podatki o diplomskem delu - uni-lj.si
TRANSCRIPT
PODATKI O DIPLOMSKEM DELU Naslov naloge: Obšolske dejavnosti: vir socialnega kapitala mladih Kraj: Ljubljana Leto: 2010 Št. strani: 52 Št. slik: 5 Št. tabel: 13 Št. bibl. opomb: 0 Mentorica: prof. dr. Mara Ovsenik Deskriptorji: vzgoja, izobraževanje, obšolske dejavnosti, vrednote, pozitivna identifikacija, enakost med spoloma, vrstniške skupine, pripadnost, samopomoč, preventiva, socialni kapital mladih Povzetek Delo preverja dejanskost vrednot, ki jih skuša neprofitna organizacija Zavod za promocijo športa ŠKL s svojim delom na šolah v Sloveniji približati mladim. To je večplastni tekmovalni sistem programov obšolskih dejavnosti, za katerega ustvarjalci upajo, da ima pozitiven vpliv na mlade. Osnovni cilj dejavnosti je vključitev sorazmernega dela dečkov in deklic v športne ekipe, ki zastopajo svojo šolo, vključitev šol z območja cele Slovenije, s poudarkom na tistih v ruralnih okoljih, vključitev čim več zainteresiranih mladih, da se na podlagi svojih želja in zmožnosti priključijo projektu v široki paleti obšolskih dejavnosti in skozi prispevek k čim boljšemu uspehu svoje šole krepijo svojo socialno vključenost, pripadnost šoli in s tem svoj socialni kapital. V delu je izvedena tudi raziskava o tem, kaj o projektu mislijo njihovi uporabniki (ŠKL-jevci). Z rezultati se bodo organizatorji odločali o prihodnjih usmeritvah, prednostnih nalogah in morebitnih novih vsebinah, ki bi njihovemu delu z mladimi dodale vrednost in jim pomagale še naprej dosegati visoko stopnjo udeleženosti ter zadovoljstva s projektom. Title: Extra-curricular activities: source of social capital for young people Descriptors: education, extracurricular activities, values, positive identification, gender, peer group affiliation, self-care, prevention and social capital of youth Abstract: The thesis is examining realization and views on values and mentality that non-profit organization Institute for promotion of Sport ŠKL is trying to embrace within pupils in schools that are participating in this project. This is a multi-layer set of extracurricular activities that some are presented in form of competition and others that are only for further improvement of students knowledge, social awareness and assurance, Authors of this project are trying to make positive impact on all participants, from teachers to pupils. Primary objective of project was to provide such framework of rules and regulations that would propagate equal number of boys and girls in every sport team that is representing individual schools. With Slovenia being more than less centralized further emphasis was made on inclusion of schools from whole of Slovenia especially on those in rural areas. All activities were given same emphasis so that participants would build their assurance on their field of knowledge and skills, which lead to stronger socialization and affiliation to their school. Goal of thesis was also to further analyze views of participants on the project. This analysis would help organizers of project with further refinements organizing activities and new directions that it could take.
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA SOCIALNO DELO V LJUBLJANI
DIPLOMSKO DELO
OBŠOLSKE DEJAVNOSTI :
VIR SOCIALNEGA KAPITALA MLADIH
Mentorica: prof. dr. Mara Ovsenik Nena Korošec
Ljubljana, junij 2010
Staršem, za potrpežljivo čakanje.
Vojku, za podporo.
Kiti, Tini in Niku, ker sem zaradi njih lahko to, kar sem najraje, mama.
3
1. Teoretski uvod ........................................................................................... 5 1.1. Pozitivni učinki športa na razvoj in vključevanje mladih .............................................................. 5
1.2. Vloga obšolskih dejavnosti pri krepitvi socialnega kapitala ......................................................... 7
1.3. Potreba mladih po participaciji in informiranju ......................................................................... 10
2. Problem ...................................................................................................... 14 2.1. Okoliščine ................................................................................................................................... 14
2.2. Raziskovalna vprašanja, hipoteze ............................................................................................... 16
2.2.1. Ali projekt ŠKL lahko s svojim delovanjem vpliva na večjo enakopravnost med spoloma? 16
2.2.2. Ali aktivno sodelovanje v obšolski dejavnosti ŠKL daje mladim občutek večje vključenosti v vrstniško okolje? ............................................................................................................................ 17
2.2.3. Ali aktivno sodelovanje v obšolski dejavnosti ŠKL lahko mladim pomaga krepiti socialni kapital? .......................................................................................................................................... 17
2.2.4. Ali drži, da se mladi za reševanje svojih težav najprej obrnejo po pomoči k sovrstnikom? 17
3. Metodologija .............................................................................................. 18 3.1 Vrsta raziskave, model raziskave in spremenljivke ..................................................................... 18
3.2 Merski instrumenti in viri podatkov ............................................................................................ 19
3.3 Populacija in vzorčenje (subjekti) ................................................................................................ 19
3.4 Zbiranje podatkov ....................................................................................................................... 20
3.5 Obdelava in analiza podatkov ..................................................................................................... 21
4. Rezultati ..................................................................................................... 22 5. Razprava .................................................................................................... 31 6. Sklepi .......................................................................................................... 33 7. Predlogi ...................................................................................................... 34 7.1. Spodbujanje mladih k udejstvovanju v obšolskih dejavnostih ................................................... 34
7.2. Ustvarjanje in krepitev mladinskih skupin za samopomoč ........................................................ 36
8. Uporabljena literatura .............................................................................. 37 9. Priloge ......................................................................................................... 41 9.1. Vprašalnik ................................................................................................................................... 41
9.2. Slike ............................................................................................................................................ 45
9.3. Dodatek ...................................................................................................................................... 48
10. Povzetek ................................................................................................... 51
4
Seznam tabel
Graf 1: Prepoznavnost projekta ŠKL med mladimi (Mediana)
Graf 2: Percepcija ŠKL-ja (Mediana)
Graf 3: Pozicija ŠKL in drugih dogodkov (Mediana)
Graf 4: Struktura anketirancev glede na šolo, ki jo obiskujejo
Graf 5: Zastopanost anketirancev po krajih
Graf 6: Podpora staršev za sodelovanje v obšolskih dejavnostih
Graf 7: Preglednica udeležbe anketirancev po spolu
Graf 8: Razpredelnica za preveritev zastopanosti v Škl po spolu
Graf 9: Razpredelnica skupne statistike pri analizi večje vključenosti
Graf 10: Razpredelnica T-preizkus pri analizi večje vključenosti
Graf 11: Razpredelnica skupne statistike pri analizi podatkov večje
povezanosti
Graf 12: Razpredelnica T-test pri analizi podatkov večje povezanosti
Graf 13: Razpredelnica za analizo podatkov o zaupanju
Seznam slik
Slika 1: Spletna stran ŠKL: www.skl.si
Slika 2: Mesečnik ŠKL Zvezda
Slika 3: Odbojkarska ekipa deklic in dečkov
Slika 4: Nogometna ekipa deklic in dečkov
Slika 5: Košarkarski ekipi deklic in dečkov
5
1. Teoretski uvod
1.1. Pozitivni učinki športa na razvoj in vključevanje mladih Veliko avtorjev dokumentira učinke športa in fizične dejavnosti na
antisocialno vedenje in to, da ima poleg ugodnega vpliva na človekovo
fiziologijo tudi pozitiven vpliv na reševanje problemov ter boljšo
samopodobo. Ti dejavniki imajo lahko direkten učinek na tvegano vedenje,
tako je lahko šport uporabna interventna strategija za zmanjšanje
antisocialnega vedenja. Deskriptivno in analitično sta šport oz. "športanje"
dejansko vzgojitelja, ki disciplinirata, delujeta proti neodločnosti in
bojazljivosti, včasih pa tudi proti egoizmu in asocialnosti. (Vodeb 2001) Po
Ramovšu so razvedrilni športi čudovito domače zdravilo za krepitev zdravja
in odpornosti, za razvijanje telesne skladnosti, spretnosti in zmogljivosti, za
prebolevanje bolezni, duševni razvoj, vadbo discipline, utrjevanje volje,
medčloveško povezovanje, za razvedrilo … (Ramovš 1990)
Dve funkciji športa in fizične dejavnosti sta ključni, in sicer: zmanjševanje
dolgočasja med mladimi in zmanjšanje količine nenadzorovanega prostega
časa. Preprečevati in zmanjševati dolgočasje je pomembno glede na relativne
povezave z depresijami, osamljenostjo, motnjami pozornosti, še posebej
zaradi strinjanja o tem, da zadoščajo že majhne količine presežnega prostega
časa za iskanje lastnih dejavnosti, ki so lahko pogosto tudi antisocialne.
Splošno znano je, da nudi šport kot obšolska dejavnost in oblika aktivnega
preživljanja prostega časa mladim večjo odpornost pred negativnimi vplivi
okolja, predvsem raznimi oblikami tveganega načina življenja, kot sta
uživanje dovoljenih in prepovedanih drog, nasilje. Berčič z Inštituta za šport
v Ljubljani je zapisal: "Že dolgo je znano, v teoriji in številnih raziskavah pa
dokazano ter v praksi potrjeno, da so skladno z interesi in željami izbrane
športne dejavnosti zelo dobro sredstvo za sproščanje in odpravljanje
napetosti, ki se nabira v organizmu. Ukvarjanje s posameznimi športnimi
zvrstmi izzove pri ljudeh, tudi pri otrocih in mladostnikih, veliko
zadovoljstva in radosti, hkrati pa sprošča in pomirja. Biokemični, fiziološki in
psihični procesi, ki spremljajo športno ali športno rekreativno udejstvovanje,
6
v svoji osnovi omogočajo, da se mladostnik med športno vadbo počuti
veselega, zadovoljnega, hkrati pa tudi sproščenega.« (Berčič 2003: 63)
Z vprašanjem preventivnega delovanja športa na mlade, da se lažje odločajo
za zdrav način življenja brez dovoljenih in prepovedanih drog, so se v svojih
diplomskih delih ukvarjali tudi diplomanti Fakultete za telesno kulturo v
Ljubljani.
Pirc, P. (2004) v svojem diplomskem delu navaja, da je skoraj 50 %
srednješolcev vključenih v razne športne programe v šolah in da iz tega sledi,
da je šport možnost za pošiljanje sporočil o preprečevanju neželenih oblik
vedenja mladih, ki jih preprosto ne moremo zanemariti.
Štremfljeva v svojem diplomskem delu (1998: 42) ugotavlja, da bi bil lahko
šport povezovalni element med strokovnjaki, ki se trudijo izvajati preventivo
za preprečevanje uporabe nedovoljenih drog, alkohola in tobaka, in starši
otrok, saj meni, da športne prireditve, na katerih sodelujejo lastni otroci,
pritegnejo več staršev kot drugi dogodki, povezani s šolo. Po njenem
strokovnjaki doživljajo frustracijo, ko ne znajo vključiti staršev v koncept
preventivnega dela z mladimi.
Medved, P. (2000: 42) je športnim dejavnostim pripisal pozitivno delovanje
na področju utrjevanja socialnih in prijateljskih vezi ter vpliv na povečanje
samozaupanja, samospoštovanja, poguma.
Šport naj bi mladim nudil tudi možnost sproščanja svoje negativne energije,
ne da bi pri tem škodili svojemu zdravju. Mladega človeka je treba izobraziti
in vzgojiti, da bo šport sprejel kot posebno vrednoto. Tako bo lahko skozi vsa
življenjska obdobja s športnimi vsebinami bogatil svoj prosti čas in hkrati s
tem ohranjal svoje psihofizično ravnotežje. Zanimive so tudi ugotovitve
Deloprstove (l999: 16), ki navaja, da največ ljudi začne kaditi v najstniških
letih, in dodaja, da je pomenljivo, da takrat njihove zmožnosti kritičnega
presojanja še niso dokončno izoblikovane.
