zveza društev general maister | - zbornik 20 letmag. milan lovrenčič in več drugih avtorjev...

Zbornik

20 letdruštev General Maister

20 letdruštev General Maister

Ljubljanamarec 2019

4

Avtorji:

Urednik:

Jezikovni pregled:

Oblikovanje:

Založnik:

Za založnika:

Naklada:

mag. Milan Lovrenčič in več drugih avtorjev

Dušan Vodeb

Marjeta Adrovič

Irena Hlede, Pro anima, d.o.o.

Zveza društev general Maister

mag. Milan Lovrenčič

400 izvodov

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

377:37.091.27

ZUPANC, Breda Priporočila za pripravo in izvedbo drugega in četrtega predmeta poklicne mature : poklicna matura v izobraževalnih programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe / [avtorice Breda Zupanc, Helena Žnidarič, Irena Andreja Prošek]. - Ljubljana : Center RS za poklicno izobraževanje, 2010

ISBN 978-961-6246-84-21. Gl. stv. nasl. 2. Žnidarič, Helena 3. Prošek, Andreja251864320

10

KAZALOUvodni nagovori

General Maister in Slovenija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Nagovor dr. Danila Türka, nekdanjega predsednika Republike Slovenije na 13. skupščini Zveze društev general Maister, Ljubljana, 7. aprila 2017 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Dvajset let Zveze društev general Maister . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

Pomembnejši dogodki in druženja 2008–2018Dogodki 2008 - 20018 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34

Slovenska vojska in civilno vojaško sodelovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59

Revija Maistrov glas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

Spletne strani društev general Maister . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68

Dosedanji prejemniki spominskega priznanja general Rudolf MaisterPrejemniki priznanj 2004 - 2018 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74

Predstavitev društev general Maister in Franjo Malgaj, vključenih v Zvezo društev general Maister

Predsedstvo Zveze društev general Maister . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86

Društvo general Maister Ljubljana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88

Društvo general Maister Kamnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90

Zgornje Savinjsko društvo generala Maistra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96

Domovinsko Društvo general Rudolf Maister Maribor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97

Prleško društvo general Maister . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .100

Koroško domoljubno društvo »Franjo Malgaj« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .102

Notranjsko domoljubno društvo general Maister Unec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .105

Društvo Franjo Malgaj Šentjur . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .108

Društvo general Maister za Zasavje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .111

Slovenjegoriško društvo General Maister . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .113

Pohorsko društvo general Maister . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .116

Društvo general Maister Ptuj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .118

Domovinsko društvo general Maister Šentilj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120

Dolenjsko društvo general Maister Trebnje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123

Društvo general Maister Celje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124

Društvo general Rudolf Maister Kranj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125

11

Društvo general Maister Cerkvenjak . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .127

Prekmursko društvo general Maister Črenšovci . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129

Spodnje Savinjsko društvo general Maister Žalec . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .131

Društvo general Maister Grosuplje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .133

Društvo general Maister Domžale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .135

Belokranjsko društvo general Maister . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .136

Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .138

Šaleško društvo general Maister Velenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .140

Turistično društvo Rudolf Maister – Vojanov Zavrh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .146

Društvo general Maister Veržej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .148

Domoljubno Obalno-kraško društvo general Maister Piran . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .148

Društvo general Rudolf Maister Žiri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .148

Knjige o osebnostih Maistrove dobe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .149

Spomeniki generala Maistra in Franja Malgaja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .152

Spomeniki in doprsni kipi generala Maistra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .154

13

Uvodni nagovori

dr.AntonTrstenjakpobudnikdruštvageneralMaister

14

Obpraznovanju20.obletnicenašegadelovanjasimoramoodgovoritinavpra-šanje,kakoopravljamoposlanstvo,kismogazapisalivnašstatut,inseglasi:»Društvozdružujefizičneosebe,potomceMaistrovihborcevinzainteresiranedržavljaneRepublikeSlovenije,kiželijoohranitispominnazgodovinskodeloindomoljubnosporočilnostgeneralaRudolfaMaistrainnjegovihborcevzasevernomejo,kottuditiste,kisodelovalizanastaneksamostojneSlovenijeindelujejovnegovanjudomoljubja.«

ZamiseloproučevanjudelovanjageneralaMaistrasejepodaljšemobdobjuznovaobudilapoosamosvojitvi,konkretnopaleta1993vLjubljani.PobudezaosvetlitevinovrednotenjevojaškegauspehageneralaMaistrasobileštevilne.Osredotočilpabisenatiste,kisobilepo2.svetovnivojninajboljspontanetersočastinspoštovanjeizkazalevMaistrovemrojstnemkrajuKamniku.Zaslugazaizkazanočast,častnomeščanstvoinkasneje(leta1970)spomenikpripadadr.Sadnikarjuinnjegovemusinu.ProtikoncuosemdesetihletprejšnjegastoletjasobilipozasluginovinarjevčasopisaVečerinRadiaMariborzeloaktivnitudivMariboru,kjersomutudipostavilispomenik.

