zveza društev za boj proti raku

2011

ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV ZA BOJ PROTI RAKU

PREDSEDNIK

REPUBLIKE SLOVENIJE

O D L I K U J E

P R E D S E D N I KUKAZ ŠT.V LJUBLJANI,

EDOBOVS MOKANZ MINTSA ČS

REPUBLIKE SLOVENIJE

2011POROČILO O DELUZveze slovenskih društev in regijskih društevza boj proti raku za leto

NUK – ISSN – 1318 – 4881

Naklada: 1.000 izvodov

Poročilo pripravila in uredila:Amalija Zdešar

Odgovorna urednica:prof. dr. Maja Primic-Žakelj, dr. med.

Lektoriranje:Tone Žakelj

Oblikovanje:mag. Tjaša Žurga

Računalniški prelom in tisk:Studio N, Ljubljana, marec 2011

Izdajo je finančno omogočila fundacija FIHO

POROČILA O DELU ZVEZE IN REGIJSKIH DRUŠTEV

2

VSEBINA

POZDRAV PREDSEDNICEProf. dr. Maja Primic-Žakelj, dr. med. 5

PRESEJANJE ZA RAKA KOT JAVNOZDRAVSTVENI UKREPProf. dr. Maja Primic-Žakelj, dr. med., Urška Ivanuš, dr. med. 6

IZPOSTAVLJENOST IONIZIRAJOČIM SEVANJEM V MEDICINI IN UČINKI NA ZDRAVJEMag. Urban Zdešar, univ. dipl. fiz. 10

ETIČNI VIDIKI PRESEJALNIH PROGRAMOVTone Žakelj, prof. dr. Jože Trontelj, dr. med. 16

ORAGNIZACIJA ZVEZE IN DRUŠTEV ZA BOJ PROTI RAKU V SLOVENIJIAmalija Zdešar 23

POROČILO O DELU IN POSLOVANJU ZVEZE V LETU 2011Amalija Zdešar 25

PROGRAM VZGOJE ZA NEKAJENJE – GARDALAND 2011Fani Čeh, univ. dipl. org. zdr. 28

POROČILO O NOVOLETNI AKCIJI 2010/2011Amalija Zdešar 30

PLAKETE IN PRIZNANJAAmalija Zdešar 32

PROGRAM DELA ZA LETO 2012Prof. dr. Maja Primic-Žakelj, dr. med. 35

NASLOVI ZVEZE IN REGIJSKIH DRUŠTEV ZA BOJ PROTI RAKU 37

POROČILA REGIJSKIH DRUŠTEV

POSAVSKO IN OBSOTELJSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU BREŽICEAlenka Krenčič-Zagode, dr. med., Vladimira Tomšič, univ. dipl. org., DMS 38

DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU CELJETatjana Škornik-Tovornik, dipl. san. inž., prof. dr. Ivan Eržen, dr. med. 41

OBALNO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU KOPERJadranka Vrh-Jermančič, dr. med. 44

GORENJSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU KRANJBranimir Čeh, dr. med., Tanja Torkar, prof. zdr. vzgoje 47

LJUBLJANSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUPrim. Matjaž Kaučič, dr. med. 49

DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU ŠTAJERSKE – MARIBORVera Feguš, dr. med. 50

POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTAPrim. mag. Branislava Belovič, dr. med. 52

DOLENJSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU NOVO MESTOAnica Berginc-Dolenšek, dr. med. 54

KOROŠKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU RAVNE NA KOROŠKEMFrancka Šmid-Borovnik, dr. med. 56

DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU VELENJEBranka Drk, VMS 58

3


4

Svetovna zdravstvena organizacijaocenjuje, da je z ukrepi primarnepreventive mogoče zmanjšati incidencoraka za 30 %. Dokazano je, da imajonekatere bolezni srca in ožilja iste dejavniketveganja kot rakave bolezni – npr. načinprehranjevanja, telesna dejavnost, razvadein stres –, zato lahko tudi isti preventivniukrepi zmanjšajo incidenco prve in drugevrste bolezni. Ker pa k nastanku rakavihbolezni prispeva več fizikalnih, kemičnih inbioloških nevarnostnih dejavnikov kot knastanku srčnih in žilnih bolezni, morapreventiva raka obsegati širši spekterukrepov: ni dovolj, da osvešča strokovno inlaično javnost, vplivati mora tudi naokoljsko, poklicno in zdravstvenozakonodajo. V tretjem desetletnemstrateškem programu, ki smo ga sprejeli leta2010, smo zato zapisali, da je naše osnovnoposlanstvo prispevati k ustvarjanju takeslovenske družbe, v kateri ne bo nihčezbolel ali umrl za rakom zaradi lastnenevednosti ali zaradi brezbrižnosti države.

V Sloveniji nam je – podobno kot vnekaterih drugih, na področju zdravstvenepreventive uspešnih evropskih državah –uspelo že veliko narediti za bolj zdravoživljenje prebivalcev, vendar pa dosežkiniso enaki v vseh regijah in v vseh skupinahprebivalstva; nezdravi življenjski slog ševedno bolj ogroža socialno šibkejše ljudi znižjo izobrazbo. K razširjenosti raka in z njopovezanim posledicam, kot sta večanjeobremenjenosti zdravstvene službe inslabšanje družbenoekonomskega položaja,dodatno prispeva daljšanje življenjske dobeprebivalstva.

Za uspešnejše obvladovanje raka imamotudi v Sloveniji državni program, ki s celovitimpristopom in merljivimi cilji spremlja uspešnostin učinkovitost vseh prizadevanj zaobvladovanje raka. V tem programuimamo pomembno vlogo tudi nevladneorganizacije, ki si prizadevamo s širjenjemznanja prebivalstvo spodbuditi k čim večjiodgovornosti za lastno zdravje. Preventivaje dolgoročna naložba, ki pa se zagotovoobrestuje. V Zvezi slovenskih društev za bojproti raku si bomo zato še naprej prizadevalis preventivnim delovanjem prispevati kboljšemu zdravju vseh prebivalcev Slovenije.

V tem poročilu predstavljamo delo Zveze inregijskih društev za boj proti raku v preteklemletu. Za sodelovanje in požrtvovalnost senajlepše zahvaljujem vsem sodelavkam insodelavcem Zveze in regijskih društev, zadenarno podporo Fundaciji invalidskih inhumanitarnih organizacij (FIHO) ter drugimfinančnim podpornikom, najlepša hvala patudi vsem, ki ste nam kakor koli pomagaliuresničevati naše programe.

Maja Primic-Žakelj, predsednica Zveze

POZDRAV PREDSEDNICE

5

Sekundarna preventiva raka pomeni čimprejšnje odkrivanje raka ali sprememb, kivečinoma preidejo v to bolezen. Zdravljenjevečine rakov je namreč uspešnejše, če soodkriti na začetni stopnji.

Sekundarna preventiva raka pozna dvapostopka zmanjševanja bremena rakavihbolezni – že dolgo je znano zgodnjeodkrivanje, novejše pa je presejanje.

Namen zgodnjega odkrivanja je čim prejdiagnostično ovrednotiti za raka sumljiveznake ali simptome. Za uspešno zgodnjeodkrivanje je po eni strani treba ljudi seznanitiz zgodnjimi simptomi in znaki rakavih bolezni,zaradi katerih naj bi čim prej obiskali zdravnika,po drugi pa zdravnike usposobiti, da tovrstneznake čim prej diagnostično ovrednotijo.Seveda rakave bolezni nimajo povsemsvojih, tipičnih znakov. V resnici se s temiznaki večinoma ne kaže rakava bolezen,ker pa se lahko, mora o naravi spremembpresoditi zdravnik. Izkušnje iz sveta, pa tudinaše, namreč kažejo, da ljudje predolgoodlašajo obisk pri zdravniku in s temzamudijo čas, ko bi bolezen lahko šeuspešneje zdravili. Pri zgodnjem odkrivanjuimajo torej ljudje že prepoznavne klinične

težave, ki motijo bodisi njih same ali pa jihpri pregledu brez vseh diagnostičnihpripomočkov opazi zdravnik.

Presejanje pa se uporablja pri ljudeh, ki šenimajo kliničnih težav, vendar je mogočepo nevarnostnih dejavnikih sklepati, da jeverjetnost, da že imajo bolezen, dovoljvelika, da jo je smiselno iskati s preprostimipreiskavami ali testi. Angleški izraz za taknačin odkrivanja raka je screening, vslovenščini pa se je uveljavil prevodpresejanje, saj so take preiskave nekakšnosito, ki izmed navidezno zdravih izločijo tiste,ki bi lahko bili bolni. V bistvu gre zapreventivne preglede. Nobena odpresejalnih preiskav ne da končne diagnoze;presejalna preiskava samo odkriva tiste, prikaterih so smiselne in potrebne še dodatne,diagnostične preiskave.

Osnovni cilj presejanja je preprečiti smrtzaradi raka, zato je najpomembnejšemerilo učinkovitosti presejanja za rakazmanjšanje specifične umrljivosti; če testipokažejo predrakave spremembe in je temogoče odpraviti, se zmanjša tudiincidenca. Ob tem pa ima presejanje šeštevilne druge posledice za posameznike indružbo. Na osebni ravni nedvomno lahkoizboljša ali poslabša življenje udeležencev,na družbeni ravni pa večinoma zvečastroške zdravstvenega varstva.


PRESEJANJE ZA RAKA KOTJAVNOZDRAVSTVENI UKREP*Maja Primic-Žakelj

6

* Ponatis. Primic-Žakelj M. Presejanje za raka kotzdravstvenovarstveni ukrep. In: Primic-Žakelj M,Jančar B, Čeh F, et al, editors. Državni presejalniprogrami za raka. 19. seminar In memoriam dr.Dušana Reje: Slovenija proti raku: desetletnizdravstvenovzgojni program za zmanjšanjezbolevnosti in umrljivosti za rakom; 2011 okt 20.;Ljubljana. Ljubljana: Zveza slovenskih društev zaboj proti raku, 2011; 7-12.

Pri ocenjevanju, katera bolezen je primernaza presejanje, še danes veljajo merila, ki stajih postavila Wilson in Junger: bolezen morabiti pomemben javnozdravstveni problem,presejalna preiskava mora biti zanesljiva,poceni, preprosta za izvedbo in zapreiskovance sprejemljiva, na razpolago jetreba imeti dovolj opreme in osebja zadiagnostiko in zdravljenje sprememb, odkritihpri presejanju, predvsem pa mora bitizdravljenje uspešno. Presejanje je v skladu stemi merili smiselno za tiste rake, ki so pogosti,ki jih je mogoče s preiskavo preprostoodkriti, z znanimi načini dobro zdraviti in jetako možno zmanjšati umrljivost za njimi vcelotnem prebivalstvu, če se le večinapovabljenih odzove vabilu na preiskavo.

NACINI IZVEDBE PRESEJANJA

Presejanje je individualno ali priložnostno(oportunistično), kadar želi katero odpresejalnih preiskav opraviti človek sam alipa mu jo priporoči njegov zdravnik naosnovi presoje individualne ogroženosti. Vogrožene skupine sodijo tisti, za katerevemo, da nanje deluje kateri od znanihnevarnostnih dejavnikov; za raka dojk npr.družinska obremenitev in prvi porod po 30.letu starosti. Za večino rakov pa jenajpomembnejši nevarnostni dejavnikstarost, saj zboli tudi veliko tistih, ki niso biliizpostavljeni nobenemu od drugih znanihnevarnostnih dejavnikov. Zato je zaodločitev o tem, ali uporabiti presejalni testv večjih populacijskih skupinah ali ne,najpomembnejša starost preiskovancev.

Slaba stran individualnega presejanja je,da je večinoma tako pregledan le manjši,zdravstveno bolj osveščeni del ljudi, in tobistveno bolj, kot bi bilo treba; učinekindividualnega presejanja na zdravjeprebivalstva nasploh je zato majhen.

Z javnozdravstvenega vidika je za uspehpresejanja pomembno, da se ga udeležičim večji del ciljne skupine ljudi. To pa jemogoče doseči z organizirano uporabopresejalnih preiskav v večjih skupinahprebivalstva, kar se imenuje organizirano,populacijsko presejanje. Na preiskave sopovabljene skupine ljudi bodisi z osebnimivabili bodisi z oglaševanjem v sredstvihjavnega obveščanja.

Iskanje raka pri velikem številu ljudi, odkaterih mnogi sploh ne bodo zboleli ali umrliza rakom, je javnozdravstveni ukrep, zakaterega morata prevzeti politika in strokaposebno odgovornost. Poleg koristi ima tudislabe strani, ki jih je treba predvideti in karnajbolj zmanjšati. Najprej lahko povzroči za-skrbljenost ob misli na morebitno bolezen,pa tudi sama preiskava je lahko neugodnaali boleča. Nadalje imajo tudi presejalnepreiskave – kot večina preiskav v medicini –nekaj napačno pozitivnih in napačnonegativnih rezultatov. Čeprav je deležnapačnih rezultatov majhen, pa še posebejna osebni ravni ni nikoli zanemarljiv:napačno negativni rezultat lahkopreiskovanca prepriča, da je zanesljivozdrav, kljub temu da ima že začetnobolezen, napačno pozitivni rezultat papovzroči zaskrbljenost, zmanjša kakovostživljenja in človeka izpostavi nepotrebnimnadaljnjim preiskavam. Prav zato je vpresejanju pomembna čim večja kakovost,ki zagotavlja kar najmanjši delež napačnihizvidov. Ne nazadnje pa bi bilo hudoneodgovorno, ko bi država uvedlapresejanje, pozabila pa bi na sredstva inkadrovske zmogljivosti za takojšnjodiagnostiko in zdravljenje v presejanjuodkrite bolezni.

PRIPOROCILA SVETA EVROPSKE UNIJEV ZVEZI S PRESEJANJEM ZA RAKA

Decembra 2003 je Svet Evropske unijeobjavil priporočila v zvezi s presejanjem zaraka in državam članicam na osnovidokazov iz številnih raziskav priporočil, prikaterih vrstah rakavih bolezni je smiselnouvesti organizirane populacijske presejalneprograme, pri katerih pa uspešnostpresejanja še ni dokazana in zato tudi ne bibilo smiselno.

Pogoje iz teh priporočil izpolnjujejo naslednjitesti oz. preiskave:

1. pregledovanje celic v brisu materničnegavratu oz. test PAP za ugotavljanje predrakavihsprememb materničnega vratu, ki naj se nezačne pred 20. letom starosti in ne kasnejekot po 30. letu starosti;

2. mamografski pregled za odkrivanje rakadojk pri ženskah, starih 50–69 let;

7

3. test blata na prikrito krvavitev za odkrivanjeraka debelega črevesa in danke pri moškihin ženskah, starih 50–74 let.

Poudariti je treba, da so starostne meje skupinle priporočene, države lahko same določijostarostni razpon glede na epidemiološkeznačilnosti bolezni in zdravstvene prednosti.

ORGANIZACIJA PRESEJALNIHPROGRAMOV IN EVROPSKE SMERNICEZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI VPRESEJALNIH PROGRAMIH

Že v priporočilih Sveta Evropske unije jepoudarjeno, kako pomembna sta polegzadostne udeležbe tudi dobra organizacijapresejalnega programa in kakovost vsehpostopkov. Za pomoč pri učinkoviti organi-zaciji programov so strokovnjaki Evropskegapresejalnega mrežja pripravili Evropskesmernice za zagotavljanje kakovosti vpresejalnih programih. Te smernice soobjavljene za vse tri presejalne programe:za raka materničnega vratu je po prvi izdajileta 2008 izšla druga, za raka dojke leta2006 že 4. izdaja, za raka debelega črevesain danke pa je leta 2010 izšla prva. Vsebujejopriporočila za organizacijo programa, ukrepeza zagotavljanje kakovosti in kazalnike zaspremljanje učinkovitosti programov.

Izkušnje v Evropi kažejo, da so za uspešnoizvajanje populacijskih presejalnih programovpotrebni predvsem dolgoročna političnazaveza in odgovornost, dobra organizacija scelovitim programom vodenja in nadziranjakakovosti in trajnostni viri.

Priprava in uvajanje presejalnegaprograma stadolgoročen proces, ki traja več let in prehajaskozi več faz: od začetne analize stanja inpriprav za politično in strokovno odločitev ouvajanju programa do celovitega načrto-vanja, ki ji sledi testiranje izvedljivosti, pilotnopreverjanje, šele nato pa nadaljnje postopnouvajanje programa. Programmora izpolnjevativsa načela in standarde kakovosti evropskihin ustreznih državnih standardov in smernic.

Izkušnje kažejo, da je vzpostavitev programauspešnejša tam, kjer imajo koordinatorja sposebno strokovno skupino, katere člani sopooblaščeni za implementacijo celotnegaprograma, od načrtovanja do zagona.

Predvsem je pomembno, da vzpostavijonadzor nad kakovostjo prav na vseh točkahpresejalnega procesa, od vabljenja ciljnepopulacije do presejalnega testiranja,diagnostične obdelave in zdravljenja. Kermorata osebje in oprema v presejalnihprogramih ustrezati zahtevnim standardomkakovosti (osebje se mora za presejanjeposebej usposobiti), presejanje pravilomane poteka v običajnem diagnostičnemzdravstvenem sistemu, pomembno pa je,da je vgrajeno v sistem zdravstvenegavarstva. Kot kažejo izkušnje iz uveljavljenihevropskih presejalnih programov, sekakovost, predvsem osebja, preliva vdiagnostični sistem, s tem pa se izboljša tudiobravnava že simptomatskih primerov.

Za vodenje organiziranih presejalnihprogramov je treba zagotoviti centraliziraninformacijski sistem in poskrbeti, da so vsiljudje iz ciljne skupine povabljeni na presejalnipregled in da je njihova udeležba čim večja.Za uspeh presejanja je namreč pomembenvelik odziv ciljne skupine (vsaj 70 %). Sevedamora biti ciljna skupina seznanjena z vsemipostopki, prednostmi pa tudi morebitnimitveganji. Posebej je treba paziti, da jeprogram enako dostopen za vse skupineprebivalstva in da je brezplačen oz. plačaniz sredstev zdravstvenega zavarovanja.

V presejalnem informacijskem sistemu jetreba zbirati in obdelovati vse podatke, kise nanašajo na izvide presejalnega testa indiagnostičnih preiskav. Za vrednotenjeučinkovitosti presejanja je pomemben tudiobstoj in povezava z registri raka. Seveda jepri zbiranju in obdelavi podatkov trebaupoštevati zakonske predpise o varovanjuosebnih podatkov.

PRESEJANJE ZA RAKAV DRŽAVAHEVROPSKE UNIJE

V skladu s priporočili Sveta so sodelavciEvropske komisije v drugi polovici leta 2007opravili prvo raziskavo med vsemi članicamiEvropske unije, koliko izpolnjujejo priporočilao presejanju. Izkazalo se je, da je bilo dotlejpopulacijsko presejanje za raka dojk v starosti50–69 let uveljavljeno v 11 državah, v 11 soprograme uvajali, v večini preostalih pa jebil ženskam na voljo vsaj preventivnimamografski pregled.


8

Čeprav je pregledovanje celic v brisumaterničnega vratu za odkrivanje predrakavihin rakavih sprememb najdlje uveljavljenavrsta presejanja za raka, pa je imelo leta2007 utečene populacijske programe samo7 držav, v večini preostalih (razen dveh) paso imeli vsaj priporočila, kdaj naj se ženskeudeležijo preventivnih pregledov.

Populacijsko presejanje za raka debelegačrevesa in danke se šele uvaja, zato je natem področju še največ razlik med državami.Tudi presejalna preiskava je različna:čeprav je priporočeno ugotavljanje prikritekrvavitve v blatu, ponekod uporabljajoendoskopsko preiskavo (kolonoskopijo alifleksibilno sigmoidoskopijo). Organiziranepresejalne programe je v letu 2007 uvajalo12 držav, prve evropske smernice zazagotavljanje kakovosti pa so izšle leta 2010.

SKLEP

Uvajanje populacijskih organiziranihpresejalnih programov za raka je zapletenin dolgotrajen proces, za katerega stapotrebni strokovna in politična podpora.Izkušnje drugih držav, pa tudi naše, kažejo,da je za učinkovito pripravo in izvedbovsakega populacijskega presejalnegaprograma potrebnih tudi 10 ali več let.Poleg podrobnega načrta za neposrednoizvedbo je namreč za vsak program trebausposobiti tudi primerno število osebja, gapovezati v multidisciplinarne skupine,zagotoviti računalniško podporo zaspremljanje in ocenjevanje programa, jopovezati z registrom raka in poskrbeti zaprimerno opremo ne le za presejanje,ampak tudi zdravljenje v presejanju odkritihpacientov. Namen današnjega srečanja jepregledati posebnosti posameznihpresejalnih programov za raka, ki že tečejov Sloveniji (ZORA, DORA in SVIT), in njihovedosedanje rezultate.

PRIPOROCENA LITERATURA

– Arbyn M, Anttila A, Jordan J, Ronco G,Schenck U, Segnan N, et al., editors. Europeanguidelines for quality assurance in cervicalcancer screening. 2nd edition. Luxembourg:Office for official publications of the EuropeanCommunities, 2008.

– Commission of the European Communities:Proposal for a council recommendation on cancerscreening. Brussels: COM, 2003.

