovala na primerih iskanja odlagališča nizko in srednje
radioaktivnih odpadkov. Glede na odsotnost prakse izvajanja
neposredne demokracije v lokalnih skupnostih pa bi bila mediacija
lahko tudi primerna metoda za oživitev teh oblik sodelovanja
občanov pri odločanju.69
5 OVIRE ZA ZAČETEK MEDIACIJE V OKOLJSKIH
SPORIH
5.1 Psihološke in socialne ovire
Okoljski spori imajo tako kot večina sporov več elementov. Del
spora temelji na določenih racionalnih in objektivnih dejstvih, del pa
se napaja iz osebnih interesov, iracionalnih domnev in iz tega
izhajajočih strahov. V nadaljevanju si bomo ogledali predvsem
elemente, ki negativno vplivajo na začetek in potek mediacije in ki
imajo vsaj do neke mere iracionalen ali oseben predznak oziroma so
psihološko ali sociološko pogojeni.70
69
Ibidem, str. 12. 70
Mediacija v teoriji in praksi, Veliki priročnik o mediaciji, Društvo mediatorjev Slovenije, Ljubljana,
2011, str. 268.
35
5.1.1 Nezaupanje do druge strani
Pri okoljskih sporih oziroma sporih v lokalnih skupnostih obstaja
med udeleženci mnogo razlogov za nezaupanje do druge strani.
Izvirajo lahko iz same zgodovine spora oziroma nerešene zadeve iz
preteklosti. Udeleženci se pogosto spominjajo kršitev dogovorov
izpred mnogih let ali se teh dogovorov spominjajo zelo različno.
Drugi strani lahko očitajo nepoštenost, nepremišljene odločitve in
nesoočanje s problemom. V spominu imajo nenapisane obljube, ki
niso bile nikoli izpolnjene, in zaradi tega so očitki še močnejši.
Nezaupanje pa se seveda stopnjuje še s tem, ker so se v preteklosti
posamezni ljudje na določenih položajih že zamenjali, novi pa
seveda ne vedo ničesar o njihovih obljubah.71
5.1.2 Nezaupanje v pravni red
Stranke – predvsem krajani pa tudi predstavniki lokalnih skupnosti
včasih ne zaupajo javnim službam niti različnim vejam oblasti.
Nezaupanje lahko temelji na dejanski ali samo očitani
neučinkovitosti različnih javnih služb (dolgotrajni postopki,
nerazumljive odločitve… ). To nezaupanje je lahko povezano s tem,
da nekatere stranke ne poznajo zakonodaje, druge pa je morda celo
ne upoštevajo.72
71
Ibidem. 72
Ibidem.
36
5.1.3 Eskalacija spora na osebno raven
Ko imajo stranke različna mnenja o pomembnih zadevah in ko imajo
ta mnenja tudi materialne posledice ali posledice, ki vplivajo na
njihovo življenje, zdravje, kakovost bivanja, se v ljudeh vklopijo
preživetveni mehanizmi. Stranke tudi zelo hitro prevedejo drugačno
mnenje druge strani v to, da je druga stran nepoštena, ima skrite
namene, je nasploh zlobna in jim želi škodovati. Posledica je boj, ki
hitro preide na zelo osebno raven in ga spremljajo žaljivke in
grožnje. Včasih se znajdejo na nasprotnih bregovih tudi osebe z zelo
močnim egom, ki preprosto ne znajo popuščati, kar prav tako lahko
prepreči mediacijo.73
5.1.4 Nezaupanje v mediatorja
Mediacija predstavlja za ljudi nekaj novega in ko se pojavi mediator,
ki ga ne poznajo, je nezaupanje precej logično. Z jasnim nastopom in
nevtralno držo lahko mediator poskrbi, da se to nezaupanje hitro
razblini. Če prihaja mediator iz lokalne skupnosti in ga ljudje
poznajo, lahko že uživa zaupanje vsaj nekaterih, seveda pa se hitro
pojavijo vprašanja o nepristranskosti in nevtralnosti mediatorja ter o
tem, kakšne namene in interese ima. Pri tem predstavlja poleg že
prej navedenega edino pot za vzpostavitev zaupanja popolno
razkritje vseh povezav, ki jih mediator ima ali jih je kdajkoli imel s
katerokoli udeleženo osebo oziroma stranjo.74
73
Ibidem. 74
Ibidem.
37
5.1.5 Neravnovesje moči med strankami
V okoljskih mediacijah je pogosto vsaj ena od strank neka
organizacija, ki ščiti javni interes, dela z javnimi sredstvi in ima
oblastne funkcije. Na drugi strani pa so lahko fizične osebe, ki so
pogosto še neorganizirane in kot take brez neke formalne moči.
Tako lahko predstavlja to neravnovesje za šibko stran oteževalno
okoliščino, saj lahko njena organizacijska, strokovna, finančna
šibkost otežijo že samo pripravo in začetek mediacije z dilemami,
kot so: kdo bo podpisal pogodbo, kdo bo napisal odgovor, kdo bo
razložil pravno mnenje. Po drugi strani pa lahko večja moč privede
do omalovaževanja šibkejše strani in posledično do močnega
iracionalnega odziva šibkejše strani (npr. blokada cest,
demonstracije, medijski napadi).75
5.1.6 Različni interesi in vloge znotraj ene stranke
Znotraj vsake od vpletenih strani praviloma ne odloča ena oseba,
ampak skupina ljudi. V pravnih osebah so za odločanje celo
predpisani določeni postopki. Zato je treba paziti, ker se lahko
zgodi, da sodelujoči v mediaciji včasih celo nimajo polnega
pooblastila, da bi sprejeli nekatere odločitve, saj jih morajo potrditi
višji organi odločanja. Podobno, čeprav morda manj formalno, je
tudi v t.i. civilnih iniciativah več ljudi, ki odločajo ali se morajo
posvetovati z vpletenimi strankami oziroma krajani. Praviloma
imamo torej tudi na isti strani lahko opraviti z zelo heterogenimi
strankami, ki imajo lahko različne poglede na končno rešitev in tudi 75
Ibidem, str. 269.
38
na način reševanja problema, obenem pa zadevo otežuje še sam
proces odločanja. Vse omenjeno lahko zelo podaljša ali celo
onemogoči samo mediacijo.76
5.1.7 Skriti nameni z mediacijo
Zgodi se lahko, da v mediacijah niso razkriti vsi interesi. Kljub
deklarirani skrbi za okolje ima lahko posamezna skupina nekatere
interese, ki jih noče izdati. Tudi posamezniki imajo lahko svoje
osebne interese, ki so lahko povsem materialne narave (pridobitev
premoženjskih koristi z določeno poravnavo) ali pa zadevajo njihov
status ali socialni položaj v organizaciji, ki ji pripadajo, ali v
skupnosti v kateri živijo. Ti posamezniki lahko v mediaciji ne
zasledujejo deklariranih ciljev organizacije, ki jo zastopajo, ampak se
skrivajo za različnimi postopki. Zato mediatorji pazijo, da take osebe
ne zlorabijo mediacije, da bi pod krinko skupnih interesov dosegale
svoje osebne cilje.77
5.1.8 Skrite nedoslednosti in napake v preteklosti
Če spor traja že dlje časa, so se prav gotovo tako na eni kot na drugi
strani zgodile nekatere napake ali je celo prišlo do določene
nedoslednosti. Tako stranke lahko ovirajo mediacijo ali potek
mediacije, ker se bojijo da bi omenjeno (ponovno) prišlo na dan, in
želijo to zakriti. Vendar na načelo zakonitosti pazi mediator. Če je v
etični dilemi, ker ne ve, ali je kakšno dejanje protipravno ali ne, in
76
Ibidem. 77
Ibidem.