Meddruženjemzakademikomdr.AntonomTrstenjakomsvaobujalaspominenaMaistra;jazzato,kerjebilmojočeMaistrovborec,dr.Trstenjakpazato,kergajekotdijakpogostovidevalvMariboru.Opisovalmiještevilnedogodke,nakaterihsejegeneralpojavljal,insicernaproslavah,shodihalinaulicah.MeščaniMariborainkrajaniŠtajerskesogaizjemnocenili.Povsod,kjersejepojavil,jebilosrednjaosebnostdogodkaalikraja.TojeveljalotudizanjegovoženoMary.ZaradidogajanjavKamnikuinMariborujedr.Trstenjakmenil,dajezaLjubljanokotglavnimmestomSlovencevsramota,danepostavispome-nikanajvečjemusinuslovenskematere,kijezorožjemubranilpomembendelslovenskezemlje,kisosigalastiliAvstrijci.

PredsednikZvezedruštevgeneralMaister

mag.MilanLovrenčič

General Maister in Slovenija

15

Pogovorovotemjebiloveliko.Vanjesobilivključeninajiniprijateljiinznanci.Spomnimsedr.Beblerja,dr.Toplaka,mag.Dolenca,MilanaLjubiča,AntonaMajzlja,ViktorjaPistotnikaindrugih.

VednoboljjedozorevalaidejaopostavitvispomenikavsrediščuLjubljane.Vletihod1990do1995soargentinskiSlovenci,kisosenapovabiloDemosavračalivdomovino,predlagali,dabivLjubljanipostavilispomenikargentinske-mugeneraluSanMartinu.NapisalinobjavilsemapelLjubljanipodnaslovom»Neargentinskemu,slovenskemugeneralubomopostavilispomenik.«Pozivsemposlaltuditakratnemuljubljanskemužupanudr.DimitrijuRuplu,kijemojpredlogsprejelinmepovabilksodelovanju.Ustanovilasvagradbeniodbor,kimujedr.Rupelformalnopredsedoval,jazpasembilpodpredsednikindejanskivodjaodbora.Todadr.Rupeljeodšelvdiplomacijo,atudisicerjenavdušenjezapostavitevspomenikanekolikozastalo.Razpisanjebilnatečajinzaizvajal-cajebilizbrankiparJakovBrdar.Nikakorsenismomoglidogovoritiolokacijipostavitvespomenika,kersobilivodboruvečinomamestniuradniki,kisome-nili,damorabitispomenik»okrasmesta«,zdr.Trstenjakompasvamenila,damoraspomenikizražatizahvaloinčastMaistrovemudelovanju.Kersemestonimogloodločitizanaročiloizdelavespomenika,svasezdr.Trstenjakomodločila,dagazaupavakiparjuBoštjanuPutrihu,kippanajbipostavilinaKongresnemtrgu.Spomenikjebilkonecleta1996dokončan(slika),vendardodokončnegadogovorazmestnoobčinoniprišlo.MestojepotemoddalonovonaročilokiparjuJakovuBrdarjuinpoletunegotovostijebilnjegovkipulitinleta1999protinašivolji,vendarpassoglasjemgradbenegaodbora,postavljenpredželezniškopostajo.Izodborasemizstopil,kernisemsoglašalneskipominnezlokacijopredželezniškopostajo.Iznenadapasmobiliobveščeni,dajePutrihovkipku-piloministrstvozaobramboingapostavilopredstavboobrambnegaministrstvaingeneralštabaSVnaVojkoviulici.Tosostorilibreznaševednosti,vendarsmobilispostavitvijozadovoljni.

Torej,kipastabilatakonasvojihmestih:Putrihovpredministrstvomzaobram-bo,Brdarjevpapredželezniškopostajo.