– Perry N, Broeders M, de Wolf C, Törnberg S,Holland R, von Karsa L, editors. European guide-lines for quality assurance in breast cancerscreening and diagnosis. 4th edition.Luxembourg: Office for official publications ofthe European Communities, 2006.

– Segnan N, Patnick J, von Karsa L, editors.European guidelines for quality assurance incolorectal cancer screening and diagnosis.Luxembourg: Publication office of the EuropeanUnion, 2010.

– von Karsa L, Anttila A, RoncoG, Ponti A, Malila N,Arbyn M, et al. Cancer screening in the EuropeanUnion. Luxembourg: European Communities, 2008.

– Wilson JMG, Junger JJ. Principles and practiceof screening for disease. Geneva: World HealthOrganisation, 1968: 34.

9

IZPOSTAVLJENOSTIONIZIRAJOČIM SEVANJEM VMEDICINI IN UČINKI NAZDRAVJE*Urban Zdešar

UVOD

Ljudje smo vsak dan izpostavljeni raznimsevanjem. Ena od oblik sevanja, ki jirečemo ionizirajoče, je sevanje z dovoljvisoko energijo, da lahko povzroči ionizacijoatomov. Takšne spremembe na atomski inmolekularni ravni pa lahko nadalje povzročijopoškodbe celic in tkiv. Obsevanost oziromaškodo zaradi nje običajno opišemo zefektivno dozo. V osnovi gre za fizikalnokoličino (absorbirana doza), pri kateriupoštevamo še biološko učinkovitostposamezne vrste sevanja in relativnoobčutljivost posameznih obsevanih tkiv aliorganov. Zato efektivna doza in s temtveganje za obsevanega posameznika nineposredno merljiva količina, mogoče jo jele bolj ali manj natančno oceniti.

Glede na način nastanka oziroma naravovira sevanja ionizirajoče sevanje pogostodelimo na naravno in umetno. Naravnosevanje je povsod na Zemlji. Obsevani smozaradi radioaktivnih izotopov v lastnemtelesu, zaradi radioaktivnih snovi v zemeljskiskorji in zaradi sevanja iz vesolja (imenujemoga tudi kozmično sevanje). Za večinoprebivalcev je obsevanost zaradi naravnih

virov sevanja največji vir obsevanosti.Prejeto povprečno dozo zaradi naravnegaozadja v Sloveniji ocenjujejo na 2,5 mSv do2,8 mSv (1). Poleg iz naravnih pa ionizirajočesevanje izhaja tudi iz virov, ki jih je človekizdelal sam; tem pravimo umetni virisevanja. Zelo pogosto se umetni viri sevanjauporabljajo v medicini, tako za odkrivanjebolezni in poškodb (diagnostika) kot zazdravljenje nekaterih bolezni (terapija).

Obsevanost ljudi je zaradi uporabeionizirajočega sevanja v zdravstvu inzobozdravstvu danes precej večja, kot jeobsevanost zaradi katere koli drugečlovekove dejavnosti. Ocenjujejo, da se vdržavah z razvitim zdravstvenim sistemom vpovprečju opravi več kot en radiološki posegna prebivalca na leto (2). Povprečnaefektivna doza zaradi medicinske uporabeionizirajočega sevanja je ocenjena naokrog 0,6 mSv (2), pri čemer je v najrazvitejšihdržavah precej večja. Tako za ZDA, ki vsajna področju diagnostične radiologije veljaza najrazvitejšo državo na svetu, ocenjujejo,da medicinsko sevanje prispeva že skorajpolovico k povprečni efektivni doziprebivalstva (3).

Ionizirajoče sevanje se v medicini uporabljana treh področjih: (i) v diagnostični inintervencijski radiologiji, (ii) v nuklearnimedicini in (iii) v radioterapiji. Dalečnajpogostejši radiološki posegi (tako sskupnim imenom imenujemo medicinske


10

* Ponatis. Zdešar U. Izpostavljenost ionizirajočimsevanjem v medicini in učinki na zdravje.In: Primic-Žakelj M, Jančar B, Čeh F, et al, editors.Državni presejalni programi za raka. 19. seminarIn memoriam dr. Dušana Reje: Slovenija protiraku: desetletni zdravstvenovzgojni program zazmanjšanje zbolevnosti in umrljivosti za rakom;2011 okt 20.; Ljubljana. Ljubljana: Zveza slovenskihdruštev za boj proti raku, 2011; 59-67.

postopke, ki vključujejo izpostavljenostpacientov ionizirajočemu sevanju) so raznerentgenske preiskave, večinomanamenjene diagnosticiranju raznih bolezniin poškodb. To področje imenujemodiagnostična radiologija in vključujeobičajna rentgenska slikanja (npr. slikanjapljuč, skeleta, zob itd.), slikanja dojk(mamografijo), razne dinamične dia-skopske preiskave (npr. preiskave prebavilin sečil) in preiskave z uporabo računalniškerekonstrukcije slik (računalniška tomografija).Poleg tega med diagnostično radiologijoprištevamo tudi razne intervencijskeposege, pri katerih s pomočjo rentgen-skega sevanja uporabljamo majhneinštrumente, uvedene v človekovo teloskozi žilne katetre.

Pri nuklearnomedicinskih posegih seuporabljajo odprti viri sevanja – radio-farmaki. Gre za posebna zdravila, nakatere so kemično vezani radioaktivniizotopi, ki se po injiciranju (ali zaužitju)nabirajo v raznih telesnih organih alipatoloških tkivih, sorazmerno z delovanjemizbranih organov. Zato z nuklearnomedi-cinskimi preiskavami prikazujemo ne lemorfologijo, ampak tudi funkcijo organovali bolnih tkiv v telesu.

Radioterapija je zdravljenje z ionizirajočimsevanjem, najpogosteje rakavih bolnikov.Za obsevanje se uporabljajo različni virisevanja, ki v zelo visokih dozah uniči rakavecelice. Danes se najpogosteje uporabljaobsevanje z linearnimi pospeševalniki(teleradioterapija), lahko pa se radioaktivniviri sevanja tudi vnesejo neposredno vtumor (brahiradioterapija). V prispevku sebomo omejili na področje diagnostičneradiologije, ki je po številu opravljenihposegov daleč največje.

SISTEMVARSTVA PACIENTOV PREDSEVANJEM

Škodljivih posledic ionizirajočega sevanja sose ljudje začeli zavedati kmalu po samemodkritju sevanja. Najprej posledic visokihdoz, ki povzročijo deterministične učinke(sevalne poškodbe), kasneje pa tudi kasnihposledic (imenujemo jih tudi stohastičniučinki), med katerimi je najpogostejši rak.Logična posledica je bil razvoj sistema

varstva pred sevanjem ali radiološkezaščite. Glavni namen tega sistema jezagotoviti učinkovito zaščito ljudi brezpretiranega omejevanja koristne uporabesevanja. Učinkovito varstvo pred sevanjemtako pomeni predvsem preprečevanjenepotrebne ali neproduktivne obsevanosti,kar dosegamo z doslednim upoštevanjemtreh osnovnih načel:

• ionizirajoče sevanje uporabljamo, le českupna korist zaradi uporabe presegaškodo zaradi izpostavljenosti sevanju –načelo upravičenosti;

• zaščita pred sevanjem mora biti urejenatako, da so prejete doze tako nizke inštevilo izpostavljenih posameznikov takomajhno, kot je le mogoče, da se še doseženamen uporabe sevanja ob upoštevanjugospodarskih in socialnih dejavnikov –načelo optimizacije zaščite;

• kadar izpostavljeni posamezniki nimajoneposredne koristi zaradi uporabe sevanja(npr. kadar je posameznik izpostavljensevanju pri svojem delu ali v prostem času),mora tisti, ki sevanje uporablja, poskrbeti,da so prejete doze teh posameznikov poddoločenimi mejnimi vrednostmi – načeloindividualnih doznih omejitev.

Zaradi svojevrstnosti področja semedicinska obsevanost oziroma radiološkazaščita pacientov obravnavata ločeno odobsevanosti prebivalstva in od obsevanostina delovnih mestih. Bistvena razlika je, danačela omejevanja individualnih doz primedicinski obsevanosti ne uveljavljamo, kerje korist za pacienta, če je postopekupravičen, precej večja od možne škode.Zato sta načeli upravičenosti in optimizacijepri medicinski uporabi ionizirajočegasevanja še toliko pomembnejši.

Odločitev o upravičenosti radiološkegaposega je prvi korak pri varstvu predsevanjem. Poseg je dopusten, le če je zanjjasna klinična indikacija in če je mogočepričakovati, da bo korist zaradi posegavečja od škode zaradi prejete doze. Zatobi morala tako napotni zdravnik (ki napotipacienta na radiološki poseg) kot zdravnik,ki je odgovoren za poseg (običajnozdravnik specialist radiolog), poznatiznačilne doze pri posameznih posegih.

11

Naslednji korak pa je optimizacija posega.Dozo, ki jo med posegom prejme pacient,lahko razdelimo na neogibni del, ki ga upra-vičuje korist za pacienta, ter neupravičenidel. Včasih je neupravičen kar celotni poseg,na primer zaradi neutemeljene indikacije alinepotrebnega ponavljanja že opravljenihpreiskav. Kadar pa je poseg upravičen,vendar zaradi uporabe neustrezne opremeali tehnike oziroma nestrokovne uporabesicer dobre tehnike ni optimiziran, jeneupravičen le del prejete doze. Optimiza-cija pomeni poiskati tisto najmanjšo dozo,pri kateri še dosežemo namen posega.Vsako nadaljnje zmanjševanje doze bi bilopacientu samo v škodo, saj bi zmanjšalokakovost diagnostičnih informacij in s temogrozilo pravilnost diagnoze.

Neupravičeni del doze je lahko zelo velik.Čeprav nekoliko presenetljivo, povsod posvetu ugotavljajo, da se vrednosti prejetihdoz pri isti preiskavi od ustanove doustanove oziroma od oddelka do oddelkazelo razlikujejo. Tako so za enak poseglahko doze tudi do nekaj desetkrat različne.Takih razlik ni mogoče zagovarjati, ampakje treba vzroke identificirati in jih preprečiti.Poznavanje doz je tako tudi osnova zaoptimizacijo.

UCINKI SEVANJA NA ZDRAVJE

Ko govorimo o učinkih sevanja na človeka,moramo predvsem razlikovati učinke zaradivisokih doz od učinkov nizkih doz. Prverazmeroma dobro poznamo, medtem ko jepri drugih še precej odprtih vprašanj.

Pri obsevanju z visokimi dozami je najpomem-bnejši učinek na ravni celic njihova smrt(celica umre ali se vsaj ni več sposobnarazmnoževati). Tkiva navadno brez večjihtežav uspešno preživijo izgubo določenegaštevila celic in izgubljene celice preprostonadomestijo z novimi. Če pa je delež umrlihcelic dovolj velik, tkivo delno ali popolnomaizgubi svojo funkcijo. Dozo, nad katero jeizguba celic tako velika, da vpliva nadelovanje tkiva, imenujemo dozni prag in jeznačilna za deterministične učinke sevanja.Nad pragom je resnost poškodb odvisna odprejete doze. Deterministične učinke lahkobrez obotavljanja pripišemo sevanju, pojavijopa se razmeroma kmalu po obsevanju.

Druga vrsta posledic, ki jih lahko povzročiionizirajoče sevanje, so stohastični alinaključni učinki. Najpomembnejši mednjimi je razvoj raka – karcinogeneza.Naključne jih imenujemo zato, ker nemoremo zagotovo reči, da so ravnoposledica izpostavljenosti sevanju. Zabolnika, na primer, ki je 20 let po znatniizpostavljenosti sevanju zbolel za rakompljuč, ne moremo trditi, da je njegovabolezen ravno posledica obsevanja, saj zarakom pljuč zbolijo tudi ljudje, ki niso bilidodatno izpostavljeni, ali ne zbolijo tisti, ki sobili izpostavljeni. Za stohastične učinke jeznačilno, da nimajo doznega praga in selahko pojavijo pri še tako nizki dozi. Znaraščanjem doze ne narašča resnoststohastičnih učinkov, ampak le verjetnost,da bo do učinkov prišlo.

Ker ne poznamo natančno vseh mehanizmovkarcinogeneze, pri ocenjevanju tveganjauporabljamo računske modele. Z njimiposkušamo čim bolje opisati naravno doga-janje, vendar je zaradi množice parametrov,ki v naravi nastopajo, nesmiselno pričakovatizanesljivo napovedovanje. Tega se moramopri uporabi rezultatov modelov vednozavedati.

Za oceno tveganja se večinoma uporabljajomodeli, ki jih predlaga Mednarodna komisijaza radiološko zaščito – ICRP (InternationalCommission on Radiological Protection). Polinearnem modelu tveganja, ki se najpo-gosteje uporablja, se tveganje zaradiobsevanosti linearno veča s prejetoefektivno dozo. Koeficient tveganja jeocenjen na okrog 5 % na 1000 mSv prejetedoze (4). To pomeni, da bi okrog 5 % ljudi, kibi prejeli efektivno dozo 1000 mSv, umrlo odraka, ki je posledica obsevanosti. Vendar je1000 mSv zelo velika doza; večinoma imamoopravka z dozami, ki so veliko manjše. Iznaravnega ozadja v celem življenju dobimookrog 200 mSv. Kakšne so običajne prejetedoze v diagnostični radiologiji, si bomoogledali v nadaljevanju.

DIAGNOSTICNA RADIOLOGIJA

Obsevanost pacientov je pri različnihposegih diagnostične radiologije zelorazlična. Pri nekaterih posegih so prejetedoze zelo nizke (npr. pri rentgenskem


12

slikanju zob, slikanju drobnega skeleta, prirentgenskem merjenju kostne gostote itd.).Nekoliko višje doze so običajne za slikanjapredelov hrbtenice, trebuha in medeniceter za posege, pri katerih se uporabljadiaskopija (npr. preiskave prebavil in sečil).Pri računalniški tomografiji in nekaterihposegih intervencijske radiologije pa sodoze običajno še višje.

Poleg tega se celo pri isti preiskavi prejetedoze precej razlikujejo od ustanove doustanove oziroma od oddelka do oddelka.In nenazadnje, prejeta doza je precejodvisna tudi od pacienta samega oziromaod njegovih antropomorfnih lastnosti. Privečjih pacientih so za enako kakovostdiagnostičnih informacij potrebni večjiekspozicijski parametri, s tem pa je večjatudi njihova prejeta doza. Kadar govorimoo obsevanosti pacientov, se moramo vsehnavedenih dejstev zavedati in zatopovprečne doze, ki jih bomo navajali vnadaljevanju, vzeti tudi nekoliko z zadržkom.

Konvencionalna rentgenska slikanja

Običajna rentgenska slikanja so najpogostejšiposegi diagnostične radiologije. Ker gre zasplošno znane posege, jih ne nameravamoposebej opisovati, v tabeli 1 navajamo leocenjene značilne doze za nekatera slikanja.

Tabela 1: Povprečne efektivne doze,prejete pri nekaterih rentgenskih slikanjih

V tabeli niso navedene doze za slikanja zobin drobnega skeleta, saj je ocenjenaefektivna doza pri tem pod 0,01 mSv in stem na ravni doze, ki jo prejmemo zaradinaravnega ozadja v dnevu ali dveh.

Mamografija

Mamografija je radiološka preiskava, s kateroposkušamo v slikanih dojkah odkriti majhnespremembe (še netipne lezije in zelo majhnemikrokalcinacije), ki so lahko začetne fazeraka dojk. Zato se za mamografijo uporabljajoposebni rentgenski aparati, ki se v nekaterihlastnostih bistveno razlikujejo od rentgenskihaparatov za ostala rentgenska slikanja.

Pri mamografiji razlikujemo klinično slikanje,ki ga opravimo ob katerem koli kliničnemznaku obolelosti dojke, od presejalnemamografije, pri kateri slikamo dojke brezkliničnih znakov bolezni. Gre za eno redkihpreiskav (pri nas trenutno edino), pri kateri seuporablja ionizirajoče sevanje pri posamez-nikih, ki nimajo znakov bolezni. Preventivnoslikanje dojk upravičuje uspešnost odkrivanjain tudi zdravljenja zgodnjih sprememb, ki jihni mogoče ugotoviti na noben drug način.Organizirano presejanje (screening) se je vveč državah pokazalo kot zelo uspešno zazgodnje odkrivanje raka dojk, ki ob pravilninadaljnji obravnavi uspešno zmanjšaumrljivost zaradi te bolezni. Zato je tudiSlovenija leta 2008 začela izvajati programpreventivnega slikanja dojk DORA.

Mamografija je nekoliko posebna tudizaradi tega, ker pri preiskavi obsevamopraktično le en organ – dojko. Rak dojke sepraktično vedno začne v žleznem tkivudojke, zato je za oceno tveganjapomembna doza, ki jo prejme to tkivo.Sestava in velikost dojk je pri različnihženskah zelo različna, hkrati pa se sestavadojke zelo spreminja s starostjo ženske, sajžlezno tkivo postopoma nadomeščamaščevje. Zato za oceno obsevanosti primamografiji uporabljamo modelskokoličino, povprečno žlezno dozo. Izpovprečne žlezne doze ocenjena efektivnadoza pri mamografskem slikanju v Slovenijiznaša nekaj manj kot 0,4 mSv.

Racunalniška tomografija

Računalniška tomografija (CT – ComputedTomography) se je začela uporabljati vklinični praksi leta 1972. Nova diagnostičnametoda je zelo spremenila rentgenskodiagnostiko, saj je omogočila prikaz prerezovčlovekovega telesa. Hkrati je zagotovila

13

Slikani predel telesa Projekcija E (mSv)Prsni organi (pljuča) PA 0,02

LAT 0,06Prsni predel hrbtenice AP 0,19

LAT 0,20Ledveni predel AP 0,25hrbtenice LAT 0,47Ledveno-trtični prehod LAT 0,50Medenica AP 0,54Kolk AP 0,31

zelo veliko kontrastno ločljivost in s temdobro preglednost tkiv, katerih struktura jeslabo kontrastna.

Hitri napredek računalniške tomografije odzačetkov do danes je posledica hitregatehnološkega razvoja na področju detek-torjev, predvsem pa napredka zmogljivostiračunalnikov. Zelo pomemben del napraveza računalniško tomografijo je namrečprogramska oprema, ki omogoča obdelavoin prikaz zajetih podatkov, prilagojen diagnos-tičnim zahtevam. Zato je postala računalniškatomografija nepogrešljiv del medicinskediagnostike in število CT-posegov povsodpo svetu strmo narašča. Ne gre pozabititudi na drugo plat medalje. Računalniškatomografija je diagnostična metoda, kirazmeroma bolj (vsaj v primerjavi skonvencionalno projekcijsko radiologijo)sevalno obremenjuje paciente. Zaradi vrstemožnosti, ki jih omogoča, je optimizacija priizvedbi posameznega posega zelopomembna. Optimizacija pomeni izbirotakšnih ekspozicijskih parametrov, da soizpolnjene diagnostične zahteve, zaradikaterih se poseg izvaja, pacient pa jeobsevan le toliko, kot je nujno.

Po ocenah strokovnjakov Evropske unije danesračunalniška tomografija prispeva od 30 do60 % h kolektivni dozi zaradi diagnostičneradiologije (5). Zato je računalniškatomografija dobila tudi posebno mesto vzakonodaji in jo obravnavamo kot metodo, prikateri je obsevanost pacientov med večjimi.

Povprečne efektivne doze pri treh najpogo-stejših posegih z računalniško tomografijo sozbrane v tabeli 2.

Tabela 2: Povprečne efektivne doze, prejetepri treh najpogostejših posegih z računalniškotomografijo v Sloveniji (ocena je za leto 2008)

* CT-preiskave prsnega koša in trebuha sepogosto izvajajo z uporabo kontrastnih sredstev.Takrat potekajo v več (2 do 4) fazah. V tabelinavedena vrednost efektivne doze velja za enofazo, pri več fazah pa je ustrezno večja.

Intervencijska radiologija in kardiologija

Intervencijska radiologija in intervencijskaradiološka kardiologija sta veji radiologije, kis pomočjo ionizirajočega sevanja omogočatauporabo majhnih inštrumentov, uvedenih včlovekovo telo večinoma skozi žilne katetre.Intervencijski radiološki posegi se razvijajozelo hitro, k čemur je močno pripomogelhiter razvoj tehnike – radiološke opreme naeni in raznih pripomočkov, ki jih je mogočeuporabiti transluminalno, na drugi strani.Hkrati z naraščanjem števila indikacij zaposege se tudi manjša število zapletov,zato ti posegi pogosto nadomeščajokirurško zdravljenje.

Pri zapletenih posegih pa je včasih neizogibnadolgotrajna uporaba rentgenskegasevanja, s pomočjo katerega se posegspremlja in dokumentira. Posledica tega jelahko razmeroma velika obsevanostpacienta. To zlasti velja za dozo na koži, namestu vstopa sevanja v telo. Če doza nakoži oziroma delu kože preseže določeniprag, se pojavi sevalna poškodba. Gledena poročila o povzročenih poškodbahkože, ki jih je mogoče najti v literaturi ali nasvetovnem spletu, so poškodbe pogostejšepri intervencijski kardiologiji, kjer stanajpogostejši dve vrsti posegov, in sicerdiagnostika ožilja srca (koronarnaangiografija – CA) in znotrajžilno zdravljenje(angioplastika – PTCA). Tudi na področjuintervencijske radiologije so nekateri posegitakšni, da je obsevanost pacientov vnekaterih primerih dovolj velika, da lahkopovzroči sevalne poškodbe kože. Takšniposegi so znotrajžilna zdravljenja spremembna aorti, krvavitev iz prebavil in zdravljenjeznotrajlobanjskih anevrizem in arteriovenskihanomalij, med bolj sevalno obremenjujočepa štejejo tudi transjugularni portosistemskiobvodi (TIPS).