Navaja tudi, da šport, članstvo, pripadnost moštvu (ekipi, skupini) pomenijo
za mlade bistveni del njihove osebnosti. Sprejmejo merila in navade, ki
veljajo v skupini, ki ji pripadajo, da se čutijo sprejete. Tukaj je za preventivo
zelo pomemben in uporaben element, to so družbeno sprejemljiva merila v
7
moštvu, ki vodijo k vzdržnosti pri rabi alkohola, tobaka, mamil, saj mladi to
najpogosteje upoštevajo. Za značaj preventivnosti izpolnjuje ta dejavnost še
en pogoj, in sicer, da se preventiva izvaja v okolju, v katerem mladi delujejo
in jih ni treba vabiti – siliti v institucionalna okolja, kjer se tudi sicer izvajajo.
Šola, če pustimo ob strani njeno glavno poslanstvo, tj. izobraževanje, kot
eden izmed poglavitnih socialnih sistemov (Lüssi, P., 1990), s katerimi je
šolajoči se mlad človek sistemsko določen, nudi razen občutka pripadnosti
tudi druge dimenzije, v katerih se lahko učenec potrjuje in bogati svoj
socialni kapital. Znano je, da ima družina vedno manj moči, da bi lahko
vplivala na razvoj škodljivih oblik vedenja; prepuščanje reševanja problemov
zgolj državi, njenim institucijam pa ne daje zadovoljivih rezultatov. Zaradi
vse večjega prelaganja odgovornosti za reševanje vseh problemov na državo
in njene strukture je imelo za posledico zamiranje sposobnosti ljudi za
samopomoč in pomoč drugim.
Zdravstveno vzgojni učni načrt za višje razrede osnovne šole v srednji in
vzhodni Evropi, ki je del zdravstveno vzgojnega projekta Fundacije Soros
(Shapiro, S. 1994: 8), svetuje šolskim vodstvom in učiteljem, naj predlagajo
razne oblike družbenega vključevanja družbene skupnosti v prizadevanju pri
preprečevanju uživanja alkohola in drog. Ena od takih oblik povezovanja je
tudi pridobivanje podpore privatnega sektorja za športne ekipe in krožke.
Zagotovo je ob pomoči teh dejavnosti možno ustvariti energijo za
samoorganiziranje in prostovoljstvo za iskanje pozitivnih rešitev v skupinah,
povezanih na področju obšolskih dejavnosti.
1.2. Vloga obšolskih dejavnosti pri krepitvi socialnega kapitala
Šolska športna in druga interesna dejavnost je pomemben povezovalni člen
med obveznimi vsebinami učnega programa in drugimi ravnmi socialne
interakcije otrok in mladine na preostalih področjih (vrstniki, družina ...).
Omogoča tudi uveljavljanje učencev, ki kažejo nagnjenost za določeno
področje. V šolah, ki lahko in želijo ponuditi otrokom širši repertoar, ima
tako večje število mladih možnost in priložnost za samopotrjevanje ter
8
umeščanje v interesno skupino dejavnosti, ki jo je izbral in ji "pripada". Ta
pripadnost je potencial – povezovalni člen med učencem, šolo, starši, saj
temelji na prostovoljnosti, uspešnosti, pozitivni naravnanosti. Mladi, ki
sodelujejo v raznih krožkih in obšolskih dejavnostih, imajo kot njihovi člani
več možnosti socialnih interakcij, medsebojne pomoči, njihove socialne vloge
se dopolnjujejo učinkoviteje kot v šolski razredni skupnosti. Skozi "igro" se
izoblikujejo njihov odnos do vrstnikov, veselje do druženja z njimi,
tekmovalnost, komunikativnost, sodelovanje, odnos do pomoči drugemu,
odnos do sebe in svojega dela ter ne nazadnje odnos do življenja. Posameznik
si s temi dejavnostmi začrta svoje mesto med vrstniki. (Virc, M., 2000: 57)
Izraz socialni kapital ne poudarja le toplih in prijetnih občutkov, ampak
veliko različnih ugodnosti, ki izhajajo iz zaupanja, vzajemnosti, informacije
in sodelovanja povezanih s socialnimi omrežji. Socialni kapital ustvarja
vrednost za ljudi, ki so povezani in vsaj včasih tudi za mimoidoče. (Putnam,
2010) Gre za ljudi in dogodke, ki nam pri tem, kar zmoremo narediti s svojim
človeškim kapitalom, kakor koli pomagajo: z nasveti, s povezavami,
informacijami, znanjem … (Juričan, 2010). Še trije avtorji so socialni kapital
definirali tako:
"Socialni kapital je "seštevek dejanskih ali potencialnih virov, ki so povezane
s posestjo trajnega omrežja bolj ali manj institucionaliziranih odnosov
medsebojnega poznavanja in priznavanja." (Bourdieu, 1983: 249)
"Socialni kapital je opredeljen s svojo funkcijo. To ni en sam subjekt, pač pa
vrsta različnih subjektov, ki imajo dve skupni značilnosti: vsi so sestavljeni iz
nekaterih vidikov socialne strukture in jim olajšajo določene ukrepe
posameznikov v strukturi." (Coleman 1994: 302)
"Medtem ko se fizični kapital nanaša na fizične predmete in človeški kapital
na lastnosti posameznikov, se socialni kapital nanaša na povezave med
posamezniki – socialne mreže in norme vzajemnosti ter zaupanja, ki izhajajo
iz njih. V tem smislu družbenega kapitala je tesno povezan s tem, kar so
nekateri imenovali "družbena vrlina." Razlika je v tem, da "socialni kapital"
opozarja na dejstvo, da je družbeni kapital sicer najmočnejša mreža, če so
9
vključeni v smiselno mrežo vzajemnih družbenih odnosov. Družba mnogih
uspešnih, vendar osamljenih posameznikov ni nujno bogata v socialnem
kapitalu." (Putnam 2000: 19).
»Socialni kapital je ustvarjalec neformalnih norm, ki spodbuja sodelovanje
med dvema ali več posamezniki … Biti morajo ustvarjene v dejanskem,
medčloveškem odnosu: norma recipročnosti obstaja potencialno v naših
odnosih z vsemi ljudmi, aktualizira pa se le v našem odnosu do prijateljev. Po
tej definiciji so zaupanje, socialne mreže, civilna družba in podobno, kar je
povezano s socialnim kapitalom, stranski učinek, ki nastane kot posledica
socialnega kapitala, vendar ne predstavlja kapitala samega.« (Fukoyama,
1999: 1)
Putnam navaja, da otrokov razvoj močno oblikuje socialni kapital. Zaupanje,
mreže, norme vzajemnosti znotraj otrokove družine, šole, vrstnikov in širše
skupnosti imajo daljnosežne posledice na njihove priložnosti in izbire,
doseženo izobrazbo in s tem na njihovo vedenje ter razvoj. (Prav tam: 296–
306)
V vrstniških skupnostih teče komunikacija neposredno, stopnja zaupanja je
višja kot na medgeneracijski ravni: od zaznave problema do poskusa
reševanja lahko preteče znatno krajši čas, če niso vpletene uradniške
strukture. Prirejanje javnih prireditev, nastopov in podobnih dejavnosti je
pomembno, če so usmerjeni na spremembo vedenja, ozaveščanje in večanje
občutljivosti za drugačnost, morda celo za razne težave in stiske. Večje
prireditve na šolah, ki jih organizirajo ob večjih priložnostih (državni praznik,
valeta, matura …), imajo običajno jasno razmejitev na izvajalce in publiko, a
vstopajo v interakcijo ob navijanju in v trenutku aplavza za izvajalce. Pod
predpostavko, da so v prireditev vključeni vsi, lahko sociološko gledano med
njimi pride tudi do tesnejšega povezovanja, saj ima vsak od udeležencev tudi
svojo posamezno vlogo.
V takem vrstniškem okolju se ustvarja podporna mreža, stkana iz niti
socialnega kapitala, v katere se lahko »ulovijo« tudi vrstniki s težavami, ki se
jim lahko brez prisile in prostovoljno nudi pomoč. Vedno več raziskav kaže,
da vključenost, povezave v lokalih omrežjih, v sklop katerih lahko uvrščamo
10
tudi šole, povečuje možnost dobrih in zmanjšuje možnost slabih izbir. Mladi
ljudje, ki se imajo možnost vključevati in krepiti svoj socialni kapital, ki ni
nujno odvisen od velikosti in gostote socialnih mreže, pač pa predvsem od
virov, ki jih te mreže prinašajo, so sposobni bolje pluti med čermi tveganj,
enostavneje upravljajo svoje življenjske prehode in so usmerjeni s pozitivnim
pričakovanjem v bodočnost. Preprosto dejanje vključitve in rednega
združevanja ima po Putnamu (2000) zelo velik vpliv na zdravje posameznika
in na njegovo dobro počutje. S takim dejanjem, da se ljudje priključijo
skupini, ki je lahko organizirana okoli entuziazmov ali interesov, družbenih
dejavnosti ali gospodarskih in političnih ciljev, lahko znatno prispeva sam
sebi. Na področju šolanja to pomeni, da se bo izobrazbena stopnja zelo
verjetno zvišala, kakovost vsakodnevne interakcije pa bo zelo verjetno
okrepljena z večjim poudarkom na gojenju obšolskih dejavnosti, ki
vključujejo posameznike, skupine in ekipe.
1.3. Potreba mladih po participaciji in informiranju
V okviru projekta ŠKL se izvajajo športno-družabne prireditve, kjer
nastopajo športne ekipe – predstavnice šole in njihovi vrstniki, ki jih
spodbujajo ter jim nudijo podporo, skupaj s predstojnico ali predstojnikom
šole in učitelji mentorji. Njihovo povezovanje in interakcija se nadaljujeta
tudi po prireditvi in ob ogledovanju posnetkov ter zapisov z dogodka, ki
obvezno sledijo v nekajdnevnem razmiku. Zavod ŠKL je namreč tudi
producent med mladimi zelo prepoznavne, enourne tedenske mladinske
oddaje ŠKL (Grafa 1 in 2) in izdajatelj mesečnika (Slika 2), v katerih mlade
seznanja z minulimi dogodki, v katere so bili vključeni in jim poleg potrditve
njihovega dobro opravljenega dela posreduje tudi druge zanimivosti ter
informacije.
Graf 1: Prepoznavnost ŠKL-ja
Visoko prepoznavnost blagovne znamke in z njo povezane oddaje, na kar
kažejo meritve gledanosti, ustvarjalci sprejemajo tudi kot odgovornost pri
oblikovanju vsebin in sporočil, ki jih mladim posredujejo na nacionalni ravni.
V njih jih seznanjajo z njihovimi lastnimi uspehi, uspehi njihovih vrstnikov
ter jim izrekajo priznanje za vloženi trud in dosežke. Spodbujajo jih k
razmišljanju o vrednotah, ki jih projekt zagovarja, in k vključevanju na
njegovih različnih ravneh.
Graf 2: Pozicija ŠKL in drugih dogodkov
11
Zavedajoč se vloge medijev, še posebej pa pomena televizije, ki jih ima v
socializaciji v najstniških letih (Ule, 1997 v Žavbi, Brvar, 2004), skušajo
ustvarjalci skozi razne teme in pogovore z znanimi osebami mladim
posredovati njihova sporočila o tem, da so z udejstvovanjem v športnih in
drugih dejavnostih med svojimi vrstniki na dobri poti, kar se kaže tudi v
percepciji mladih, ki oddajo spremljajo, saj s ŠKL izrazito povezujejo besede
s pozitivno konotacijo (Graf 3). Čeprav raziskava Mladinsko informativnega
svetovalnega središča Slovenije (Žavbi, Vipavc, 2004) ugotavlja, da se fantje
nekoliko redneje ukvarjajo s športom kot dekleta in da se dijaki poklicnih šol
celo ne ukvarjajo z obšolskimi dejavnostmi, to za sodelovanje v ŠKL ne
velja, saj je pogoj za udeležbo v športnih disciplinah enaka številčna
zastopanost tako deklet kot fantov, aktivno pa je tudi sodelovanje poklicnih
šol.