Dr.Trstenjaknasjekljubvsemušenaprejbodril,damoramonegovatispominnageneralaMaistrainnjegoveborcesproučevanjeminaktivnimprenašanjemsporočilnostiinnjihovihvrednotmedvsedržavljane,predvsemmladino.Zbiralsempotencialnečlaneinleta1996organiziralustanovniobčnizborvnižjiglasbenišoliVič-Rudnik,kjersmozapredsednikaizvoliliTitaTurnška,jazpasempostalpodpredsednik.ŽeponekajmesecihjeTitTurnšekprevzelslužbenedolžnostivtujiniinizvoljensembilzapredsednika,tajnikpajepostalMilan

16

Ljubič.Imelismoprecejtežavzregistracijo.Vkratkemčasujepristopilovečkotstočlanov,kmalužedvestoizvsehkrajev,tudizunajLjubljane.Odločilismose,daustanovimopodružnicenaUncu,vKamniku,Mariboru,Ljutomeru,Ljubnem,ŠentiljuinRavnahnaKoroškem,kjerjebiloveččlanov.PredsednikdruštvavLjubnem,IvanZupan,jepredlagal,dasepodružniceosamosvojijo,ustanovimopazvezodruštev,karsmotudistorili.IzvoljensembilzapredsednikaZvezedruštevgeneralMaister.

ZanimanjezadelovanjeprinegovanjudomoljubjaobproučevanjugeneralaMaistrainnjegovihborcevjebilovednovečje.Začelsemustanavljatinovadruštva.Povsod,kjersemimelprijateljeinznance,kijihjezamiseloproučeva-njusporočilnostigeneralaMaistrainnjegovihborcevpritegnila,smoustanovilidruštvo.Takojeizprvihpetihdruštevnastalodeset,natopetnajstinkmaludvajsetdruštev.Danesnasježeosemindvajset,prepričanpasem,dajihbokmalutrideset.

Vselejsmobilisložni.Šenajboljsmosibilinarazen,kosmoopredeljevalinašedelovanje.Zastopalsemstališče,dajenašedelovanje-polegraziskovalnega,izobraževalnega,kulturnega–tudipolitično.Negovanjedomoljubjajeeminentnopolitičnodelo,sajznjimdelujemokotaktivnidržavljani,delamovdobrobitnaroda,državeinsenepodrejamostrankarskimpohlepompooblasti.

VsaletasmouspešnosodelovalisSlovenskovojskoindrugimidomoljubnimiinveteranskimizvezami.Predlagalismoskupnodelovnotelovsehzvez,kidelujejonapodročjudomoljubja–našpredlogsesedajžedesetleturesničujevKoDVOS--u(Koordinacijadomoljubnihinveteranskihorganizacij).Dokaz,dajenašedelovanjeopaženoincenjeno,jepriznanjedelovanjavjavneminteresu,kisonamgapodeliliministrstvazaobrambo,zakulturo,zaizobraževanje,znanostinšportterministrstvozadelo,družino,socialnezadeveinenakemožnosti.

Sstatusomdelovanjavjavneminteresusmobiliboljuspešnitudivpodjetjih,kjersmopotrkalinanjihovavratasprošnjozafinančnasredstva,čepravvečinodelaopravljamoprostovoljno.Stanjegledestroškovjesedajnekolikolažje,sajnamprogrameinnekaterenalogenapodlagirazpisasofinanciraMORS.TakolahkorazvijamotudiinformativnodejavnostzizdajorevijeMaistrovglas,kigaštirikratnaletoprejmejovsičlanidruštev.Izdajamopatudištevilnaknjižnadela,kisonavedenavtemzborniku.

ZvelikozavzetostjopripravljamoproslaverojstnegadnevageneralaMaistravvsehdruštvih,društviFranjaMalgajanaRavnahnaKoroškeminvŠentjurjupase8.majadostojnopoklonitaspominunatragičnosmrtjunakaFranjaMalgaja.

17

Državasejeleta2006odločila,dabo23.novemberDangeneralaMaistradržavnipraznik,kigabopraznovalavsakihpetlet.Mismoseodločili,datadankotdržavnipraznikpraznujemovsakoleto.

Našeprizadevanjezaizobešanjedržavnihzastavjetrajnanalogačlanov,pravtakokotpetjedržavnehimnevšolahinnajavnihprireditvah.Dabibilanašapobudaboljprepričljiva,smoRTVSlovenijadalipobudo,dabiobpolnočipred-vajalidržavnohimno,kijozazdajpredvajaletretjiprogramRadiaSlovenije.Pritemnajbisodelovalitudiučencišol,skaterimisodelujemo.