Povprečno obsevanost pacientov je priintervencijskih posegih še zlasti težko oceniti,saj so posegi med seboj po zapletenostizelo različni. Pri nas smo zaenkrat dovoljpodatkov zbrali le za področje intervencijskekardiologije, pa še to le za dva najpogostejšaposega. Tako ocenjena povprečnaefektivna doza pri koronarni angiografijiznaša okrog 5 mSv in pri koronarniangioplastiki (ene koronarne žile) okrog11 mSv.


14

Preiskava E (mSv)CT glave 2,0CT prsnega koša* 5,1CT trebuha* 6,8

ZAKLJUCEK

Ljudje smo izpostavljeni naravnim in umetnimvirom ionizirajočega sevanja. Med umetnimiviri daleč največji delež k dozi prispevamedicinska uporaba sevanja, predvsemuporaba rentgenskih aparatov v diagnostičniradiologiji.

Prejete doze pacientov so zelo različne.Najbolj so odvisne od vrste opravljenepreiskave, potem pa še od pacientasamega (predvsem od posameznikovihantropomorfnih značilnosti), od radiološkeopreme (rentgenskega aparata in drugeopreme) in načina njene uporabe. Zato so,čeprav nekoliko presenetljivo, doze tudi zaenak poseg lahko na različnih oddelkih zelorazlične. Prav zaradi tega je zelo pomembno,da poznamo značilne prejete doze prav navsakem od rentgenskih aparatov in jih, kadarje to mogoče, brez škode za kakovostpreiskave, poskušamo zniževati.

Ocenjene povprečne efektivne doze zanekaj najpogostejših radioloških posegovdiagnostične radiologije so na grafu na sliki 1.Ocena je narejena iz podatkov in meritev,ki smo jih zbrali sodelavci Zavoda za varstvopri delu od leta 2005 do 2008.

Kljub temu, da so prejete doze pri nekaterihposegih razmeroma visoke, je treba poudariti,da je korist za pacienta, če je posegupravičen in optimiziran, veliko večja, kot ješkoda zaradi prejete doze. Zato je varstvopacientov pred sevanji predvsem izogibanjetistemu delu doze, ki se ji je mogoče izognitibrez škode za pacienta (največkratnepotrebne napotitve na posege ali paslabo izvedeni posegi).

LITERATURA

1. Poročilo o varstvu pred ionizirajočimi sevanji injedrski varnosti v Republiki Sloveniji leta 2010.Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost;Ljubljana, 2010.2. United Nations. Sources and effects of ionizingradiation. United Nations Scientific committee onthe effects of atomic radiation. UNSCEAR 2008Report to General Assembly with scientificannexes. New York, 2010.3. National council on radiation protection andmeasurements. Ionizing radiation exposure of thepopulation of the United States. NCRP Report No.160. Bethesda, 2009.4. International commission on radiologicalprotection. The 2007 recommendations of theInternational commission on radiologicalprotection. ICRP Publication 103, 2007.5. European Commission. European guidance onestimating population doses from medical X-rayprocedures. Annex 1. Review of recent nationalsurveys of population exposure frommedical X-raysin Europe. Radiation protection No. 154, 2008.

15

SLIKA 1. POVPREČNE EFEKTIVNE DOZE ZA NEKAJ NAJPOGOSTEJŠIH RADIOLOŠKIHPOSEGOV. SIVI PAS NA GRAFU PONAZARJA POVPREČNO NARAVNO OZADJEENEGA LETA V SLOVENIJI (2,5 mSv)

E (mSv)0,02

0,06

0,38

0,39

0,50

0,54

0,72

2,0

5,1

6,8

5

11

0 2 4 6 8 10 12

Pljuča PA

Pljuča LAT

Mamografija (CC+MLO)

Prsna h. (AP+LAT)

Ledveno tr�čni prehod

Medenica

Ledvena h. (PA+LAT)

CT glave

CT prsnega koša

CT trebuha

Koronarna angiografija

Koronarna angioplas�ka

UVOD

V anketah o vrednotah Slovenci večinsko indosledno postavljamo na prvo mestozdravje. Druge vrednote – izobrazba,socialna varnost, zaposlenost, družinskozadovoljstvo idr. – se iz ankete v anketo in izleta v leto nekoliko izmenjujejo na mestih zazdravjem. Ob tem nas večina svoje zdravje(v neki raziskavi več kot 56 % (1)) ocenjujekot dobro ali celo zelo dobro. Če k tejvečini prištejemo še tiste, ki menijo, da jenjihovo zdravje zadovoljivo (okrog 32 %), seizkaže, da le dobrih 10 % Slovencev meni,da je njihovo zdravje slabo ali zelo slabo.

Povprečna ocena lastne kakovosti zdravjase na ravni prebivalstva ne sklada s stanjem,kot ga opisuje zdravstvena statistika. Po njejima namreč kar več kot 8 % slovenskegaprebivalstva priznan status invalida (okrog170.000 invalidov) (2), za boleznimi srca inožilja letno zboli povprečno 20.000 in umreokoli 9.000 Slovencev (to je kar 33 % moškihin 10 % žensk) (3), med nami živi 75.000 ljudi,ki imajo raka ali pa so ga preboleli (na leto nanovo zboli za eno od rakavih bolezni okrog12.000 Slovencev, dobrih 5.000 pa jih zarakom umre) (4), 10–15 % odraslih Slovencevje alkoholikov (5), veliko pa je še drugihkroničnih in akutnih bolnikov. Prav verjetnonekateri optimistični posamezniki dejanskopripadajo eni, dvema ali celo trem izmedzdravstveno hudo obremenjenih skupin.

V precenjevanju kakovosti lastnega zdravjaSlovenci nismo izjema. Zdravje je namrečzelo cenjeno in njegovo stanje na osebniravni precenjeno tudi pri drugih narodih,menda zato, ker ankete zdravja ne merijo,ampak le povprašujejo po osebni oceninjegove kakovosti (6). Očitno neradipriznamo, da nismo dobrega zdravja, celonasprotno, večinoma se prištevamo medzdrave (navkljub morebitnim očalom, zobniprotezi, jutranjim in večernim odmerkomzdravil...). Zastavlja se torej vprašanje, kdaj sečloveku zdravje toliko poslabša, da ga tudisam ne oceni več z najboljšo ali vsaj z dobrooceno. Nedvomno se to zgodi takrat, ko zve


ETIČNI VIDIKI PRESEJALNIHPROGRAMOV*Tone Žakelj, Jože Trontelj

16

* Ponatis. Žakelj T, Trontelj J. Etični vidikipresejalnih programov. In: Primic-Žakelj M,Jančar B, Čeh F, et al, editors. Državni presejalniprogrami za raka. 19. seminar In memoriam dr.Dušana Reje: Slovenija proti raku: desetletnizdravstvenovzgojni program za zmanjšanjezbolevnosti in umrljivosti za rakom; 2011 okt 20.;Ljubljana. Ljubljana: Zveza slovenskih društev zaboj proti raku, 2011; 88-96.

za sum, da je (resneje) bolan, ali ko celodobi potrjeno diagnozo bolezni, še posebejtáke, ki vsaj po laični oceni velja za hudo.

In tu nastopi medicina, ki ima danes navoljo presejalne teste za nekaj tisoč bolezniže v času pred rojstvom (7). Presejalni testipa so – po definiciji – namenjeni iskanju skako boleznijo bolj ogroženih ali že začetnobolnih med navidezno zdravimi ljudmi, to jemed večino od nas. Ni več vprašanje, zakatere bolezni je mogoče prebivalstvo –celotno, populacijske skupine aliposameznike – presejati, ampak za katerebolezni in za katere skupine prebivalstva jepresejanje strokovno smiselno in etičnoprimerno ali dopustno. Ali drugače: vkaterih primerih je pametno in dopustnonezaskrbljene zdrave ljudi spremeniti vzaskrbljene in bolne (8). Pri rakavih boleznihgotovo ne v primerih, ko je človeku usojenoumreti z rakom, ne pa za rakom (9).Vendar, kako to presoditi? Še več dilem sezastavlja pri predrojstnem presejanju, ko seodloča o bitju, ki pri tem ne moresodelovati. Očitno sta za odgovore na tavprašanja potrebni tehtna strokovna inetična presoja.

Ker v medicini že dolgo velja načelo, da jeukrepanje brez strokovne oz. znanstvenepodlage pogosto tudi v nasprotju z etiko,mora biti vsako presejanje najprej strokovnoneoporečno – brezhibno načrtovano,stalno nadzorovano, skrbno spremljano indopolnjevano, skladno z razvojem stroke inznanosti. Temu ustrezno se iz leta v letospreminjajo nekatere splošne, predvsem pakonkretne strokovne zahteve in priporočila,za temeljno pa še vedno velja priporočiloWHO iz leta 1968 (10). Presejanje, ki velja zaprvo v zgodovini medicine – leta 1917 sozačeli med kandidati za vstop v vojsko ZDAiskati fante, ki bi »zaradi psihičnih alipsihiatričnih težav lahko ogrozili vojaškoorganizacijo« (11) – bi danes verjetno nedobilo zelene luči.

Načeloma danes velja, da naj bi presejalniprogrami prispevali predvsem k blagostanjudružbe, manj posameznika. Zato jihnamenjajo bodisi vsemu prebivalstvu alivsaj večjim, bolj ogroženim skupinam.Strokovno je presejalni program utemeljen,

• če je breme bolezni za družbo težko;

17

• če je presejalni test kar najboljši (imadobro občutljivost, specifičnost in napovednovrednost), je preprost, razmeroma poceni invaren; diagnostični test mora biti dovoljobčutljiv in primerno specifičen;

• če je zgodnejše zdravljenje občutnouspešnejše od kasnejšega in je na voljo;

• če je celotni presejalni program podprt scentralnim informacijskim sistemom in tudistroškovno uspešen (preusmeritev sredstevv kakšen drug program naj ne bi imelavečjega javnozdravstvenega učinka); tudizato je treba določiti, v katerih starostnih alidrugih populacijskih skupinah je uspešnostmogoče doseči;

• če je mogoče doseči velik odzivpovabljenih v presejanje in dobro kakovostvseh postopkov na vseh stopnjahpresejanja, od prvega testa do morebitipotrebnega zdravljenja (12–14).

Ker so gornji pogoji od države do državerazlični, navodila za presejanje ne morejoavtomatično in enako veljati za vse države(14). Gotovo pa ustanove javnega zdravstvane bi smele zagovarjati presejanja, doklerto nima trdno dokazane strokovne veljave,npr. za poporodno depresijo (15), aortnoanevrizmo (16), zaenkrat tudi še ne za rakaprostate, čeprav se prav o njem precejrazpravlja (17).


18

Organizacija in izvedba vsakega presejal-nega programa je seveda povezana tudi zvprašanji psihološke, pravne in sociološkenarave. Tako kot vprašanja o strokovnistrani morajo biti tudi ta predmet skrbneetične presoje.

Na vsako presejanje je v začetku trebagledati kot na raziskavo, v kateri se potrdi alizavrne njegova vrednost. V tej – pilotni – fazije potrebno mnenje komisije za ocenjevanjeetičnosti raziskav. Komisija se mora prepričati,da so za projekt izpolnjena strokovna merila,da je zagotovljeno, da bo program (ne le vpilotni fazi) varen, pravično dostopen vsem,da bo v razumnem času zagotovljenozdravljenje tistim, ki bodo spoznani za bolne,in da ni pričakovati, da bi se program moralbodisi zaradi pomanjkanja denarja alipomanjkanja osebja končati v predvidljiviprihodnosti. Še posebej pa je komisija pozorna,ali vodstvo programa dovolj strokovno, objek-tivno, razumljivo in nepristransko obveščapovabljene o pričakovanih prednostih innevarnostih udeležbe v programu, da sevsakdo lahko res svobodno odloči zasodelovanje ali pa ga zavrne. Povabljeni vpresejalni program se mora zavedati, da sezavestno spušča v negotovost (18). Vsakogarje treba dodobra poučiti o možnih napačnihrezultatih presejalnega testa, ga opozoriti,da je program pomembnejši za skupnostkot za njega samega in da sodelovanjelahko tudi zavrne – in to brez posledic zasvojo zdravstveno oskrbo, če bi jo kdajpotreboval, ko bi zbolel za katero koli – tudiza iskano boleznijo (19).

Strokovnjaki, ki opravljajo nadzor nadpresejalnimi programi, morajo biti dobrousposobljeni za pravilno interpretacijorezultatov, da jih morda ne pripišejouspešnosti programa, ko so posledicadrugih dejavnikov. Ugotovljeno je, da jeodziv na povabilo v presejalni program temboljši, čim večje je v državi zaupanje vjavne zdravstvene ustanove. Dober odziv jemorda prej priznanje in zahvala državljanovza skrb države za njihovo osebno zdravje in– predvsem – za zdravje vsega prebivalstvakot pa samostojnega razmisleka o prednostihin slabostih udeležbe v programu (20). Sstališča zagotavljanja javnega zdravja inuspešnosti presejalnih programov so takeokoliščine seveda dobre in zaželene, so paprej izjema kot pravilo, saj je posameznik

svojo avtonomijo vse manj pripravljenprostovoljno in zavestno podrediti kolektivnimvrednotam, ki so danes pogosto nevarnozapostavljene. Tudi zato je še kakopomembno vzdrževati partnerski in zaupljiviodnos med zdravstvenimi delavci, ustanovamiin pacienti.

Specifične etične (in pravne) dilemespremljajo nekatera posebna presejanja,npr. predrojstno, obrojstno, genetsko,presejanje nekaterih posebnih skupinprebivalstva in presejanje na lastno željo.

PREDROJSTNO PRESEJANJE

Večina predrojstnega presejanja in diagno-stike ni povezana z možnim zdravljenjem,ampak z vprašanjem, ali naj nosečnicaplod donosi, in je zato strokovno in etičnohudo problematična. Poskrbeti je treba zatemeljito poučenost nosečnice in zagotoviti,da se kar najbolj svobodno odloči zatestiranje ali proti njemu. V obeh primerihvelja, da ne sme ostati sama: družba instroka ji morata pomagati, če se odloči zaprekinitev nosečnosti ali pa za rojstvobolnega otroka. Seveda je tako presejanjeetično še sprejemljivo, če gre za(monogensko) bolezen, ki je v populacijipogosta (v njej je velik delež nosilcevgena), pomeni hudo obrojstno ali porojstnoprizadetost otroka in/ali mu zelo skrajšuježivljenje, na voljo mora biti tehničnoveljavna presejalna metoda, povezavamed genotipom in fenotipom mora bitipredvidljiva in močna in – ne nazadnje – obpozitivni predrojstni diagnozi mora biti navoljo pravno in strokovno utemeljena insprejeta možnost prekinitve nosečnosti (7).Zato predrojstno presejanje v nekaterihdržavah Južne Amerike ni sprejemljivo (21).

Poučen je primer presejanja za talasemijoin mnenje grškega sveta za etiko o njem.Talasemija je bila v Grčiji (posebej pa naCipru in tudi na Sardiniji) hud zdravstveniproblem, ki je zahteval 15 % vse krvi, zbraneza transfuzijo, bolni otroci pa so (vseeno)umirali v povprečju pri starosti dveh let inpol. Ker sta za preprečitev talasemije ledve možnosti – preprečiti zanositev ali parojstvo bolnega otroka – so leta 1975 začeliaktivno presejati vse prebivalstvo v rodnemobdobju, da so odkrivali heterizigote, in

19

plodove, da so odkrivali homozigote, t.j.bolnike. Slednje je bilo zahtevno, saj so zatest morali plodu odvzeti vzorec krvi, kar nibilo mogoče prej kot ob koncu drugegatrimesečja. Seveda pa je tudi abortus v tejpozni dobi že huda fizična in psihičnatravma. Od leta 1996 za genetskopreiskavo zadošča amniocenteza, leta2008 pa so postale možne že napovedi izmaterine krvi. Število rojstev bolnih otrok jepadlo za več kot 90 %, kar pomeni, da je bilprogram zelo uspešen, in to kljub ostremunasprotovanju grške Cerkve. Sedanji bolnikiso otroci nepoučenih staršev (predvsemimigrantov), le malo pa se jih rodi zaradinapake v diagnozi. Ob tem se je številonosečnosti zvečalo, saj starši ne živijo vstrahu, da bodo dobili bolnega otroka.Grški svet za etiko se zaveda, da jeprogram etično problematičen, saj nezagotavlja zdravljenja niti ne zmanjšadeleža heterozigotov v prebivalstvu (ševedno jih je 7,4 %), zaradi česar boprogram trajen. Ker pa zmanjšuje takotrpljenje odraslih kot otrok in »preprečuje«bolezen, ki se pokaže takoj po rojstvu inzanjo ni zdravila, grški svet za etiko meni, daje etično upravičen. Potrebni pa statemeljita poučenost staršev in njunaprostovoljna odločitev. Ne glede na to, alise odločita za splav ali za rojstvo (bolnega)otroka, morata dobiti tudi psihološkopomoč. V nobenem primeru ju družba nesme obsojati. Grški svet hkrati meni, dapredrojstna diagnostika genetskih bolezni,ki se pojavijo pozneje v življenju, etično nidopustna (22).

Na splošno velja, da je iskanje potencialnihprenašalk kake bolezni, preden so noseče,osebno in družbeno manj obremenjujoče inbolj sprejemljivo kot presejanje v časunosečnosti, ko je sprejemanje odločitevmnogo težje (in je avtonomija omejena) (23).

Plodova (brezcelična) DNA in RNA iz noseč-ničine krvi se danes lahko uporablja ne leza neinvazivno predrojstno diagnostiko(NIPD) Downovega sindroma, talasemije invrste drugih genetskih bolezni, ampak tudimanj pomembnih in celo nepomembnihpomanjkljivosti ploda. Na tem deluje tudikomercialna (večinoma neetična) internetnaponudba testov. NIPD se lahko nezapletenoopravi v zgodnji nosečnosti. Privolitev vtestiranje je zato lažja in tudi odločitev za

umetno prekinitev nosečnosti je manjobremenjujoča – in zato morda prehitra.Moralni status ploda se niža (24), veča pase nevarnost zlorabe »upravičenega«predrojstnega presenja za izbiranje spola,drugih karakteristik prihodnjega otroka pa tudiza preverjanje očetovstva (25). Razkrivanjenebiološkega očetovstva je vse pogostejenamerni ali nenamerni »stranski izplen«genetskega testiranjana (26) in zanimivo je,da je v večini teh primerov biološkoočetovstvo pomembnejše od socialnega,ob tem da se predvsem slednje poudarjapri zavzemanju za nove oblike »družine«.

Čeprav velika večina finskih zdravnikovpodpira predrojstno presejanje, jih karpetina meni, da je v njegovem ozadjuetično oporečna evgenika (27).

Za zaščito novorojenčkovega zdravja je vSloveniji (poleg iskanja Downovega sindroma)uveljavljeno, pravno urejeno obvezno inetično nesporno predporodno presejanjenosečnic za okužbo s hepatitisom B,toksoplazmozo in sifilisom. Če je rezultatpresejanja pozitiven, sledi diagnostičnotestiranje in takojšnje ter dolgoročnozdravljenje (matere in otroka). Neonatologirazmišljajo še o uvedbi presejanja zaokužbo s citomegalovirusom in herpesomsimpleksom (28).

Po Zakonu o zdravljenju neplodnosti inpostopkih oploditve z biomedicinskopomočjo je v Sloveniji dovoljena tudipredimplantcijska genetska preiskavazgodnjega zarodka, vendar le ob sumu, daprihodnjega otroka ogroža huda dednabolezen, in če je preiskava potrebna zauspešnost zunajtelesne oploditve (29).

OBROJSTNO PRESEJANJE

Po drugi svetovni vojni se je s prenosomvzorca krvi iz novorojenčkovega stopala nafiltrski papir začelo presejanje novorojenčkovza presnovne bolezni s kromatografijo, najprejza fenilketonurijo (v Sloveniji v šestdesetihletih prejšnjega stoletja), pozneje še zahipotireozo (30, 31).

V Sloveniji in Švici smo do danes ostali pri tehdveh osnovnih presejanjih, v Avstriji iščejo že 20presnovnih motenj, v ZDA pa – po izjemnem


20

razvoju novih tehnik pregledovanja telesnihtekočin (seruma, urina, likvorja) – od nekaj10 do 100 in več motenj (odvisno odbolnišnice pri vseh ali le pri izbranih, ogroženihnovorojencih) (32).

Slovenski strokovnjaki pravilno opozarjajo,da ne kaže slediti zgledu iz ZDA: treba se jeizogniti nekritičnemu presejanju, ki imapreveč napačno pozitivnih rezultatov, in sestrokovno in etično opredeliti le za nabortistih bolezni, katerih pravočasna diagnozares koristi posamezniku in družbi (28).