39
dvomi v to, kaj se je res zgodilo, mora presoditi, ali bo z mediacijo
nadaljeval, ali bo to razkril strankam, ali bo umaknil svoje soglasje z
mediacijo.78
5.1.9 Različne strokovne podlage in predhodne
odločitve
Tako ena stran kot druga se praviloma sklicujeta na določene
strokovne podlage ali odločitve. To so lahko mnenja pravnega
strokovnjaka, meritve okoljskega laboratorija, mnenje inšpekcijske
službe ali pa je to odločitev lokalnega referenduma. Seveda vsaka
stran verjame samo tistemu delu stroke in odločitvam, ki podpirajo
njene interese. V mediaciji se morajo tako stranke nujno dogovoriti
za postopek in merila, po katerih bodo presoja strokovna
vprašanja.79
5.1.10 Razdori med krajani
V lokalnih skupnostih morda obstajajo stara nesoglasja ali osebne
zamere, ki lahko v mediaciji ponovno eskalirajo. Zamere ali
nevoščljivost zaradi različnih razlogov lahko »razdrejo« lokalno
skupnost do te mere, da se del krajanov popolnoma umakne iz
mediacije ali vzpostavi alternativno koalicijo, morda tudi z drugo
stranjo.80
78
Ibidem. 79
Ibidem, str. 270. 80
Ibidem.
40
5.1.11 Plačilo mediacije
Stranke v okoljskih sporih niso pripravljene plačevati stroškov
mediacije, obenem pa postanejo nezaupljive v nevtralnost, če
mediatorje plača močnejša stran (država, občina, komunalno ali
drugo vpleteno podjetje…). Že ob začetku ali celo pred podpisom
pogodbe o mediacji je treba to izpostaviti in jasno predstaviti
dilemo.81
Nevtralnosti mediatorja v luči financiranja je pri samostojni
mediaciji pomembno vprašanje. Pri izvajanju zelenih mediacij je
velika nezaupljivost med strankami glede naročnika oz. plačnika.
Praksa kaže, da rešitev ni v brezplačnosti teh postopkov, ampak v
iskanju virov oz. financerjev, pri katerih »integriteta« ni vprašljiva.
Izkušnja mediatorja Primoža Šporarja je, da so v tej luči sredstva EU
eden redkih primernih in sprejemljivih virov. Alternativni možni vir
financiranja iz javnih sredstev - črpanje EU in drugih projektnih
nepovratnih sredstev na področju mediacije ostaja neznatno
izkoriščen. Zdi se, da medicijske organizacije nimajo poslovnih
znanj za uspešno pripravo projektov, v nekaterih primerih je
financiranje lahko tudi slaba popotnica. Tudi ob večji uspešnosti bi
samostojna mediacija na tem področju delila usodo negotovega
projektnega financiranja, ki ne omogoča dolgoročnega izvajanja
dejavnosti.82
81
Ibidem. 82
Šporar Primož, Vloga nevladnih organizacij pri nudenju brezplačne pravne pomoči in mediacije,
Magistrska naloga, Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, maj 2016, str. 105.
41
6 MEDIACIJSKI POSTOPEK
6.1 Napotitev na mediacijo
Ljudi je treba znati navdihniti in motivirati za mediacijo.83
Eno pomembnejših je vprašanje prve »sugestije« za mediacijo in
posledično zaupanja strank. Posebej v primerih samostojne
mediacije, ki ni del pravosodja. Stranke o mediaciji največkrat zvedo
v okviru informacij, ki jo dobijo od »napotitelja«, mednje spadajo
pravni svetovalci, sodniki, pravniki v podjetju, arhitekti itd. Vsi
našteti so ključni za odločitev stranke o morebitnem sodelovanju v
mediaciji.84 So nosilci »socialnega pritiska« o koristnosti mediacije na
stranke.85 Pri tem je odločilen njihov odnos do samostojne mediacije.
Zlasti sodniki in odvetniki igrajo pomembno vlogo pri napotovanju
na mediacijo in nasploh pri njenem umeščanju v družbo.86 Ne glede
na konceptualne razprave o vlogi odvetnikov v mediacijah je
njihova vloga pomembna,87 saj lahko z zgodnjim prepoznavanjem
smiselnosti mediacije in napotitvijo strank na mediacijo pomembno
prispevajo vsaj k napotitvi na mediacijo, če že ne k učinkovitemu
83
Tako meni nizozemska mediatorka in arbitrica, Machteld Pel, Nasvet pravnikov: Zamenjajte odvetnika,
ki odklanja mediacijo, Dnevnik; 3.9.2011. https://www.dnevnik.si/1042470136/slovenija/1042470136 , 25.7.2016. 84 Več o tem: Pel, Machteld: Napotitev na mediacijo, Kako do učinkovitega predloga za mediacijo, Evropska direktiva zavezuje države, da spodbujajo odvetnike naj svoje stranke obvestijo o možnostih mediacije. 85
Zlasti odvetniki so »relevantni drugi«, katerih mnenje stranke zelo upoštevajo. Pri tem odvetniki
svetujejo glede na lastno oceno koristnosti mediacije, glede na oceno stranke ter glede na njene interese. Več Hajtnik, Zoran: Vloga odvetnika…, 2012, str. 44. 86
Več Betteto, Nina: Vloga…, 2011, str. 18. 87
Najboljši odvetnik ni tisti, ki se dobro pravda, pač pa tisti, ki dobro rešuje probleme. Zalar, Aleš:
Naslednja…, Pravna praksa, št. 18, 2003, str. 3.
42
reševanju sporov.88 To dokazujeta tako praksa kot teorija.89 Zato bi
bila smiselna redna komunikacija in krepitev sodelovanja med
izvajalci samostojne mediacije in odvetniki ter pravniki v
gospodarstvu. Napotitev na mediacijo v smislu spretnega in
učinkovitega svetovanja glede predloga za mediacijo je pomembna
strokovna veščina. Njen sestavni del je prepoznavanje položajev, za
katere mediacija ni priporočljiva.
Napotitelj v sporu ne bo deloval niti kot mediator, niti kot
svetovalec in po navadi niti kot nekdo, ki ima neposreden interes pri
nesoglasju. Gre za nekoga, ki strankama pomaga poiskati pravi
postopek, pot, ki jima omogoči s pogajanji doseči praktično
uporabne rešitve.
Potencialni napotitelji s sprtima strankama, ki jima želijo predlagati
mediacijo, navežejo stik na različne načine. Njihov položaj v
razmerju do strank in način, na katerega predstavijo svoj predlog za
mediacijo, vplivajo na učinkovitost predloga.90
6.2 Priprava na mediacijo
Za okoljske spore še posebej velja, da je priprava na mediacijo
zahtevna in običajno traja precej časa.91 Razlogi so ti, da v postopku
večinoma sodeluje večje število udeležencev, narava je pogosto zelo
osebna in čustveno nabita tema, pravne in tehnične osnove so
88
Odvetnik je v mediaciji svetovalec, ki pomaga stranki odločati se o primernosti mediacije, šele
sekundarno je pravni svetovalec. Odvetniku je težje svetovati v mediaciji kot v pravdi. Več Ristin, Gordana: Delo… 2012, str. 30. 89
O številnih prednostih zakaj je mediacija dobra za odvetnike (in stranke) več v Šimac, Srdan: Zakaj je…,
2006 in 2007. 90
Povzeto po: Machteld Pel, Napotitev na mediacijo, Kako do učinkovitega predloga za mediacijo, GV
založba, Ljubljana, 2010, str. 7, 15. 91
V zadevi Tenetiše so trajale priprave en mesec. Več o tem glej poglavje 9.
43
zapletene, medianti pogosto zastopajo večje skupine oseb in zato ne
morejo zlahka pristati na kompromis.92
V tem času zlasti mediatorji ugotovijo, kdo so možne stranke takega
spora in obseg spora. Če spustimo koga pomembnega, bo ta deloval
»iz ozadja« in spodkopaval prizadevanja za dogovor.