Menim,daZDGMssvojimdelovanjemslediciljemiznašegastatuta,omenjenimnazačetkuuvodnika.SpodbudilismozanimanjezageneralaMaistrainnjegoveborceinjimopredelilizgodovinskomesto,kijimpripada.Negujemonjihovosporočilnostzaktivnimdelovanjemvnašidružbiinsprejemamotudiobveznost,dabomostemdelomtudinadaljevali.ZadovoljensemznašimdomoljubnimdelominpostavitvijogeneralaMaistrainnjegovihborcevnaoltardomovine.Prepričansem,davsi,kiuresničujetenašeposlanstvo,čutiteenako.Hvalavam.Kopregledujemoinocenjujemonašedvajsetletnodelovanje,meosrečuje,dasmodalisvojprispevekkpoznavanjuzasluggeneralaMaistrainnjegovihborcevtervseh,kisozaslužnizanastaneksamostojneSlovenije.

Želimsi,dabiostalidobriprijateljiinznancitudipotem,konebomvečvodilZvezedruštevgeneralMaister.Zahvaljujemsevam,kistedalidarnaoltardomovine.

18

Spoštovani,

letossebomopovsodposvetuspominjalistoletnicekoncaI.svetovnevojne-enenajvečjihkatastrofvvsejčloveškizgodovini,kisojopovzročilipolitičnivoditelji.Slednjinisopremoglidovoljrazumevanjainmodrosti,dabiseizognilivojaškemuspopadu,kakršnegasvetdotedajšenidoživel.Velikoslabegajeizšloiztegaspopada.Uničenasobilacesarstva,kisotrajalastoletja.Evropajezavednoizgubilavodilnovlogovsvetu.Inkarjenajhuje,vojnajeprizadelamilijoneevropskihdružininpovzročiladružbenorazsuloneslutenihrazsežnosti.Iztegarazsulasoserodilikasnejšitotalitarizmi,organiziranikriminal-inkulturasmrti.Političnerešitvepokoncuprvesvetovnevojnenisobiledobreinnisotrajale.Nobenegaodprocesovdružbenegarazsulanisoustavile.Šeslabše,včasuenesamegeneracijesejesvetpogreznilvnovo,ševečjokatastrofo,vdrugosvetovnovojno.

Invendarsobileobkoncuprvesvetovnevojnetudisvetletočke,redkesicer,avendarlesvetleintakšne,dasokazalepotnaprej.EnaodnjihjebilajunaškaakcijageneralaRudolfaMaistrajesenileta1918.Vmanjkotmesecudni,vnovembru1918,jeRudolfuMaistruuspeloorganizirativojsko4000prostovoljcev,borcevzasevernomejo.Pomislimosamonatveganjeinnegotovizidteakcije,izvedenevčasupovojnenaveličanostiinobupa,včasuznačilnoslovenskihpolitičnihomahovanjinvčasu,kojebilanemškonacionalističnastrujanaŠtajerskemšemočna.

Borcizasevernomejosoubranilivelikdelslovenskegaetničnegaozemljainstemomogočilinastanekslovenskedržavedobrihsedemdesetletijkasneje.Drža-vebrezbranljivegadržavnegaozemljanemorebiti–injetudinebibilo,čenebiborcizasevernomejoopravilisvojegazgodovinskegaposlanstva.Njihovuspeh

Nagovor dr. Danila Türka, nekdanjega predsednika Republike Slovenije na 13. skupščini Zveze društev general Maister, Ljubljana, 7. aprila 2017

19

jeomogočil,dasejeslovenskinarodmeddrugosvetovnovojnolahkouspešnoubranilprednarodnimuničenjem,indajenarodnoosvobodilnavojska,parti-zanskavojska,osvobodilacelotnoetničnoozemljeslovenskeganaroda.Čepravsobilekasnejevzpostavljenedržavnemejedelomanepravične,pajeslovenskinarodobkoncudrugesvetovnevojnevendarlevzpostavilpravodržavnoozemlje,kimugajeuspeloubranitimedosamosvojitvenovojnoleta1991.

VtemeljutegazgodovinskegadosežkajedelogeneralaMaistra.KakšnaosebajetorejbilgeneralMaister?Nikakornibilzgoljvojaškičastnikinpoveljnik.Biljevsestranskaosebnost–pesnik,slikar,ljubiteljknjiginkasnejetudiorganizatorkulturnegaživljenja.Biljeosebnostširokihobzorij,sposobenrazumetiizzivečasainpomenzgodovinskepriložnosti.Njegovvzorjepomembentudidanes,intonesamozaljudivojaškegapoklica,ampakzavsedržavljane,zavsenas.

DelogeneralaMaistramoramorazumetivcelotnemzgodovinskemokviru.Nje-govdosežekjebilbistvenzazorenjeslovenskeganaroda,kijevnjegovemčasužeobstajalkotkulturnoizoblikovannarod,vendarpakotnarod,kišenirazvilsvojepolitičneidentitete.Zorenjeslovenskeganarodavpolitičninarodjetrajalošedesetletjaintudidanesšenipovsemkončano.