Graf 3: Percepcija ŠKL-ja
Mladi si lahko vse dejavnosti ogledajo tudi na spletni strani (Slika 1), od
koder jih vodijo povezave na šole, vključene v projekt, lahko si ogledajo
posnetke oddaj ŠKL ali pa galerijo fotografij s prireditev in se morda na njih
prepoznajo (V prilogi: Slika 1 in 2).
12
13
V projektu se med mladimi ustvarja energija, ki ne povezuje npr. na bazi
učnega uspeha (odličnjaki), sodelovanja na tekmovanju v znanju, članstva v
športni ekipi … kar je za obdobje šolanja običajno, temveč na pripadnosti
šoli, ki je skupni vezni element vsem učencem. V raziskavi Zavoda Misss, ki
so jo pod naslovom: Potrebe mladih po informacijah in participaciji na
območju Ljubljane z okolico opravili v letu 2004 (Raičevič in drugi), so
navedene različne oblike participacije mladih, med katerimi je tudi tip
participacije, ki se dobro pokriva z delom in cilji Zavoda ŠKL. Ta oblika je
participacija mladih v socialnih mrežah iz opredelitve na Rotterdamski
konferenci 1977, ki je opisana tako : »Socialna participacija zajema vse
dejavnosti, s katerimi spodbujamo razvoj avtonomnega posameznika, ki je
socialno vključen in ki v socialnem okolju in družbi, v kateri se nahaja, pozna in
aktivno uporablja »servise« za prosti čas, osebnostno rast in družbeno akcijo, če
je ta potrebna. Sem spadajo dejavnosti, kot so različna mladinska društva,
organizacije za razvoj določenih kompetenc (treningi komunikacije, retorike,
samopodobe, asertivnosti), storitve za pomoč v stiski itn. Participacija mladih v
informiranju in svetovanju spodbuja razvoj mladostnika, ki je informativno
pismen (zna poiskati informacijo, ki jo potrebuje) in je sposoben pomagati
vrstniku v stiski ali vrstniku, ki zgolj išče informacijo.« (Žavbi, A., Vipavc
Brvar, I., 2004: 21) V raziskavi povzemajo navedbo iz Bele knjige: »Države
članice EU so odgovorne, da mladim zagotavljajo kakovostne informacije, pri
čemer je treba mlade aktivno vključiti v procese informiranja in svetovanja.«
(Žavbi, A., Vipavc Brvar, I., po Bela knjiga, 2002) Z vključevanjem mladih v
dejavnosti, poročanje o njih in z željo po soorganiziranju skupin na šolah, v
katerih bi si mladi vzajemno pomagali na raznih področjih in pridobivali
veščine s področja organizacije prireditev v njihovi skupnosti, mladi
uresničujejo dobršen del navedbe iz prej omenjene raziskave. Ugotavljajo, da
mladostniki v obdobju odraščanja prav tako lahko aktivno pripomorejo k
uresničevanju temeljnih ciljev informiranja in svetovanja. S svojimi idejami in
aktivno udeležbo olajšajo pot do informacij in prevzemajo vlogo sodelavcev.
Tako informacije lažje, nevsiljivo in hitreje dosegajo ciljno populacijo.
14
2. Problem
2.1. Okoliščine ŠKL je projekt, ki ima v svoji strategiji deklarativno zapisano delovanje v
dobro mladih, spodbujanje njihovega sodelovanja v športnih in spremljajočih
dejavnostih, ob sočasnem spodbujanju dobrih odnosov med spoloma,
zdravega načina življenja in šole. Program je pred 15 leti v slovenski
osnovnošolski prostor vpeljal tekmovalni sistem z unikatnim pravilom, ki
določa, da mora vsako osnovnošolsko ekipo sestavljati 10 deklic in 10
dečkov. Na športnih srečanjih z drugimi šolami izmenično deklice tekmujejo
z deklicami, dečki z dečki; na koncu pa se rezultat obeh delov ekipe sešteje
(Slike 2, 3, 4, 5).
Športna vzgoja v šolah je edini šolski predmet, ki otroke diferencira po
spolu. Pri športni vzgoji deklice in dečki v začetku šolanja sicer brez težav
vadijo skupaj, približno v enajstem letu starosti pa vadba postane ločena.
(Starc, G. 2002: 101) Porast števila ženskih ekip v srednjih šolah, kjer v ŠKL
sicer ni več obveznosti enakomerne zastopanosti po spolu in tudi ni več
seštevanja rezultatov, je zagotovo tudi rezultat dejavnosti ŠKL v osnovnih
šolah, na kar kažejo tudi raziskave, opravljene na populaciji od 15 do 19 let.
Prav prepoznavnost programa ŠKL je prednost, ki je sicer ob spontani
udeležbi mladih sen vsakega mladinskega delavca. (Mrgole, A., 2003: 109)
To prednost skušajo organizatorji izkoristiti, tako je ob ponujeni paleti
športnih dejavnosti mladim na voljo tudi izbor drugih dejavnosti, po načelu
za vsakogar nekaj, tako lahko tisti, ki sodelujejo v raznih krožkih, tudi v teh
dejavnostih potrjujejo sebe in tudi šoli doprinesejo točke k skupnemu
rezultatu vseh dejavnosti svoje šole ali se izkažejo kot organizatorji,
poročevalci … S tem nabirajo prijetne življenjske izkušnje in doživetja, ne
samo tisti mladi, ki jim je to dano že v okolju matične družine, temveč tudi
tisti, ki so morebiti brez potrebne topline in ljubezni v svojem domačem
okolju in so taka doživetja v krogu vrstnikov za njih edina. Prijetna doživetja
bogatijo, sproščajo in mladim dajejo veliko pozitivne energije za vsakdanje
delo. (Berčič, H., 2003: 57) Razne obšolske dejavnosti so med drugim
prostor, kjer mladi pridobijo razne veščine pod vplivom pozitivnih vzorov z
15
značajno sporočilnostjo – zabavamo se lahko brez opojnih sredstev,
dosegamo lahko rezultate s skupnimi močmi, vsak prispevek posameznika k
skupnemu uspehu šteje … Dejavnost prispeva tudi h krepitvi dobrega
šolskega ozračja, ki ustvarja ugodno okolje za krepitev samospoštovanja in
spoštovanja do drugih, na vseh ravneh interakcij med šolniki in šolajočimi se.
(Schwebel, R., 1995). Projekt se izvaja s pokrovitelji, ki so skrbno izbrani in
ne morejo biti ponudniki izdelkov ali storitev, ki bi bili mladim škodljivi. Vse
ekipe imajo enake, le po barvi različne športne drese, kar jih na športnem
terenu izenačuje, ne glede na to, iz kako dobro finančno podprtega okolja
prihajajo, vsi pa imajo na hrbtu tudi napis z imenom šole, ki jo s ponosom
predstavljajo. Ne nazadnje gre omeniti Klub ŠKL, katerega člani samodejno
postanejo vsi sodelujoči v katerem koli projektu ŠKL na svoji šoli, samo
članstvo pa jim poleg določenih komercialnih ugodnosti (popusti pri nakupih
in storitvah) nudi tudi združevanje v osnovnih celicah na ravni šole, ki jim je
s strani Zavoda ŠKL nudena podpora v obliki delavnic, kako organizirati
javno prireditev, kako javno nastopati, razmišlja pa se tudi o pripravi
strategije, kako bi lahko te celice ob strokovni podpori strokovnjakov s
področja dela z mladimi pridobile znanja za vrstniško informiranje in
samoorganizacijo pri nudenju vsakovrstne pomoči vrstnikom. Tukaj mislimo
tako na učno pomoč, skupinsko pomoč pri reševanju težav, s katerimi se
mladi srečujejo, oz. pomoč pri usmerjanju k viru pomoči (posamezni
strokovnjaki, institucije), zagovorništvo, mediacijo, predvsem pa samopomoč
s poudarjenim pomenom, samodeterminacije in avtonomije mladih.
Zavod ŠKL, ki vodi omenjeni projekt, je prepričan o kakovosti izvajanja
svojega zapisanega poslanstva; tvorci in vodje programa pa so izrazili željo,
da bi se učinek njihovega dela in pravilnost izbire novih usmeritev tudi
raziskal. Od raziskave pričakujejo odgovore na vprašanja, ali so rezultati
izvajanja njihovega projekta vidni v obliki večje stopnje sprejemanja enakosti
med spoloma, ali je stopnja lastnega občutka vključenosti in varnosti večja,
in če bi mladi sprejeli del projekta ŠKL (Klub ŠKL) kot možno, njim
namenjeno podporo pri aktivnem reševanju svojih problemov ob pomoči
sovrstnikov in mentorjev – strokovnjakov. Glede na njihovo prepoznavnost
med velikim številom mladih se zavedajo, da je pomembno za njihov ugled
16
tudi to, kaj si o njih mislijo njihovi uporabniki, za katere se je skozi leta
delovanja oblikoval tudi poseben naziv: ŠKL-jevci. Obenem se zavedajo
velike odgovornosti, ki jo nosijo s svojim delom z mladimi, saj se mladi
identificirajo kot pripadniki projekta in njegovih načel delovanja. Predvsem si
želijo s privlačno skupno podobo organizacije spodbujati njihovo
samopotrditev in oblikovanje njihove pozitivne samopodobe. (v Ovsenik,
1999) . Na drugi strani izhaja njihova želja po raziskavi iz njihove potrebe po
spremljanju lastnega napredka z namenom doseganja višje ravni kakovosti
storitev Zavoda ŠKL. Glede na dobljene rezultate se bodo odločali o
prihodnjih usmeritvah, prednostnih nalogah in morebitnih novih vsebinah, ki
bi njihovemu delu z mladimi dodale močnejši naboj preventivnosti in jim
pomagale še naprej dosegati visoko stopnjo uspešnosti v primerjavi s
konkurenti v panogi ter s tem ohranjanje poslovne odličnosti.
2.2. Raziskovalna vprašanja, hipoteze
Stroka in znanost potrjujeta, da imajo ukvarjanje s športom in razne
organizirane dejavnosti mladih pozitivne učinke na njihovo vključevanje v
okolje in njihovo dojemanje enakosti med spoloma. O tem, ali ŠKL tudi tako
neposredno vpliva na svoje člane, sem si postavila vprašanje:
2.2.1. Ali projekt ŠKL lahko s svojim delovanjem vpliva na večjo enakopravnost med spoloma? H1: Mladi, ki sodelujejo ali so sodelovali v projektu ŠKL, podpirajo enake
možnosti za oba spola bolj kot tisti, ki ne sodelujejo ali niso sodelovali.
Preveriti sem želela še mnenje članov ŠKL in preostalih o tem, ali doživljajo
projekt ŠKL kot okolje, ki jim nudi lažje in večje vključevanje v šoli.
17
2.2.2. Ali aktivno sodelovanje v obšolski dejavnosti ŠKL daje mladim občutek večje vključenosti v vrstniško okolje?
H2: Mladi, ki sodelujejo ali so sodelovali v projektu ŠKL, imajo občutek
večje vključenosti med vrstnike kot tisti, ki ne sodelujejo ali niso sodelovali.
2.2.3. Ali aktivno sodelovanje v obšolski dejavnosti ŠKL lahko mladim pomaga krepiti socialni kapital?
H3: Mladi, ki sodelujejo ali so sodelovali v projektu ŠKL, imajo boljše
socialne vezi in lažji dostop do pomoči, ko jo potrebujejo, kot tisti mladi, ki v
projektu ne sodelujejo.