6.3 Pogodba o mediaciji
Pogodba o mediaciji93 oz. dogovor o izvedbi postopka ima dvojno
naravo. Poleg odnosa mediator– medianta ureja še dogovor obeh
mediantov za izvedbo mediacijskega postopka. Razmerje mediator –
medianta je pomembno, saj določa obveznosti mediatorja in
posledično njegovo odškodninsko odgovornost. V tej luči je
pomembno sklepanje zavarovanj za odgovornost mediatorja.94
Pogodba o mediaciji v okoljskih sporih ni bistveno drugačna kot v
drugih sporih. Pomembno je, da jo podpišejo vsi, napisana pa mora
biti tako, da jo razumejo tudi »nepravniki«. Zlasti temeljna načela
naj bodo napisana preprosto. Dogovoriti je treba, da bodo z mediji
komunicirali le mediatorji in da se na skupnih sestankih dogovori
izjava za javnost. V pogodbi o mediaciji je treba napisati, da
mediatorji skrbijo za načelo zakonitosti in da je poravnana javna in
obrazložena, saj gre pri varovanju okolja za javni interes. Ker je v
okoljskih mediacijah udeleženih veliko strank, je treba že v pogodbo
92
Wachinger / Renn, Auenwälder und Flutgefahren: Naturschutzverantwortung versus Partizipation?
Biodiversität und Klima – Vernetzung der Akteure in Deutschland VII – Ergebnisse und Dokumentation des 7. Workshops, BfN-Skripten 2010. 93
Pravno gre za pogodbo o delu oz. podjemno pogodbo v smislu 619. člena Obligacijskega zakonika, Ur.l.
RS, št. 97/07– uradno prečiščeno besedilo, po kateri mediator vodi mediacijski postopek (opravi delo) in je zato plačan. Mediator ne jamči za uspeh, ampak za trud. 94
Šporar Primož, Vloga nevladnih… str. 99.
44
napisati, da smejo mediatorji omejiti vsaki stranki čas govora na pet
minut, da tega stranke ne bi doživljale kot pristranskost
mediatorjev. V pogodbo je treba zapisati, kaj se zgodi, če ena stranka
izstopi iz mediacije, in da lahko v soglasju z vsemi strankami vstopi
še dodatna stranka.95
6.4 Stranke mediacije
Paziti je potrebno, da pogodbe o mediaciji ne sklepamo s skupinami,
ki nimajo poslovne sposobnosti. Zlasti pozorni moramo biti pri
različnih »civilnih iniciativah«, ki nimajo pravne sposobnosti, ne
vemo, kdo jih zastopa, kdo lahko podpiše pooblastilo odvetniku in
kdo bo podpisal poravnavo. Ker je skupina občanov običajno velika,
ni dovolj, da hodi na skupne sestanke le eden. V pogodbi o mediaciji
je treba zato poimensko določiti, kdo vse bo lahko navzoč na
skupnem sestanku, pri čemer pa v posamezni skupini ne sme biti
več kot pet predstavnikov. Paziti je treba na ravnovesje moči.
Mediator mora biti pošten in nepristranski. Sposoben mora biti
ljudem predstaviti resničnost, predvsem, kadar je nočejo videti.
Dobro mora znati prenašati konfliktne situacije in biti zelo
potrpežljiv.96 Ameriške raziskave o proceduralni pravičnosti kažejo,
da stranke želijo imeti možnost, da povejo svojo zgodbo, kar
mediatorju omogoča razbrati njihove prave interese. Iz teorije o
proceduralni pravičnosti namreč izhaja, da je za stranke izrednega
pomena, da mediator (oz. druga avtoriteta) sprejema njihovo 95
Povzeto po: Mediacija v teoriji in praksi str. 270. 96
Vovk Irena, Mediacija in sodna poravnava, Pravna praksa št. 38/2001, str. 29.
45
zgodbo, je nepristranski in jih spoštljivo obravnava, saj vse to daje
stranki občutek, da ima vpliv na končno rešitev, ki jo bo tako laže
sprejela za svojo.97
Dobro je, da so odvetniki vključeni v mediacijo od samega začetka, a
žal so izkušnje take, da udeleženci spora odvetnike najprej
zavračajo. Ko se bliža zapis dogovora, se to spremeni, odvetnik pa
vstopi v mediacijo, ne da bi vedel, kaj se je dogajalo do tistega
trenutka. Izredno pomembno je, da se mediator – pravnik tedaj
sestane z njim in mu predstavi dogajanje s pravnega in čustvenega
vidika. Pomembno je, da kolegi sodelujejo, in če se med seboj
razumejo, bo to bistveno pripomoglo k uspešnosti mediacije.
V okviru mediacije lahko odvetnik opravlja dve različni funkciji:
kot mediator ali kot osebni svetovalec in zastopnik ene stranke.98
Potrebno pa se je zavedati, da odvetnik v svoji klasični drži kot
mediator ne more uspeti, saj bi odvetniške vrline, kot so trd način
pogajanj, procesualistično in legalistično razmišljanje ter
naravnanost na zmago, lahko ogrozile pogojevano nevtralnost
mediatorja.99 Navzočnost odvetnika je po mnenju nekaterih izredno
pomembna, saj je doseganje poravnave bistveno olajšano in do tega
pride v višjem odstotku primerov. Odvetniki lahko stranki občutno
olajšajo izbiro strategije za mediacijo, pomagajo pri prezentaciji
primera, poleg tega pa je komunikacija med strankama in
97
Jelen Kosi, Valerija, Poravnalni narok ali mediacija, Pravna praksa št. 12/2004, str. 6. 98
Kodeks odvetniške poklicne etike (sprejet na skupščini Odvetniške zbornice Slovenije v Ljubljani dne
16.12.1994 in dopolnjen 7.12.2001) napotuje odvetnika k mirnemu reševanju sporov. V 54. členu je določeno, naj odvetnik »z neosebnostjo in obzirnostjo do nasprotne stranke skuša preprečiti zaostritev sporov in doseči mirno rešitev«. 99
Šetinc Tekavc, Mediacija – sporazumno reševanje sporov v teoriji in praksi, Učila International, Tržič,
2002.
46
mediatorjem lahko uspešnejša, če sodeluje v postopku tudi
odvetnik.100
Sodnica Gordana Ristin, ki opravlja poleg dela tudi delo
mediatorke, navaja, da ima dobre izkušnje z odvetniki v postopkih
mediacije - opaža pa, da je postopek mediacije težak za tiste
odvetnike, ki pogajanja razumejo kot boj, v katerem morajo
nasprotnika premagati. V mediaciji ni poraženca in zmagovalca.
Odvetnik, ki želi stranki ugajati z agresivnostjo do nasprotnika, ne
bo mogel uspešno sodelovati v mediaciji, kaj šele biti mediator.101
Država kot stranka mediacije :
Mediacija omogoča reševanje spornih razmerij tudi onkraj sfere
civilnega in gospodarskega prava, kot ga definira prvi odstavek
2.člena ZMCGZ.102 Mogoča je tudi v razmerjih z javnopravnim
elementom, kjer na eni strani nastopa država ali občina kot oblastni
subjekt, na drugi strani pa zainteresirana javnost (na primer
mediacija o lokaciji odlagališč odpadkov ali drugih objektov z
negativnimi vplivi na okolico),103 ali v upravnem postopku med več
strankami z nasprotujočimi si interesi (poravnavo na primer izrecno
omogoča 137. člen Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP).
Mediacija v tovrstnih kompleksnih spornih razmerjih omogoča
dosego rešitve, ki jo vsebinsko sprejema mnogo večji delež
zainteresiranih udeležencev kot pri izvedbi običajnega upravnega
100
Šetinc Tekavc, Martina, Odvetnik in mediacija, Odvetnik št. 4/2001, str. 6-8. 101
Povzeto po Ristin Gordana, Sodelovanje z odvetniki v postopku mediacij, Odvetnik št. 1/2002, str. 11-
13. 102
Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah s komentarjem, str. 117. 103
Direktiva 208/52/ES izrecno izključuje svojo veljavnost za tovrstna razmerja. V drugem odstavku 1.
