Следить стараюсь за фигурой, чуть отвлекусь -

она уж ест.…

Motnje hranjenja (MH) – razred\tip psihogeno povzročenih

vedenjskih sindromov, povezanih z motnjami na področju

hranjenja.

Diagnosticiranje MH

ICD-10-CM

• F50.0 - Nervozna anoreksija;

• F50.1 - Atipična nervozna anoreksija;

• F50.2 – Bulimija (bulimia nervosa);

• F50.3 – Atipična bulimija;

• F50.4 - Preobjedanje, povezano z drugimi psihološkimi motnjami;

• F50.5 - Bruhanje, povezano z drugimi psihološkimi motnjami;

• F98.2 - Motnja hranjenja v detinstvu in otroštvu;

• F98.3 - Pica v detinstvu in otroštvu.

DSM-V

• 307.1 (F50.0 )Anorexia Nervosa • (F50.01) Restricting type

• (F50.02) Bing-eating\purging type

• 307.51 (F50.2 )Bulimia Nervosa

• 307.51 (F 50.8)Binge-Eating Disorder

• 307.59 (F50.8) Other Specified Feeding or Eating Disorder

• Atypical anorexia nervosa

• Bulimia Nervosa (of low frequency and\ or limited duration)

• Binge-Eating Disorder (of low frequency and\ or limited duration)

• Purging disorders

• Night eating syndrome

Anorexia Nervosa (DSM-V)

• A. Restriction of energy intake relative to requirements, leading to a significantly low body weight in the context of age, sex, developmental trajectory, and physical health. Significantly low weight is defined as a weight that is less than minimally normal or, for children and adolescents, less than that minimally expected.

• B. Intense fear of gaining weight or of becoming fat, or persistent behavior that interferes with weight gain, even though at a significantly low weight.

• C. Disturbance in the way in which one’s body weight or shape is experienced, undue influence of body weight or shape on self-evaluation, or persistent lack of recognition of the seriousness of the current low body weight.

• (F50.01) Restricting type: During the last 3 months, the individual has not engaged in recurrent episodes of binge eating or purging behavior (i.e., self-induced vomiting or the misuse of laxatives, diuretics, or enemas). This subtype describes presentations in which weight loss is accomplished primarily through dieting, fasting, and/or excessive exercise.

• (F50.02) Binge-eating/purging type: During the last 3 months, the individual has engaged in recurrent episodes of binge eating or purging behavior (i.e., self-induced vomiting or the misuse of laxatives, diuretics, or enemas

Bulimia Nervosa

307.51 (F50.2)

• A. Recurrent episodes of binge eating. An episode of binge eating is characterized by both of

the following:

• 1. Eating, in a discrete period of time (e.g., within any 2-hour period), an amount of food that is definitely larger than what most individuals would eat in a similar period of time under similar circumstances.

• 2. A sense of lack of control over eating during the episode (e.g., a feeling that one cannot stop eating or control what or how much one is eating).

• B. Recurrent inappropriate compensatory behaviors in order to prevent weight gain, such as self-induced vomiting; misuse of laxatives, diuretics, or other medications; fasting; or excessive exercise.

• C. The binge eating and inappropriate compensatory behaviors both occur, on average, at least once a week for 3 months.

• D. Self-evaluation is unduly influenced by body shape and weight. E. The disturbance does not occur exclusively during episodes of anorexia nervosa.

Binge-Eating Disorder

307.51 (F50.8)

• Recurrent episodes of binge eating. An episode of binge eating is characterized by both of the following:

• 1. Eating, in a discrete period of time (e.g., within any 2-hour period), an amount of food that is definitely

larger than what most people would eat in a similar period of time under similar circumstances.

• 2. A sense of lack of control over eating during the episode (e.g., a feeling that one cannot stop eating or

control what or how much one is eating).

• B. The binge-eating episodes are associated with three (or more) of the following:

• 1. Eating much more rapidly than normal.

• 2. Eating until feeling uncomfortably full.

• 3. Eating large amounts of food when not feeling physically hungry.