Pri novorojenčkih je v Sloveniji ustaljeno šeultrasonografsko preverjanje pravilnerazvitosti kolkov (33), od leta 2005 pa je tudipravno opredeljeno še testiranje sluha (34).

GENETSKO PRESEJANJE

Kot že zapisano, se genetsko testiranje vsebolj in pogosto etično problematično alicelo sporno uveljavlja v predrojstnempresejanju. Evropske komisije za medicinskoetiko svarijo tudi pred neetičnostjo intveganji priložnostnega komercialnegagenetskega presejanja/testiranja odraslihbrez medicinske indikacije, pri katerem niprave razlage rezultatov ali je tapomanjkljiva in ji – navadno – tudi ne sledigenetsko svetovanje.

PRESEJANJE NEKATERIH POSEBNIHSKUPIN PREBIVALSTVA

Slovensko prebivalstvo ima srečo, da nimasovno obremenjeno s kako hujšo genetskoboleznijo (kot je talasemija) ali okužbo,kakršne povzročajo hude težave nekaterimdrugim državam.

Poučni so nekateri poskusi uvedbepresejanja za okužbo z virusom humaneimunske pomanjkljivosti (HIV) v državah, kjerje veliko okuženih. Centri za obvladovanje inpreventivo bolezni iz ZDA (Centers forDisease Control and Prevention) in Svetovnazdravstvena organizacija so podprli pogojnoobvezno presejanje za okužbo s HIV;pogojno pomeni, da se poklicani testiranjulahko izogne. V Demokratični republikiKongo naj bi bilo to testiranje obvezno predporoko (35), v Evropi pa so bile živahne

razprave o obveznem presejanju za okužbos HIV med prebežniki, kandidati za azil (36).

Seveda take zahteve spremljajo številnaetična in pravna vprašanja, predvsem vzvezi s človekovimi pravicami, skrbjo predrazkritjem podatkov in posledičnostigmatizacijo, veljavnostjo privolitve vtestiraje in legitimnostjo zavrnitve (proti katerigovori možnost oškodovanja nevednihspolnih partnerjev), v zvezi z (ne)zmožnostjozagotavljanja zdravil, obremenjevanjazdravstvenih zmožnosti in denarnih virov idr.

V Veliki Britaniji je hud odpor doživelazahteva, da HIV-seropozitivni zobozdravnikne sme več opravljati svoje službe, medtemko njegov kolega, nosilec virusa hepatitisa B(ki je 100-krat bolj prenosljiv kot HIV), svojedelo lahko še opravlja. Nasprotno pa moravsak zdrav zobozdravnik zdraviti HIV-pozi-tivnega pacienta. In še več: kandidati zaštudij dentalne medicine se morajo testirati,če so nosilci virusa aidsa ali hepatitisa B, inse ne morejo vpisati na študij, če se izkaže,da so njihovi testi pozitivni (37).

PRESEJANJE NA LASTNO ŽELJO STESTI, KI NIMAJO DOKAZANEPREVENTIVNEVREDNOSTI

V zadnjem desetletju so nekateri medicinskicentri začeli strankam ponujati računalniško-tomografsko slikanje celega telesa kot enoizmed preventivnih presejalnih preiskav. Takopresejanje še nima dokazane učinkovitosti,posebej ne na ravni vsega prebivalstva,verjetno pa ni niti stroškovno uspešno. Istovelja tudi za magnetnoresonančno angio-grafijo (38). Vsaj v naših okoliščinah nikakorne izpolnjujeta osnovnih meril za presejalnometodo. Tudi sicer vsak tak pregled na»zahtevo« pacienta in brez spoznanemedicinske indikacije nepotrebno bremenizdravstvene zmogljivosti državnega sistemain je zato s stališča t.i. distribucijske etikeneprimeren.

ZAKLJUCEK

Letošnji Seminar »In memoriam dr. DušanaReje« je namenjen presejalnim programom vonkologiji. V tem nekoliko širšem prispevkupa je nekaj pojasnil, od kod zadržki in bojazni

21

v javnosti, v stroki in politiki pred presejalnimiprogrami nasploh. Če jih imamo pred očmi,laže razumemo, zakaj si tisti, ki slovenskeonkološke presejalne programe organizirajo invodijo, tako zelo prizadevajo, da bi bili njihoviprojekti strokovno, etično in pravno brezhibni.V Komisiji za medicinsko etiko menimo, daopravljajo svoje delo odlično, in jim – ter vsemvam, ki sodelujete z njimi ali pa ste izvajalciprogramov – želimo še naprej obilo uspeha.Kot udeležencem v presejalnih programihpa vsem čim več negativnih izvidov.

LITERATURA

1. Toš N, editor. Vrednote v prehodu III.Slovensko javno mnenje 1999–2004. Ljubljana:Dokumenti SJM, 2004.2. Statistični urad RS:http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2034;doseženo 12. 9. 2011.3. Mikrografija:http://www.ezdravje.com/si/srce/ogrozenost/#1;doseženo 12. 9. 2011.4. Slovenija in rak, Register raka RS:http://www.slora.si/rak-v-sloveniji;doseženo 12. 9. 2011.5. Ministrstvo za zdavje RS:http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/javno_zdravje/sektor_za_krepitev_zdravja_in_zdrav_zivljenjski_slog/alkohol/slovenija_eu/;doseženo 12. 9. 2011.6. Lau RR, Hartman KA, Ware JE Jr. Health as avalue: Methodological and theoreticalconsiderations. Health Psychol 1986; 5 (1): 25–43.7. Ram KT, Klugman SD. Best practices:Antenatal screening for common geneticconditions other than aneuploidy. Curr OpinObstet Gyn 2010; 22 (2): 139–45.8. Shickle D, Chadwick R. The ethics of screening:Is 'screeningitis' an incurable disease? J Med Ethics1994; 20 (1): 12–8.9. Laurance J. On reflection. Ignorance can bepreferable? Lancet 2010; 375: 2138.10. Wilson JMG, Jungner G. Principles and practiceof screening for disease. Geneva: WHO, 1968.11. Morabia A, Zhang FF. History of medicalscreening: From concepts to action. PostgradMed J 2004; 80 (946): 463–9.12. Dans LF, Silvestre MA, Dans AL. Trade-offbetween benefit and harm is crucial in healthscreening recommendations. Part I: Generalprinciples. J Clin Epidemiol 2011; 64 (3): 231–9.13. Silvestre MA, Dans LF, Dans AL. Trade-offbetween benefit and harm is crucial in healthscreening recommendations. Part II: Evidencesummaries. J Clin Epidemiol 2011; 64 (3): 240–9.

14. Kraigher A. Zakonske osnove presejalnegatestiranja v nosečnosti. In: Golle A, Petrovec M,editors. Okužbe v nosečnosti in obporodnemobdobju. Zbornik predavanj. Med Razgl 2006; 45(Suppl 3): 11–6.15. Krantz I, Eriksson B, Lundquist-Persson C,Ahlberg BM, Nilstun T. Screening for postpartumdepression with the Edinburgh postnataldepression scale (EPDS): An ethical analysis.Scand J Public Health 2008; 36 (2): 211–6.16. Johnson JN. Should we screen for aorticaneurysm? No. BMJ 2008; 336 (7649): 863.17. Bul M, Schroder FH. Screening for prostatecancer – the controversy continues, but can itbe resolved? Acta Oncol 2011; 50 (Suppl 1): 4–11.18. Greene M, Smith SM. Consenting touncertainty: Challenges for informed consent todisease screening – a case study. Theor MedBioeth 2008; 29 (6): 371–86.19. Nylenna M, Smith R. Americans retreat on SIunits. BMJ 1992; 305 (6848): 268.20. Osterlie W, Solbjor M, Skolbekken JA, HofvindS, Saetnan AR, Forsmo S. Challenges of informedchoice in organised screening. J Med Ethics2008; 34 (9): e5.21. Ballantyne A, Newson A, Luna F, Ashcroft R.Prenatal diagnosis and abortion for congenitalabnormalities: Is it ethical to provide one withoutthe other? Am J Bioethics 2009; 9 (8): 48–56.22. Maniatis G. Poročilo na 12. forumu državnihsvetov za etiko (12th NEC Forum). Pariz, Francija,27. in 28. november 2008.23. Modra LJ, Massie RJ, Delatycki MB. Ethicalconsiderations in choosing a model forpopulation-based cystic fibrosis carrier screening.Med J Australia 2010; 193 (3):157–60.24. Hall A, Bostanci A, Wright CF. Non-invasiveprenatal diagnosis using cell-free fetal DNAtechnology: Applications and implications. PubHealth Genom 2010; 13 (4): 246–55.25. Newson AJ. Ethical aspects arising from non-invasive fetal diagnosis. Semin Fetal Neonat Med2008; 13 (2): 103–8.26. Turney L. The incidental discovery ofnonpaternity through genetic carrier screening:An exploration of lay attitudes. Qual Health Res2005; 15 (5): 620–34.27. Hemminki E, Toiviainen H, Santalahti P. Viewsof Finnish doctors on fetal screening. BJOG 2000;107 (5): 656–62.28. Kraigher A. Zakonske osnove presejalnegatestiranja v nosečnosti. In: Golle A, Petrovec M,editors. Okužbe v nosečnosti in obporodnemobdobju. Zbornik predavanj. Med Razgl 2006; 45(Suppl 3): 11–6.29. Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkihoploditve z biomedicinsko pomočjo. Ur l RS, 8. 8.2000; (70): 8666.


22

30. Levy PA. An overview of newborn screening.J Dev Behav Pediatr 2010; 31 (7): 622–31.31. Repič-Lampret B, Žerjav-Tanšek M, Battelino T.Slovenske izkušnje pri selektivnem laboratorijskempresejanju otrok ob sumu na vrojeno motnjopresnove. In: Kržišnik C, Battelino T, editors.Izbrana poglavja iz pediatrije. Ljubljana:Medicinska fakulteta v Ljubljani, Katedra zapediatrijo, 2009: 217–24.32. Bodamer OA, Lukacs Z, Žerjav-Tanšek M.Presejalno testiranje novorojencev v sedanjosti inprihodnosti. In: Kržišnik C, Battelino T, editors.Izbrana poglavja iz pediatrije. Ljubljana:Medicinska fakulteta v Ljubljani, Katedra zapediatrijo, 2009: 225–35.33. Tomažič T. Slovenske smernice in noviprotokol ultrazvočnih pregledov otroškega kolka:Zbornik izbranih predavanj s prilogo strokovnegasrečanja in učne delavnice V. ultrazvočni tečajotroškega kolka; 2011 apr 8; Maribor. Maribor:Univerzitetni klinični center, Oddelek zaortopedijo, 2011: 74.34. Pravilnik o spremembah in dopolnitvahpravilnika za izvajanje preventivnegazdravstvenega varstva na primarni ravni. Ur l RSšt. 25. 3. 2005; (31): 2980.35. Rennie S, Mupenda B. Ethics of mandatorypremarital HIV testing in Africa: The case ofGoma, Democratic Republic of Congo. DevWorld Bioeth 2008; 8 (2): 126–37.36. Francois G, Hambach R, van Sprundel M,Deville W, Van Hal G. Inspecting asylum seek¬ersupon entry – a medico-ethical complex. Eur JPublic Health 2008; 18 (6): 552–3.37. Shaw D. Dentistry and the ethics of infection.J Med Ethics 2008; 34 (3): 184–7.38. Burger IM, Kass NE. Screening in the dark:Ethical considerations of providing screeningtests to individuals when evidence is insufficientto support screening populations. Am J Bioethics2009; 9 (4): 3–14.

ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV ZA BOJ PROTI RAKUZAZVE

BOJ PROTI RAKUEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV

Zveza slovenskih društev za boj proti rakuje izdala novo zgibanko

23

Zveza slovenskih društev za boj proti rakuje bila na pobudo regijskih društev ustanov-ljena 6. marca 1984. Odtlej deluje v javneminteresu. Ministrstvo za zdravje RepublikeSlovenije ji je z odločbo HO-SDO-000/0516/8-2005 podelilo status humanitarneorganizacije.

Na volilni skupščini 24. septembra 2010 jebila za mandatno obdobje štirih let zapredsednico izvoljena izr. prof. dr. MajaPrimic Žakelj, dr. med., za podpredsednicopa Branka Drk, VMS. Na sestanku Zveze indruštev za boj proti raku, ki je bil 9. marca2011, sta bili predlagani in imenovani zadrugo podpredsednico prim. mag. VidaStržinar, dr. med., za sekretarko pa AmalijaZdešar.

Izvršilni odbor tako zdaj sestavljajo:

predsednica:izr. prof. dr. Maja Primic Žakelj, dr. med.

podpredsednici:Branka Drk, VMSprim. mag. Vida Stržinar, dr. med.

sekretarka:Amalija Zdešar

V vzgojno-izobraževalni komisiji so:

predsednik:prof. dr. Borut Štabuc, dr. med.

podpredsednica:Fani Čeh, univ. dipl. org.

članici:prim. mag. Vida Stržinar, dr. med.prim. Breda Jančar, dr. med.

Nadzorni odbor

predsednica:Zvonka Truden

člana:prim. Matjaž Kaučič, dr. med.Jadranka Vrh-Jermančič, dr. med.

Disciplinska komisija

predsednik:Vladimira Tomšič, univ. dipl. org., DMS

člana:Otmar BergantFranc Guna, dr. med.

ORGANIZACIJA ZVEZE INDRUŠTEV ZA BOJ PROTI RAKUV SLOVENIJIAmalija Zdešar

SLAVNOSTNA SEJA ZVEZE 9. 3. 2011


24

Naloge Zveze so opredeljene v 7. členuStatuta. Temeljna naloga in delo Zveze indruštev za boj proti raku sta zdravstvenavzgoja in osveščanje prebivalstva o rakavihboleznih, pri čemer velja upoštevati, da seje mogoče raku z zdravim načinom življenjaizogniti in ga uspešno zdraviti, če je odkritdovolj zgodaj.

V letu 2010 smo sprejeli že tretji desetletniprogram dela Slovenija proti raku, s katerimse Zveza želi pridružiti naporom sodobnedružbe pri obvladovanju raka. K temu nasspodbujajo tudi zaključki in priporočilaštevilnih svetovnih in evropskih vladnih innevladnih organizacij. Svoje sodelovanje sonam s slovesnim podpisom programa obljubili:

• Onkološki inštitut Ljubljana

• Ministrstvo za zdravje RS

• Inštitut za varovanje zdravja RS

• Zavod RS za šolstvo

• Slovensko zdravniško društvo.

Za uresničitev zastavljenih ciljev smo delorazdelili v naslednje programe.

I. Izobraževanje laične javnosti

II. Izobraževanje zdravnikov in drugihzdravstvenih delavcev, študentov inpredavateljev zdravstvene vzgoje zaprimarno preventivo

III. Priprava in izdajanje strokovnih gradiv

IV. Sodelovanje z regijskimi društvi za bojproti raku. Sodelovanje in povezovalnodelovanje z drugimi društvi in sodelovanje ssredstvi javnega obveščanja pri promociji inpripravi izobraževalnih programov napodročju primarne preventive.

Zveza slovenskih društev za boj proti raku jepolnopravna članica Mednarodne zveze zaboj proti raku (L’Union Internationale contrele Cancer – UICC) in Evropske zveze za bojproti raku (European Cancer Leagues – ECL).

DESETLETNI ZDRAVSTVENOVZGOJNI PROGRAMZA ZMANJŠANJE ZBOLEVNOSTI IN UMRLJIVOSTI ZA RAKOM

SLOVENIJA PROTI RAKU


Življenje je lepo -skrbim za svoje zdravje

Nagradni natečaj za podpisnikeSlovesne obljube

NEkadim

JemZDRAVO

NEpijem

alkohola

Neizpostavljam

se soncu

Vsak dan sem telesno aktiven/na

Ljubezen je lepa,SEM

odgovoren/na

PRISLUHNEMTELESU

SKRBIMZA svoje ZDRAVJE

Zveza slovenskih društev za boj proti rakuje izdala novo zgibanko

25

Osnovni nalogi Zveze slovenskih društevza boj proti raku sta zdravstvena vzgoja inosveščanje prebivalstva o raku, torejprimarna in sekundarna preventiva rakavihbolezni – prizadevanje za njihovo zgodnjeodkrivanje in za presejanje.

V letu 2011 smo si še posebej prizadevali zavečjo precepljenost deklic 6. razredaosnovne šole proti okužbi s humanimipapilomskimi virusi (HPV). V projektu, ki gaje podprlo tudi Ministrstvo za zdravje, smoizbrali ciljno skupino učiteljev, ki smo jihopremili z znanjem, da so lahko suverenovodili k temu cilju usmerjene učne ure,hkrati pa spodbujali starše k odločitvi zacepljenje svojih hčera proti HPV. Zato smoza svojo dejavnost v Tednu boja proti rakuizbrali geslo Tudi cepljenje varuje prednekaterimi raki.

Za Teden boja proti raku smo izbrali dneveod 7.–11. marca. To je bilo za nas najpo-membnejše in eno najbolj delovnih obdobij vletu. Začeli smo ga z novinarsko konferencona Onkološkem inštitutu Ljubljana, na katerije njegov strokovni direktor predstavilnajpomembnejše novosti na inštitutu vzadnjem obdobju in načrte za leto 2011.Bila je – kot vedno doslej – dobro obiskana.

NaMednarodni dan žensk, v torek, 8. marca2011, so naša društva v trgovskih centrih vokolju, kjer delujejo, predstavljala deloZveze in društev za boj proti raku Slovenije,na modelih poučevala ženske, kako naj sisame pregledujejo dojke, in moške, kakonaj si pregledujejo moda, ter delila našaraznovrstna vzgojno-izobraževalna gradiva.

Priložnostno slavnostno sejo Zveze in društevsmo imeli na Ministrstvu za zdravje. Slavnostnigovornik, minister za zdravje RS, dr. DorjanMarušič, je v svojem nagovoru poudaril,kako zahtevno in pomembno je naše delo

na področju primarne preventive. Priznanjeza delo nam je izreklo tudi več drugihpomembnih udeležencev seje.

S podelitvijo priznanj in plaket smo sezahvalili našim zaslužnim sodelavcem innekaterim drugim, ki so nam vrsto letpomagali, da smo zastavljeni programuresničevali. Ob zaključku njenegadragocenega dolgoletnega sodelovanjasmo tokrat zasluženo zahvalo namenilisodelavki gospe Miri Klemenčič.

Po slavnosti seji smo imeli še letni sestanekZveze in društev, na katerem smo soglasnopotrdili in sprejeli zaključni račun Zveze,poročilo o delu v letu 2010 in program delaZveze za leto 2011.

POROČILO O DELU INPOSLOVANJU ZVEZE V LETU2011Amalija Zdešar

IZVRŠILNI ODBOR ECL PO SESTANKU NA CIPRU NOVEMBRA 2011Z leve proti desni: Vitor Veloso (Portugalska), Maja Primic Žakelj (Slovenija),Joan Kelly (Irska), Jakup N. Olsen (Ferski otoki), Nikiforos Orphanos (Ciper)

V petek Tedna boja proti raku so v Osnovnišoli Lava v Celju izmed učenk in učencev 7.razredov devetletke, ki so podpisali Slovesnoobljubo, da v tekočem šolskem letu nebodo prižgali prve cigarete, izžrebali 90srečnih udeležencev izleta v zabaviščnipark Gardaland. Žrebanje je potekalo vokviru zanimive priložnostne prireditve, ki sojo pod vodstvom mentorjev pripravili učencite šole. Pozdravne nagovore so imeli gostjez Ministrstva za zdravje RS, z Zavoda RS zašolstvo, iz Društva za boj proti raku Celje,predsednica Društva za boj proti raku Velenjein podpredsednica ter sekretarka Zveze.

Po besedah udeležencev je bil izlet vGardaland 21. maja 2011 nepozabnodoživetje.

Program Slovesna obljuba, ki v šolah potekaže vrst let od novembra do maja, je za vse, kiskrbimo za njegovo uresničitev, zelo zahtevnoin obsežno delo, za Zvezo pa tudi velikfinančni zalogaj. Vsakokratno zadovoljstvoin dobra volja udeležencev izleta sta namnagrada in spodbuda, da pri programuvztrajamo.

Na Svetovni dan brez tobaka, 31. maja 2011,smo pripravili učno delavnico Spregovorimoo raku glave in vratu. Namenjena je bilapredvsem zdravnikom družinske medicine inzobozdravnikom. Predavatelji so bili zdravnikispecialisti onkologi, otorinolaringologi termaksilofacialni in oralni kirurgi. Generalnipokrovitelj prireditve je bila farmacevtskadružba Merck. Število prijav je napovedovalopolno zasedenost razpoložljivih mest,dejanska udeležba pa je bila precej manjša.Po anketi, na katero so odgovorili udeleženci,je bila delavnica odlična, tako da jo name-ravamo leta 2012 ponoviti v Mariboru.