člena namreč določa, da se direktiva ne uporablja za tiste pravice in obveznosti, s katerimi stranke po ustrezni veljavni zakonodaji ne morejo razpolagati.
47
postopka. Zato Svet Evrope priporoča državam, da spodbujajo
postopke alternativnega reševanja sporov tudi v upravnih zadevah,
ko je to mogoče.104 Opredelitev področja uporabe v ZMCGZ ne bi
smela zavesti k misli, da mediacija zunaj sfere civilnega in
gospodarskega prava ni dopustna, zato drugi odstavek 2. Člena
izrecno odpira možnost smiselne uporabe pravil tega zakona tudi za
mediacijo v sporih iz drugih razmerij, če tega poseben zakon ne
izključuje. Temeljna načela mediacije v vseh primerih ostajajo enaka,
v primerjavi z mediacijo v civilnopravnih razmerjih pa v drugih
razmerjih prihaja do nekaterih posebnosti, saj ni mogoča sklenitev
klasične poravnave, kadar gre za pravice, s katerimi stranke ne
morejo razpolagati; mediacija ne more zadržati teka vseh
javnopravnih rokov; prav tako pa v javnopravnih razmerjih pogosto
ni mogoče zagotoviti tajnega poteka mediacije, bodisi zaradi
velikega števila udeležencev bodisi ker gre za informacije javnega
značaja. Zato je treba pri smiselni uporabi pravil ZMCGZ ustrezno
upoštevati pravno naravo razmerja, ki je predmet spora, in
presoditi, kako vpliva na mediacijo.105
Država kot stranka v postopku nastopa tudi v odškodninskih
sporih, kjer za škodo odgovarja oškodovancem - fizičnim osebam.
Odškodninski spori so lahko gospodarski in/ali civilni spori. Gre za
pogoste spore, ko so mediacije zelo zahtevne in žal pogosto tudi
neuspešne. Na poseben pomen preventivnih ukrepov, ki naj
preprečijo nastanek okoljskih škod je že v preteklosti opozarjal dr.
Miha Juhart. Pri posegih v okolje je vrnitev v prejšnje stanje pogosto
104
ZMCGZ s komentarjem, str. 118. 105
Ibidem.
48
nemogoča in posledic ne more odpraviti nobena denarna
odškodnina.106 Državo zastopajo državni pravobranilci, ki že v
predhodnem postopku izdelajo ponudbo in v postopku mediacije
od le-te ne želijo odstopiti. Mediator mora paziti, da oškodovanec ne
zdrsne v vlogo žrtve in ne začne pri mediatorju iskati pomoči. Ko se
zastopniki države ne želijo pogajati, jih je treba na ločenem sestanku
opozoriti na podobne primere iz sodne prakse, ki so objavljeni v
pregledu sodne prakse Vrhovnega sodišča. Mediator lahko
predlaga, da državni pravobranilec pridobi mnenje pristojnega
ministrstva ali se v poravnavo napiše pravna podlaga priznanja
zahtevka. Tako se izognemo skrbi, da ne bi pravobranilcu očitali, da
spisa ni pravilno rešil ali celo kaj plačal mimo zakona.107
6.5 Časovni in finančni vidik mediacije
Časovni vidik:
Mediacija, četudi je v primeru uspešne rešitve, najhitrejša pot do
sprejema in izvedbe nameravane odločitve, terja določen čas. Glede
na svojo neformalno naravo, večje število udeleženih, praviloma
predstavnikov skupin, s katerimi se morajo posvetovati v vsaki fazi
mediacijskega postopka, je jasno, da tak postopek ne more biti hiter
in traja najmanj nekaj mesecev. Prav ta časovna komponenta
odvrača nosilce moči in kapitala, da bi se je posluževali, saj zaradi
moči svoje pozicije lahko odločitev, ki si jo želijo, hitreje sprejmejo.
Šele izkušnja težav in nasprotovanja, ki lahko sledijo taki odločitvi
106
Miha Juhart, Okoljska odgovornost – med javnim in zasebnim pravom, Zbornik znanstvenih razprav,
Ljubljana, 2008, str. 108. 107
Povzeto po: Mediacija v teoriji in praksi str. 249, 250, 251.
49
(primer širjenje Frankfurtskega letališča) jih prepričajo, da je lahko
mediacijska pot dejansko krajša.
Finančni vidik:
Drug problem mediacije, je financiranje. Namreč kompleksnost
samega procesa terja veliko angažiranja velikega števila ljudi in to
stane. Že v sami pripravi so potrebne organizacijske spretnosti ekipe
ljudi, nato tudi samo delo mediatorjev, pa tudi čisto materialni
stroški, povezani s prostori, kjer se mediacija dogaja. Mediacijski
proces tako enostavno ne more biti poceni. Tu pride do izraza
dejstvo, da prav skupine prebivalcev, okoljevarstvene ali druge
nevladne organizacije, ki nasprotujejo določenemu posegu, ki bi
lahko trajno škodoval okolju, nimajo sredstev za take postopke.
Sredstva imajo praviloma investitorji, ki so pripravljeni mediacijo
financirati, ko prepoznajo, da je to za dosego končnega rezultata
najbolj optimalna pot. Zato je nujno, da pridobi mediacija širšo
družbeno podporo v smislu kulture mirnega reševanja sporov.108
7 IZVRŠLJIVOST MEDIACIJSKEGA SPORAZUMA
Mediacijski postopek se lahko konča na različne načine, a z vidika
ciljev mediacije je nedvomno najbolj zaželeno, da se zaključi s
sklenitvijo sporazuma o rešitvi spora.109 Drugače kot s sodbo je
mogoče s sporazumno rešitvijo zajeti tudi vidike spora, ki v
tožbenem zahtevku niso izraženi, so pa lahko dejansko
108
Povzeto po: Uporabnost mediacije za mirno reševanje sporov in preprečevanje nastanka sporov na
področju okolja, str. 14. 109
Več o drugih načinih končanja mediacije glej 13. člen ZMCGZ s komentarjem, Ur. l. RS, št. 56/2008,
str. 138.
50
pomembnejši in predstavljajo pravi vzrok za nesoglasja med
strankama.110 V zakonu je namenoma uporabljen izraz »sporazum o
rešitvi spora« , in ne »poravnava«, saj je poravnava, kot jo ureja OZ,
namenjena pogodbeni prekinitvi spora ali odpravi negotovosti
glede kakšnega pravnega razmerja, medtem ko v mediaciji sklenjen
sporazum pogosto vključuje tudi nepravna vprašanja, ki jih ni
mogoče formulirati v obliki izvršljivih pravic in obveznosti. Pravni
del takega sporazuma pa se materialnopravno kvalificira kot
poravnava.111
Ob koncu mediacije običajno vsi želijo zagotovilo, da se bo
dogovorjeno spoštovalo. Kot ena izmed slabosti mediacije se omenja
dejstvo, da mediacijski sporazum strank ne zavezuje in je posledično
neizvršljiv.112 Ali se bo udejanjil je popolnoma odvisno od volje
strank. Zato je treba napisati dogovor, v katerega se pogosto zapiše
le člene o dobrih namerah, kar sicer ni izvršljivo. Obstajajo seveda
tudi dogovori, ki pomenijo določene obveznosti za stranke v
mediaciji. Tedaj je treba obveznosti dogovoriti v obliki notarskega
zapisa ali sodne poravnave.113 Nepravnikom težave povzroča
razumevanje izvršljivosti sporazumov ob koncu mediacijskega
postopka.114 Pelova navaja, da dosedanje izkušnje kažejo, da
predstavlja za stranke dodatno vrednost izida mediacije izvršljivost
doseženega sporazuma, saj to utrjuje vrednost in moč njihovega
110
Mediacija v teoriji in praksi, str. 186. 111
ZMCGZ s komentarjem, 14. člen, str. 141. 112
Mediacijski sporazum naj bi bil pravno zavezujoč v Nemčiji in na Norveškem. 113
Mediacija v teoriji in praksi str. 271. 114
ZMCGZ uporablja izraz sporazum o rešitvi spora in ne poravnava, saj lahko sporazum vključuje tudi
nepravna vprašanja, ki niso formulirana v obliki izvršljivih pravic in obveznosti.