Nadalje me je zanimalo, če drži naše mnenje, da se mladi najprej obrnejo po
pomoč k sovrstnikom in najpozneje k zaposlenim na šoli ali strokovnjakom
zunaj nje.
2.2.4. Ali drži, da se mladi za reševanje svojih težav najprej obrnejo po pomoči k sovrstnikom?
H4: Mladi se v večini po pomoč najprej obrnejo k vrstnikom, najpozneje pa k
pomoči organizirani s strani kadrov šole ali s strani drugih zunaj šole.
3. Metodologija
3.1 Vrsta raziskave, model raziskave in spremenljivke Raziskava je bila poizvedovalna, z zbiranjem količinskih podatkov in ima elemente eksperimenta, saj sem med seboj primerjala po dve skupini,od katerih so v eni skupini samo tisti, ki so vključeni v ŠKL, v drugi pa tisti, ki v projekt niso vključeni. Skupini sta primerljivi po tem, da spadajo anketiranci v razpon starosti od 10 do 20 let.
Neodvisna spremenljivka: VKLJUČENOST V ŠKL
Posredniške spremenljivke: SPOL
STAROST
ŠOLA
OKOLJE BIVANJA
18
DEKLETA IN FANTJE SKUPAJ PRI TELOVADBI KO IMAM TEŽAVE SE ZAUPAM UČITELJU,TRENERJU, MENTORJUDEKLETA ENAKE MOŽNOSTI KO IMAM TEŽAVE SE ZAUPAM DRUGIMSKUPNI REZULTAT DEKLETA‐FANTJE NIMAM NIKOGAR KI BI MI POMAGALRAZLIKE V PREMOŽENJU SE VIDJO IZ OBLAČIL NIMAM NIKOGAR ZA IZPOSOJOEKIPE NA TEKMOVAJIH V ENAKIH DRESIH NE DOBIM VSEH INFOV ŠOLI SE POČUTIM DOBRO NIMAM OD KOGA PREPISATI SNOVIV ŠOLI IMAM VELIKO PRIJATELJEV NIMAM NIKOGAR ZA ČVEKANJEMED ODMORI SE VELIKO DRUŽIM NIHČE ME NE POKLIČEV ŠOLI SE POČUTIM OSAMLJENO NIMA KOGA POKLICATIVEČ SAMOZAVESTI Z DRUGIMI NIMAM NIČ SKUPNEGABOLJŠE MNENJE O SEBI NISEM VKLJUČEN V NOBENO SKUPINOBOLJŠE MNENJE O DRUGIH VKLJUČENI V KULTURNE DEJANOSTIVEČJI OBČUTEK PRIPADNOSTI ŠOLI IN SOŠOLCEM OKOLJSKE SKUPINE ALI AKTIVNOSTIVEČJI OBČUTEK VARNOSTI VERSKE SKUPINE ALI AKTIVNOSTIKO IMAM TEŽAVE SE ZAUPAM PRIJATELJEM POLITIČNE SKUPINE ALI ORGANIZACIJEKO IMAM TEŽAVE SE ZAUPAM FANTU‐PUNCI ŠPORT (UDELEŽENEC)KO IMAM TEŽAVE SE ZAUPAM SOŠOLCEM ŠPORT (GLEDALEC)KO IMAM TEŽAVE SE ZAUPAM BRATU‐SESTRI AKTIVNOSTI, VODENJE V DIJAŠKI ALI ŠTUDENTSKI ORG.KO IMAM TEŽAVE SE ZAUPAM STARŠEM PROSTOVOLJNO DELOKO IMAM TEŽAVE SE ZAUPAM DRUGIM SORODNIKOM MLADINSKE‐ŠTUDENTSKE SKUPINE IN KLUBI
OBČUTKI OB MISLI NA PRIHODNOST
3.2 Merski instrumenti in viri podatkov
V raziskavi sem uporabila anketni vprašalnik s 13 vprašanji, s katerimi sem
med drugim želela ugotoviti, kaj mladi menijo o vrednotah, ki jih zagovarja
Zavod ŠKL v svojih programih (enakopravnost deklet in fantov, enake
možnost med mladimi, ne glede na to, iz kako bogatega okolja prihajajo,
kako se počutijo v šolskem okolju in kako dojemajo sebe in druge, če
sodelujejo v projektu obšolske dejavnosti ŠKL). Zanimalo me je, komu se
mladi s težavami najprej zaupajo, kako se mladi lahko zanesejo na socialno
mrežo, v katero so vključeni, in koliko si to socialno mrežo širijo tudi zunaj
šole. Na koncu me je zanimalo, kakšen je njihov pogled na prihodnost in
njegov izid v odnosu do vključenosti v ŠKL.
3.3 Populacija in vzorčenje (subjekti)
Z namenom preučitve vpliva, ki ga ima sodelovanja mladih v obšolski dejavnosti ŠKL, sem
se odločila za temu primerno populacijo. Izbrana ciljna populacija so mladi iz cele Slovenije,
in sicer učenci in dijaki od 10 do 20 let, ki so ob vključitvi v projekt oddali svoj elektronski
poštni naslov. Anketa je zajela 66 mladih, od tega 11,9 % osnovnošolcev, 76,1 %
srednješolcev, 6 % študentov, preostalih 6 % pa predstavlja tiste, ki so šolanje opustili ali ga
že zaključili. Statistična enota preučevanja je
posameznik.
Graf 4: Struktura anketirancev glede na šolo, ki jo obiskujejo
19
Frekvenca Odstotek
Veljavna frekvenca
Kumulativna frekvenca
Veljavni Mesto 28 41,8 43,1 43,1 Majhen kraj ali vas
37 55,2 56,9 100,0
Total 65 97,0 100,0 Manjkajoči
-9,00 1 1,5 Sistem 1 1,5 Total 2 3,0
Skupaj 67 100,0
Graf 5: Zastopanost anketirancev po krajih 43,1 % vprašanih, ki so odgovorili na vprašanje, živi v mestu, 56,90 % pa v
manjšem kraju ali na vasi. Za rezultat menim, da kar dobro odslikava
situacijo dejanske vključenosti mladih v projekt obšolske dejavnosti ŠKL,
glede na ruralno ali urbano področje bivanja, saj je tudi sicer višji odstotek
šol, vključenih v projekt, iz ruralnega okolja.
3.4 Zbiranje podatkov
Anketa je spletna, objavljena na naslovu http://www.surveymonkey.com/s/K8QGX5R.
O anketi sem anketirance obvestila z elektronsko pošto v okviru rednega
obveščanja Zavoda ŠKL.
Naslovniki so bili samo mladi, ki so vključeni v projekt, zato sem, da bi
pridobila tudi odgovore tistih, ki niso vključeni, razdelila 50 anketnih listov
tudi na eni osnovni in eni srednji šoli, ki nista vključeni v projekt ŠKL.
Spletna anketa je bila objavljena za izpolnjevaje 2 delovna dneva od 22. 6.
2010 do 24. 6. 2010, anketni listi pa so bili razdeljeni in izpolnjeni na zadnji
šolski dan, to je 24. 6. 2010. Izpolnjevanje anketnih listov je potekalo
približno 1 uro na vsaki šoli.
20
21
3.5 Obdelava in analiza podatkov
V raziskavi sem uporabila najbolj razširjene statistične metode.
Podatke sem obdelala s programom SPSS. Prvo hipotezo sem preverjala s hi
kvadrat testom, drugo in tretjo s t-testom, četrte pa nisem mogla preveriti z
nobenim testom, zato sem uporabila opisno statistiko. Poleg samih hipotez
sem se dotaknila še nekaterih vsebin in vprašanj ter jih razložila z grafi in
tabelami z namenom nazornejše predstavitve vsebine raziskave.
22
4. Rezultati H1: Mladi, ki sodelujejo ali so sodelovali v projektu ŠKL podpirajo
enake možnosti za oba spola bolj kot tisti, ki ne sodelujejo ali niso
sodelovali.
Case Processing Summary
odgovori
Veljavni Neveljavni Total
N procent N procent N procent
SODELOVANJE V ŠKL *
SPOL
65 97,0% 2 3,0% 67 100,0%
Graf 6: Prikaz odgovorov anketiranih
Zgornja razpredelnica nam prikazuje podatke o številu anketiranih, ki so odgovarjali na obe
vprašanji v izbranih parih (Veljavni odgovori). Ugotovimo lahko, da je na obe vprašanji v
izbranih parih od skupnih 67 anketirancev odgovorilo 65 oziroma 97 %. 2 oziroma 3 %
vprašanih niso dali obeh odgovorov.
Chi-Square Tests
Value df
Asymp. Sig. (2-
sided)
Pearson Chi-Square 1,088a 2 ,580
Likelihood Ratio 1,666 2 ,435
Linear-by-Linear Association ,012 1 ,912
N of Valid Cases 65
a. 2 cells (33,3%) have expected count less than 5. The minimum
expected count is ,62.
Graf 7: Preglednica udeležbe anketirancev po spolu
23
Iz zgornje razpredelnice lahko ugotovimo, da je neodvisna spremenljivka
»spol«, na mesto odvisne spremenljivke pa je postavljeno »sodelovanje v
ŠKL«. Tako smo ugotovili, da je v ŠKL sodelovalo ali sodeluje več žensk
kot moških (26 žensk in 11 moških). Prav tako je možnost odgovora »ne
sodeluje ali ni sodelovalo« izbralo več žensk kot moških (17 žensk in 9
moških). Tretji možni odgovor sta izbrali le dve ženski, zanj pa se ni odločil
noben moški.
Da bi lahko ugotovili, ali so ti podatki statistično značilni oziroma ali lahko
posplošimo na celotno populacijo, smo naredili hi kvadrat preizkus, znotraj
tega pa test Chi – Square. Tako smo ugotovili, da znaša Pearsonov hi kvadrat
preizkus 1,088 in pri dveh prostostnih stopnjah ni statistično značilna, saj je
stopnja značilnosti večja od pet odstotkov (Sig. > 0,05)
Ker imamo pod tabelo opombo, da je število enot v posamezni celici manjše
od 5, lahko vzamemo izid hi kvadrat preizkusa z razmerjem verjetij, za
katerega velja, da ga lahko uporabimo tudi v primeru nizkih teoretičnih
frekvenc (Likelihood Ratio = Kullback test). Tako znaša v tem primeru hi
kvadrat 1,666 in pri dveh prostostnih stopnjah prav tako ni statistično
značilna, saj je stopnja značilnosti tudi v tem primeru večja od pet odstotkov
(Sig. > 0,05). Tako smo ugotovili, da domneve ne moremo posplošiti na
celotno populacijo.
HI kvadrat test
vrednost df
Asymp. Sig. (2-
sided)
Pearson Chi-Square 1,088a 2 ,580
Likelihood Ratio 1,666 2 ,435
Linear-by-Linear Association ,012 1 ,912
N of Valid Cases 65
Graf 8: Razpredelnica za preveritev zastopanosti v Škl po spolu
H2: Mladi, ki sodelujejo ali so sodelovali v projektu ŠKL imajo občutek
večje vključenosti med vrstnike kot tisti, ki ne sodelujejo ali niso
sodelovali.