Veseli smo, da smo 9. in 10. junija 2011 gostilipredstavnike Izvršilnega odbora Evropskelige proti raku (IO ECL) na sestanku, ki ga jeorganizirala naša predsednica, prof. dr.Maja Primic Žakelj, dr. med., takrat hkratitudi podpredsednica IO ECL. IO ECL je natem sestanku dokončno določil programrednega letnega sestanka ECL, ki je bil lanijeseni na Cipru, in sprejel predlog, da boleta 2013 redni letni sestanek ECL v Slovenijiob zaključni konferenci Evropskega part-nerstva proti raku. ECL je v tem partnerstvuodgovorna za delovni paket o preventivi


26

V Zvezi že vrsto let v novoletni akciji zbiramodenar za zdravstveno opremo oddelkov, kiskrbijo za bolnike z rakom. Podjetja prosimo,da namesto za božično-novoletne voščilnicenamenijo denar za nabavo te opreme. Ker jenaše osnovno poslanstvo preventiva, smo sev zadnjem letu odločili, da namenimo zbranidenar za nakup opreme tistim oddelkom, kiopravljajo dodatne preiskave pri ljudeh, zakatere se v presejalnih programih ZORA, DORAali SVIT izkaže, da potrebujejo te preiskave.V letu 2011 smo tako predstojniku Gastroen-terološke interne klinike UKC Ljubljana namanjši slovesnosti, ki so jo na kliniki pripravilinjegovi sodelavci, izročili najsodobnejšikolonoskop, ki ga bodo uporabljali zapreiskave udeležencev programa SVIT, prikaterih test blata pokaže, da je potrebnadodatna preiskava črevesja.

Četrtek Tedna boja proti raku je bil Danodprtih vrat Onkološkega inštituta. Na obiskinštituta smo povabili dijakinje in dijakeSrednje frizerske šole iz Ljubljane. Predogledom obsevalnega oddelka so poslušalipredavanje z naslovom Več znanja, manjraka, ki sta ga imela ga. Fani Čeh, univ.dipl. org., z Zavoda RS za šolstvo in zdravnikspecialist radioterapevt z Onkološkegainštituta, mag. Primož Petrič, dr. med. Popredavanju sta odgovarjala na vprašanjazvedavih udeležencev.

TAKOLE SO PRISLUHNILI MLADI

27

raka, zato je mogoče pričakovati, da sebodo sestanka v Sloveniji udeležili tudipredstavniki drugih evropskih lig. Vsi gosti sobili z organizacijo sestanka zelo zadovoljni innavdušeni nad Ljubljano. IO ECL je tudipredlagal, da predsedstvo ECL v naslednjemmandatu prevzame prof. dr. Maja PrimicŽakelj, dr. med. Na sestanku ECL 11.novembra 2011 na Cipru je bila z večinoglasov res izvoljena za predsednico ECL.

Za program Slovesna obljuba smo v šolskemletu 2011/2012 izdali prenovljeno zgibankoŽivljenje je lepo – skrbim za svoje zdravje inobrazec za podpis slovesne obljube. Gradivoso vse slovenske osnovne šole (451 šol s 70.992učenkami in učenci) prejele v prvem tednunovembra. Učne ure, na katerih so učenkein učenci od 5.–8. razreda prostovoljnopodpisovali obljubo in izpolnjevali anketnivprašalnik, so potekale do konca novembra,meseca, posvečenega preprečevanjuodvisnosti. Tudi tokrat smo bili s potekomprograma zadovoljni, saj smo do koncaleta prejeli 7.915 izpolnjenih anketnihvprašalnikov.

Precepljenost deklic proti HPV je v Slovenijipremajhna, kljub temu da je cepljenje v 6.razredu brezplačno. Zaradi tega je Zvezaza deklice in njihove starše pripravila novozgibanko ABC o HPV, abeceda o humanihpapilomskih virusih, s katero želimoodgovoriti na njihova vprašanja.

Seminar In memoriam dr. Dušana Reje znaslovom Državni presejalni programi zaraka je bil 20. oktobra 2011. Udeleženci sozelo pohvalili tako nabor predavanj kotpredavatelje.

Novembra 2011 smo organizirali učnodelavnico Sporočanje slabe novice. Vodilajo je Urška Lunder, dr. med. Delavnice so seudeležili vsi, ki delajo v presejalnemprogramu DORA.

Kljub vsem težavam, ki jih ima slovenskogospodarstvo, nam je uspela tudi novoletnaakcija zbiranja denarja za onkološkomedicinsko opremo. Zbrani znesek bomonamenili nakupu manjkajoče opreme vdiagnostičnih ambulantah programa ZORA.

Za predstavnike regijskih društev smo organi-zirali dve strokovni predavanji, in sicer Novosti

v zvezi s cepljenjem proti okužbi s HPV, ki gaje imela prof. dr. Marjetka Uršič Vrščaj, dr.med., in Delo Registra raka RepublikeSlovenije, ki ga je pripravila Tina Žagar, univ.dipl. inž. fizike, statističarka v Registru.

V letu 2011 smo kljub izredni finančni stiski –naš glavni financer FIHO nam ni mogelzagotoviti sredstev, ki so nam bila zrazpisom dodeljena – opravili večinozastavljenih nalog. Na razpisu ZZZS nam niuspelo, smo pa veseli, da je naš programABC o HPV potrdilo in dobro oceniloMinistrstvo za zdravje RS, ki nam je zanjdodelilo tudi nekaj denarja.

Lotili smo se tudi prenove celostne podobetiskovin in publikacij Zveze. Izvedbo jeprevzela izkušena oblikovalka mag. TjašaŽurga, ki je prisluhnila našim željam in namponudila vrsto zanimivih idej in rešitev.Upamo, da bo novi videz, s katerim boposlej nastopala Zveza, ugajal tudi vam.

Vsem sodelavkam in sodelavcem, ki stenam pomagali uresničiti program za leto2011, se prisrčno zahvaljujemo in se vampriporočamo za dobro sodelovanje tudi vletu 2012, ko bomo nadaljevali delo,začrtano v tretjem desetletnem programu.

NAPETO PRIČAKOVANJE, ALI BOM IZŽREBAN. UČENKE IN UČENCI OŠ LAVA CELJE

Že več let vas seznanjamo z aktivnostmiprograma Vzgoje za nekajenje. Z njim želiZveza slovenskih društev za boj proti raku –v povezavi z Zavodom za šolstvo in osnovnimišolami – doseči, da bi se učenke in učencina osnovi védenja in znanja, ki ju pridobijo včasu organiziranega šolskega dela, zavestnoodločili za nekajenje kot vrednoto.

Tudi v šolskem letu 2010/2011 je bil programizveden po zapisanem načrtu. V dopisih smoprosili ravnatelje za sodelovanje; gradivo zavodeno aktivnost so v novembru – mesecupreprečevanja odvisnosti – dobile vse osnovnešole v RS. S pismom razrednikom in zatem ssporočilom staršem izžrebanih učenk inučencev smo zagotovili pomembnoinformiranost vseh, ki so vključeni v izvedboprograma. V tem letu smo zaznali, da so senovinarji – bolj kot poprej – zanimali zaprogram in z njim seznanjali javnost.

Gradivo za učitelje je vsebovalo predlog zaizvedbo tematske učne ure Nekajenje jevrednota in prilogo, v kateri je bil opis izvedbeučne ure. Z obojim smo želeli učiteljem olajšativodenje učne ure in jih čim bolj usposobitiza motiviranje učenk in učencev, da bi znaliin zmogli reči odločen NE prvi cigareti in ostatiali postati prepričani nekadilci. V zgibanki Brezcigarete v novo tisočletje, tretjemdelu gradiva,je bila anketa z vprašanji, zastavljenimi enakokot leto poprej, in so bila namenjena ugota-vljanju poznavanja škodljivih učinkov tobaka natelo. V Tednu boja proti raku smo na Osnovnišoli Lava v Celju organizirali zanimivo tematskoprireditev, ki so jo pod mentorstvom gospeKsenije Koštomaj, profesorice biologije, vceloti pripravili in vodili učenci in učenke,izžrebali 91 nagrajencev iz 11 regij v RS, ki sose v mesecumaju udeležili že tradicionalnegaizleta v zabaviščni park Gardaland.

Večkrat nas sprašujejo, zakaj ravno tazabaviščni park. Organizacija in izvedbaizleta postajata zaradi novih predpisovvedno zahtevnejša, vedno težji so dogovoris šolami, učitelji-spremljevalci, več jevprašanj staršev, sodobni pubertetniki sodrugačni... Ko vsi, ki so vpleteni v organizacijoin izvedbo izleta, dobijo pisna navodila inpojasnila, ko jih seznanimo s preventivnimiukrepi in ko povemo, da je park zavarovan,da se ob 18. uri zapre, spoznajo in sprejmejorazloge za odločitev za ta zabaviščni park;nezaupanje je premagano.

Zanimiva ugotovitev analize tokratnihodgovorov učenk in učencev na vprašanjaiz anketnega vprašalnika je, da jih je večizpolnilo rubriko predlogi. Kar pet izmed njihje zapisalo, citiram: »Dekleta kadijo bolj kotfantje in ponujajo cigarete. Naredite kajzanje.« Več jih je predlagalo, naj poskusimodoseči, da bodo TV-hiše predvajale večoddaj o škodljivih učinkih tobačnega dimana mladostnikovo telo.


PROGRAM VZGOJE ZANEKAJENJE - GARDALAND2011Fani Ceh, višja pedagoška svetovalka

28

DEL UDELEŽENCEV IZLETA V GARDALAND

Pri vzgoji in izobraževanju mladih nam vsemostaja še veliko dela. Pomembno je, da se neutrudimo, da združimo moči, da upoštevamopobude mladih, program dopolnjujemo inga s skupnimi močmi izvajamo. Mladimorajo začutiti, da nam ni vseeno zanje inda je zdravje vrednota. Predlagam, da

gradivu za šole v šolskem letu 2012/2013priložimo »kadilskega človeka«. Ne sme nas,vzgojiteljev, več biti strah mladim pokazati(šokantne) posledice kajenja. Sodobnašola potrebuje pomoč, da tudi s sliko, ne lez besedo poskusi preprečiti dokazane hudeposledice rabe in zlorabe tobaka.

29

Doslej smo s tako pridobljenimi sredstvi pomagali nabaviti naslednjo opremo:

Novo leto Namen – oprema Znesek v EUR*

1990/1991 SPECIALNA OPREMA ZA HISTOPATOLOŠKI LABORATORIJ za OI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9.209

1991/1992 RENTGENSKI APARAT ZA POVRŠINSKO ZDRAVLJENJE RAKA za OI . . . . . . . . . . . . . . 28.618

1992/1993 ULTRAZVOČNI APARAT za Onkološki inštitut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30.646

1993/1994 MAMOGRAF za Trbovlje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30.195

1994/1995 OPREMA ZA ENDOSKOPIJO IN RESPIRATOR za Onkološki inštitut . . . . . . . . . . . . . . . . 36.144

1995/1996 MAMOGRAF za ZD Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45.068

1996/1997 MAMOGRAF za Mursko Soboto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35.232

SONDA ZA ULTRASONOGRAF TOSHIBA za ZD Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6.580

1997/1998 MAMOGRAF za Brežice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30.691

1998/1999 BIOANALIZATOR za Onkološki inštitut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38.623

1999/2000 APARAT ZA PLINSKO ANALIZO KRVI za Onkološki inštitut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21.038

2000/2001 APARAT ZA BRAHITERAPIJO za Onkološki inštitut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20.865

ULTRAZVOČNA NAPRAVA – donacija za Medvode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.018

2001/2002 DIGITALNI ULTRAZVOČNI APARAT za Onkološki inštitut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27.124

AVTOMATIZIRANA PREISKOVALNA MIZA za Onkološki inštitut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1.252


POROČILO O NOVOLETNIAKCIJI 2010/2011Amalija Zdešar

30

Zveza slovenskih društev za boj proti rakuže od leta 1990 v novoletnih akcijah vabislovenska podjetja, naj namesto zabožično-novoletne voščilnice namenijodenar za nabavo opreme za onkološkepreiskave in zdravljenje. To nalogo jeohranila tudi v 3. desetletnem programusvojega delovanja.

V akciji za novo leto 2010/2011 smo zbiralidenar za nakup kolonoskopa zaGastroenterološko kliniko UKC Ljubljana.

PRVA SLIKA Z NOVIM KOLONOSKOPOM

Novo leto Namen – oprema Znesek v EUR*

2002/2003 SISTEM ZA PREPREČEVANJE PRELEŽANIN za Onkološki inštitut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37.556

2003/2004 INFUZIJSKE ČRPALKE za Onkološki inštitut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41.729

2004/2005 NIZKOENERGIJSKI LINEARNI POSPEŠEVALNIK za Onkološki inštitut . . . . . . . . . . . . . . . 53.413

2005/2006 NIZKOENERGIJSKI LINEARNI POSPEŠEVALNIK za Onkološki inštitut . . . . . . . . . . . . . . . 35.470

2006/2007 NAVIGACIJSKA SONDA GAMA za Onkološki inštitut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27.103

2007/2008 INFUZIJSKE ČRPALKE ZA DAJANJE KEMOTERAPIJEza Hematološko kliniko UKC Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32.960

2008/2009 MIKROSKOP Z DIGITALNO KAMERO IN ZASLONOMza Pediatrično kliniko UKC Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24.493

2009/2010 OPREMA ZA PRVO HIŠO SLOVENSKEGA HOSPICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32.830

2010/2011 KOLONOSKOPza Gastroenterološko kliniko UKC Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35.108

* zaradi primerljivosti so zneski iz let, ko so bili zbrani še v SIT, preračunani v evre (1 EUR = 239,64 SIT)

31

V novoletni akciji 2011/2012 smo zbiralidonacije za nabavo manjkajoče opreme vambulantah programa ZORA.

Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo.

Zveza slovenskih društev za boj proti rakuje bila 1. marca 1996 ob 25-letniciustanovitve odlikovana s častnim znakomsvobode Republike Slovenije. Za dolgoletnodelo v Zvezi sta odlikovanje prejela tudi

prof. dr. Andrej Kocijan, takratni predsednikZveze, in gospod Otmar Bergant, sekretarZveze. Odlikovanja je podelil predsednikRepublike Slovenije gospod Milan Kučan.


PLAKETE IN PRIZNANJA

Amalija Zdešar

32

Zveza slovenskih društev za boj proti raku napodlagi Pravilnika o plaketah in priznanjih vsakoleto podeli zaslužnim sodelavcem Zveze indruštev priznanja za delo v poprejšnjemobdobju. Doslej je podelila:

ZLATO PLAKETO37 POSAMEZNIKOM IN 2 PODJETJEMA

SREBRNO PLAKETO39 POSAMEZNIKOM IN 4 PODJETJEM

BRONASTO PLAKETO72 POSAMEZNIKOM IN 14 PODJETJEM

PISNA PRIZNANJA14 POSAMEZNIKOM IN 79 PODJETJEM

častno članstvoleta 2003 gospodu Otmarju Bergantu,

leta 2004 prof. dr. Andreju Kocijanu, dr. med.,

leta 2005 prof. dr. Edvardu Glaserju, dr. med.,

leta 2008 prim. Juriju Usu, dr. med.

33

PREJEMNICA PRIZNANJA ZA TV KOPER /CAPODISTRIJA (V SREDINI)

Na slavnostni seji Zveze dne 9. marca 2011 so prejeli:

priznanjaZoran Jankovič

Bojan Peček

Nevenka Rahten

Viktorija Rehar

Osnovna šola Drska, Novo Mesto

Osnovna šola Šmihel, Novo Mesto

Termoelektrarna Šoštanj d. o. o.

TV Koper/Capodistria, Koper

bronasto plaketoTatjana Mlakar

srebrno plaketoOlga Simončič

zlato plaketoVera Feguš

Mira Klemenčič


Breme raka se iz leta v leto veča ne le prinas, ampak povsod po svetu in postaja vsepomembnejši javnozdravstveni problem. Zaobvladovanje te bolezni sta potrebni takoskrb države kot dobra osveščenostprebivalstva. V Zvezi slovenskih društev zaboj proti raku si skupaj s svojimi 11 društvi ževrsto let prizadevamo, da noben slovenskidržavljan ne bi mogel trditi, da ne ve, kajlahko naredi, da si zmanjša ogroženost s toboleznijo ali bolezen vsaj čim prej odkrije.

Program dela Zveze in društev smo si zastavilis sprejetjem tretjega 10-letnega programadela za obdobje 2010–2019, ki je namenjenizobraževanju otrok inmladostnikov, odraslegaprebivalstva, zdravnikov, zdravstvenihsodelavcev ter profesorjev in predavateljevzdravstvene vzgoje, povezovanju s sorodnimidruštvi doma in v tujini in zbiranju denarja zapotrebe na področju obvladovanja raka.

PROGRAM PREPRECEVANJAZASVOJENOSTI IN PROMOCIJAZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGAMED OTROKI IN MLADOSTNIKI VOSNOVNIH ŠOLAH

Program podpisovanja slovesne obljube onekajenju v tekocem šolskem letu

Kajenju strokovnjaki pripisujejo okrog 20 %smrti za rakom in je tudi ena izmed najboljrazširjenih razvad. Po podatkih Inštituta zavarovanje zdravja RS začnejo učenke inučenci kaditi že zelo mladi, zato je programpodpisovanja slovesne obljube namenjenučenkam in učencem že od 5. pa vse do 8.razreda osnovne šole.

Program pripravljamo skupaj z Zavodom RSza šolstvo že 20 let in je med mladimi innjihovimi vzgojitelji še vedno dobro sprejet.Načrtujemo ga tudi za šolsko leto 2012/2013.

Program ABC o HPV – zdrava spolnost

Slovenija je ena prvih evropskih držav, ki jedeklicam v 6. razredu osnovne šoleomogočila brezplačno cepljenje protiokužbam s humanimi papilomskimi virusi(HPV), s čimer prispeva k preprečevanjuraka materničnega vratu. Rezultatiprecepljenosti kažejo, da je v povprečjumajhna, manj kot 50-odstotna, pa tudi medregijami so precejšnje razlike. Po izkušnjahdrugih držav je za zvečanje precepljenostipomembna predvsem pravilnainformiranost deklic in njihovih staršev.

Ker učitelji, ki so dnevno v stiku z učenkamiin njihovimi starši, doslej še niso bili deležnidodatnega izobraževanja o tem programu,smo v Zvezi že v letu 2011 zanje pripravili inzačeli izobraževanje, da bodo lahko vodiliučne ure z učenci in spodbudili starše, dase bodo odločili za cepljenje svojih hčeraproti HPV. Pripravili smo zgibanko ABC o HPV– abeceda o humanih papilomskih virusih zadeklice in njihove starše, učitelji pa so prejeliprogram poteka učne ure.

Prvo učno delavnico smo imeli v Velenju indrugo v Ljubljani. S pomočjo naših regijskihdruštev bomo s tem izobraževanjemnadaljevali v letu 2012 po vseh slovenskihregijah.

PROGRAM IZOBRAŽEVANJAPREBIVALSTVA O PREPRECEVANJURAKA IN NJEGOVEM ZGODNJEMODKRIVANJU

Preventivni programi so najpomembnejšiukrep za zmanjšanje bremena raka, kipostaja ne samo pri nas, ampak tudi drugjev svetu, vedno večji javnozdravstveniproblem.

PROGRAM DELA ZA LETO2012Prof. dr. Maja Primic-Žakelj, dr. med.

35

Najpomembnejši seznam ukrepov, ki naj biga prebivalstvo upoštevalo, da bi sezbolevnost za rakom zmanjšala, je Evropskikodeks proti raku. Vsi naši programi sonamenjeni spodbujanju prebivalstva zaprivzem zdravega življenjskega sloga,seznanjanju s prvimi znaki bolezni inudeležbo v presejalnih programih DORA,ZORA in SVIT. Cilj programa je zmanjšatizbolevnost in umrljivost za rakom za 15 %.

Naše aktivnosti potekajo vse leto. Začnemos Tednom boja proti raku, ki bo od 5.–9.marca 2012 (prvi teden v tem mesecu) zgeslom Zdravje je življenje!!!

V letu 2011 smo izdelali novo celostnopodobo Zveze, zato bomo v letu 2012postopoma posodobili in ponatisnili vsanaša vzgojno-izobraževalna gradiva in jihtudi v prihodnje, s pomočjo regijskih društevbrezplačno delili med vse prebivalceSlovenije. V Tednu boja proti raku bomodelili posodobljeno zgibanko z Evropskimkodeksom proti raku, ki jo v Sloveniji izdajamoz naslovom Enajst priporočil proti raku.

Pripravljamo tudi več predavanj in učnihdelavnic za naše sodelavce v regijskihdruštvih.

IZOBRAŽEVANJE ZDRAVNIKOV,ZDRAVSTVENIH DELAVCEV,ŠTUDENTOV IN PREDAVATELJEVZDRAVSTVENEVZGOJE O RAZNIHVIDIKIH OBVLADOVANJA RAKA

V zadnjih letih zboli za rakom blizu 12.000Slovencev, umre pa jih okoli 5.500, vendarje med nami tudi več kot 70.000 ljudi, ki sobili kdaj koli zdravljeni zaradi ene od rakavihbolezni. Zavedamo se, da je zaobvladovanje rakavih bolezni potrebnaskrb države in velika osveščenost vsegaprebivalstva.

Pri osveščanju laične javnosti imajo zelopomembno vlogo vsi zdravstveni delavcina primarni ravni zdravstvenega varstva inv šolstvu. V Zvezi si zato že vrsto let, spomočjo vrhunskih strokovnjakov,prizadevamo dodatno izobraziti večještevilo družinskih zdravnikov, zdravstvenihdelavcev in učiteljev zdravstvene vzgoje omožnostih primarne in sekundarne

preventive raka, zato da to znanje predajolaični javnosti. V ta namen bomo v letu2012 pripravili že XX. Seminar In memoriamdr. Dušana Reje, ki bo tradicionalno vmesecu oktobru. Predstaviti nameravamoredke rakave bolezni, ki tudi v Evropipridobivajo vedno večji pomen.