Razvojvnaslednjihdesetletjihjezahtevalnovetežkeinjunaškeodločitve,kisobilenujnostzorenjaslovenskeganarodavpolitičninarod.Medbojemprotifa-šizmuinnacizmusejeslovenskinarodpozaslugiNOBpostavilvvrstepravičneinzmagovitekoalicije,kijepozmagivdrugisvetovnivojnipostavilatemeljedanašnjesvetovneureditve.

Zodločnoenotnostjoobosamosvojitvileta1991jeslovenskinaroddokazal,dajevredensamoodločbeinlastnedržave.Vnovičsmosimoralisvobodoindržavnostpriboritizoboroženosilo.Letossespominjamopetdeseteobletniceustanovitveteritorialneobrambe,kijevčasuosamosvojitvenevojneleta1991nosilanajve-čjebremeosamosvojitvenegavojaškeganapora.Borcemteritorialneobrambeinvsemdrugim,kisozorožjemvrokizavarovalineodvisnostSlovenije,dolgujemohvaležnost.Zosamosvojitvijo,zlastiznjenimvojaškimuspehom,smosedokonč-nokonstituiralikotpolitičninarodzlastno,suverenodržavo.

Vendarnašapotšenikončana.Suverenostjetrebavzdrževati.Trebajojegojitiinprivsehpomembnejšihpolitičnihvprašanjihmislitinato,dasmosuverenadržavazlastnoodgovornostjoinzobveznostjo,današosuverenostohranimoinkrepimo.Vsodobnihrazmerahtonivselejlahko.Smodelvisokointegriraneskupnosti–EvropskeunijeinvojaškezvezeNATO-vendartudiznotrajnjiju

20

suverenadržava.Odgovornismozase,hkratipaimamosvojdeležodgovornostizaprihodnostnašihmednarodnihpovezav.

Tudidanesnasmoravoditidomoljubje,tistoresničnodomoljubje,kijenavdi-hovaloborcegeneralaMaistra,slovenskepartizaneinborcezaosamosvojitevSlovenije.Ničganemorenadomestiti.Nobena,šetakomodnainprijetnapo-trošniškakultura,nobenerešitve,ponujeneodzunaj,nobeneabstraktneiluzije.Odločitveonašiprihodnostibomomoralisprejematisami.Sevedamoramobitirealistigledestanjanassamih,gledenašegaokoljainsveta.Todabitimoramotudisposobnidoločitipotnaprej.

Današnjenalogenisoničlažjeodnekdanjih,čepravsodrugačneinnezahtevajotveganjoboroženegaboja.Vendarmoramovedeti,daprihodnostninikdarpovsemzagotovljena.Nenehnosimoramoprizadevatizalepšoprihodnost,zaživljenjevmiru,blaginjiinvpravičnejeurejenemsvetu.InpritemnasbostašenaprejvodilamiselindejanjegeneralaMaistra.

Želimvamuspešenpotekskupščineinuspešnodelovprihodnje.

21

Preddvajsetimiletisejevsvobodnislovenskidržavimedslovenskimipatrioti,zvečinepotomciMaistrovihborcev,porodilaideja,dasegeneraluRudolfuMaistruvglavnemmestuSlovenijepostavidostojen,videnspomenik.GeneralMaistersijessvojimipogumnimidejanji1.in23.novembra1918vMariborutovsekakorzaslužil.

Želeta1970sejevKamnikuzbralaskupinaslovenskihpatriotov,kisejezavedalapomenadelakamniškegarojaka,generalaRudolfaMaistra,inmupostavilalepbronastispomeniknaglavnemmestnemtrgu,kijemeščaneinobiskovalcespominjalnategavelikegaSlovenca.Nekajpomembnegajevtemsmislunaredilatudiskupinamariborskihjavnihdelavcev,kulturnikov,novi-narjevVečerainfunkcionarjevSocialističnezveze,kimujeleta1987postavilanaenemnajlepšihmariborskihtrgovlepspomeniksredimesta,kisedanesimenujeTrggeneralaMaistra.GeneraljestopilvjavnozavestMariborčanovkotosvoboditeljMariborainštajerskegaPodravjaizpodnemškeoblastiinvključi-tvijovSlovenijo,kisejeleta1918odločilaoditiizAvstrijenasvojozgodovinskopotskupajsHrvatiinSrbi.