51
dogovora.115 Izbira oblike sporazuma o rešitvi spora je prepuščena
strankam oziroma okoliščinam in pravilom posamezne mediacije.116
Če hočejo stranke doseči izvršljivost doseženega sporazuma, ga
lahko sestavijo:
v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (20.a člen
Zakona o izvršbi in zavarovanju117);
v obliki poravnave pred sodiščem znotraj že začete pravde
(306. člen ZPP) ali brez pravde na t.i. pretoričnem naroku (309.
člen ZPP);
v obliki arbitražne odločbe na podlagi poravnave (34. člen
ZArbit118.).
V Sloveniji je mogoče doseči izvršljivost mediacijskega sporazuma
na ta način, da se pogodba, ki predstavlja mediacijski sporazum,
sklene v obliki notarskega zapisa.119 Vsebina sporazuma mora biti
jasna in določna.120 Le tako se lahko izognemo nesporazumom pri
njegovem uresničevanju.121 Predmet sporazuma so lahko tudi
razmerja z javnopravnim elementom, ko na eni strani nastopa
država ali občina kot oblastni subjekt, na drugi strani pa
zainteresirana javnost, ali v upravnem postopku med več strankami
z nasprotujočimi si interesi.122
115
Pel,M.: Napotitev na mediacijo, Kako do učinkovitega predloga za mediacijo, str. 150 in 151. 116
Mediacija v teoriji in praksi, str. 187. 117
ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/1998 in nasl. 118
Zakon o Arbitraži. 119
Šetinc Tekavc Martina, Mediacija, str. 58-60. 120
Pel, M.: Napotitev na mediacijo, str. 150 in 151. 121
Nekateri avtorji priporočajo, da naj bo ta dokument napisan v taki obliki in jeziku, da ga udeleženci
mediacije zlahka razumejo, še posebno, če nimajo ustreznega pravnega znanja. 122
Primerjaj 2. člen ZMCGZ, D.Možina: ZMCGZ s komentarjem, str. 117 in 118.
52
Z mediacijo v okoljskih sporih je treba dogovoriti tudi, kako se bodo
odnosi, ki se nazadnje le vzpostavijo, nadaljevali, predvsem pa je
treba doreči, kako se bodo reševali spori, ki se bodo nedvomno
pojavljali v prihodnosti. Zato se priporoča, da se vsakokrat dogovori
»monitoring«, kar pomeni, da bo skupina določenih posameznikov
nadzorovala izvajanje dogovora. V zadevi Tenetiše, denimo, je
župan imenoval komisijo za spremljanje izvajanja tega, kar so se
stranke dogovorile. Poravnava je bila sklenjena v obliki navadne
pogodbe. Med tistimi, ki jih je poravnava zavezovala, pa so sklenili
še sodno poravnavo pri predsedniku Okrožnega sodišča v Kranju.123
8 VLOGA MEDIJEV V OKOLJSKIH MEDIACIJAH
Mediji imajo v našem življenju vse večjo vlogo, saj pomembno
soustvarjajo javno mnenje. Žal za mnoge medije (predvsem t.i.
rumene) velja rek: »Slaba novica je dobra novica«. Novice, ki so
pompozne, povezane s pretakanjem krvi in s škandali, pač dvigajo
naklade in vloga medijev v okoljskih mediacijah je tako dejansko
kritična.
8.1 Ustvarjanje vzdušja pred mediacijo
Mediji lahko že pred mediacijo ustvarijo klimo, ki je v korist eni ali
drugi strani, sploh če nimajo dovolj objektivnih informacij. Če pa
pravočasno dobijo objektivne informacije, lahko pomagajo prikazati
problematiko bolj celostno in tako pripomorejo k umirjanju strasti.
123
Povzeto po: Mediacija v teoriji in praksi, str. 271.
53
8.2 Obveščanje medijev med mediacijo in po zaključeni
mediaciji
Eno od načel mediacije je načelo zaupnosti. V okoljski mediaciji in
nasploh v mediacijah, v katere so vključeni organ oblasti ali lokalna
skupnost ali država, je zaupnost lahko samo delna. Poravnava mora
biti javna, saj moramo biti državljani, računsko sodišče in javnost
seznanjeni z odločitvami, ki zadevajo vse.
Seveda pa gre pri zaupnosti tudi za eno izmed pomembnih etičnih
vprašanj, ki se dotikajo dela vsakega mediatorja.124
8.2.1 Pomen načela zaupnosti
Načelo zaupnosti je pomembno zato, da se med tem, ko poteka
mediacija, ne podpihuje strasti, da ni špekulacij in da ne prihaja do
preuranjenih sklepov. Zgodi se lahko, da ima kateri od medijev svoj
skrivni vir obveščanja, ki posreduje posamezne informacije v
javnost. Ta skrivni vir obveščanja je prav lahko kdo, ki si želi
medijske pozornosti. Tako lahko posreduje medijem samo delne ali
celo neresnične informacije. V rumenem tisku se tako pojavijo celo
lažnive ali žaljive izjave. In ko tako informacijo prebere druga stran,
bo odgovorila z dvojno mero. Kaj to pomeni za mediacijo, si lahko
samo predstavljamo.
Predstavniki medijev včasih v svoji želji po novicah lahko celo
zasledujejo udeležence mediacije in čakajo pred prostori, kjer poteka
mediacija, da bi dobili zaključne izjave. Tako je smiselno, da so tudi
124
Šetinc Tekavc Martina, Mediacija, str. 70.
54
kraji in termini mediacijskih srečanj tajni. Po kakšnem s čustvi
»nabitem« sestanku bi kateremu izmed udeležencev lahko hitro ušla
kakšna pripomba, ki bi jo mediji morda »napihnili« ali napačno
interpretirali.
Toda načelo zaupnosti težko sprejemajo tudi resni mediji, saj se
želijo držati svojih načel o sprotnem in objektivnem obveščanju
javnosti. Zato je smiselno medije redno obveščati o poteku
mediacije, toda ob strogem spoštovanju načela zaupnosti. Kot zelo
praktično se je pokazalo to, da se udeleženci mediacije ob koncu
vsakega mediacijskega srečanja dogovorijo za skupno izjavo, ki jo
nato eden od mediatorjev sporoči medijem.
Tako samo eden – in to nevtralna oseba – odgovarja na medijska
vprašanja. Počasi se mediji, ko vidijo, da ni več boja in da bodo
dobili korektno informacijo, ko bo zrela za javnost, umirijo.
Načelo zaupnosti je včasih težko ohraniti tudi zato, ker preprosto
postopki odločanja, pa naj bo to v javni ustanovi ali med vpletenimi
krajani, zahtevajo razkritje določenih predlogov. Tako je tako kot pri
medijih tudi tu zelo pomembna jasna razlaga, zakaj je načelo
zaupnosti nadvse pomembno in kakšne so lahko posledice, če se ga
ne spoštuje. In ljudje, ki so udeleženi v mediaciji ali pri odločanju
dobronamerno, to razumejo. Tako lahko določene sestanke ali dele
sej zaprejo za javnost in se dogovorijo, da o dogajanju ne bodo
poročali navzven.
55
9 KLJUČNI PSIHOLOŠKI ELEMENTI USPEHA ZA
OKOLJSKO MEDIACIJO
Beseda, ki je ključna za uspeh v okoljski mediaciji, je zaupanje.