Graf 9: Razpredelnica skupne statistike pri analizi večje vključenosti
24
Zgornja razpredelnica nam prikazuje podatke skupne statistike o sodelovanju
v ŠKL in o povezanosti z vključevanjem posameznikov med vrstnike. Med
vsemi anketiranci jih 37 sodeluje ali je sodelovalo v ŠKL, 26 pa jih ne
sodeluje ali ni sodelovalo v ŠKL. Tako smo ugotovili, da obstajajo razlike pri
vključevanju posameznikov med vrstnike med tistimi, ki sodelujejo v ŠKL, in
med tistimi, ki ne sodelujejo v ŠKL, saj je povprečna vrednost pri tistih, ki
sodelujejo pri ŠKL, večja kot pri tistih, ki ne sodelujejo. Povprečna vrednost
pri tistih anketirancih, ki sodelujejo pri ŠKL, znaša 1,05, pri anketirancih, ki
ne sodelujejo, pa 1,42, kar pomeni, da se anketiranci, ki sodelujejo pri ŠKL,
popolnoma strinjajo s trditvijo, da se v šoli počutijo dobro, medtem ko se tisti
anketiranci, ki ne sodelujejo pri ŠKL, s trditvijo ne strinjajo. Podobno je tudi
pri spremenljivki »v šoli imam veliko prijateljev«, saj znaša povprečna
vrednost med tistimi anketiranci, ki so sodelovali v ŠKL, 1,05, kar pomeni,
da se strinjajo s trditvijo, da imajo v šoli veliko prijateljev, medtem ko se tisti
anketiranci, ki ne sodelujejo v ŠKL, s trditvijo ne strinjajo. Pri tretji
spremenljivki »med odmori se veliko družim« je prav tako razvidno, da je
med tistimi anketiranci, ki sodelujejo v ŠKL, povprečna vrednost 1,00, kar
pomeni, da se anketiranci popolnoma strinjajo s tem, da se med odmori
veliko družijo, medtem ko je med tistimi, ki ne sodelujejo v ŠKL, povprečna
vrednost nekoliko višja, saj znaša 1,15. To pomeni, da se malo manj strinjajo
s trditvijo, da bi se med odmori veliko družili. Tako smo ugotovili, da
domneva drži, saj obstajajo bistvene razlike med tistimi anketiranci, ki
sodelujejo v ŠKL, in tistimi, ki ne sodelujejo v ŠKL. Tisti, ki sodelujejo v
ŠKL, imajo občutek večje vključenosti med vrstnike kot tisti, ki ne sodelujejo
v ŠKL.
Vrednost standardnega odklon nam pove razpršenost odgovorov. Tako lahko
ugotovimo, da so bili odgovori pri vseh spremenljivkah razpršeni, le pri
zadnji spremenljivki kaže na normalno razpršenost odgovorov.
Graf 10: Razpredelnica T-preizkus pri analizi večje vključenosti
Da bi lahko ugotovili, ali so podatki statistično značilni, smo naredili
neodvisni T-preizkus, s katerim smo dobili podatke, prikazane v spodnji
tabeli.
Ugotovimo lahko, da so podatki pri vseh spremenljivkah statistično
pomembni, saj je tveganje manjše od 5 % oziroma je izračunana verjetnost
(sig.) manjša od 0,05. Tako smo ugotovili, da je domneva statistično
pomembna oziroma da jo lahko posplošimo na celotno populacijo.
H3: Mladi, ki sodelujejo ali so sodelovali v projektu ŠKL imajo boljše
socialne vezi in lažji dostop do pomoči, ko jo potrebujejo kot tisti mladi,
ki v projektu ne sodelujejo. 25
Graf 11: Razpredelnica skupne statistike pri analizi podatkov večje povezanosti
Razpredelnica nam prikazuje podatke o skupni statistiki povezanosti
anketirancev, ki so sodelovali ali niso sodelovali v ŠKL, o povezanosti med
socialnimi vezmi oziroma dostopom do pomoči. Iz zgornje tabele tako lahko
ugotovimo spodbudne rezultate, saj ne glede na to, ali so sodelovali v ŠKL,
povprečne vrednosti kažejo, da imajo dober dostop do pomoči oziroma imajo
dobre socialne vezi. Da bi ugotovili, ali obstajajo razlike med tistimi, ki so
sodelovali v ŠKL, in med tistimi, ki niso sodelovali v ŠKL, moramo
podrobneje pogledati posamezne spremenljivke. Tako lahko ugotovimo, da
37 anketirancev sodeluje ali je sodelovalo v ŠKL, 26 pa jih ne sodeluje ali ni
sodelovalo v ŠKL. Če si ogledamo povprečne vrednosti pri posameznih
26
spremenljivkah, lahko ugotovimo, da so povprečne vrednosti pri anketirancih,
ki sodelujejo v ŠKL, nižje kot pri tistih, ki ne sodelujejo v ŠKL. Tako smo
ugotovili, da domneva drži, saj imajo tisti mladi, ki sodelujejo ali so
sodelovali v ŠKL, boljše socialne vezi in lažji dostop do pomoči kot tisti, ki
ne sodelujejo ali niso sodelovali v ŠKL. Pri standardnem odklonu lahko
ugotovimo, da so bili odgovori nekoliko razpršeni, vendar ne v veliki meri.
Da bi lahko ugotovili, ali so ti podatki statistično značilni, smo naredili
neodvisni T-preizkus, s katerim smo dobili podatke, prikazane v spodnji
tabeli.
Tako lahko ugotovimo, da so podatki pri spremenljivkah »Nimam nikogar za
izposojo«, »Ne dobim vseh informacij«, »Nimam nikogar za čvekanje«, »Z
drugim nimam nič skupnega« ter pri spremenljivki »Nisem vključen v
nobeno skupino« statistično pomembni, saj je tveganje manjše od 5 %
oziroma je izračunana verjetnost (sig.) manjša od 0,05. Pri spremenljivkah
Graf 12: Razpredelnica T-test pri analizi podatkov večje povezanosti
27
28
»Nimam nikogar, ki bi mi pomagal«, Nimam od koga prepisati snov«,
»Nihče me ne pokliče« ter pri spremenljivki »Nimam koga poklicati« ni
statistično pomembno, saj je tveganje večje od 5 % oziroma je izračunana
verjetnost (sig.) večja od 0,05. Tako smo ugotovili, da domneva ni v celoti
statistično pomembna oziroma da je ne moremo v celoti posplošiti na celotno
populacijo.
H4: Mladi se v večini po pomoč najprej obrnejo k vrstnikom, najkasneje
pa k pomoči organizirani s strani kadrov šole ali s strani drugih, izven
šole.
N
Minimu
m
Maksimu
m
Povpreč
je
Stan.
odklon Koef. asimetrije Koef. sploščenosti
Statistic Statistic Statistic Statistic Statistic Statistic
Std.
Error Statistic
Std.
Error
KO IMAM TEŽAVE
SE ZAUPAM
PRIJATELJEM
64 1,00 8,00 2,7187 1,90629 1,525 ,299 1,879 ,590
KO IMAM TEŽAVE
SE ZAUPAM
SOŠOLCEM
64 1,00 8,00 4,9531 2,05039 ,145 ,299 -,944 ,590
KO IMAM TEŽAVE
SE ZAUPAM
STARŠEM
64 1,00 8,00 4,1094 1,91168 -,006 ,299 -,560 ,590
KO IMAM TEŽAVE
SE ZAUPAM
FANTU-PUNCI
64 1,00 7,00 2,4688 1,66160 1,417 ,299 1,560 ,590
KO IMAM TEŽAVE
SE ZAUPAM
BRATU-SESTRI
64 1,00 8,00 4,1875 1,41281 ,179 ,299 -,018 ,590
KO IMAM TEŽAVE
SE ZAUPAM
DRUGIM
SORODNIKOM
64 1,00 8,00 5,6719 1,69082 -,968 ,299 ,507 ,590
29
KO IMAM TEŽAVE
SE ZAUPAM
UČITELJU,TRENER
JU, MENTORJU
64 1,00 8,00 5,6406 1,92203 -,935 ,299 -,317 ,590
KO IMAM TEŽAVE
SE ZAUPAM
DRUGIM
64 1,00 8,00 6,1719 2,50431 -1,253 ,299 ,080 ,590
Graf 13: Razpredelnica za analizo podatkov o zaupanju
Zgornja razpredelnica zajema spremenljivke pri desetem vprašanju, ki se
nanaša na zaupanje anketirancev ob pojavu težav. Razpredelnica nam
prikazuje rezultate o povprečju, standardnem odklonu, koeficientu asimetrije
in koeficientu sploščenosti. Med drugim lahko ugotovimo, koliko
anketirancev je na posamezno spremenljivko odgovarjalo in katere so
najnižje in najvišje vrednosti, podane za posamezno spremenljivko. V
nadaljevanju podrobneje opisujem rezultate, ki so prikazani v razpredelnici.
Vzorec predstavlja 64 anketirancev. Najnižja vrednost je znašala 1, kar
pomeni najprej, najvišja možna vrednost pa je znašala 8, kar pomeni
najpozneje. Ugotovimo lahko, da je edino pri spremenljivki »Ko imam težave
se zaupam fantu – punci«, znašala največja vrednost 7. Pri vseh preostalih
spremenljivkah je znašala 8. Največ anketirancev se najprej zaupa svojemu
fantu oziroma punci, saj znaša povprečna vrednost 2,47. Za tem sledijo
prijatelji, saj znaša povprečna vrednost 2,72. Na to nekje v istem razmerju
sledijo spremenljivke »Ko imam težave se zaupam sošolcem«, »Staršem« ter
»Bratu – sestri«, saj znašajo povprečne vrednosti med 4,11 in med 4,95. Nato
si sledita spremenljivki »Drugim sorodnikom« ter »Učitelju, trenerju,
mentorju« kjer znašata povprečni vrednosti 5,67 in 5,64. Ko so vprašani v
težavah, najmanj zaupajo drugim osebam, saj znaša povprečna vrednost 6,17.
Pri standardnem odklonu lahko ugotovimo, da so odgovori razpršeni.
Naša razpredelnica prikazuje tudi koeficient za asimetričnost in za
sploščenost porazdelitve. Ta dva koeficienta uporabljamo za ugotovitev,
30
kakšna je porazdelitev. Za normalo porazdelitev velja, da morata biti
koeficienta asimetrije in sploščenosti enaka 0. Če je koeficient asimetrije
večji od nič, je porazdelitev asimetrična v desno, če je asimetrija nižja od nič,
pa pravimo, da je porazdelitev asimetrična v levo. Glede sploščenosti velja,
da če je koeficient sploščenosti pozitiven, je porazdelitev koničasta, če je
koeficient negativen, pa kaže na sploščeno porazdelitev. Tako lahko iz
razpredelnice ugotovimo, da so spremenljivke »Staršem«, »Učitelju, trenerju,
mentorju« ter spremenljivka »Drugim« asimetrične v levo, pri preostalih
spremenljivkah pa je asimetričnost usmerjena v desno. Glede sploščenosti
lahko ugotovimo, da spremenljivke »Sošolci«, »Starši«, »Bratu – sestri« ter
»Učitelju, trenerju, mentorju« kažejo na sploščenost porazdelitve. Preostale
spremenljivke kažejo na koničasto porazdelitev.
Glede na dobljene rezultate lahko našo domnevo potrdimo, saj velja, da se
mladi najprej obrnejo po pomoč bližjim, kot so svoji vrstniki, le na koncu pa
se obrnejo po pomoč v šoli oziroma na druge zunaj nje. -
31
5. Razprava
Za obdobje mladosti je značilen razvoj tako na ravni posameznika, njegove
osebnosti, kot na ravni medosebnih povezav. Skozi izobraževalne procese
družba sooblikuje bodoče odrasle, volivce, davkoplačevalce, starše… Na to,
kaj v resnici bodo današnji mladi v odrasli dobi postali, vpliva mnogo
dejavnikov in vsak poskus usmerjanja mladih k razmišljanju o splošno
priznanih družbenih vrednotah, kot je enakost med spoloma, izbiranje
ustvarjalnega in zdravega načina preživljanja prostega časa, pomoč drugim in
podobno, je zagotovo dobrodošla.