PrepirospomenikihvLjubljani,okateremjegovorževuvodniku,jepotomceMaistrovihborcevpred20letišeboljzdružilinjihskupajsštevilnimisomi-šljenikispodbudilkodločitvi,daseorganizirajovDruštvogeneralMaister,sčimersoželelivslovenskijavnostiodločnejepopulariziratilikindelogeneralaRudolfaMaistra,simbolapatriotizmainodločnosti.

Vodilnasilaprizbiranjučlanstvastabilamag.MilanLovrenčič,sinMaistrovegaborcainakademikprof.dr.Trstenjak.

PrvasejainiciativnegaodborazaustanovitevDruštvageneralMaisterjebila15.junija1998vdvoraniglasbenešolenaViču.Udeležilosejeje16oseb.Njihov

JankoPrunkinMitjaMeršol

dr. Janko Prunk

Mitja Meršol

Dvajset let Zveze društev general Maister

22

sklepjebil,daseskličeobčnizborzaustanovitevdruštvainsehkratiizvedeproslavadnevadržavnosti.

Takojebilnapodlagizakonaodruštvihčeztedendni,23.junija1998,ustanov-niobčnizbor,nakateremsosprejelistatutDruštvageneralMaisterinprogram.Statutjedoločal:»DruštvogeneralMaisterizLjubljanejepravnaosebazaseb-negaprava,kizdružujeMaistroveborce,potomceMaistrovihborcevindrugeljudi,kiželijoohranjatispominnageneralaRudolfaMaistrainnjegoveborcezasevernomejo,kottudivsenarodnozavedneSlovence,kisodelovalizanastaneksamostojneSlovenije(1.člen).Imedruštvaje:DruštvoGeneralMaister,kraticaDGM.SedeždruštvajevLjubljani,Trubarjeva3,Slovenija.«

Določilisoprogramoziroma»dejavnostdruštva«:

• pripravadokumentacijeinpostavitevspomenikageneraluRudolfuMaistruvLjubljani,organizacijaproslaveob80-letnicizačetkabojevzasevernomejoterskrbzavzdrževanjespomenikainnadaljnjihspomin-skihsrečanj;

• postavitevinohranjanjeobeležijljudeminorganizacijam,kisopomembnodelovalizaprogramZedinjeneSlovenije,seborilizasevernomejo,protifašizmuinnacizmuinzasamostojnoSlovenijo;

• raziskovalnodeloterzbiranjeinpubliciranjedejstevoživljenjuindelugeneralaMaistraindrugih,navedenihvtemčlenu;

• drugedejavnosti,potrebnezaohranjanjedediščinegeneralaRudolfaMaistraterdrugihorganizacij,navedenihvtemčlenu.

VupravniodbordruštvasobiliizvoljeniTitTurnšek,dr.AntonBebler,mag.MilanLovrenčič,dr.LudvikToplak,mag.Dolenc,AntonMajzeljinViktorPistotnik.

DruštvogeneralMaisterinnjegovavodilnasila,neumornipobudnikinorga-nizatorpredsednikMilanLovrenčičstasizvelikoenergijeinorganizacijskesposobnostiprizadevalazaustanovitevpodružnicDGMpoSloveniji,najprejvkrajih,kisobilipovezanizživljenjemindelomRudolfaMaistra.Vdruštvososevključevalinekaterividniznanstveniinkulturnidelavci,mednjimi:dr.LojzeMarinček,prof.dr.JanezKranjec,JanezMenart,ToneKuntner,MilanLjubičingospodarstveniki,kisoprispevalimaterialnasredstvazadelodruštva.

Naletnemobčnemzborudruštva,kijebil31.januarja2001,jebilizvoljennovupravniodborinnaprviseji,kijebila15.2.2001,sejeodborkonstituiralvzasedbi:predsednikmag.MilanLovrenčič,programskipodpredsednikdr.Lojze

23

Marinček,organizacijskapodpredsednicaGabrijelaŠertl,zakladnikFrancŠkufca,vodjasekcijezaNotranjskoJožeTišler.Članitezasedbesopotemdolgodelovalivdruštvu.

Noviodborsejevnetolotildela.OrganiziraljesrečanjasimpatizerjevdelageneralaMaistrainzačelpripravljatiustanavljanjepodružnicDGM.