POVEZOVANJE DELOVANJA REGIJSKIHDRUŠTEV IN SODELOVANJE SSORODNIMI ORGANIZACIJAMI DOMA INVTUJINI

Povezovanje in skupno delovanje si v letu2012 želimo še poglobiti. Sodelujemo tudi zdrugimi sorodnimi društvi v Sloveniji(predvsem pri Državnem programu zaobvladovanje raka).

Zveza je polnopravna članica svetovne(UICC) in evropske (ECL) lige za boj protiraku. Predsednica naše Zveze prof. dr. MajaPrimic Žakelj, dr. med., je v oktobru 2011, naželjo sodelavcev v ECL, postala tudipredsednica Evropske lige.

ZBIRANJE SREDSTEV ZA IZVAJANJEPROGRAMOV IN DELOVANJE ZVEZE INZA DRUGE POTREBE NA PODROCJUOBVLADOVANJA RAKA

Za delovanje pridobiva Zveza finančnasredstva iz javnih razpisov (FIHO, MZ, ZZZS) ins pomočjo donatorjev in sponzorjev.

Že od leta 1990 pripravljamo tudi novoletnoakcijo zbiranja sredstev za nabavomedicinske opreme za izboljšanjeobravnave bolnikov z rakom. Gleda na to,da je naše področje delovanja predvsemprimarna in sekundarna preventiva raka,želimo z zbranimi sredstvi podpretipresejalne programe, predvsemzmogljivosti za nadaljnjo diagnostiko vpresejanju odkritih sprememb.


36

37

ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV ZA BOJ PROTIRAKUPredsednica:prof. dr. Maja Primic-Žakelj, dr. med.Trubarjeva 76 A, 1000 LJUBLJANATel.: 01/430 97 80, faks: 01/430 97 85E-naslov: [email protected]: http://www.protiraku.si

POSAVSKO IN OBSOTELJSKO DRUŠTVO ZABOJ PROTI RAKUPredsednica:Alenka Krenčič-Zagode, dr. med.Splošna bolnišnica BrežiceČernelčeva 15, 8250 BREŽICETel.: 07/466 81 00E-naslov: [email protected]

DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU REGIJE CELJEPredsednik:prof. dr. Ivan Eržen, dr. med.Zavod za zdravstveno varstvo CeljeIpavčeva 18, 3000 CELJETel.: 03/425 12 00E-naslov: [email protected]

OBALNO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUPredsednica:Jadranka Vrh-Jermančič, dr. med.Jurčičeva 2, 6000 KOPERTel.: 05/660 62 73, 031 275 718E-naslov: [email protected]

GORENJSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUPredsednik:Branimir Čeh, dr. med.Gosposvetska 12, 4000 KRANJTel.: 04/201 71 96E-naslov: [email protected]

LJUBLJANSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUPredsednik: prim. Matjaž Kaučič, dr. med.Zaloška 2, 1000 LJUBLJANATel.: 01/587 96 04E-naslov: [email protected]

DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU ŠTAJERSKE –MARIBORPredsednica:Vera Feguš, dr. med.Partizanska ulica 12/I, 2000 MARIBORTel.: 030 316 335E-naslov: [email protected]

POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUMURSKA SOBOTAPredsednica:prim. mag. Branislava Belovič, dr. med.Ulica arhitekta Novaka 2 B, 9000 MURSKASOBOTATel.: 02/530 21 22, faks: 02/530 21 11E-naslov: [email protected]

SEVERNOPRIMORSKO DRUŠTVO ZA BOJPROTI RAKUPredsednica:Nataša Fikfak, dr. med.Splošna bolnišnica Nova GoricaUl. padlih borcev 13 A, 5290 ŠEMPETER PRIGORICI

DOLENJSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUPredsednica:Anica Berginc-Dolenšek, dr. med.Rozmanova ulica 30, 8000 NOVO MESTOTel.: 07/337 39 24, faks: 07/391 65 64E-naslov: [email protected]

KOROŠKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUPredsednica:Francka Šmid-Borovnik, dr. med.Zdravstveni domOb Suhi 11, 2390 RAVNE NA KOROŠKEMTel.: 02/870 53 11E-naslov: [email protected]

DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU VELENJEPredsednica:Branka Drk, VMSVodnikova 1, 3320 VELENJETel.: 040 477 089E-naslov: [email protected]

NASLOVI ZVEZE IN REGIJSKIHDRUŠTEV


POSAVSKO IN OBSOTELJSKODRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUBREŽICE

Za naše skupnozdravje – ne

umrimo zaradisramu

38

Rak pri članu družine ali v neposredniokolici nedvomno sproži razmišljanja o tejbolezni. Naloga našega in sorodnih društevpa je govoriti o raku poprej, preden nastane–želimo, da bi ljudje spoznali, da je mogočebolezen preprečiti in uspešno zdraviti, šeposebej če je odkrita pravočasno. Da smopri tem uspešni, dokazujejo številne zahvalepacientov in njihovih bližnjih, dragocene paso tudi, ker nas spodbujajo k nadaljnjemuzavzetemu prostovoljnemu delu. Če rešimoeno samo življenje, če prihranimo stres enisami družini, je naše delo poplačano.

Zanimanje za naše delo je vse večje, našslogan Za naše skupno zdravje, ne umrimozaradi sramu, ki je bil nadvse nov pred 20leti, pa je danes še vedno pomemben,čeprav je sramu in bojazni precej manj inprevladuje prizadevanje za boljše zdravje,za boljše življenje. Zdrav način življenja,zdrava prehrana, udeležba v preventivnihzdravstvenih programih so vse bolj sprejeti.Z začetnih 30 % je odzivnost narasla na70–80 %. Tudi to je rezultat našegapreventivnega vzgojnega dela.

Leto 2011 se je za naše društvo začelo vokviru novega, že tretjega 10-letnegaprograma dela Zveze slovenskih društev zaboj proti raku ob zavedanju, da kljubdosedanjemu prizadevanju rak v Slovenijiše vedno ostaja pomembenjavnozdravstveni problem. Prav zato smoob začetku leta organizirali učenjesamopregledovanja dojk za zaposlene vUpravni enoti Krško in v ZavarovalniciTriglav, OE Krško. Kmalu nato smo se lotilipriprav na spomladansko srečanje članovin članic v Termah Čatež, kjer smo 18.marca 2011 opravili še eno letno skupščinodruštva. Zbralo se je okoli 100 članov,prijateljev in simpatizerjev društva, ki soprisluhnili poročilu o delovanju društva vletu 2010, o finančnem poslovanju, poročilu

nadzornega odbora za preteklo leto innačrtom za prihodnost. Srečanje je biloorganizirano v okviru slovenskega Tedna bojaproti raku, ki je vsako leto v začetku marca.Tema osrednjega predavanja – raki glavein vratu – je sovpadala s temo Evropskegatedna boja proti raku (zadnji teden v maju).Predaval je prof. dr. Branko Zakotnik, dr. med.,specialist internist onkolog. Povedal je, daje mogoče uspešno preprečiti tudi te rake(z opustitvijo kajenja, pitja alkohola), da paštevilo primerov tovrstnih rakov pri ženskahnarašča, medtem ko pri moških upada.Druženje so popestrile pevke iz skupineIskrice, zaključilo pa se je ob prigrizku, ki soga prispevali naši stalni podporniki –Splošna bolnišnica Brežice, pekarni Resnik inKruhek ter trgovini Noč in dan ter Evrosad.

V okviru Tedna boja proti raku je bil vPosavskem obzorniku objavljen pogovor spredsednico društva Alenko Krenčič-Zagode, dr. med., specialistko ginekologijein porodničarstva, ki je bralce pozvala kudeležbi na rednih preventivnih pregledih.

Na slavnostni seji Zveze društev za boj protiraku je srebrno plaketo za 12-letno delo vdruštvu prejela gospa doc. dr. Tanja Mlakar,predsednica nadzornega odbora našegadruštva.

V Tednu Rdečega križa, 14. maja, smo skupajz Zdravstvenovzgojnim centrom Sevnica nastojnicah predstavili svoje zgibanke in brošure.

Predsednica in podpredsednica društva stase udeleževali sestankov Zveze društev zaboj proti raku, prav tako pa tudi seminarjaIn memoriam dr. Dušana Reje s temoDržavni presejalni programi za raka; nanjem so strokovnjaki, ki vodijo slovenskepresejalne programe za raka, predstavilispecifičnost programov DORA, ZORA inSVIT, njihov potek in dosežke.

V začetku oktobra 2011 se je društvopredstavilo na 17. državnem preverjanjuusposobljenosti ekip prve pomoči, Civilnezaščite in Rdečega križa. Pri stojnici priGimnaziji Brežice sta bili dve članici društvaz zgibankami in modelom dojk.

Ob Dnevu invalidov in bolnikov v občiniBrežice (25. 10. 2011) so društvo pri stojnicizastopale štiri članice. Obiskovalci so sezelo zanimali za zgibanke s priporočili, kakopreventivno delovati proti raku, zazgibanke z opisi najpogostejših rakov priženskah, moških in otrocih in o preventivi,vse pa smo tudi vabili na jesensko srečanjev Terme Čatež.

V oktobru, mesecu boja proti raku dojk, jedruštvo v Sevnici skupaj s pooblaščenoAgencijo Mori organiziralo prireditev Zaprihodnost brez raka dojk, na kateri so ženske,ki so prebolele to bolezen, pripovedovale osvojem doživljanju bolezni in zdravljenja, osvojem spremenjenem, sedaj pozitivnejšempogledu na življenje. Zbrani prostovoljniprispevki so bili namenjeni šolskemu skladuosnovne šole Sava Kladnika Sevnica.

Zdravstvenovzgojni center Sevnica in Društvoza boj proti raku Posavja in Obsotelja sta vsodelovanju s programom Svit (državnimprogramom presejanja in zgodnjegaodkrivanja predrakavih sprememb in rakana debelem črevesju in danki) novembrapripravila dve prireditvi v korist programa Svit.

V prvi smo v promocijo zgodnjegaodkrivanja raka debelega črevesa vključilidva frizerska salona, Frizerski salon Figaro vSevnici in Frizerski salon Lisa v Krmelju. Obasmo opremili s promocijskim gradivom,zaposlenim pa pojasnili, kaj Svit je, čemu jenamenjen in s tem poskrbeli za osveščanjeljudi. S podporo našim prizadevanjem sta sifrizerska salona pridobila nazivZdravstvenovzgojna točka, kjer so odtlej navoljo zgibanke o preprečevanju raka.

Druga prireditev je bila 26. 11. 2011, ko smona srečanju gasilcev in veteranov vgasilskem domu Boštanj skupaj zZdravstvenovzgojnim centrom Sevnica inGasilsko zvezo Sevnice postavili napihljivmodel črevesja in z njim ljudi nazornoseznanili z rakom na tem organu in spomenom sodelovanja v programu Svit, ki

edini omogoča, da je bolezen odkritadovolj zgodaj, v še ne napredovali fazi.Udeleženci, kakih 100 gasilcev veteranov,so z zanimanjem prisluhnili informacijam.

Z napihljivim modelom črevesa smonastopili tudi na jesenskem srečanju članovdruštva v Termah Čatež. Vabilo na srečanjeje bilo tudi tokrat objavljeno v Posavskemobzorniku, Dolenjskem listu in na njunihspletnih straneh. Odzvalo se je okoli 80obiskovalcev iz brežiške, krške in sevniškeobčine.

Na srečanju smo sicer predstavili vse tridržavne presejalne programe zgodnjegaodkrivanja raka: program ZORA(predavateljica je bila Alenka Krenčič-Zagode, dr. med., spec. ginekologije inporodništva), SVIT (Vladimira Tomšič, dipl.m.s., univ. dipl. org.) in DORA (onkologinjaprim. mag. Vida Stržinar, dr. med., spec.ginekologije in porodništva).

Janja Košar iz pooblaščene Agencije Morije opozorila še na pomen zavarovanja zaprimer hudih bolezni. V kulturnem programusta nastopila učenca Glasbene šole Brežiceter članica društva z recitalom pesmi izlastne pesniške zbirke Skrivnostno žarenje.

39

SPOMLADANSKO SREČANJE V TERMAH ČATEŽ

Srečanje se je po programu nadaljevalo inkončalo v prijetnem vzdušju ob izmenjavimnenj in stališč.

Članice izvršnega odbora so se tudi vletošnjem letu srečevale na rednih sejah,pošiljale prošnje za donacije, vloge zanamenitev dela dohodnine za donacije, sajse s članarino zbere vsako leto manjdenarja. Udeleževale so se izobraževanj insestankov Zveze ter poskrbele za izvedbodelavnic, srečanj in nakupe modelov dojkin mod, leto pa zaključile na zadnji seji, ki jebila posvečena načrtu dela za leto 2012.

Iskrena hvala vsem, ki skupaj z izvršilnimodborom dajete pomen in uresničujetenamen Društva za boj proti raku Posavja inObsotelja.

Alenka Krenčič-Zagode, dr. med.,predsednica

Vladimira Tomšič, podpredsednica


40

skozi napihljivi model debelega črevesa inob nazorni predstavitvi in razlagi spoznalidelovanje debelega črevesa in bolezenskespremembe. Prireditev smo opravili vsodelovanju s strokovno ekipo Inštituta zavarovanje zdravja.

• 11. marca 2011 je bila v Osnovni šoli LavaCelje zaključna prireditev akcije Slovesnaobljuba. Organizatorji prireditve so biliOsnovna šola Lava, Zveza slovenskihdruštev za boj proti raku in naše društvo.Osnovnošolci so s svojimi učitelji pripravilibogat kulturni program, ki je lepo pospremilvišek prireditve – žrebanje udeležencevnagradnega izleta v zabaviščni parkGardaland izmed vseh učenk in učencev7. razredov slovenskih osnovnih šol, ki sopodpisali zaobljubo o nekajenju. Poleg

DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUCELJE

Sporocila o zdravjumed otroke,mladino in odraslena Celjskem

41

V letu 2011 smo v Društvu za boj proti rakuregije Celje nadaljevali projekt Rak dojke –problem sodobnega življenja, intenzivnosmo širili informacije o preventivnemprogramu Svit in podpirali program Varno ssoncem. Z zdravim načinom življenja in spomenom zgodnjega prepoznavanja terodkrivanja bolezni smo seznanjali takootroke in mladostnike kot odrasle. Vso svojodejavnost smo podprli z objavami vsredstvih javnega obveščanja in s sporočilio zdravju nagovorili posameznike, ciljneskupine in širšo javnost celjske regije. Mnogesvoje nastope smo združili in prepletli spreventivno dejavnostjo Zavoda zazdravstveno varstvo Celje.

V Tednu boja proti raku, ki je v letu 2011potekal od 7. do 11. marca z geslom Tudicepljenje varuje pred nekaterimi raki, smoorganizirali naslednje dogodke, ki jihpovezujejo preventivne informacije omožnostih preprečevanja raka:

• 9. marca 2011 smo v Citycentru Celjepostavili informativno stojnico in predstavilisamopregledovanje dojk in mod na učnihmodelih. Zdravstveni strokovnjaki smo delilitiskana gradiva, z učnim modelom dojk termod pa poučevali obiskovalce o pomenusamopregledovanja kot o učinkovitemnačinu za zgodnje odkrivanje raka.

• 10. marca 2011 smo v Citycentru Celjepredstavili državni presejalni program Svitza zgodnje odkrivanje predrakavihsprememb in raka na debelem črevesu indanki. Za njim zboli vsako leto v Slovenijiveč kot 1200 ljudi, približno 700 pa jih zaradite bolezni umre, predvsem ker je večinaprimerov odkritih prepozno. ObiskovalciCitycentra Celje so se lahko seznanili skoristnimi priporočili za preprečevanje inpravočasno odkrivanje te oblike raka. Sstrokovnim vodstvom so se lahko sprehodili

TEDEN BOJA PROTI RAKU V CITYCENTRU CELJE, 9. 3. 2011


42

številnih učencev so se prireditve udeležiliravnateljica Osnovne šole Lava MarijanaKolenko, podpredsednica Zveze slovenskihdruštev za boj proti raku Branka Drk,predstavnica Zavoda RS za šolstvo FaniČeh, in predstavnica kabineta državnegasekretarja na Ministrstvu za zdravje LidijaKristančič.

V juniju smo dejavnost društva predstavilištudentom Visoke zdravstvene šole v Celju,in sicer v sklopu modula javno zdravje.Seznanili smo jih z vlogo društva in z našozdravstvenovzgojno promocijskodejavnostjo. Upamo, da smo med njimi –prihodnjimi zdravstvenimi strokovnjaki – vsajkoga tudi spodbudili k prostovoljnemupreventivnemu delovanju.

Jeseni smo že tretje leto zapored izvedliprogram projekta Rak dojke – problemsodobnega življenja, ki sta ga podprlaMestna občina Celje in Zavod zazdravstveno varstvo Celje. S predavateljicoOlgo Nezman, višjo medicinsko sestro, smoopravili šest predavanj z delavnico, in sicerv Pevskem društvu upokojencev Celje, vmestnih četrtih Dolgo polje in Center ter vkrajevnih skupnostih Trnovlje, Škofja vas inLjubečna. Udeležence smo seznanili z

osnovnimi informacijami o bolezni dojk,nevarnostnih dejavnikih, načinih odkrivanjain zdravljenja bolezni. Na učnem modeludojk smo jih učili samopregledovanja dojkin predstavili preventivni presejalni programDora. Izobraževanj se je udeležilo 88 ženskin štirje moški. Večinoma so bili udeležencistarejši od 41 let, največ jih je bilo starih od56 do 70 let, vsi pa so izobraževanje ocenilikot zelo dobro in koristno. Zelo so pohvalilipraktično delavnico samopregledovanjadojk na modelu in so si podobnih delavniczaželeli tudi v prihodnje. Ta izobraževanjaso dobra priložnost tudi za druženje,izmenjavo mnenj in izkušenj.

V Rožnatem oktobru, svetovnem mesecuboja proti raku dojk, smo s Slovenskimzdruženjem za boj proti raku dojk EuropaDonna opravili preventivno akcijo vCitycentru Celje: ob modelu dojk smoobiskovalce stojnice seznanjali s pomenomin načinom samopregledovanja dojk.

Tudi v letu 2011 smo v društvu podprliprogram Varno s soncem. Veseli smo, da senam je pri tem pridružila naša krovnaustanova Zveza društev za boj proti rakuSlovenije. Program je od svojega začetka vletu 2007 postal že dobro poznan v vrtcihpo vsej državi, zadnji dve leti pa gauvajamo tudi v osnovne šole (četrti in petirazred). V letu 2011 je v programusodelovalo več kot 29.000 predšolskih otrokiz 391 enot vrtcev ter več kot 2.800 šolarjeviz 70 osnovnih šol. V program so bili vključenitudi Centri za šolske in obšolske dejavnosti.Naloga programa Varno s soncem ostajaenaka: seznaniti ciljno populacijo sškodljivimi posledicami čezmerneizpostavljenosti človeškega telesa sončnimžarkom in z ukrepi, s katerimi je mogočetake posledice učinkovito preprečiti ali vsajzmanjšati. Njegov dolgoročni cilj jespremeniti odnos prebivalcev Slovenije doizpostavljanja sončnim žarkom. Dosečiželimo upoštevanje zaščitnih ukrepov in stem zaustaviti naraščanje števila primerovkožnega raka v Sloveniji.

V Društvu za boj proti raku regije Celje sezahvaljujemo vsem posameznikom inorganizacijam, ki so nam s svojimsodelovanjem omogočili, da smo v letu2011 dosegli zastavljene cilje. Na slavnostniseji Zveze društev je pisno priznanje Zveze

ŠESTIH PREDAVANJ IN DELAVNIC RAK DOJKE – PROBLEM SODOBNEGA ŽIVLJENJASE JE UDELEŽILO 92 LJUDI

društev za boj proti raku in zahvalo za svojedelo prejela Nevenka Rahten, dolgoletnačlanica in blagajničarka Društva za bojproti raku regije Celje. Finančne zadevedruštva ureja skrbno in odgovorno, pri deludruštva je nepogrešljiva. Že od ustanovitveje tudi zvesta podpornica preventivnih idejo preprečevanju in zgodnjem odkrivanjuraka.

Tatjana Škornik-Tovornik, dipl. san. inž.,članica

prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., predsednik

43

ROŽNATI OKTOBER – STOJNICA V CENTRU CELJA OB SVETOVNEM MESECUPROTI RAKU DOJK, 21. 10. 2011

PROGRAMA SVIT V CITYCENTRU CELJE, 10. 03. 2011

Delovanje Obalnega društva za boj protiraku je bilo opazno tudi vse leto 2011.Veliko smo nastopali v sredstvih javnegaobveščanja, tako da nas je lahko spoznalprav vsakdo. V največje zadovoljstvo panam je nadaljevanje dela z mladimi, sajvelja, da so mladi naša prihodnost. Tudi vtem letu smo sodelovali s Skupino zasamopomoč po operaciji raka dojke Izola, zBolnišnico Izola, s šolami in drugimi društvi.Nadaljevali smo dejavnosti iz preteklih let injih dograjevali v skladu s smernicami 10-letnega programa boja proti raku.