Raziskava je pokazala, da praksa sledi teoriji in njenim trditvam, da
vključenost mladih v šport in druge obšolske dejavnosti ugodno vpliva na
njihovo vključenost v šolsko okolje, drugih okolij vključevanja nisem
raziskovala. Mladi, ki so vključeni v obšolske dejavnosti projekta ŠKL so se
opredelili kot bolj vključene , ker so se večkrat in z višjo mero strinjanja
izjasnili, da se v šoli počutijo dobro, imajo veliko prijateljev in se med
odmori veliko družijo. Ob tem velja pripomniti, da so v praksi mladi,
vključeni v Škl pravi ambasadorji svojih šol, saj jih predstavljajo na veliko
tekmovalnih področjih, kjer merijo svoje znanje s sovrstniki iz drugih šol.
Tako tekmujejo v kolektivnih športih: košarki, odbojki in nogometu, na
področju likovnega in multimedijskega ustvarjanja v krožkih šol (foto,
video,računalniški), na področju plesa in akrobatike, v poročanju in
novinarstvu in v organizaciji prireditev. Še posebno na manjših šolah v
ruralnem okolju cela šola živi za Škl dogodek, ko jih obiščejo vrstniki iz
druge šole in se pomerijo na športnem igrišču in še dolgo po srečanju se o
dogodku piše, govori, razpravlja. Z vsem tem se krepi pripadnost skupnosti,
ki jim je v obdobju odraščanja najbliže- šolski skupnosti in to ne samo tistim,
ki so v projekt neposredno vključeni, pač pa tudi tistim, ki niso.
Nadalje je raziskava potrdila, da imajo mladi, ki so vključeni v projekt ŠKL,
večji dostop do virov pomoči v svojem okolju in s tem večji socialni kapital.
V projekt vključeni mladi se namreč v visoki meri niso strinjali s tem, da ne
bi imeli nikogar, ki bi jim pomagal, da ne dobijo informacij, da jih nihče ne
pokliče ali pa oni nimajo koga poklicati, da niso vključeni v nobeno skupino..
32
Potrdila se je tudi domneva, da se mladi po pomoč, ko jo potrebujejo, najprej
obrnejo k svojim vrstnikom, saj so prednost pri tem, koga izbrati najprej za
pomoč, izbrali odgovor »prijateljem«. Ob tem se je pokazala pomanjkljivost
anketnega vprašalnika, saj so tudi med sošolci verjetno prijatelji a so mladi
potem, ko so že izbrali odgovor »prijatelje« v svoji kategoriji, izbiro v
kategoriji »sošolci« namenili ostalim sošolcem, ki jih ne dojemajo kot svoje
prijatelje, s tem pa se je izbira odgovora »sošolci«, spustila šele na 5. mesto,
za katerega mislim, da bi ob drugače postavljenem vprašanju zagotovo bilo
bistveno višje.
Ni pa se potrdila domneva o tem, da projekt značajno vpliva na mlade tako,
da bi bolj podpirali enake možnosti za oba spola kot tisti, ki v projektu ne
sodelujejo. To gre morda pripisati tudi napačno zastavljenemu vprašanju, saj
praksa govori v prid hipotezi, ki sem jo v svojem diplomskem delu morala
zavreči. Izkazalo se je, da anketni vprašalnik ni v celoti zadostil svojemu
namenu in da kombinacija vprašanj ni bila dovolj posrečena. Veliko boljši
vpogled v učinke delovanja projekta obšolskih dejavnosti ŠKL bi dal tudi
dodatni, kakovostni postopek, zato upam, da se bo problematiko v bodočnosti
kdo odločil raziskati tudi tako.
Menim, da so izsledki moje raziskave potrdili naslov mojega diplomskega
dela, to je: da so obšolske dejavnosti vir socialnega kapitala mladih, in
ker je projekt ŠKL obšolska dejavnost, kot tak tudi zadosti tej trditvi.
33
6. Sklepi
Iz raziskave je razvidno, da obstajajo razlike med mladimi, ki so vključeni v
obšolsko dejavnost »Škl«, in med mladimi, ki v projekt niso vključeni. Katere
vse so te razlike, raziskava ne pokaže, saj se osredotoča le na nekaj področij,
ki so ključna pri izvajanju projekt »Škl«. Treba bo izvesti še kakšno
raziskavo, ki bo pomagala opredeliti nove naloge projekta in morda pokazala
na kakšne njegove slabosti, z namenom, da se odpravijo. Ena takih se je
deloma pokazala že v tej raziskavi, in sicer za gre za področje enakosti med
spoloma, ki je vodilna ideja projekta ŠKL. Kot kaže, ni dovolj, da v svoje
športne discipline vključuje polovico ekipe dečkov in polovico ekipe deklic,
mlade bo treba tudi dodatno osveščati o pomenu tega, da bodo prepoznali to
pravilo »Škl« kot enako možnost za oba spola, to sprejemanje širili tudi na
druga polja svojih dejavnosti in v druga socialna okolja svojega življenja, v
katera se vključujejo zunaj šole.
Zbrani podatki bi lahko služili kod del raziskave za pripravo preventivnih
načrtov, za usposobitev vrstniških celic, kjer bi znali prisluhniti in razbrati
sporočila mladih – svojih vrstnikov z njim lastno rahločutnostjo in pod
mentorstvom strokovnjaka, ki bi s svojimi strokovnimi pristojnostmi znal
nanje tudi učinkovito odgovoriti. Z dodajanjem odgovornosti skupinam in
posameznikom, s premagovanjem čustvenih in kulturnih okvirjev bi
spodbujali spremembe, izboljševali odnose med posamezniki, skupinami na
eni ter institucijami na drugi strani. Posredovanje med posameznikom in
njegovim okoljem bi pripeljalo do reševanja problemov in krepitve moči
posameznikov za samopomoč ter pomoč drugim. Svetovalno delo vrstniških
celic bi lahko kot socialna inovacija pomagalo posamezniku pri izbiri pravih
34
odločitev, pri prevzemu odgovornosti za reševanje lastnih težav, da s svojimi
lastnimi močmi odkrije svojo osebno srečo.
7. Predlogi
7.1. Spodbujanje mladih k udejstvovanju v obšolskih dejavnostih
Obšolske dejavnosti so zelo pomemben vir socialnega kapitala za mnoge
mlade. To je v teh dejavnostih, kjer si mladi ustvarjajo prijateljstva in imajo
z vrstniki za razliko od »virtualnih socialnih mrež« neposredno interakcijo ter
skupaj z njimi stremijo k izpolnitvi skupnih ciljev, tako pri postavljanju
gledališke predstave kot pri zmagi na šolskem športnem tekmovanju. Poleg
tega, da te dejavnosti zagotavljajo psihične koristi ob občutku solidarnosti in
pripadnosti, so obšolske dejavnosti tudi vir za pridobivanje veščin in izkušenj
v javnem nastopanju, skupinskem delu in organizaciji. Izrek: »Kar se Janezek
nauči, to Janez zna,« se lahko brez pomisleka uporabi za udeležbo mladih v
obšolskih dejavnostih. Vključevanje v te dejavnosti povečujejo kvote bodočih
odraslih v civilni in politični sferi.
Obšolske dejavnosti so tudi področje za šolajoče se mlade, kjer si pomagajo
med seboj za dosego ciljev ob minimalnem vmešavanju odraslih. Tudi v času,
ko je finančnih sredstev za šole vse manj, je zelo pomembno, da se vprašamo,
ali je prav, da skoraj vse breme obšolskih dejavnosti otrok prepuščamo
staršem, ki za svoje otroke radi sežejo v žep in plačujejo drage ure za te
dejavnosti. Ob tem dobršen del mladih nima več dostopa do teh dejavnosti,
ker njihovi starši tega ne zmorejo financirati. Zato bi bilo prav, da v šolah
razmislijo o pomenu financiranja teh dejavnosti, ker njihove koristi za
družbo zelo presegajo individualne koristi učencev ali dijakov, ki so
vključeni v dejavnost.
Gre tudi za ustvarjanje priložnosti ustvarjanja okolja, kjer se bodo mladi
družili ne glede na sociali status, spol, versko ali ideološko pripadnost. Vsak
evro, porabljen za obšolske dejavnosti, bo na koncu prinesel splošno
gospodarsko korist. Za mlade ljudi, ki so vključeni v obšolske dejavnosti, je
bolj verjetno, da bodo ostali v procesu šolanja, da se bodo znali izogniti
težavam, da bodo znali sodelovati z različnimi posamezniki, da bodo
nadaljevali šolanje, da bodo dobili službo in podpirali družbo skozi
plačevanje davkov in s svojim aktivnim vključevanjem v civilno in politično
sfero. Pri tem morajo igrati aktivno vlogo tudi starši, tako da sodelujejo
prostovoljno pri izvajanju obšolskih dejavnosti, še pomembneje pa je, da
spodbujajo mlade najti užitek pri skupnih dejavnostih. Raziskava, ki so jo
opravili v ZDA, je namreč pokazala, da je kar 45 % nevključenih mladih
izrazilo, da se ne vključujejo v obšolske dejavnosti, ker jih starši k temu ne
spodbujajo, 42 % od nevključenih pa je povedalo, da jih nihče ni vprašal, če
bi se vključili, in jim pokazal, kako to narediti. (Putnam, D. R., 2000) Tudi
moja raziskava je pokazala, da obstaja razlika v podpori staršev mladim, ki
sodelujejo v ŠKL, in mladim, ki v ŠKL ne sodelujejo.
35
36
Graf 6: Podpora staršev za sodelovanje v obšolskih dejavnostih
Vseh vprašanih je bilo 65, od tega jih 56,9 % sodeluje v ŠKL, 40 % jih ne
sodeluje v ŠKL, 2 pa projekta ne poznata.
Od tistih, ki imajo podporo staršev pri vključevanje v obšolske dejavnosti (ti
predstavljajo 81,5 % celotnega vzorca), jih 62,3 % sodeluje v ŠKL, 35,8 % pa
ne. Vprašani, ki nimajo podpore staršev pri vključevanju v obšolske
dejavnosti, predstavljajo 16,9 % celotnega vzorca, od tega jih 27 ali 3%
sodeluje v ŠKL, 63,3 pa ne.
7.2. Ustvarjanje in krepitev mladinskih skupin za samopomoč V Sloveniji obstajajo že številne organizacije, ki na nacionalni in lokalni
ravni delujejo v pomoč in podporo mladim. Najti moramo načine za
povečanje dosega teh organizacij, da bodo na razpolago čim širšemu krogu
mladih.
Moč energije, ki se sprošča v obšolskih dejavnostih pri doseganju skupnih
ciljev mladih, se lahko izkoristi za osnovo pri oblikovanju neformalno
organizirane oblike vrstniškega informiranja in svetovanja na šoli, če bi mladi
izkazali po tem željo in potrebo.
Prostovoljstvo kot družbena zaželena norma, ali če hočemo, tudi veščina, je
lahko dober vzgib za samoorganiziranje, organizacijo samopomoči,
vrstniškega dela. Ob pogoju, da je vsa ta dejavnost usmerjena, teoretično
načrtovana, časovno omejena in ob izteku evalvirana ter raziskana s strani
relevantnih strokovnjakov, ki bi skozi projekt nudili tudi potrebno strokovno
podporo, bi dejansko lahko pisali o uspešnih projektih za preventivo med
mladimi.
37
Mladi prostovoljci in njihova mreža vrstnikov so posredniki do dela
populacije, ki je težje dosegljiva. Z načini komunikacije, ki so mladim blizu,
vanjo prenašajo uporabne informacije, nasvete in sporočila.« (Žavbi, A.,
Vipavc Brvar, I., 2004: 21)
8. Uporabljena literatura
1 Adreff,|&Weber.W. (1995) The significance of sport for society: Health, Socialisation, Economy. Strasbourg. Council of Europe Press.