9.1 Zaupanje v proces mediacije
Ko vpleteni začnejo verjeti, da je mediacija pot, ki jih bo pripeljala do
rešitve, in ko začno verjeti, da bo to, kar se bodo na mediaciji
dogovorili, tudi zares držalo (izvršljivost), potem se udeleženci z
veliko večjo energijo lotijo iskanja rešitev. Takrat se znižajo
ekstremne in nerealne zahteve, saj ni več potrebe po previsokih
okopih.125
9.2 Zaupanje v nevtralnost in nepristranskost
mediatorjev
Ključni del zaupanja v proces mediacije predstavlja zaupanje v
mediatorje. Nevtralnost in nepristranskost do vseh strani sta prvi
pogoj za zaupanje vanj. Nevpletenost in popolna transparentnost
glede interesov in odnosa do rešitve ter do strank v mediacji sta del
tega. Strokovnost in po potrebi tudi evaluativnost mediatorja sta
nujni. Obenem pa razumevanje, validacija in empatija do vseh strani
ter pristen človeški odnos sploh do neukih strank pripomorejo, da
stranke mediatorju povedo več in tudi da mu bolj zaupajo, ko se
morajo odločiti za kaj, česar morda najprej niso nameravali.126
125
Mediacija v teoriji in praksi, str. 272. 126
Ibidem, str. 273.
56
9.3 Zaupanje med strankami
V procesu mediacije se tudi med strankami lahko začne
vzpostavljati oseben odnos. Z razkrivanjem interesov in strahov –
tudi na videz močnejših strani – se začne kazati dobronamernost in
človeški obraz druge strani. To pomeni zmanjšanje sovražnosti,
stranke pa se počasi začnejo zavedati, da so na isti barki, ki pelje k
skupni rešitvi.127
9.4 Objektivizacija
Poleg zaupanja predstavlja v okoljskih mediacijah zelo močan
element tudi objektivna informacija. Dogovor med strankami, da se
zavežejo o merilih ali standardih, po katerih bodo sprejemale
določene odločitve, je ključen za doseganje sporazuma.128
9.5 Slabe alternative
Tudi pri okoljskih mediacijah so slabe alternative zelo dobra
»motivacija« za sklenitev sporazuma. Če stranko soočimo, kaj se bo
zgodilo v primeru nesklenitve sporazuma, in če so alternative slabe,
potem bo hitreje zakorakala v smeri rešitve.
Finančna bremena, čas, ki ga je treba vložiti, medijski pritisk,
neugodno javno mnenje, nejasnost rešitve na sodišču ali pritožbe na
127
Ibidem. 128
Ibidem.
57
organe mednarodnih ustanov so alternative, ki spodbudijo stranko
tudi k popuščanju.129
9.6 Časovni in zunanji pritisk
Nekatere zunanje omejitve, kot so približevanje sprejetja nove
zakonodaje, roki za razpise, roki za uveljavitev določenih odločitev
državne ali evropske zakonodaje in posledično zagrožene kazni ob
neuveljavitvi, so prav tako lahko zelo spodbudne.130
10 ANALIZA PRAVIL OKOLJSKE MEDIACIJE NA
PRIMERU
10.1 Pravne posebnosti mediacijskega postopka v primeru
Tenetiše
V sodni poravnavi v zadevi Tenetiše so stranke dovolile, da lahko
mediatorja Gordana Ristin in Rudi Tavčar za znanstvene potrebe
razkrijeta postopkovne posebnosti tega primera. Mnogi podatki pa
so bili objavljeni tudi v medijih.
Pravna posebnost je bila, da tedaj še ni bilo ZMCGZ131. Sprožen je
bil že upravni spor v zvezi z veljavnostjo okoljevarstvenega
dovoljenja za deponijo. Med mediacijo je upravni organ izdal
začasno odredbo o podaljšanju dovoljenja in občani so vložili
129
Ibidem. 130
Ibidem. 131
Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, GV založba, Ljubljana, 2010.
58
ugovore. Sporno je bilo, kdo je lahko stranka upravnega postopka,
saj so bili ugovori zavrženi in vložene pritožbe.
Spor je formalno nastal zaradi želje Mestne občine Kranj, da bi po
zaprtju deponije na tistem mestu postavili regionalni center za
ravnanje z odpadki. Po zakonu pa bi deponiji poteklo dovoljenje čez
eno leto in bi jo zaprli. V resnici je šlo za 30 let zamer, za veliko bolj
ali manj posrečenih podedovanih pravnih rešitev in zlasti za velik
stran krajanov, da bodo ostali smrad in škodljivi vplivi na okolje.
Krajani so zaprli javno cesto, ki vodi do deponije, in ovirali
izvrševanje odvoza smeti. Pred tem je kranjska občina izpeljala
referendum, ki je z veliko večino potrdi krajevno umeščenost
prihodnjega centra na tedanji lokaciji deponije, kar je bilo za krajane
še nesprejemljivo.
ZUP132 ne pozna mediacije in zato ni bilo mogoče prekiniti postopka
odločanja upravnega organa. Posebnost je bila tudi ta, da je šlo za
sodno poravnavo z elementi civilnopravnega razmerja, pa tudi z
elementi upravnopravnega razmerja.133 Vse pa je bilo dogovorjeno v
skladu z veljavnim ZVO-1134 in okoljevarstvenim dovoljenjem in le
zato možno.
132
ZUP – Zakon o upravnem postopku. 133
Besedilo poravnave je bilo dostopno na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. 134
ZVO-1 - Zakon o varstvu okolja.
59
10.1.1 Kaj bi bilo treba narediti, da bi preprečili
podobne spore, kot je bil primer Tenetiše
Pred začetkom umeščanja takšnega projekta, za kakršnega je šlo v
primeru Tenetiše, v prostor je treba ljudi s tem seznaniti in jim
omogočiti, da lahko povedo vse svoje skrbi in strahove. Referendum
v takih primeri ne predstavlja najboljšega načina odločanja.135 A
ljudem je treba takoj povedati, da ne država ne občina ne smeta
plačati krajanom nič, kar ni predvideno v zakonu. Paziti je torej
treba na legitimne interese prizadetih, a hkrati na načelo
zakonitosti. Tak postopek seznanjanja ne more biti kratek in
enkraten.
Gre za proces, ko se ljudje morajo seznaniti in sprijazniti z
določenimi neprijetnostmi. Zato bi bilo treba tedaj speljati to, kar
imenujemo preventivna mediacija – ko torej z mediacijskimi
tehnikami ugotovimo skupne interese in iščemo rešitve za različne
interese. Vedno je treba dogovoriti, kdo in kako bo nadzoroval
dogovorjeno. Brez medsebojnega zaupanja in spoštovanja ni
mogoče doseči rešitve, za to pa so potrebne ure medsebojnega
poslušanja, slišanja in razumevanja drugih.
Nikakor pa ni treba čakati, da se že začne upravni postopek ali spor
ali celo da je vloženih veliko takih pravnih sredstev. Posebno težko
je, ko o sporu že poročajo mediji ali so celo zaprte javne ceste.
Psihološko to pomeni »vojno«, ki se nujno konča vsaj z enim
poražencem, lahko pa so na koncu poraženi prav vsi.
135
Večina se takoj strinja, da se tak objekt umesti pri drugih, čemur pravimo sindrom: »Ne na mojem
dvorišču!«
60
11 SKLEPNE MISLI
Čisto na koncu, se lotevam pisanja še zadnjih besed mojega
diplomskega dela. Glede na to, da sem si izbrala naslov svoje naloge
v času, ko mediacija v okoljskih sporih v Sloveniji še ni tako
zaživela, sem malce s strahom pogledovala za literaturo, ki bi mi
lahko koristila. In sem vseeno pogumno začela spremljati vse
zadeve v zvezi z naslovom mojega dela ob koncu študija na Pravni
fakulteti v Mariboru.