• 4. Eating alone because of feeling embarrassed by how much one is eating.

• 5. Feeling disgusted with oneself, depressed, or very guilty afterward.

• C. Marked distress regarding binge eating is present.

• D. The binge eating occurs, on average, at least once a week for 3 months.

• E. The binge eating is not associated with the recurrent use of inappropriate compensatory behavior as in

bulimia nervosa and does not occur exclusively during the course of bulimia nervosa or anorexia nervosa.

• Vse motnje hranjenja imajo skupne značilnosti: ocena samopodobe na podlagi oblike ali teže telesa (Fairburn in Harrison, 2003).

• Anoreksija nervoza je opisana kot "neusmiljena želja po vitkosti“.

• Bulimija nervoza je opisana kot „nenehni strah pred debelostjo“.

Najbolj enostavna oblika hranjenja je obrok za zadovoljitev prehranskih potreb, pri čemer je hrana sredstvo za vzdrževanje

ravnotežja energije in plastičnosti.

Center za hrano

Leta 1911 ruski zdravnik, psiholog in filozof, nobelov nagrajenec Ivan Pavlov je predstavil koncept "centra za hrano" (the food center). Center za hrano je zbirka nevronov, ki se nahajajo na različnih ravneh centralnega živčnega sistema, urejajo delovanje prebavnega trakta in zagotavljajo vedenje za pridobivanje hrane.

Raven hipotalamusa: (diencefalona) ob vzbujanju jedr hipotalamusa nastajajo posebne manifestacije sistema: center lakote – lateralna jedra hipotalamusa - pri draženju se pojavi občutek lakote (hiperfagija), velika potreba po hranjenju (bulimija); center sitosti – ventromedialna jedra hipotalamusa - pri draženju se pojavi občutek sitosti. Če je center uničen, ni občutka sitosti. Center žeje predstavljajo sprednja jedra, ki vsebujejo nevrone z izraženo osmotsko občutljivostjo.

Poleg diencefalona pri pojavu določenih manifestacij igra vlogo talamus (čustveni barvni krog).

Raven korteksa: limbični sistem in nekateri bazalni gangliji. Ta raven skrbi za instinkte hranjenja in vedenje za pridobivanje hrane.

Potreba po hrani, ki je povsem biološke narave med živalmi, je med ljudmi postala bolj kompleksen sistem, v katerem se izgublja stik s prebavno potrebo.

Spreminjanje prehrambnih navad je vrsta patološkega prilagajanja, družbeno sprejeta vrsta zasvojenosti, ki jo še zmeraj cenzurirajo, vendar ni nevarna za druge, za razliko od drugih oblik zasvojenosti.

K tradicionalno znanim zasvojenostim v obliki kemičnih odvisnosti (alkoholizem,

zasvojenost z drogami, z mamili, kajenje) pripadajo nekemične odvisnosti –

zasvojenost z delom, seksualna odvisnost, zasvojenost z internetom, zasvojenost z

igrami na srečo in tudi motnje hranjenja.

Odvisnost od hrane se nahaja med nekemičnimi in kemičnimi odvisnosti in se

pojavi, ko se hrana uporablja kot agent zasvojenosti, s pomočjo katerega oseba

pobegne iz svoje subjektivne realnosti, s katero ni zadovoljna.

Glavni trije znaki katerekoli zasvojenosti so:

- obsesivno-kompulzivno razmišljanje;

- zanikanje kot oblika psihološke zaščite;

- izguba nadzora.

Lakota – Tek Fiziološka lakota - Se pojavi po določenem času po obroku (v povprečju po 2 urah), ima posebno

lokalizacijo v telesu (subjektivno se pojavijo občutki v epigastriju v obliki gorenja, slabosti, včasih tudi

vrtoglavice, glavobola in splošne šibkosti).

Objektivni dokazi: lakotno krčenje želodca, vedenje za pridobivanje hrane, lakota postopoma narašča

in človek je pripravljen jesti katerokoli, ne le najljubšo hrano.