Poleti2001jebilakotprvaustanovljenapodružnicaDGMvMariboruspredsedni-kommag.StanetomKocutarjem,dr.LojzeMarinčekpajenamariborskiuniverziorganiziralposvetodeluinizročilugeneralaMaistra.Govorjebilopobudidr.Bru-naHartmana,danapišeznanstvenomonografijoogeneraluMaistru,MilanLjubičpanajbionjemposneldokumentarnifilm.Odločilisose,daDGMvzpostavisodelovanjezistrskoiniciativo(FranGoljevščekzamejovpiranskemzalivu).NapobudoUODGMjekiparBojanŠtineizdelalmalikipgeneralaMaistranakonju.PlastikajepostalaekskluzivnolastništvoDGM.Društvojojeprodajalopodjetjeminposameznikomintakopokrivalostroškedelovanjadruštva.

NasejiUODGMdecembra2001sorazpravljaliinsklepaliopriključitviTuristič-negadruštvageneralMaisterizZavrhapriLenartu-kimujebilidejnimentorprof.AlešArih-kotpodružnicedruštvuGeneralRudolfMaistervLjubljani.Sklenjenopajebiloše,dasepristopikustanovitvipodružnicDGMvKamniku,Celju,naJesenicah,vKopru,KranjuinŠentilju.ZarojstnidangeneralaMaistrasovodilničlanidruštvapoložilivenceprednjegovspomenik:vMariboruStaneKocutar,naUncuJožeTišler,vLjubljaniMilanLovrenčič,vKamnikuToneSmolnikar.PodpredsednikDGMdr.LojzeMarinčekpajenatadanorganiziralobiskdelegacijeDGMpripredsednikuRepublikeSlovenijeMilanuKučanu.

Skleniliso,dakamniškapodružnicaDGMvKamnikuopremizgodovinskosobogeneralaMaistra.Določilisotudivišinočlanarine(1.000SITzačlaneDGM,zaseniorjepa500SITnaleto).

Društvosejeodločilointenzivnodelovatimedmladinoinjoseznanjatizde-lomgeneralaMaistra.Zatojemarca2002izdalobrošuroonjegovemživljenjuindelu.

NekajdnipoMaistrovemrojstnemdnevujebilavKamnikuslovesnostprigene-ralovemspomeniku,kijebiladobroorganizirana.Razglašenojebilopoimeno-vanjeknjižnicepoRudolfuMaistru.SlovesnostipredMaistrovimspomenikomjeprisostvoval12.gardnibataljonSlovenskevojske.

NaslovesniakademijivKulturnemdomujebilslavnostnigovornikpredsednikvladedr.JanezDrnovšek.DruštvogeneralMaisterjetakopridobivalougledv

24

širšislovenskijavnosti.MesecdnipoznejejebilvKamnikuspominsko-strokovniposvetogeneraluMaistru,nakateremsosodelovalikamniškižupanToneSmol-nikar,direktoricaŠtudijskegacentraRudolfaMaistraVeronikaMatjašič–Kali-šnik,zgodovinarjiBojanČas,BrankoGoropevšek,ViktorVrbnjakinslavistkaStankaGolobterbrigadirSVJanezŠvajncer.

KonecletajeUODGMsklenilnavezatistikesSlovenskovojskoinjezatozadolžildr.LojzetaMarinčka.

Februarja2003jebiloustanovljenoZgornje-SavinjskodruštvogeneralMaistervLjubnemkotprvosamostojnoDGM,kijepokazalovelikoaktivnost.ZaslugagrepredsednikuIvanuZupanuinpodpredsednikuIztokuPodkrižniku.Društvoje

Dogodki iz zgodovine ustanavljanja in društvenega razvijanja borcev generala Maistra

(PovzetoizzapisaLojzetaUdetavSpominskemzbornikuob60-letnicibojevzasevernoslovenskomejo1918-1919)

Prvi poskus organiziranja prostovoljcev borcev za severno mejo 1918/1919 je bil že leta 1920. Pod imenom Organi-zacija koroških prostovoljcev so sestavljali odsek Društva jugoslovanskih prostovoljcev DJP za Slovenijo. Njihov organizator Lojze Ude je postal drugi podpredsednik tega društva, vendar pa je zaradi centralistično unitaristične usmerjenosti DJP kmalu odstopil kot podpredsednik in izstopil iz DJP. S tem se je tudi končal prvi poskus organi-ziranja koroških prostovoljcev.