Ljudje smo si po naravi zelo različni. Vsak ima svoje interese, cilje in
želje, zato je razumljivo, da se konfliktnim situacijam ne moremo v
celoti izogniti. Že iz sporov, ki sem jim priča v vsakdanjem življenju,
opažam, da je v veliki meri problem sprtih strani v tem, da ne
razumejo drug drugega oziroma bolje rečeno, se niti ne trudijo ali
celo nočejo razumeti. Če bi se v odnosih bolj poglobili in z
instruktivno komunikacijo spoznavali potrebe drug drugega, bi se
bolje razumeli, v sporih lažje popustili in uvideli nove rešitve. Do
konfliktov prihaja na vseh družbenih področjih, izjema ni niti
prostorsko urejanje in varstvo okolja. Ker naj bi bila mediacija
primerna za reševanje sporov iz različnih področij, me je zanimalo
kako lahko prispeva k doseganju konstruktivnih dogovorov na tako
kompleksnem področju, kot je varstvo okolja.
Moje vodilo pri pisanju diplomske naloge je bilo spoznati neko
novo področje, ki bi meni ali komu drugemu, ki bo vzel ta izdelek v
roke, pomagalo najti odgovore na določena vprašanja. Glavno
vodilo diplomske naloge je bilo predvsem predstaviti okoljsko
61
mediacijo kot novejši način oz. možnost razrešitve okoljskih sporov
ter ugotoviti, ali je mediacija, kot eden izmed načinov
alternativnega reševanja sporov za - okoljske spore primerna.
Ljudi je potrebno opogumljati, da se začnejo v konfliktnih situacijah
pogovarjati, sporazumevati, da znajo prisluhniti tudi mnenjem in
stališčem nasprotne strani. Mediacija nikakor noče nadomestiti
sodnega postopka, ampak hoče zgolj priskočiti na pomoč tam, kjer
se sodnemu sporu lahko izognemo. Zato je v mojih očeh vsekakor
učinkovitejše sredstvo razreševanja okoljskih sporov kot pa sodni
postopek.
Zelo pomembno je tudi, da je oseba, ki kot mediator rešuje tovrstne
spore, specializirana za to področje, saj s tem pridobi večje zaupanje
vpletenih strank. V svetu, predvsem v Ameriki136, Nemčiji in
Avstriji137, obstajajo posebne pravne pisarne za razreševanje
tovrstnih sporov. Tudi pri nas v Sloveniji bi bila potrebna
naprednejša ekološka politika in predvsem večja zavest ljudi
vpletenih v okoljske spore, da za razrešitev sporov izberejo
mediacijo. Več specializiranih pravnih/odvetniških pisarn, ki bi se
ukvarjale s problematiko okoljskega prava. Dokaz, da okoljska
mediacija v Sloveniji vendarle pridobiva širšo družbeno podporo je
tudi odločitev države, da zagotavlja sofinanciranja postopkov zelene
mediacije. V Sloveniji smo pridobili prva dva mediatorja z nazivom
»Zeleni mediator« konec leta 2011. Očitno je dodano vrednost zelene
136
John Reavers on Environmental mediation , https://vimeo.com/62387713 , 25.7.2016. 137
Gisela Wachinger, Pro re, www.wachinger-pro-re.de. , Uta Altendorf-Bayha, Wirtschaftsmediatorin,
www.buero-trialog.de. , 31.8.2016.
62
mediacije prepoznala tudi država, saj je njeno izvajanje
sofinancirano s strani Ministrstva za okolje in prostor. Ker si
udeleženci zelene mediacije prizadevajo iskati rešitve, ki presegajo
zgolj njihove ozke interese in prinašajo pozitivne učinke tudi za širše
okolje, naravo, prebivalce in trajnostni razvoj, se mi zdi ta finančna
podpora države zelo na mestu.
63
12 BIBLIOGRAFIJA
12.1 Literatura
- Betteto, Nina: Vloga sodnika v postopku na prvi in drugi
stopnji, Pravni letopis 2010, Inštitut za primerjalno pravo,
2010.
- Cigoj S., Pravica do prijaznega okolja (primerjalnopravna
študija), Center za samoupravno normativno dejavnost,
Ljubljana 1978, str. 46.
- Društvo mediatorjev Slovenije, Mediacija v teoriji in praksi,
Veliki priročnik o mediaciji, Ljubljana 2011.
- Društvo mediatorjev Slovenije: Bela knjiga o mediaciji, 2008.
- Hajtnik, Zoran: Vloga odvetnika pri alternativnem reševanju
sporov: pooblaščenec ali svetovalec?, Odvetnik, št. 56, 2012.
- Jelen Kosi, Valerija, Poravnalni narok ali mediacija, Pravna
praksa št. 12/2004, str. 5-7.
- Juhart Miha, Okoljska odgovornost – med javnim in zasebnim
pravom, Zbornik znanstvenih razprav, Ljubljana, 2008, str.
108.
- Kenda Albina, Vsak mesec 320 novih gospodarskih sporov,
Finance št. 210, 30.10.2003, str. 4.
- Kodeks odvetniške poklicne etike, sprejet na skupščini
Odvetniške zbornice Slovenije v Ljubljani dne; 16.12.1994 in
dopolnjen 7.12.2001.
- Kociper Maša, Mediacije: predobro, da bi bilo res?, Manager
št. 12/2003, str. 52.
64
- Kenneth Cloke, Joan Goldsmith, ; (prevedla Mateja Pirman)
Razreševanje osebnih in organizacijskih konfliktov : zgodbe o
transformaciji in odpuščanju, Ljubljana : Zavod RAKMO,
2012, str. 115.
- Kukec Bojan, Prvi odvetniki med mediatorji, Odvetnik št.
2/2003, str. 12.
- Lange, Ralf, Kaeding, Peer, Lehmkuhl, Margit, Pfingsten
Wismer, Helge: Frischer Wind fur Mediation, Konzepte,
Methoden, Praxisfelder und Perspektiven der
Konfliktberatung, Schriftenreihe Band 3, Bundesverband
mediation, 2007.
- Pel Machteld, Napotitev na mediacijo, Kako do učinkovitega
predloga za mediacijo, GV založba, Ljubljana, 2010, str. 7,15.
- Primož Šporar, Tatjana Strojan, Metodologija ocene stanja in
analize tveganj (OSAT), za uporabo v postopkih zelene
mediacije, Ljubljana, november 2011.
- Pravne možnosti varovanja skupinskih interesov ljudi za
zdravo okolje, Zbornik referatov in razprav z mednarodne
znanstvene konference, Maribor, 1996.
- Ristin Gordana, Sodelovanje z odvetniki v postopku mediacij,
Odvetnik št. 1/2002, str. 11-13.
- Ristin, Gordana: Delo z odvetniki v mediaciji, Odvetnik št. 57,
oktober 2012.
- Ristin Gordana, Mediacija v pravu EU, 2007, Podjetje in delo,
št. 6-7, str. 1332-1341.
65
- Senka Vrbica, Primož Šporar, Tina Divjak, Ana Matoz;
Okoljska mediacija, Uporabnost mediacije za mirno reševanje
sporov in preprečevanje nastanka sporov na področju okolja,
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC, ob
podpori Ministrstva za okolje in prostor, Ljubljana, 2007.
- Šetinc Tekavc, Martina, Mediacija – Sporazumno reševanje
sporov v teoriji in praksi, Učila International, Tržič, 2002.
- Šetinc Tekavc, Martina, Odvetnik in mediacija, Odvetnik št.
4/2001, str. 6-8.
- Šimac, Srdan: Zakaj je mediacija dobra za odvetnike in njihove
stranke, Odvetnik, št. 32, oktober 2006, št. 33, december 2006
in št. 34, marec 2007, 2006-2007.
- Šporar Primož, Vloga nevladnih organizacij pri nudenju
brezplačne pravne pomoči in mediacije, Magistrska naloga,
Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani, maj 2016.