Tek - V fiziologiji lakote in sitosti se uporablja pojem "tek" ali “apetit” (lat. appetitus - namen, želje) -

občutek povezan s potrebo po nekaterih živilih. Tek se razlikuje od osebe do osebe in ne odraža

splošne potrebe po hrani, kot pa potrebe glede na posebnost metabolizma in pomanjkanje nekaterih

sestavin v hrani. Odraža tudi individualne in skupinske navade, posebnosti nacionalne kuhinje in

priljubljene hrane. Selektivni tek je naklonjenost človeka k določeni vrsti hrane, ponavadi tiste, ki

vsebuje v telesu manjkajoče snovi.

Psihološka lakota (tek) - pojavi se nenadoma, namesto telesnih občutkov manifestira misel o hrani in

željo po določenem okusu. Ta želja je kompulzivna in lahko postane neznosna.

Psihološka lakota (tek) Fiziološka lakota

Pojavi se nenadoma Pojavi se postopoma

Manifestira se kot želja po določeni hrani (obstaja želja po

določenem okusu) Vidi se odprtost do različnih živil ali jedi.

Živi v glavi (pojavijo se misli o hrani)

Lakota živi pod rebrnim lokom in se manifestira samo s fizičnimi

simptomi.

Pojavlja se kot občutek praznine v želodcu, lakotno krčenje želodca.

Potrebuje takojšno, nujno zadovoljenje Lahko počaka na zadovoljenje

Obstaja v paru z občutkom (pozitivni ali negativni) Pojavi se zaradi fizične potrebe (čez več kot dve uri po zadnjem

obroku)

Povezana z nepremišljenim, avtomatskim zaužitjem hrane Povezana z namerno izbiro hrane in prepoznavanjem postopka

hranjenja

Ne preneha tudi, če je želodec poln Preneha, ko je lakota zadovoljena

Pogosto povzroča občutek sramote zaradi zaužite hrane Hrana je razumljena kot potrebna

Vprašalnik Čas zadnjega obroka?

Fizični občutki?

Katere čustvene občutke imate?

Kakšne misli (o čem razmišljate)?

Kaj ponavadi delate v tem času?

Kdo se počuti lačen/na?

Kako razumete, da ste lačni?

Katere občutke v telesu imate?

Katera čustva imate v tem trenutku?

O čem razmišljate v tem trenutku?

Kakšno obnašanje je primerno v tem času?

Lestvica lakote Telo Občutki Misli Obnašanje 0. stopnja lakote

tek

1. stopnja lakote

1-2 uri po obroku

Neočitna fiziološka lakota

Tek

2. stopnja lakote

2 -3,5 ure po obroku

Pojavi se očitna fiziološka lakota.

Obrok pogosto ni opažen in je preskočen.

3. stopnja lakote

3,5- 4 ure po obroku

Fiziološka lakota postane intenzivna.

Izbor hrane postaja impulziven, hitrost

hranjenja raste.

Prenajedanje glede količine in kvalitete

hrane (mastna hrana, kvaliteta ni

pomambna).

4. stopnja lakote

Več kot 4 ure po obroku

Fiziološka lakota neznosna.

Prenajedanje je očitno.

Impulzivnost in visoka hitrost hranjenja.

Po zaužitju se pojavi stanje sitosti, ki se dogaja v dveh korakih:

* Faza senzorne (primarne) sitosti. Ta faza nastaja zaradi inhibicije prebavnega

centra (lateralnega jedra hipotalamusa) z impulzi receptorjev v ustih in želodcu, ki

jih draži prispela hrana. Pojavi se 15-20 minut po začetku obroka.

* Faza izmenjavanja (sekundarna, resnična) je povezana z vstopom prebavljenih

hranilnih snovi v kri. Ta vrsta sitosti se pojavi v 1,5-2 urah po obroku. Vzbujanje

nevronov v ventromedialnem hipotalamusu vodi k sproščanju hranil iz skladišča v

kri. Kri preneha biti "lačna" in ne vzbuja nevronov hipotalamusa.