2 Bajzek J. ( )Mladi , ulica, prihodnost, Salve, mednarodni seminar: zbornik predavanj
3 Berčič, H.,Tušak, M., Karpljuk, D. (1999) Šport v funkciji zdravja odvisnikov, Ljubljana, Inštitut za šport
4 Berčič, H.,Tušak, M., Karpljuk, D. (2003) Šport, droge in zdravje odvisnikov,Ljubljana, Inštitut za šport
5 Bourdieu, P. (1983). Forms of capital v J. C. Richards (ed.). Handbook of Theory and Research for the Sociology of Education, New York: Greenwood Press.
6 Campbell, P. (1996) Kako začeti. Maribor. Dravska tiskarna. 7 Collis M.& Griffin M. (1993) Developing a course for young
offenders,Youth studies Australia, 12, št. 3, str. 8–25. 8 Coleman, J. C. (1990, 1994). Foundations of Social Theory,
Cambridge, Mass.: Harvard University Press. 9 Čačinovič Vogrinčič, doc.dr.G. (1991) Socialno delo z družino,
Študijsko gradivo. Ljubljana: Izbrana dela. 10 Danish,S. J. & Nellen,V. C.(1997) New roles for sport sychologists:
Teaching life sklills through spor tat risk youth. Quest,49, str. 13–100.
11 Deloprst T., (1999) 0dkrivanje odnosa med kadilskimi navadami in športno dejavnostjo dijakov in dijakinj šolskega centra Velenje. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za šport.
12 Dragoš, S. (1997) Akcijski projekt, Priročnik za izvedbo projekta in izdelavo projektne naloge.Ljubljana, Visoka šola za socialno delo.
13 Flaker, V. (2003) Oris metod socialnega dela. Ljubljana. Fakulteta za socialno delo Ljubljana.
38
14 Fukuyama, F. (1999) Social Capital and Civil Society. Prepared for delivery at the International Monetary found, George Mason Uniersity http://www.imf.org/external/pubs/ft/seminar/1999/reforms/fukuyama.htm#figI (ogled:21.6. 2010)
15 Harambolis, M. (2005) Sociologija: teme in pogledi. Ljubljana. DZS. 16 Juričan, D.(2010)
http://www.radiostudent.si/projekti/demokracija/teksti/41 socialnikapital.html (ogled: 20. 6. 2010)
17 Jurišič, B. (1999) Zakaj mi to delajo? Spreminjanje motečega vedenja v šoli s kognitivno modifikacijo vedenja.Ljubljana. Zavod republike Slovenije za šolstvo.
18 Kern, B., Ovsenik, dr.M., Ovsenik, dr.J. (2001) Osnove organizacije za socialno delo, Ljubljana,Visoka šola za soc. delo.
19 Končina, M.(1992) Pravice otrok in njihovo pravno varstvo. Ljubljana. v Zbornik 52, str. 145–157.
20 Košir, M. (1994) Vzgoja za medije: Nasilje, grobost, slabe novice. Otrok in družina, L. 1994, št. 11, str. 2–3.
21 Kristančič, A. (2002) Socializacija agresije.Ljubljana: AA Inserco. 22 Lüssi P. (1990) Sistemski nauk o socialnem delu, v Soc. delo 29, str.
1–3, 84–85. 23 Makarovič, M. (1996) Medsebojna pomoč, mednarodni stiki in
povezava na podeželju. Ljubljana. Anthropos: Teorija i praksa, L.1996, št. 3–4, str. 126–138.
24 Medved, P. (2000) Alkohol, mladi in preventiva. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za šport.
25 Mesec,B. (1997) Metodologija raziskovanja v socialnem delu I. Ljubljana, Visoka šola za socialno delo.
26 Mesec, B. (2002) Metodologija raziskovanja v socialnem delu II. Ljubljana, Visoka šola za socialno delo.
27 Mesec, B.,Cigoj Kuzma, N. (2003) Navodilo za pisanje diplomske naloge in opravljanje diplomskega izpita.Ljubljana:Visoka šola za socialno delo.
28 Miloševič Arnold,V., Poštrak. M. (2003) Uvod v socialno delo. Ljubljana, Študentska založba, Knjižna zbirka Skripta.
29 Miloševič,V. (1992) Socialno delo. Ljubljana. Visoka šola za socialno delo.
30 Miloševič, V., Poštrak M. (2003) Uvod v socialno delo. Ljubljana: Študentska založba.
31 Mlinar Z. (1983) Humanizacija mesta. Sociološka in politološka knjižnica, Nova gorica, Obzorja
32 Mrgole, A. (2003) Kam z mularijo? Načela kakovosti neformalnega dela z mladimi, Maribor, Založba Aristej, str. 89.
39
33 Novick, M. & Glasgow, A. (1993) Shaftesbury Youth program: A model for early intervention. Youth studies Australia,12, št. 3, str. 29–30.
34 Ovsenik, dr. M., Ambrož, M. (1999) Neprofitni avtopoietični sistemi, Škofja Loka, Institut za samorazvoj.
35 Pediček F. (1970) Pogledi na telesno vzgojo, šport in rekreacijo. Ljubljana, Mladinska knjiga.
36 Pirc, P. (2004) Možnosti preprečevanja nasilja in nedostojnega vedenja na športnih prireditvah. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za šport.
37 Pezelj, J. (2002) Nevarna prepoved. Ljubljana. Tiskarna Vesel, Novo mesto.
38 Putnam, R. D. (2000). Bowling Alone. The collapse and revival of American community, New York: Simon and Schuster.
39 Putnam, D.R. (2000) The Saguaro seminar: Civic engagement in America , John F. Kennedy School of Government at Harvard University, Final Report- http://www.bettertogether.org/thereport.htm (ogledano: 20. 6. 2010)
40 Ramovš, dr.J., (1995) Slovenska sociala med včeraj in jutri, Ljubljana, Inštitut Antona Trstenjaka.
41 Ramovš, dr. J. (1990) Doživljanje, temeljno človekovo duhovno dogajanje. Ljubljana, Založništvo slovenske knjige.
42 Rapoša Tajnšek (1993) Skupnostno socialno delo in skupnostna usmeritev v praksi socialnega dela v Sloveniji Socialno delo, št. 5–6, str. 139–151.
43 Ryckman, R. M. & Hamel, J. (1995) Male and female adolescents'motives related to involvement in organised team sports.International Journal of sports Psychology.26, str. 97–383.
44 Schwebel, R., (1995) Naučiti dijete da odbije drogu briga je obitelji i škole, Zagreb. Sysprint, str. 257.
45 Serge, S. (1996) La devianza giovanile. Cause sociali e politiche di prevenzione, Milano, Franco Angeli.
46 Shapiro, S. (1994) Alkohol in druge droge.Ljubljana: Sklad za odprto družbo.
47 Siegenthaler, K. L. & Gonzales, G. L. (2004) Youth sports as serious leisure.Journal of sport and social issues. Vol. 21, št. 3, str. 298–314.
48 Starc,G. (2002). Telesni projekti in prakse v športu:Oblast in discipliniranje teles v športu. Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana. Magistrsko delo, str. 101.
49 Stritih B., Možina M. (1992) Avtopoeza. Procesi samoorganiziranja in samopomoči. Socialno delo, 31, št. 1–2, str. 18–73
50 Svoboda, B. (1995) Scientific review 1.del v: Vuori, I.,Fentem, P., Svoboda, B., Patriksson,G.
40
51 Šelih, A. (1991) Otrokove pravice: od objekta k subjektu. Ljubljana. Revija Pravnik, 52, str. 505–513
52 Trstenjak, V. (1996) Ustanove in fundacije v novi zakonodaji. Svetovalec:Gospodarski vestnik, L.1996, str. 85–88.
53 Šmidovnik J. (1995) Lokalna samouprava, Ljubljana, Cankarjeva založba,
54 Štremfelj, R. (1998) Pomen družine in športa za mladostnika v odnosu do drog. Diplomska naloga. Ljubljana: Fakulteta za šport.
55 Virc, M. (2000) Ura športne vzgoje kot ura socialne vzgoje otrok. Ljubljana. Visoka šola za socialno delo. Diplomsko delo.
56 Vodeb, R. (2001) Šport skozi psihoanalizo. Trbovlje. Charlie, d. o. o., str. 33.
57 Winter, N. (2003) Social capital, civic engagement and positive development outcomes, Washington Policy studies associates inc., http://www.policystudies.com/Civic%20Engagement.pdf (prebrano : 12. 6. 2010)
58 Zalokar Divjak, Z. (2003) V Preprečimo odvisnosti od kajenja, alkohola, drog, hranjenja, dela, iger na srečo. Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja.