Zdravstvenemu osveščanju mladih je bilonamenjeno nadaljevanje projekta Dijakdijaku proti raku. Po šolah ga prirejamo ženekaj let kot del širšega in dolgoročnozastavljenega programa promocije zdravja.

Zajema celotno obalno območje in sepočasi širi tudi v druge slovenske pokrajine.Žal nam v letu 2011 ni uspelo zaobjeti tolikošol kot pretekla leta.

Mlade seznanjamo, kakšno breme sorakave bolezni za družbo in zaposameznika. Posebej jih poučujemo o rakudojke in mod, predvsem pa o pomenunjunega zgodnjega odkrivanja – tudi ssamopregledovanjem dojk in mod.Pripovedujemo jim, kako zdravo živeti, da zarakom ne bi zboleli, in kako odkriti zgodnjeznake bolezni. Pregnati jim poskušamo strahpred rakom, ki je prepogosto razlog, da jebolezen odkrita pozno. Vzporedno smoučence v devetih razredih osnovnih šol namodelu mod učili samopregledovanja.Upamo, da s tem prispevamo k oblikovanjunove generacije mladih, ki bo na bolezenrak gledala z manj predsodki, se bolezniskušala izogniti ali jo vsaj pravočasno odkriti.

Osnovna šola Pivka sodeluje v projektuzdravih šol. Verjetno je tudi to prispevalo kvelikemu odzivu učencev na pobudo Zvezeslovenskih društev za boj proti raku, ki vsakoleto jeseni osnovnošolce višjih razredovpovabi k podpisu listine o nekajenju inizpolnjevanju ankete o kajenju. V letošnjemizboru, ki ga opravijo spomladi, je bil medšolami na južnem Primorskem največji odzivprav med učenci pivške osnovne šole.Obalno društvo za boj proti raku jezmagovalnim razredom in šoli podeliloposebna priznanja ter prispevalo k nakupušportnih rekvizitov. Ob tej priložnosti smočlani društva ter dijaki-poučevalci s Srednjetehniške šole Koper predstavili projekt Dijakdijaku proti raku tamkajšnjim učencem višjihrazredov.

Ker se še dobro spominjamo, da je bilapred dobrim desetletjem zbolevnost zarakom materničnega vratu na Obalnem


OBALNO DRUŠTVO ZA BOJPROTI RAKU KOPER

Rak, prehitimo ga!

44

PODELITEV PRIZNANJ DIJAKOM-POUČEVALCEM V PROJEKTU DIJAK DIJAKUPROTI RAKU NA SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI V KOPRU

45

območju največja v Sloveniji, smo tudi vletu 2011 – še posebej v Tednu boja protiraku materničnega vratu – vestnonadaljevali osveščanje žensk o tem raku injih poučevali, kako pomembno je, da seodzovejo na vabilo na preventivni odvzemin pregled brisa materničnega vratu. Vdruštvu s posebnim zadovoljstvomspremljamo uspešno zmanjšanje zbolevnostiza tem rakom v našem okolju.

V Tednu boja proti raku je na seji Zvezedruštev v Ljubljani prejela priznanjeTelevizija Koper Capodistria, ki vrsto letskrbno objavlja prispevke o zdravju inbolezni in na razne načine osveščagledalce o raku, o nevarnostnih dejavnikih,o možnostih preprečevanja in zgodnjegaodkrivanja te bolezni. Že drugo desetletjepodpira prizadevanja Obalnega društva zaboj proti raku v vseh njegovih aktivnostih inskrbi, da so informacije dostopne številnimgledalcem na Primorskem in drugod vSloveniji.

V Tednu boja proti raku, ki je potekal zgeslom Tudi cepljenje varuje prednekaterimi raki, smo s se številnimi pisnimiprispevki, intervjuji, poročili pa tudi zrazširjanjem zdravstvenovzgojnega gradivaposvetili deklicam, njihovim staršem invzgojiteljem in jih seznanjali s problematikoraka materničnega vratu in z možnostjonjegovega preprečevanja. Seveda smo jimgovorili tudi o drugih rakih.

V sodelovanju s Skupino za samopomoč pooperaciji raka dojke Izola smo oznamovaliRožnati oktober. Postavili smo stojnice zzdravstvenovzgojnim gradivom inobiskovalke na modelu dojk učili, kako si jihlahko preventivno pregledujejo same. Vjavnosti smo nastopili tudi z intervjuji indrugimi nastopi v številnih lokalnih sredstvihobveščanja.

Kot vsako leto smo tudi v letu 2011promovirali svoje društvo na stojnici obDnevih zdravja in ob Tednu mobilnosti vKopru. Delili smo zdravstvenovzgojnogradivo, učili samopregledovanje dojk inmod na modelih, hkrati pa je bila zdravnicana voljo za odgovore na vprašanja opreventivi in zgodnjem odkrivanju raka.Pomagali so nam dijaki Srednje ekonomsko

poslovne šole iz Kopra, ki so poprejsodelovali v projektu Dijak dijaku proti raku.

Spomladi in jeseni smo v Piranu in Izolisodelovali tudi na prireditvah obtradicionalnih Dnevih zdravja z geslomSkupaj delamo za zdravje, Svetovni danzdravja pa nas je spet popeljal natradicionalni pohod.

Še vedno so odmevna predavanja z naslovomRak, prehitimo ga!, ki jih s srcem in bogatimistrokovnimi izkušnjami podaja naša pred-sednica Jadranka Vrh-Jermančič, dr. med.Z Obale smo čedalje pogosteje povabljenitudi na Notranjsko in Kras. Predavanj inpogovorov je bilo letos še posebej veliko.Udeleženci so bili navdušeni, saj jih je sprostilpozitivni pristop k sicer obremenjujoči temi.Za prihodnje leto imamo že veliko prošenjza nova predavanja in pogovore.

Posebej odmevno je bilo predavanjeJadranke Vrh-Jermančič, dr. med., Rak,prehitimo ga!, ki smo ga organizirali vsodelovanju z Društvom onkoloških bolnikovSlovenije oktobra v knjižnici v Piranu. Častnigost je bil piranski župan Peter Bossman, ki situdi sam prizadeva za osveščanje o raku inje že večkrat sodeloval z našim društvom.

PODELITEV PRIZNANJ DIJAKOM-POUČEVALCEM V PROJEKTU DIJAK DIJAKUPROTI RAKU NA SREDNJI EKONOMSKO POSLOVNI ŠOLI V KOPRU


46

V letu 2011 smo se posebej posvetilipromociji programa SVIT; ljudem smo delilitematsko zdravstvenovzgojno gradivo in jihseznanjali z njim s pisnimi in govornimiprispevki v sredstvih javnega obveščanja.

Svoje delovanje smo predstavili naKonferenci o zdravju naše regije, ki je bilajunija. Soočili smo se s pogledi in mnenjistrokovnjakov zdravstva, šolstva, znanosti,uprave, socialnega varstva, nevladnihorganizacij, sredstev obveščanja – vse sciljem za celostno obravnavo zdravja.

Bilo je še veliko manj opaznih dogodkov inprizadevanja, vendar upamo, da bo tudi toobrodilo sadove na velikokrat ledinastempodročju bolezni in zdravja.

Leto, ki je pred nami, je spet polno načrtovza nadaljevanje našega poslanstva.

Jadranka Vrh-Jermančič, dr. med.,predsednica

OB PREDAVANJU RAK, PREHITIMO GA! V PIRANU SMOŽUPANU PETRU BOSSMANU, DR. MED., PODARILI PISNO GRADIVO O RAKU

SKUPAJ DELAMO ZA ZDRAVJE, LUCIJA, OKTOBRA 2011.ČLANICI SKUPINE ZA SAMOPOMOČ PO OPERACIJI RAKA DOJKE

STA ŽUPANU PIRANA NADELI ZAPESTNICO »ZMAGOVALEC«

GORENJSKO DRUŠTVO ZABOJ PROTI RAKU KRANJ

Z delom želimoprispevati kzmanjšanjuzbolevnosti zaboleznimisodobnega casa

47

V sodelovanju z Zavodom za zdravstvenovarstvo Kranj smo nadaljevali programŽivimo zdravo v lokalnih skupnostih. V občiniGorje smo ga v pomladanskih mesecih leta2011 zaključili s testom hoje, v občinahŽelezniki in Preddvor pa smo z osveščanjemsplošne populacije začeli jeseni, zaključekpa načrtujemo pomladi 2012. Namenprograma je splošno prebivalstvo krajevnihskupnosti izobraziti o zdravem načinuživljenja in s tem prispevati k zmanjšanjuzbolevnosti za boleznimi sodobnega časa.Projekt sestavlja več delavnic o zdravemprehranjevanju, zdravem načinu pripravehrane, pomenu telesne dejavnosti,preprečevanju raka, primernem načinupridelovanja zelenjave v domačih vrtovih,vključen je tudi test hoje na 2 km.

V akciji Brez cigarete, v kateri se mladizavežejo, da najmanj eno leto ne bodoprižgali cigarete, je v šolskem letu 2010/11sodelovalo kar 776 učencev iz 21 gorenjskihosnovnih šol. Prejeli smo 215 izjav učencev5. razreda, 265 izjav učencev 6. razreda,220 izjav učencev 8. in 76 izjav učencev 9.razreda. Šole, ki so poslale največ izjav, so:OŠ Simon Jenko Kranj, OŠ Anton TomažLinhart Radovljica, OŠ Železniki, OŠ ŠkofjaLoka mesto in OŠ Ivan Tavčar Gorenja vas.Izmed vseh podpisnikov smo izžrebali 40učencev in jih ob Svetovnem dnevu breztobaka nagradili z vstopnicami za vodni park.

V sodelovanju s trgovskim centrom smo vTednu boja proti raku organizirali stojnico,kjer so bila obiskovalcem na voljozdravstvenovzgojna gradiva o zdravemživljenju in preprečevanju raka, ki jih jeizdala Zveza slovenskih društev za boj protiraku. Poseben poudarek smo dalipredstavitvi presejalnega programa Svit, kiomogoča zgodnje odkrivanje raka nadebelem črevesu, ter zgodnjemuodkrivanju raka na dojki. S pomočjo

modela dojke smo obiskovalkam predstavilipomen in način rednega samopregledo-vanja dojk. Strokovnjaki so zainteresiranimobiskovalcem tudi svetovali, kako živetizdravo. V sodelovanju s sodelavci Zavodaza zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj smo jimmerili tudi nevarnostne dejavnike za srčno-žilne bolezni.

Oktobra, v mesecu boja proti raku na dojki,smo v stavbi ZZV Kranj postavili stojnico, kjersmo obiskovalcem delili gradivo o prepre-čevanju raka, jih seznanjali s pomenom innačinom samopregledovanja dojk.Novembra, v mescu boja proti raku pljuč,pa smo pri svoji stojnici poleg pisnegazdravstvenovzgojnega gradiva delili tudisrebrne pentljice in mimoidoče opozarjalina škodljivosti kajenja.

UTRINEK S PREDAVANJA

NAŠE »TERENSKO« DELO

V sredstvih javnega obveščanja naGorenjskem smo objavili vrsto izjav insporočil ob Svetovnem dnevu raka, vTednu boja proti raku, pripravili pa smo tudinekaj oddaj o preventivi raka.

Vse leto smo zdravstvene ustanove, osnovne,srednje šole in prostore drugih ciljnih skupinoskrbovali z zdravstvenovzgojnim gradivomZveze društev za boj proti raku.

Branimir Čeh, dr. med., predsednik

Tanja Torkar, prof. zdr. vzgoje


48

IGRALCI ROK, MATEVŽ IN AJDA ZA MALE BOLNIKE

V letu 2011 smo nadaljevali poprejšnjedelo, v prvi vrsti izobraževanje osamopregledovanju dojk in mod namodelih in predavanja o zgodnjemodkrivanju rakavih bolezni. Naše ciljneskupine so šolarji, kmečke ženske, študentjein člani krajevnih skupnosti.

Skrbimo, da vsi zdravstveni domovi vLjubljani in okolici ter v Zasavju dobijo vsostrokovno literaturo, ki jo izda Zveza društev.Z njenimi publikacijami polnimo tudi pult zaprostovoljce na Onkološkem inštitutu.Skrbimo, da je na njem tudi dovolj časopisovin revij, ki nam jih darujejo založniki.

V dogovoru z Mercatorjem smo tudi v letu2011 v Tednu boja proti raku v njegovihhipermarketih organizirali stojnice zzdravstvenovzgojnimi publikacijami. DijakiSrednje zdravstvene šole so na modelihdojk in mod obiskovalce poučevali osamopregledovanju dojk in mod.

Nadaljevali smo tradicijo rednih mesečnihoddaj – vsak četrti torek v mesecu – o rakuna radijski postaji Univox Kočevje.Strokovnjaki Onkološkega inštituta sogovorili o različnih zvrsteh raka, o prehrani,rehabilitaciji, fizioterapiji, svoje oddaje pasmo ponudili še nekaterim drugimdruštvom, da so se lahko predstavila.

Kljub hudi finančni stiski je zelo aktivna našaZasavska sekcija, ki ju poosebljata gospeOlga Simončič in Rose Drečnik. Skrbita, dakolektivom na tem področju pripravimoizobraževalna predavanja.

Še naprej smo sodelovali s Hematološko-onkološkim oddelkom Pediatrične klinike.Za njegove mlade paciente smoorganizirali več predstav, potem ko smo zasodelovanje pridobili več igralcevslovenskih gledališč. Zahvalo dolgujemo

predvsem Roku Kunaverju, Matevžu Biberjuin Ajdi Toman. V igro so znali vključiti tudiotroke. Bilo je zelo ganljivo, otroci pa sonadvse uživali. Kako malo je včasih zeloveliko!

prim. Matjaž Kaučič, dr. med., predsednik

LJUBLJANSKO DRUŠTVO ZABOJ PROTI RAKU

Naše ciljneskupine so šolarji,kmecke ženske,študentje in clanikrajevnih skupnosti

49


Zveza in društvasmo prepoznavni v

programuobvladovanja raka

v Sloveniji

50

Sodobno izrazje nam omogoča, dadejavnost društva v preteklem letu opišemokot prostovoljsko delo na področjuzdravstva. Leto 2011 je bilo poimenovanoza Evropsko leto prostovoljstva. Bila jeustanovljena Slovenska filantropija,Združenje za promocijo prostovoljstva,oblikovana je Slovenska mrežaprostovoljskih organizacij, sprejet je Zakon oprostovoljstvu. Na 8. kongresu prostovoljstva(od 5. do 6. 12. 2011 v Mariboru) je bilMestni občini Maribor podeljen naziv Mestoprostovoljstva. Ministrstvo za javno upravonamenja sredstva za izvajanje dejavnostiSlovenske filantropije.

Slovenska zveza za nadzor nad tobakom injavno zdravje, ki jo podpira Ministrstvo zazdravje, je povabila Zvezo slovenskih

društev za boj proti raku, da je postalačlanica Vsebinske mreže nevladnihorganizacij (NVO) za zdravje – NVO varujenaše zdravje.

V družbi, ki se spreminja, mora društvopreveriti svoj položaj. V kateri okvir bi vstavilidruštvo za boj proti raku, da bi delonjegovih članov pridobilo na kakovosti in bidruštvo izpolnilo svoje poslanstvo? Imamovizijo Zveze slovenskih društev za boj protiraku, ki je ambiciozna in nas usmerja k delu,zato jo navajamo: »Vizija Zveze slovenskihdruštev za boj proti raku skupaj z regijskimidruštvi je postati prepoznaven deležnik vcelovitem programu obvladovanja raka vSloveniji.«

Tudi v letu 2011 smo si prizadevali zaprimarno preventivo ali preprečevanjezbolevanja za rakom. V ta namen smopripravili vrsto prireditev.

V prostorih Academie smo pripravili dveizobraževalni predavanji:

• 13. 4. 2011 je mag. Borut Ambrožič,zastopnik pacientovih pravic, imelpredavanje z naslovom Promocijapacientovih pravic in dolžnosti;

• 11. 5. 2011 je Damijana Bosilj, dr. med.,specialistka ginekologije, imela predavanjez naslovom Rak materničnega vratu incepljenje proti HPV.

V Tednu boja proti raku od 7. do 11. 3. 2011smo bili aktivni vse dni.

• V ponedeljek smo imeli tiskovnokonferenco; o njej je poročal RadioMaribor, za katerega smo pripravili tuditorkovo oddajo o zdravju; objavljeno je bilotudi poročilo na Televiziji Slovenija.

DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUŠTAJERSKE - MARIBOR

VERA FEGUŠ, DR. MED., PREJEMNICA ZLATEGA ODLIČJA ZA LETO 2010

51

• V torek smo v Domu kulture v Rušahorganizirali predavanje asist. mag. BoženeKotnik-Kevorkijan, dr. med., infektologinje, znaslovom Cepljenje in rakave bolezni.

• V sredo smo se udeležili slavnostne sejeZveze slovenskih društev za boj proti raku vLjubljani.

• V četrtek smo v Mercatorjevem nakupoval-nem centru Pobrežje obiskovalke poučevalina modelu dojk, kako lahko samepreventivno skrbijo za zdravje svojih dojk.

• V petek smo na Visoki šoli za zdravstvenevede postavili stojnico zzdravstvenovzgojnim tiskanim gradivom;študenti so sami poskrbeli za promocijozdravega načina življenja.

Z zgibankami z vzgojno-izobraževalnovsebino, knjižicami in drugimzdravstvenovzgojnim gradivom smo osebnoali po pošti oskrbovali ZD Maribor, Ptuj,Lenart in Slovenska Bistrica, zasebneambulante zdravnikov in zobozdravnikov.

Informacijsko stojnico z zgibankami zzdravstvenovzgojno vsebino smo postavili:

• v Dijaškem domu Lizike Jančar 6. 4. in vDijaškem domu Maribor 7. 4. 2011, in sicer znamenom, da dijake seznanimo spriporočili Evropskega kodeksa proti raku(5. 4. je bil namreč Svetovni dan zdravja);

• v Trgovskem centru Europark obSvetovnem dnevu brez tobaka, 31. 5. 2011;

• v Rušah na zaključku pohoda Srčna pot,22. 11. 2011.

Za zaposlene v Zavodu za zdravstvenovarstvo Maribor smo 12. 3. 2011 pripraviliučno delavnico samopregledovanja dojk.

Zavod za zdravstveno varstvo Maribor jenaše društvo povabil k sodelovanju vprojektu Zdravo življenje v ruralnem okolju.Sodelovali smo s prispevkom Zgodaj odkritirak je ozdravljiv. V prostorih OŠ Selnica obDravi smo 7. 12. 2011 in naslednjega dne vKulturnem domu v Miklavžu na Dravskempolju po predavanju o raku dojk in modizvedli učno delavnico samopregledovanjadojk in mod.

Vsako sredo med 10. in 12. uro imamoindividualno splošno svetovanje o raku.Zanimanje prebivalstva zanj narašča.

V preteklem letu smo dobro sodelovali zZvezo in slovenskimi društvi za boj proti raku.Pridobili smo tudi nekaj dragocenih novihizkušenj. Naša nova predvidena naloga bomotivirati posameznika, da spremeni svojtvegani življenjski slog in začne zdravo živeti.Pomembno bi bilo poiskati ogroženegaposameznika ali skupino in zanje najti pravinačin motivacije.

Vera Feguš, dr. med., predsednica


POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJPROTI RAKU MURSKA SOBOTA

Promoviramozdrav nacinživljenja

52

V Tednu boja proti raku smo imeli Danodprtih vrat Pomurskega društva za bojproti raku. Obiskovalcem smo merilidejavnike tveganja, svetovali in razdeljevalitiskana zdravstvenovzgojna gradiva.

Kot poprej smo tudi v letu 2011 obSvetovnem dnevu zdravja sodelovali natradicionalni regijski prireditvi Otok ljubezni vIžakovcih. Pomagali smo jo organizirati,delili smo promocijska tiskana gradiva,zdravo sadje, odgovarjali na vprašanjaobiskovalcev, tistim, ki so iskali naš nasvet,pa tudi pomagali po svojem znanju.

V osnovnih šolah Pomurja smo podprliakcijo Slovesna obljuba. Skupaj z Zavodomza zdravstveno varstvo Murska Sobota smorazpisali že tradicionalni natečaj s temonekajenje Rad/a bi ti povedal/a… Naloganatečaja je bila oblikovati kartico/razglednicos sporočilom (kartica felix). Na kartici jenapisano in narisano osebno sporočilo, kispodbuja nekajenje. Ob Svetovnem dnevubrez tobaka je potekala tradicionalnaregionalna prireditev Dišiš mi po pomladi.Soorganizirali so jo Pomursko društvo za bojproti raku, Zavod za zdravstveno varstvo

V Pomurskem društvu za boj proti rakusmo si prizadevali pridobiti nove člane, sklenititer obdržati že obstoječa partnerstva sstrokovnimi ustanovami, drugimi nevladnimiorganizacijami, čezmejnimi partnerji terdrugimi deležniki v lokalnih skupnostih. Vospredju našega dela v letu 2011 je biloinformiranje in osveščanje o zdravemnačinu življenja ter zgodnjem odkrivanjurakavih bolezni.