Lestvica lakote Telo Občutki Misli Obnašanje

0. stopnja lakote

tek

Norma

Toplota v celotnem

telesu in lokalna toplota

v želodcu. Občutek

polnosti v želodcu brez

teže.

Norma

Veselje, mir,

zadovoljstvo.

Norma

Odrasel človek je aktiven

in ima optimistično

voljo, aktivne kognitivne

funkcije.

Norma

5 minut po obroku je

uporabljenih za stik s

samim seboj; sproščenost

in mir.

1. stopnja lakote

1-2 uri po obroku

Neočitna fiziološka lakota

Tek

Norma

Telo se počuti udobno in

doživlja trenutno

realnost.

Norma

Čustva v skladu s "tukaj

in zdaj".

Norma

Misli "tukaj in zdaj":

ustvarjalne ideje.

Norma

Obnašanje "tukaj in

zdaj".

2. stopnja lakote

2 -3,5 ure po obroku

Pojavi se očitna fiziološka

lakota.

Obrok pogosto ni opažen in

je preskočen.

Norma

Pojavlja se praznina v

želodcu, blago

nelagodje.

Norma

Lahno draženje,

slabšanje razpoloženja,

anksioznost.

Norma

Načrtovanje obroka

(Kje? Kaj?)

Norma

Vedenje za pridobivanje

hrane.

3. stopnja lakote

3,5- 4 ure po obroku

Fiziološka lakota postane

intenzivna.

Izbor hrane postaja

impulziven, hitrost

hranjenja raste.

Prenajedanje glede količine

in kvalitete hrane (mastna

hrana, kvaliteta ni

pomambna).

Norma

Nelagodje v želodcu do

akutne bolečine,

kruljenje, rahla slabost,

omotica, lahko celo

omedlevica, tresenje

zgornjih okončin,

glavobol, občutek mraza

Norma

Jeza in žalost rasteta,

depresivno razpoloženje,

povečana tesnoba, strah.

Napadi jeze, tesnobe.

Norma

Misli osredotočene na

vedenje za pridobivanje

hrane. Poslabšanje

kognitivnih funkcij.

Norma

Hitrejše hranjenje kot

ponavadi, zmanjšana

selektivnost za hrano,

lahko pride do

prenajedanja z ohranjeno

funkcijo Odraslega ego

stanja.

4. stopnja lakote

Več kot 4 ure po obroku

Fiziološka lakota neznosna.

Prenajedanje je očitno.

Impulzivnost in visoka

hitrost hranjenja.

Norma

Poslabšanje stanja, ki je

opisano zgoraj.

Ugašanje prebavnega

refleksa in s tem

zmanjšanja presnovnih

procesov, prehrana na

račun skladišča

glikogena in nato mišic.

Norma

Depresija, jeza, huda

tesnoba.

Norma

Misli o nujnem obroku.

Odrasel načrtuje obrok v

danih okoliščinah.

Norma

Načrtovanje vedenja za

pridobivanje hrane še

obstaja, vendar je pri tem

izbirčnost glede hrane

težko izvedljiva. Hitrost

prehranjevanja je večja,

zelo verjetno je

prenajedanje.

Psihološki vzroki „izredne" teže:

* občutek lastne nemoči, nemočnosti; * bolečina zaradi različnih izgub; * doživljanje krize; * doživljanje depresije zapuščenosti; * želja po zaščiti pred negativnimi čustvi; * imitacija svojih najbljižjih; * spomin na prejšnje stiske; * poskus pridobivanja pozornosti; * poskus preusmerjanja pozornosti od drugih težav; * zavrnitev svoje ženskosti/moškosti; * doživljanje obdobja spolnega (seksualnega) nezadovoljstva; * preprečevanje ljubosumja pri svojih bližnjih;

* zaščita pred nezaželenimi misli, občutki in čustvi;

* priložnost biti bolj drzni in bolj agresivni;

* priložnost odpovedati se svojim lastnim potrebam in biti koristen za

pomembne ljudi;

* igranje vloge žrtve in želja po sočutju;

* manifestacija in uresničevanje potrebe po ljubezni in skrbi;

* priložnost imeti ugleden, trden videz;

* upravičevanje življenjskih nesreč;

* dostopen način za vzpostavljanje odnosa s prijatelji;

* odstranitev odgovornosti zase in za svoje življenje.