- Tratar Boštjan, Pristavec Evelin, Alternativne oblike reševanja
sporov v luči razbremenjevanja sodstva, Podjetje in delo, št. 6-
7/2001, str. 1255, 1256.
- Zalar, Aleš: Naslednja generacija mediatorjev, Pravna praksa,
št. 18, 2003.
- Zalar, Aleš: Pravda in mediacija, Pravna praksa, št. 38/39,
2004.
- Zalar, Aleš: Predlog bele knjige o mediaciji, Društvo
mediatorjev Slovenije, 2008, str. 115.
- Zagorac Dejan, Mediacija je vse privlačnejša, Pravna praksa,
2010, št. 23.
66
- Waldman Ellen , Mediation Ethics : cases and commentaries,
San Francisco, 2011, str. 145, 146.
- Wachinger/Renn,Auenwälder und Flutgefahren: Naturschu
tzverantwortung versus Partizipation? Biodiversität und
Klima – Vernetzung der Akteure in Deutschland VII –
Ergebnisse und Dokumentation des 7. Workshops, BfN-
Skripten 2010.
12.2 Spletni viri
- Environmental Mediation,
URL: http://alternativelaw.com/environmental-mediation ,
25.7.2016.
- Mediacija kot način za zmanjševanje konfliktov pri urejanju
prostora, URL:
http://mrezaprostor.si/mediacija-kot-nacin-za-zmanjsevanje-
konfliktov-pri-urejanju-prostora/ , 25.7.2016.
- Koalicija za Volovjo reber, sporočila za javnost, URL:
http://www.volovjareber.si/gradivo/novice/20071005_sporo
cilozajavnost_mediacija_obcutljiva_obmocja.pdf, 25.7.2016.
- VOLOVJA REBER – upravni postopek na sodišču, URL:
http://www.pravo-za-naravo.si/zaznamek/vetrna-
elektrarna/ , 25.7.2016.
http://www.sodisce.si/usrs/odlocitve/2010040815258464/ ,
25.7.2016.
67
- Aarhuška konvencija v Sloveniji , URL:
https://docs.google.com/file/d/0B8ZeFcYUT9V6Y2xYYXBZ
NWhUNjQ/edit , 27.8. 2016.
- Prostorska in okoljska mediacija, URL:
http://www.rakmo.si/index.php/mediacija/prostorska-
in-okoljska-mediacija.html , 25.7.2016.
- Sodni postopek pripelje tudi do stvari, ki jih nočeš, URL:
http://www.delo.si/novice/slovenija/sodni-postopek-
pripelje-tudi-do-stvari-ki-jih-noces_1.html, 25.7.2016.
- Zalar o rešitvi prihodnosti: Mediacija vse bolj priljubljen način
za reševanje sporov, URL:
https://www.dnevnik.si/1042476497/lokalno/1042476497 ,
25.7.2016.
- Nasvet pravnikov: Zamenjajte odvetnika, ki odklanja
mediacijo, URL:
https://www.dnevnik.si/1042470136/slovenija/1042470136,
25.7.2016.
- Mediatorji pomagajo reševati življenjske probleme, pravniki
pa pravne, URL:
https://www.dnevnik.si/1042464579/slovenija/1042464579,
25.7.2016.
- Okoljska mediacija pridobiva na priljubljenosti, URL:
http://www.finance.si/325488/Okoljska-mediacija-
pridobiva-na-priljubljenosti , 25.7.2016.
- Mediacija glede odlagališča Tenetiše, URL:
http://www.delo.si/novice/slovenija/mediacija-glede-
odlagalisca-tenetise-do-7-februarja.html , 25.7.2016.
- Pet sodnih sporov hkrati lahko rešimo z mediacijo, URL:
https://www.dnevnik.si/1042477162/slovenija/1042477162,
25.7.2016.
68
- The Land Use and Environmental Mediation Group, URL:
http://www.environmentalmediators.com/ , 25.7.2016.
- Video: John Reaves, The Art of Environmental Mediation,
URL: https://vimeo.com/62387713 , 25.7.2016.
- Environmental Policy and Conflict Resolution Act of 1998,
URL: http://www.mediate.com/articles/epcra1998.cfm ,
25.7.2016.
- Dr. Ted Christie, Environmental Dispute Resolution Processes
for the 21st Century, URL: http://environment-adr.com/ ,
25.7.2016.
- U.S. Institute for Environmental Conflict Resolution, URL:
https://www.udall.gov/OurPrograms/Institute/Institute.asp
x , 25.7.2016.
- Förderverein Mediation im öffentlichen Bereich e.V. URL:
http://www.umweltmediation.info/ , 25.7.2016.
- A History of Alternative Dispute Resolution , URL:
https://www.adr.gov/events/2009/may7-2009-materials-
history.pdf., 25.8.2016.
URL:
https://verwaltung.hessen.de/irj/HMWVL_Internet?rid=HM
WVL_15/HMWVL_Internet/sub/f11/f111042e-4199-9701-
e76c-d3b5005ae75d,,22222222-2222-2222-2222-
222222222222,11111111-2222-3333-4444-100000005003.htm ,
25.8.2016
- Sodba SEU, C-115/09, v zadevi Nemčija proti
Bezirksregierung Arnsberg, URL:
http://curia.europa.eu/juris/document/document.jsf?text=&
docid=82053&pageIndex=0&doclang=SL&mode=lst&dir=&oc
c=first&part=1&cid=126490 , 22.8.2016.
- Spektrum der Mediation als Profession, 2012. URL:
http://www.bmev.de/fileadmin/downloads/spektrum/sdm
_48.pdf 25.8.2016.
69
- Mediation Aktuell, URL:
https://www.mediationaktuell.de/news/mediation-im-
oeffentlichen-bereich?begriff=Umweltmediation 25.8.2016.
- Bundesverband Mediation, URL: http://www.bmev.de/
25.8.2016.
- Umweltmediation – Wass ist dass? URL:
http://docplayer.org/11943386-Umweltmediation-was-ist-
das-mediation-facilitation-moderation.html , 25.8.2016.
- EMNI – European Mediation Network Initiative, URL:
http://www.european-mediation.eu/, 25.8.2016.
- Uta Altendorf-Bayha, Wirtschaftsmediatorin, URL:
http://www.buero-trialog.de, 31.8.2016.
- Gisela Wachinger, Pro re, http://www.wachinger-pro-re.de,
31.8.2016.
12.3 Pravni viri
- USTAVA RS, Uradni list št. 33/1991 z dne 28.12.1991 s spremembami.
- ZMCGZ - Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah s komentarjem, GV založba, Ljubljana, 2010.
- ZUP – Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/199 do 8/2009).
- OZ - Obligacijski zakonik, (Ur. l. RS, št. 83/2001 do 40/2007).
- ZVO-1 – Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS 41/2004 do 108/2009).
- Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov, Ur. l. RS št. 97/2009.
70
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Ur. l. RS št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo.
- Zakon o arbitraži (ZArb), Ur. l. RS št. 45/2008.
- Uredba ES, Evropskega parlamenta in Sveta št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih skupnosti (UL L 264, 25.9.2006).
- Konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri
odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih
zadevah – Aarhuška konvenciija (Ur. l. RS-MP, št. 62/2004).
- Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih skupnosti (UL L 264, 25.9.2006).
- Direktiva 85/337/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L, št. 175, 5.7.1985).
- Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in
programov na okolje.
- Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne
28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in
razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS.
- Direktiva 2003/35/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne
26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sprejemanju
določenih planov in programov, ki se nanašajo na okolje in
dopolnitvah Direktive Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede
sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč.
71
- Direktiva 2004/35/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne
21. Aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s
preprečevanjem in sanacijo okoljske škode.
- Directive 2008/52/EC of the European Parliament and of the
Council of 21 May 2008 on certain aspects of mediation in civil
and commercial matters.