Na učnih delavnicah in s predavanji smoinformirali in osveščali prebivalstvo o zdravemnačinu življenja. S partnerji smo zdravstveno-vzgojno delovali v lokalnih skupnostih. Ssvojim programom za zdrav življenjski slogsmo se vključevali v dejavnosti drugihsorodnih organizacij. Sodelovali smo naštevilnih prireditvah, tako na ravni pokrajinekot tudi v lokalnih skupnostih.

AKTIVNOSTI OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA

TEDEN BOJA PROTI RAKU –DAN ODPRTIH VRAT

SVETOVANJE NA FESTIVALU ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

53

Murska Sobota in OŠ Puconci. Na prireditvismo podelili pohvale, priznanja in nagradeob zaključku likovnega natečaja in obzaključku akcije Slovesna obljuba v šolskemletu 2011/12.

Tradicionalno je postalo tudi sodelovanjedruštva in partnerjev na Festivalu za tretježivljenjsko obdobje v Ljubljani. Tridnevniprogram je bil spet pester in zanimiv.Prepletale in dopolnjevale so se aktivnostivseh sodelujočih partnerjev, npr. določanjenevarnostnih dejavnikov, predstavitev vajza gibljivost in moč, demonstracija nordijskehoje, tematske delavnice, predstavitev indegustacija zdravih jedi, svetovanje inpromocija zdravega prehranjevanja. Našedruštvo je promoviralo prav zdrav načinprehranjevanja, in to s knjigo kuharskihreceptov Moje zelenjavne in sadne jedi.

Sodelovali smo tudi pri drugih prireditvah naregijski in lokalni ravni (pohodi, razstave…).

Na stojnicah smo delili tiskana zdravstveno-vzgojna gradiva in svetovali. Tudi v letu2011 smo se pridružili zdravstvenovzgojniakciji Otroci za varnost v prometu, ki joorganizira Zavod za zdravstveno varstvoMurska Sobota. Zaključna prireditev je bilana martinovo v mestu Murska Sobota, vsodelovanju s Policijsko postajo M. Sobotain Pomurskim društvom za boj proti raku.Sporočila z zgibanko o alkoholu so deliliotroci Osnovne šole II. Vozniki so akcijodobro sprejeli. Sporočila so bila predanatudi staršem otrok in drugim prebivalcem.

V letu 2011 je bilo opravljeno večje številoindividualnih svetovanj, predvsem napodročju zdrave prehrane.

V letu 2011 smo pridobili denar za dveletniprojekt Zmanjševanje neenakosti v zdravju.V njegovem okviru nameravamo izdatipublikacijo o zdravi prehrani nosečnice.

prim. mag. Branislava Belović, dr. med.,predsednica

DEL RAZSTAVE


Mladi, odlocnorecite cigareti ne!

54

V Dolenjskem društvu za boj proti raku smov letu 2011 uresničili naloge in aktivnosti, kismo jih zapisali v letnem programu. Večinonalog smo opravili sami s pomočjosodelavcev in zunanjih predavateljev,nekaj tudi v sodelovanju z drugiminevladnimi organizacijami in ustanovami.

Predavanja in projekti, s katerimi želimoizobraževati, so bila še vedno v ospredjudelovanja našega društva. V letu 2011 smoorganizirali:

• februarja v Zdravstvenem domu Metlikapredavanja o raku dojke, namenjenapredvsem mladim, in poučevanjesamopregledovanja dojk;

• marca smo ob mednarodnem Tednuboja proti raku v Kulturnem centru JanezaTrdine Novo mesto že tradicionalnopripravili prireditev Mladi, odločno recitecigareti ne. Učenci in dijaki novomeških šolso ob zabavnoglasbenem programuopozorili na nevarnost kajenja in na pomenzdravega načina življenja v letih, ko so šemladi in zdravi. Naš projekt je finančnopodprla Mestna občina Novo mesto;

• aprila smo na sedežu društva pripravilipredavanje o raku dojk in delavnicosamopregledovanje dojk. Predavateljica jebila Anica Berginc-Dolenšek, dr. med.;

• v začetku maja smo na sedežuorganizirali predavanje in delavnico o rakudojke in pomembnosti samopregledovanjadojk. Tudi tokrat je bila predavateljicaAnica Berginc-Dolenšek, dr. med.;

• ob koncu maja smo za učence devetihrazredov OŠ Grm pripravili predavanje Kajje treba vedeti o raku. Predavala je NadaBut Cigler, dr. med., ki je mlada dekletaopozorila na pomembnost samopregle-dovanja dojk tudi v letih, ko so še mlade.

Druge dejavnosti:

• Zdravstvenemu domu Novo mesto,Ambulanti za bolezni dojk, smo majadostavili tisoč zgibank Za zdrave dojke inMamografija;

• Predstavnice društva so se 18. junijaudeležile prireditve Bazar nevladnihorganizacij. Obiskovalcem so na modeludojk prikazovale samopregledovanje dojkin delile izobraževalno tiskano gradivo.

• V Rožnatem oktobru smo s projektomMislim nase, ki je potekal v Zdravstvenemdomu Novo mesto v Ambulanti za bolezni

DOLENJSKO DRUŠTVO ZA BOJPROTI RAKU NOVO MESTO

55

dojk ter na Novem trgu v Novem mestu,opozorili meščanke, da je skrb za zdravjedolžnost slehernega in da k temu sodi tudiredni pregled dojk. Članice društva soobiskovalcem delile izobraževalno gradivo,vrtnice in rožnate pentlje.

• Novembra smo v Zdravstvenem domuMetlika pripravili predavanje o raku dojk indelavnico o samopregledovanju dojk.

S posredovanjem Zveze slovenskih društevza boj proti raku smo kandidirali zadodelitev sredstev FIHO. Prijavili smo se tudina javna razpisa Mestne občine Novomesto in Občine Metlika. Uspeh na tehrazpisih je zagotovil del denarja, ki ga jedruštvo potrebovalo za svoje delovanje,manjkajoča sredstva pa so nam dodelileMestna občina Novo mesto, ObčinaMetlika in Krka d.d., ki našo dejavnost želeta denarno podpirajo.

O svojem delovanju smo seznanjali javnostv lokalnih sredstvih obveščanja in vŽupanovem glasilu.

Anica Berginc-Dolenšek, dr. med.,predsednica

NEkadim!

ZDRAVOŽIVIM!

ZDRAVOŽIVIM!

Slovesna obljubaSlovesna obljuba

PODPIS:

PREDSEDNICA ZVEZE SLOVENSKIHDRUŠTEV ZA BOJ PROTI RAKU:i

PODPIS POTRJUJE:

S podpisom se zavezujem,da v šolskem letu 2011/2012

Kdor zdravo zivi - pridobi!



Cloveku nudimotako podporo, da

bo želel samnajvec storiti zasvoje zdravje

56

Koroško društvo za boj proti raku uspešnodeluje že šestnajsto leto. Pri svojem delusledimo smernicam Zveze slovenskih društevza boj proti raku, pri načrtovanju in izvajanjunalog pa upoštevamo tudi lokalnepotrebe. Naša glavna naloga jeosveščanje prebivalstva o zdravem načinuživljenja, o nevarnostnih dejavnikih in opomenu zgodnjega odkrivanja raka. Pritem upoštevamo pravilo: človeku nudititakšno podporo, da bo znal, hotel in mogelsam največ storiti za svoje zdravje.

Pri delu uporabljamo različne metode dela,ki jih sproti prilagajamo situaciji oz.uporabnikom. Najpogosteje prirejamopredavanja z demonstracijamisamopregledovanja dojk in mod, sledijoinformacijske stojnice, svetovanja,

pogovori, čajanke, aktivne učne delavnices pripravami zdravih prehranskih obrokov,izdelavo tematskih likovnih in literarnihizdelkov itd. V treh zdravstvenih ustanovahše vedno skrbimo za izobraževalnepreglede dojk po urniku, posebnost našeponudbe pa je strokovna psihološkapodpora, ki jo nudimo ljudem v strahu predrakom.

Naše preventivno delo se začne s prihodnjimistarši v materinskih šolah, nadaljuje z mladimiv osnovnih in srednjih šolah, s starejšimi vpodjetjih in ustanovah in s splošno populacijov lokalnih skupnostih. Nekatere akcijeopravljamo sami, vedno pogosteje pa vsodelovanju z drugimi akterji.

O smiselnosti medresorskega sodelovanjasmo zdravstveni vzgojitelji razmišljali že daljčasa, vendar se je potreba pomedsebojnem sodelovanju s posameznimidelovnimi organizacijami kakor tudi ssorodnimi društvi pokazala šele zadnja leta.Število preventivnih zdravstvenovzgojnihprogramov se je zaradi državnih interesovnamreč zvečalo, »trg je postal prenatrpan«z različnimi zdravstvenovzgojnimi akcijami.Edino pametno jih je bilo zato spraviti čimveč »pod eno streho«. Tako je zadnja letasodelovanje postalo že kar tradicija: zZavodom za zdravstveno varstvo Ravnesodelujemo v projektih Živimo zdravo,Koroška v gibanju brez tobaka in zadnjeleto pri promociji presejalnih programov. Zzdravstvenimi domovi sodelujemo vprogramih Cindi, v šolah za prihodnje staršein v zdravstvenovzgojnih programih zaosnovne in srednje šole. Z Zdravstveno šoloSlovenj Gradec sodelujemo v projektu Tekza zdravje, v okviru interesne dejavnostipripravljamo dijake za nastope nainformacijskih stojnicah in z njimi izdelujemozdravstvenovzgojne plakate, ki jihrazstavljamo na vidnih mestih. Pri drugih

KOROŠKO DRUŠTVO ZA BOJPROTI RAKU RAVNE NAKOROŠKEM

KOROŠKA V GIBANJU BREZ TOBAKA

57

akcijah se največkrat povezujemo sKoronarnim društvom Koroške, Društvomdiabetikov, Društvom invalidov (v akciji Dandrugačnosti), Društvom žena z amputiranodojko, Društvi upokojencev, z Aktivi kmečkihžena itd.

Zanimiva novost v našem programu jezdravstvenovzgojno delovanje trehmedicinskih sester, sodelavk društva zRadelj ob Dravi. V oktobru, Rožnatemmesecu, so na pobudo Društvaupokojencev Radlje in Društva invalidovJosipdol organizirale srečanje/čajanko vtreh lokalnih skupnostih. Vabljeni so bili vsiprebivalci. V dveurnih druženjih so se zudeleženci pogovarjali o raku dojke, namodelu so se učili samopregledovanja, vdrugem delu pa so ob skodelici čajaprisluhnili izpovedi upokojene medicinskesestre, ki je že trikrat premagala raka. Vsa trisrečanja so bila zelo dobro sprejeta.

V lanskem šolskem letu smo nadaljevalitradicijo – s športnimi nahrbtniki smo nagradili20 izžrebanih osnovnošolcev, podpisnikovSlovesne obljube 2010/11. Nagrade smojavno podelili na prireditvah ob zaključkušolskega leta. Aktivno smo se vključili tudi vzadnjo akcijo v podporo nekajenju.

Prizadevamo si, da preventivne nalogedruštva opravljamo na primerni strokovniravni, zato se redno udeležujemo tematskihizobraževanj na republiški in lokalni ravni(izobraževalni programi lokalnegazdravniškega in sestrskega društva).

Denar za dejavnost smo si pridobili sčlanarinami (imamo okrog 700 članov), zdotacijami koroških občin (prijavili smo sena razpise za nepovratna sredstva) in zdonacijami nekaj lokalnih podjetij. Glavninosredstev smo porabili za izvedbo programov,nekaj pa jih namensko hranimo za volilnoskupščino v mesecu marcu.

Prihodnje leto bomo nadaljevali pot, ki smosi jo začrtali, upoštevajoč navodila Zvezeslovenskih društev za boj proti raku. Upamo,da nam bo uspelo pridobiti sodelavce in navolilni skupščini predati delo novemu,predvsem pa pomlajenemu upravnemuodboru, ki bo s sodobnejšim in mordadrugačnim pristopom prinesel koristidruštvenim ciljem.

Naj poročilo zaključim z rekom:

Naj nam bo dan pogum, da spremenimo,kar lahko spremenimo.

Naj nam bo dana moč, da sprejmemo, karne moremo spremeniti.

Naj nam bo dan razum, da ločimo medenim in drugim.

Nada Kadiš s sodelavkami

UČENJE SAMOPREGLEDOVANJA DOJK

V TEDNU BOJA PROTI RAKU –STOJNICA V MERCATORJEVEMCENTRU RADLJE

Za izboljšanje zdravja si prizadevamo napodročju celotne Mestne občine Velenje,Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki ter širše.

Aktivisti v lokalnih okoljih se zavedamo, daso mladi preslabo poučeni o raku in danekateri, še posebej mladi nezaposleni,težko pridejo do informacij. Poleg tegapogosto privzamejo nezdrav življenjski slog.Zato jim skušamo informacije približati.Prepričani smo, da jih lahko s pravilnimpristopom aktiviramo v skupni skrbi zazdravo in aktivno življenje. To smo poskusili sprojektom Evropski kodeks proti raku našaleških tleh – mladi za mlade.

Projekt predvsem pomaga premagovatipredsodke v našem okolju, saj je Velenjeizredno multikulturno območje. V našomladinsko pobudo so že med organizacijskestrukture vključeni predstavniki manjšin, kibodo z aktivnim sodelovanjem razbijalitabuje v našem mestu in okolici. Še posebejsmo ponosni, da so se aktivirali mladinezaposleni, ki bodo s prostovoljnim delomsoustvarjali dejavnosti, ki bodo spodbujalezdrav življenjski slog mladostnikov. Zdravživljenjski slog hkrati razvija tudi občutek zastrpnost, čeprav to morda ni vidno na prvipogled. Kdor skrbi za zdravje drugih, razvijatudi občutek za sočloveka in strpno družbonasploh.

Od maja smo zato bili vsak teden delInformativno-motivacijskih tečajev na Zavoduza zaposlovanje, v Mladinskih centrih Velenjein Šmartno ob Paki. Mlade iz Šaleške dolinesmo seznanjali s priporočili Evropskegakodeksa proti raku. Izdali smo koledarčke zasamopregledovanje dojk, samopregledovanjemod ter zgibanko 11. priporočil proti raku, kiso jih izdelali mladi tega projekta.

Svojo dejavnost pri promociji priporočilprikazujemo v naslednji preglednici.


DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKUVELENJE

Prizadevamo si zaizboljšanje zdravja

na podrocjuSavinjsko-šaleške

regije

58

Namen društva je razbiti tabuje o raku,predstaviti bolezen táko, kot je, širokemukrogu ljudi, jim razumljivo predstaviti razširje-nost bolezni, pomembnost preprečevanjain zgodnjega odkrivanja raka, zdravljenja,rehabilitacije in preprečevanja njenihposledic. Želimo doseči, da bi se vsakdozavedal, da je bolezen treba preprečevatiali vsaj zgodaj odkriti, ker je raka danesmogoče zdraviti.

Vsepovsod poudarjamo, kako pomembenje zdrav način življenja, še posebej ker sedanašnjemu hitremu tempu življenja instresnim situacijam vsakdanjika skoraj nemoremo v celoti izogniti. V program vključu-jemo predstavitev novosti na področjumedicine (preprečevanje, zgodnje odkrivanje,zdravljenje, rehabilitacija) za člane, vselokalne prebivalce in za širšo javnost.

V projektu Prisluhnimo svojemu telesu smopripravili vrsto predavanj o preventivi, zgod-njem odkrivanju raka, zdravljenju, rehabilitaciji,preprečevanju posledic bolezni ter ozdravem načinu življenja. Predavanja sobila v Velenju, v Šoštanju, v Šmartnem obPaki in v drugih krajih Zgornje Savinjske doline.Tudi predavanja prikazujemo v preglednici.

Za članice in člane vse leto dvakrat tedenskoorganiziramo telovadbo pod vodstvomfizioterapevtke v OŠ Šalek in OŠ Gorica vVelenju. V Termah Topolšica imamo vsakponedeljek triurno kopanje in pol uretelovadbe v vodi, prav tako pod vodstvomfizioterapevtke. Za vse ljubitelje naravedvakrat mesečno organiziramo pohode.Enkrat na mesec imamo rekreativni pohodokoli jezera, združen z zdravstvenovzgojnimpredavanjem za preprečevanje socialneizključenosti.

Organizirali smo tudi dve 7-dnevni Šolizdravja, januarja v Dolenjskih toplicah,septembra pa v Strunjanu.

Spletno stran Strokovnjak odgovarja nawww.velenje.com dobro obiskujejo ne leprebivalci Šaleške in Zgornje Savinjskedoline, ampak tudi od drugod. Dostopna je24 ur na dan za vse obiskovalce spleta. Zakakršna koli vprašanja je društvo dosegljivotudi na dežurni telefonski številki; odgovarjain svetuje predsednica Branka Drk vsodelovanju s strokovnjaki različnih področij.Številka društvenega telefona in vsedejavnosti društva so mesečno objavljene vprogramu prireditev Turističnegainformacijskega centra Mestne občine

59

Naslov priporočila/dejavnosti Metoda

Povečajte telesno dejavnostVzdržujte primerno telesnotežo!

rekreativne vsebine (telovadba 2-krat tedensko, telovadbav vodi 1-krat mesečno, pohodi 2-krat mesečno, sprehodi1-krat mesečno)

Ne kadite kampanja osveščanjaosebni pristop (svetovanje)

Redni obiski pri ginekologu zamladostnice

kampanja v regionalnih sredstvih javnega obveščanjainformacijsko gradivo (kartice)

Izogibajte se čezmernemusončenju

predavanja peer-to-peer(diplomant visoke zdravstvene šole)

Povečajte dnevno porabovseh vrst zelenjave in sadja!Vzdržujte primerno telesno težo!

kuharske delavnice peer-to-peer(mladi strokovnjaki s področja dietetike)

Cepite se proti hepatitisu B kampanja v sredstvih javnega obveščanja

Rak pri moških praktične delavnice samopregledovanja mod – fant-fantu

Rak na dojkah praktične delavnice samopregledovanja dojk – dekle-dekletu

Omejite pitje alkoholnih pijač– vina, piva in žganih pijač kampanja in predavanja peer-to-peer

Mesec Naslov predavanja

Januar Prisluhnimo svojemu telesuBolezni srca in ožilja

FebruarGripa in prehladna obolenjaInkontinencaMRSA

MarecUčna delavnica samopregledovanjadojkRak prebavil

April Preprečevanje raka na materničnemvratu Prehrana onkološkega bolnika

Maj Varno s soncem

Oktober Kako se uspešno boriti proti raku

November 11 priporočil proti raku Kako zmanjšatibolečine v križu


60

Velenje. Spletno stran društva najdete nanaslovu www.bojprotiraku.si.

Društvo se je dejavno predstavilo tudi nastojnicah, marca v Tednu boja proti raku,aprila na Festivalu prostovoljstva, maja nastojnici za mlade ob Dnevu mladosti,septembra pa v okviru projekta Kk? Tk!

Po sredstvih javnega obveščanja celotneŠaleške in Zgornje Savinjske doline pa tudiširše smo seznanjali prebivalstvo spomembnostjo pravočasnega, zgodnjegaodkrivanja raka, s preventivo, z zdravimnačinom življenja, s pomembnostjo gibanjain poročamo o načinih in uspehihzdravljenja in rehabilitacije. Izpostavili smopomembnost samopregledovanja inposkusili dvigniti raven osveščenosti na tempodročju.

Objavljali smo tudi vabila na predavanja indruge naše prireditve, članke, zdravstveno-vzgojne prispevke, intervjuje ter gostovali vradijskih in televizijskih oddajah. O svojihdejavnostih sproti obveščamo sredstvajavnega obveščanja (tisk: STA, Naš čas,Dobro jutro, Žurnal 24, Celjan, Novi tednik,Savinjske novice, List, Moje zdravje, Delo,Večer; radijske postaje: Radio Velenje,Radio Baklja, Radio Fantasy, Radio Goldi,

Koroški radio, Radio Rogla, Celjski val;televizijska postaja: VTV – Vaša televizija;spletne strani: www.velenje.com,www.velenje.si, www kunigunda.org,www.bojprotiraku.si) z obvestili za javnost,po prireditvi pa jim pošljemo fotografskodokumentacijo.

Leto 2011 zaključujemo še posebejponosno, saj smo ob številnih rednihaktivnostih za naše redne in nove članeposebno pozornost namenili tudi mladim.Projekt Evropski kodeks na regionalnih tlehje ob uspehih v regiji pridobil tudi državnoveljavo, saj je bil priznan kot eden boljših invzorčnih projektov, namenjenih mladim inzdravju. Besede, kako pomembno jenaučiti mlade, da že v zgodnji mladostizačnejo skrbeti za svoje zdravje, so odveč.Mladi prebivalci Šaleške doline so seaktivno pridružili projektu ter takopomembno prispevali k grajenju najpo-membnejše mreže – skupni skrbi za zdravje.

Branka Drk, predsednica

POHOD V STRUNJANU

1000 Ljubljana, Stegne 21/c, p.p. 581, 1521 LjubljanaTel.: 01/500 77 00, fax: 01/500 77 10, TRR: 05100-8010039395

davčna številka: 66071364, matična številka: 1118692000e-mail: [email protected]

zveza društev za boj proti raku

Documents