Psihološke funksije hrane

* kompenzacija za nezadovoljene potrebe;

* sproščanje čustvenega stresa;

* zmanjševanje bolečine, občutka izgube, razočaranja;

* čustveni užitek;

* samopotrditev;

* ohranjanje določenih obredov;

* manifestacija ljubezni in skrbi;

* nagrada in spodbuda.

Ljudje z motnjami hranjenja

pogosto uporabljajo izraz „čutim

maščobo", kot bi šlo za čustveno

stanje.

Ta izraz nadomesti izražanje

drugih, manj sprejemljivih

(avtentičnih) občutkov.

Ego stanje Starša

Ego stanje Starša vsebuje eksistencialne, kulturne

in družinske tradicije, prepričanja in določeno

vedenje glede hrane in velikosti telesa.

Zato je za TA terapevta pri oskrbi bolnika

pomembno ugotoviti, kakšen je odnos Starša

bolnika do hrane. Družinski kontekst problema.

Р

В

Д

Ego stanje Otroka

V ego stanju Otroka je ponotranjena celotna izkušnja

interakcije z mamo (pozitivna in negativna), vključno z

izkušnjami odnosa do hrane, izkušnjami hranjenja.

Kot tudi prostor nastajanja samodestruktivnih

scenarijev, ki vsebujejo prepoved "Ne obstajaj", ki se

kaže kot huda bulimija, kar kaže na prikriti samomor.

В

Р

Д

Pri bolnikih z motnjami hranjenja je ego stanje Odraslega

kontaminirano:

* Debela dekleta ne plešejo. Ne nosijo kopalk in ne hodijo

plavat. Debela dekleta se ne smejo zanimati za seks, ker je

seks samo za vitka in lepa dekleta.

* "Jej, da pomiriš strah pred smrtjo"

* "Jej, da pokažeš hvaležnost za moje kuhanje in mojo

ljubezen"

* "Ne bodi predebela – izpostavljaš me kot slabega staršega"

* "Ne bodi vitka – sicer boš zbolela"

* "Jej – ne žali me!"

Р

В

Д

Ego stanje Odraslega

Ljudje razvijejo motnje hranjenja iz različnih razlogov, povezanih s scenarijem:

• izogibanje nekaterim prepovedanim čustvom,

• upirati se pravilom staršev,

• biti zanemarjen s strani drugih - to je bilo pridobljeno v postopku sprejemanja scenarija

Ljudje uporabljajo maščobo ali strah pred maščobo, kot indikator

problematičnih točk scenarija:

• ljudje ohranjajo odvečno maščobo, da bi jih opazili

• preprečujejo, da bi postali pomembna oseba

• izogibajo se intimnosti ali potrjujejo prepričanje, da so grdi

• ostajajo presuhi, da bi se izognili odraščanju

Izvorni razlogi\cilji psihoterapije

Kratkoročna terapija

• Pogodbe družbenega nadzora

• Raziskava čustvenih razlogov za

pridobivanje telesne teže

• Ločitev impulzivnosti in razumnega

prehranjevanja

• Osredotočanje na “zastoj I»

(Gouldings)

• Analiza preživetnih strategij za

obvladovanje stresa

Dolgoročna terapija • Kontakt in oblikovanje zavezništva

• Krepitev osebnih mej (pogodba skrbi, odnosov)

• Terapija normativnega jaza (Valentik, Nakken, Shustov): Parenting (dekontaminacija)

• Reparenting

• Otroška travma in disociacija. Rechilding

• Ponovna odločitev glede strupenih prepovedi („redecision" zdravljenje). Poudarek na „zastoju II, III"

• Uporaba transakcij Dovoljenja za konstantno delovanje iz normativnega dela osebnosti

• Žalovanje in odpuščanje

Hvala za pozornost!