59 Zaviršek D. (1996) Socialne inovacije v socialnem delu: Vizija ali iluzija devetdesetih. Ljubljana, VŠSD.
60 Zaviršek, D. (1994) Ženske in duševno zdravje. O novih kulturah skrbi. Ljubljana. Visoka šola za socialno delo.
61 Žavbi, A., Vipavc Brvar, I. (2004) Potrebe mladih po informacijah in participaciji na območju Ljubljane z okolico, Ljubljana, http://www.misss.org/files/mladi_porocilo_raziskave.pdf (prebrano: 30. 5. 2010)
62 Žorž, B.(2003) V Preprečimo odvisnosti od kajenja,alkohola, drog, hranjenja, dela, iger na srečo.Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja
9. Priloge
9.1. Vprašalnik
41
42
43
44
9.2. Slike
Slika 1: Spleta stran ŠKL
Slika 2.: Časopis ŠKL
45
Slika 3: Odbojkarska ekipa, sestavljena iz 10 deklic in 10 dečkov
Slika 4: Nogometna ekipa, sestavljena iz 10 deklic in 10 dečkov
46
Slika 5: Košarkarska ekipa, sestavljena iz 10 deklic in 10 dečkov
47
v1 V2 v3 v4 v5 v6 v7a v7b v7c v7d v7e v8a v8b v8c v8d v9a v9b v9c v9d v9e v10a v10b v10c v10d v10e v10f v10g v10h v11a v11b v11c v11d v11e v11f v11g v11h v11i v12a v12b v12c v12d v12e v12f v12g v12h v12i v13
1 1 15 2 1 2 1 1 2 1 2 1 2 2 1 1 2 2 1 1 2 2 3 8 4 5 6 7 1 3 3 3 3 3 2 1 1 3 2 2 2 2 1 1 2 1 1 1
2 1 15 2 1 2 1 1 2 1 2 1 2 2 1 1 2 2 1 1 2 2 3 8 4 5 6 7 1 3 3 3 3 3 2 1 1 3 2 2 2 2 1 1 2 1 1 1
3 2 16 2 2 2 2 1 2 2 3 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 2 1 3 4 5 6 7 8 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1
4 1 16 2 2 2 2 2 1 3 2 1 1 1 1 2 2 2 2 2 3 2 3 4 5 1 7 6 8 3 3 3 2 1 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3
5 2 20 1 1 3 1 2 1 2 3 1 1 1 1 2 1 1 1 2 2 4 2 7 3 1 6 5 8 1 2 2 3 1 1 1 1 1 2 2 2 2 1 1 2 1 1 2
6 2 17 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 2 1 3 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 1 1 3 1 1 2 1 1 1 2 2 2 2 1 1 1 2 1 1
7 2 18 1 1 2 1 2 1 2 2 2 1 1 1 2 1 1 1 1 2 1 2 3 4 5 6 7 8 1 1 1 1 1 2 1 1 1 2 2 2 2 1 1 2 2 1 2
8 2 16 2 1 2 2 2 2 2 2 3 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 2 3 4 5 6 7 8 2 2 3 1 1 2 1 2 1 2 1 1 2 1 1 2 2 2 3
9 2 18 1 1 2 1 3 2 2 2 1 1 1 1 2 1 1 2 2 2 3 1 7 4 2 5 8 6 2 1 3 1 1 3 2 3 1 2 2 2 2 1 1 2 2 1 1
10 2 17 1 1 2 1 2 1 1 3 2 1 1 1 2 1 2 2 2 2 3 2 4 5 1 6 8 7 2 1 2 2 1 1 1 2 1 1 1 2 2 1 1 1 1 2 2
11 2 16 1 1 2 1 2 2 1 3 3 1 1 1 2 1 1 1 1 1 5 4 1 6 7 3 2 8 2 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 2 1 1 2
12 2 20 1 1 3 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 4 1 3 5 2 6 7 8 1 2 1 3 4 3 4 4 4 2 2 2 2 1 2 2 2 2 1
13 2 17 1 1 2 3 2 1 3 3 2 1 1 1 2 2 1 1 1 2 1 3 4 2 5 7 8 6 2 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 2 2 1 1 2 1 2 3
14 2 17 2 1 2 1 3 1 1 2 2 1 1 1 2 1 1 1 1 2 3 5 6 2 1 4 8 7 2 1 3 1 1 2 1 2 2 2 2 2 1 1 1 1 2 2 2
15 2 17 2 1 2 1 3 3 1 2 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 1 6 7 4 3 5 2 8 2 1 3 2 1 1 1 3 1 1 2 2 2 1 1 2 1 1 1
16 2 14 2 1 2 1 2 2 1 2 1 1 1 1 2 1 1 2 2 2 1 2 6 4 3 7 5 8 2 2 2 1 1 1 2 1 1 1 2 1 2 1 1 1 2 2 2
17 1 18 1 1 2 1 1 1 1 3 2 1 1 1 2 1 1 1 1 1 3 2 5 4 1 6 7 8 2 2 2 2 1 2 1 1 1 2 2 2 2 1 1 1 2 1 2
18 1 15 2 1 2 1 2 3 1 1 2 1 1 1 2 2 3 1 2 2 2 1 3 6 5 7 4 8 2 1 2 2 3 2 1 1 1 1 2 2 1 1 1 1 1 1 3
19 2 13 1 1 1 1 3 1 2 2 3 1 1 1 2 1 1 1 1 2 1 2 4 5 3 7 6 8 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 2 1 2 2 1 1 2 2 2
20 2 14 2 1 1 1 2 1 1 2 3 1 1 1 2 1 1 1 1 1 2 4 5 7 8 6 3 1 3 3 2 2 2 2 2 3 1 2 2 2 2 1 1 2 2 2 3
21 2 11 2 1 1 1 2 1 1 3 3 1 1 1 2 1 1 1 1 2 1 5 4 6 3 2 7 8 3 1 2 1 2 2 1 -9 1 1 2 1 2 1 1 2 2 2 1
22 2 16 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 2 1 2 2 1 5 3 4 7 6 8 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 2 1 2 1 1 2 2 2 2
23 2 16 2 1 2 2 3 1 2 1 3 1 1 1 2 1 2 1 1 2 1 7 2 3 4 5 6 8 3 1 2 2 2 3 3 1 1 1 1 1 2 1 1 2 2 1 2
24 2 19 1 1 2 1 2 1 1 2 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 2 1 3 8 5 4 6 7 2 1 2 1 2 2 2 1 3 1 2 1 2 2 1 2 1 2 4
25 2 15 2 1 2 1 2 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 1 1 1 3 1 5 4 2 8 6 7 1 1 2 1 1 1 1 1 1 2 1 1 2 1 2 1 1 2 2
26 1 20 1 1 3 1 1 2 2 1 1 1 1 1 2 2 2 2 1 2 4 1 5 2 3 7 6 8 2 1 2 1 2 1 1 1 1 2 1 2 1 1 2 1 1 2 1
9.3. Dod
atek
48
27 2 16 2 2 2 1 2 1 2 1 1 1 1 1 2 1 1 2 1 1 1 2 4 5 3 8 6 7 2 1 2 1 1 2 1 1 1 1 2 1 2 1 2 2 2 1 2
28 2 19 2 2 5 3 1 3 3 1 2 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 1 3 4 5 6 8 7 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1
29 1 20 1 2 3 1 2 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 2 3 6 4 5 7 8 3 2 3 2 2 3 3 2 2 1 2 1 2 1 1 2 1 2 2
30 -9 -9 -9
-9
-9
-9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9 -9
31 2 18 1 1 2 1 2 1 1 1 1 1 1 1 2 1 2 2 1 3 2 1 3 5 4 7 6 8 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 1 1 1 2 1 2
32 1 17 2 1 2 1 1 3 3 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 2 1 4 5 3 6 7 8 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 1
33 1 12 2 1 1 1 3 3 1 2 3 1 1 1 2 2 2 1 2 1 4 3 5 2 1 6 7 8 2 1 2 1 1 1 1 4 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2
34 2 16 1 1 2 1 3 2 3 2 2 1 1 1 2 1 2 2 2 3 1 2 3 5 4 7 6 8 2 1 2 2 1 2 2 1 1 1 2 2 2 1 1 2 2 1 2
35 2 14 2 1 1 2 1 2 1 1 2 1 1 1 2 2 1 2 1 2 1 2 5 3 4 6 7 8 2 2 2 1 2 2 1 2 2 1 2 1 2 2 1 2 2 1 2
36 2 14 2 1 1 1 2 1 2 2 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 1 4 3 5 7 6 8 2 1 2 2 1 2 2 1 1 1 2 2 2 1 1 2 2 2 2
37 2 18 2 1 2 1 3 1 1 2 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 2 1 5 3 4 6 7 8 3 2 3 1 1 2 1 2 1 2 2 2 2 1 1 2 2 1 1
38 2 15 1 1 2 1 1 2 2 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 1 4 3 2 5 7 6 8 4 1 2 1 1 2 1 1 1 1 2 2 2 1 1 2 2 2 3
39 2 14 2 1 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 2 3 3 2 1 3 2 1 3 5 8 4 6 7 3 1 3 2 2 2 2 4 1 1 1 2 2 1 1 2 2 2 2
40 2 18 2 1 2 2 1 2 1 2 2 1 1 1 2 1 1 1 1 1 3 2 5 1 6 4 7 8 3 3 3 2 2 3 2 2 2 1 2 1 2 2 1 2 1 2 2
41 2 16 1 1 2 1 2 1 3 2 1 1 1 1 2 1 2 2 1 -9 3 1 6 4 2 5 7 8 2 1 3 2 1 2 2 1 1 2 1 2 2 1 2 2 2 2 2
42 1 19 2 1 4 1 1 2 2 2 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 3 1 4 5 2 6 7 8 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 2 2 2 2
43 2 17 2 2 2 2 1 1 1 2 3 2 1 1 2 1 2 2 1 2 1 3 4 2 5 6 7 8 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3
44 1 14 2 1 1 1 1 3 2 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 1 3 4 5 8 7 6 4 3 2 1 2 4 1 3 4 2 2 1 1 1 1 2 2 2 4
45 2 16 2 1 2 2 1 1 1 2 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 2 1 8 4 3 5 7 6 2 1 2 1 2 2 1 2 1 2 2 1 2 2 1 2 2 2 2
46 1 17 2 1 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 2 1 1 1 1 2 4 1 7 6 8 5 3 2 2 2 2 1 2 2 1 2 2 2 2 2 2 1 1 2 2 2 3
47 2 18 1 1 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 2 1 8 3 4 5 7 6 2 1 2 1 2 1 1 2 2 1 2 1 2 1 2 2 1 2 2
48 1 17 1 1 2 2 3 2 2 2 2 2 2 1 2 1 1 2 1 2 1 2 8 3 5 4 6 7 3 3 3 1 2 1 1 2 2 2 2 2 2 1 1 2 2 2 3
49 2 18 2 1 2 2 2 1 2 2 1 1 2 2 2 1 1 1 1 2 8 7 6 5 3 2 1 4 2 2 2 2 2 2 1 2 2 1 2 1 2 2 2 2 1 2 3
50 2 16 2 1 2 2 1 1 1 1 1 1 2 1 2 1 1 1 1 1 5 4 8 7 3 2 6 1 2 2 2 2 2 1 1 2 2 2 2 2 2 2 1 2 1 2 3
51 2 16 1 1 2 2 1 1 1 1 1 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 2 3 4 5 6 7 8 2 2 3 2 3 2 2 3 3 2 2 1 2 2 1 2 1 2 3
52 1 18 1 1 2 2 2 2 2 2 3 2 2 1 1 1 1 2 1 2 4 3 8 5 6 7 2 1 3 3 3 3 2 3 2 3 3 2 2 2 2 1 1 2 2 2 3
53 2 17 2 1 2 2 2 1 1 2 1 2 2 2 2 1 1 1 1 1 8 7 5 6 1 2 3 4 2 3 3 2 3 2 2 2 2 2 2 1 2 2 1 2 1 2 3
49
50
54 1 17 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 2 1 8 3 4 7 5 6 3 3 2 2 1 2 3 2 2 1 2 1 2 2 2 2 1 2 3
55 1 18 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 1 2 1 1 1 1 2 6 3 8 4 5 7 2 1 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 1 2 1 1 2 2 2 3
56 1 18 2 2 2 2 2 1 2 2 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 3 2 8 4 5 6 7 1 2 2 2 2 3 2 2 3 3 2 2 1 2 1 1 2 2 2 3
57 2 17 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 1 1 1 4 3 5 2 1 6 7 8 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 2 1 1 2 2 2 2
58 2 19 1 3 2 1 2 1 2 2 1 1 1 1 2 1 1 1 1 2 7 2 8 3 1 4 5 6 3 2 2 2 2 2 3 2 2 1 2 1 2 2 1 1 1 2 2
59 2 16 1 1 2 2 3 2 3 1 2 2 2 1 1 1 1 1 1 2 4 3 8 5 6 7 2 1 3 2 3 3 3 2 2 3 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2
60 2 16 2 1 2 2 2 2 2 1 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 8 7 6 5 3 1 2 4 3 3 3 3 3 3 3 3 3 1 2 2 2 1 2 2 2 2 3
61 2 18 1 1 2 1 2 2 2 2 2 1 1 1 2 1 1 1 1 1 1 2 5 6 7 8 4 3 2 2 3 3 3 2 2 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3
62 2 15 1 1 1 2 2 2 2 1 2 1 1 1 2 1 1 1 1 2 2 1 8 5 6 7 3 4 4 4 4 4 3 3 4 3 3 1 2 2 2 2 1 2 2 2 3
63 1 17 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 1 2 1 1 2 1 2 8 3 1 4 5 6 3 7 3 3 3 3 3 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3
64 2 16 2 1 2 2 2 2 2 2 2 1 2 1 2 1 1 1 1 2 3 4 5 6 7 8 2 1 2 3 3 2 3 2 3 3 3 2 2 2 2 1 1 2 2 2 3
65 1 18 1 2 2 2 3 2 3 1 2 2 2 1 2 1 1 1 1 2 2 1 3 4 6 5 8 7 3 3 4 3 3 3 3 4 3 2 2 1 2 1 1 2 2 2 3
66 1 17 2 1 2 2 3 2 1 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 2 1 2 4 3 7 8 5 6 2 2 2 2 2 2 2 3 3 2 2 2 2 1 1 2 2 2 3
51
10. Povzetek
Z anketo sem ugotovila, da so mladi, ki sodelujejo v projektu obšolske dejavnosti Škl
(med anketiranci so bila dekleta in fantje osnovnih in srednjih šol in nekaj študentov), v
prednosti pred mladimi, ki ne sodelujejo v projektu, saj imajo občutek večje vključenosti
med vrstnike, boljše socialne vezi in lažji dostop do pomoči, ko jo potrebujejo.
Ugotovljeno je bilo tudi, da je smiselno razmišljanje o načrtih za ustanovitev vrstniških
celic za samopomoč v šolah, saj je raziskava pokazala, da se mladi po pomoč najprej
obrnejo na vrstnike.