Leta 1927 pa je dal pobudo za ustanovitev organizacije borcev za severno mejo general Maister na sestanku njegovih nekdanjih oficirjev in podoficirjev. Izbran je bil pripravljalni odbor, ki je v naslednjih mesecih zbiral člane na mariborskem mestnem območju, v Dravski dolini in na Dravskem polju, od koder so se v usodnih dneh novembra in decembra 1918 generalu Maistru pridruževali zavedni prostovoljci. Organizacija, ki je sicer zajemala le borce

s štajerskega mejnega območja, se je poimenovala Zveza Maistrovih borcev. Na prvem občnem zboru Zveze je bil za častnega predsednika izvoljen general Rudolf Maister, za poslovodečega predsednika nekdanji Maistrov adjutant, rezervni stotnik, prof. dr. Anton Dolar, za podpredsednika pa poveljnik prve čete mariborskega pešpolka, učitelj Jože Malenšek. Namen društva je bil predvsem obramben in domoljuben z ostjo proti tistemu nemškutarskemu meščanstvu, ki pod vplivom političnega razvoja v Avstriji in Nemčiji ni hotelo priznati stanja, ustvarjenega v bojih 1918/1919.

Konec leta 1932 je Franc Štaudekar, doma s Prevalj, prostovoljec iz bojev 1918/1919, kasneje pa uslužbenec Trboveljske premogokopne družbe, začel s prizadevanji za vključitev vseh borcev za severno mejo v skupno organi-zacijo. Leta 1934 je generalu Maistru predložil osnutek posebne organizacije z imenom Legija koroških borcev, ki naj bi zajemala poleg vseh borcev prostovoljcev tudi mobilizirance tako slovenskih, kot tudi srbske in hrvaške.

25

sponzoriralažupanjaAnkaRakun.

VenecpredMaistrovspomenikpredgeneralštabomSlovenskevojskejeobMaistrovemrojstnemdnevupoložildržavnisekretarministrstvazaobramboRSJankoDeželak,kijeimeltudislavnostninagovor.

21.junijajebilanaGomilipriKogu,nakraju,kjersoslovenskeoboroženesilevslovenskiosamosvojitvenivojnizaustavilejugoslovanskovojsko,spominskaslovesnost.OrganiziralajojeZvezaveteranovSlovenijeinnanjopovabilaZvezoslovenskihčastnikov,SlovenskovojskoinDruštvogeneralMaister.MeddrugimijeimelgovortudipredsednikDGMmag.MilanLovrenčičinsezavzelzasodelo-vanjevsehveteranskihindomoljubnihorganizacij.

Maister je osnutek odobril in na ustanovnem zboru v Trbovljah je bil predlagani osnutek za ustanovitev Legije sprejet. Po dolgotrajnih birokratskih zapletih je tedanja banska uprava spomladi leta 1935 potrdila pravila delovanja društva in general Maister je izdal proglas “Vsem koroškim borcem” in jih pozval, naj se včlanijo v Legijo koroških borcev. Sedež organizacije je bil najprej v Trbovljah. Zaradi močno povečanega član-stva pa se je odbor preselil v Ljubljano. V naslednjih letih je imela Legija koroških borcev že 27 krajevnih organizacij in okoli deset tisoč članov.

Med osvobodilno vojno se je veliko članov te organi-zacije takoj priključilo Osvobodilni fronti. Mnogo jih je bilo postreljenih kot talcev, veliko jih je pomrlo po koncentracijskih taboriščih. Malo je znano, da sta bila člana Zveze prostovoljnih borcev za severno mejo 1918/1919 tudi Franc Leskošek-Luka in Jože Rus, med vojno podpredsednik AVNOJ-a.

Ker po vojni dolgo časa ni bilo mogoče razrešiti vprašanja o vključitvi borcev prostovoljcev za sever-no mejo k sekciji Zveze združenj borcev NOV, so se borci prostovoljci za severno mejo odločili nastopati samostojno.

15. maja 1966 je bil ustanovni občni zbor Zveze borcev prostovoljcev za severno mejo 1918/1919, vendar je do zakonske ureditve Zveze prišlo šele leta 1968, ob 50-letnici bojev za severno mejo. Na slavnostni prireditvi v Ljubljani je mestna organizacija Zveze PBSM dobila svoj prapor, 40 zaslužnih borcev odlikovanja, slavnostni govornik pa je bil Lojze Ude. 24. novembra je bilo na Trgu svobode v Mariboru slavnostno zborovanje, v avli mariborske občinske skupščine pa je bil zopet postavljen doprsni kip generala Rudolfa Maistra (med nacistično okupacijo je bil skrit nekje v kleti). Priznanje Maistrovim borcem pa je bilo dano 28. novembra 1968 tudi z republiškim zakonom o borcih za severno mejo, po katerem so slovenski borci za severno mejo dobili pravico do zdravstvenega zavarovanja, nekajkratnih brezplačnih voženj z železnico, ladjo ali avtobusom in delnega nadomestila za stroške letnega dopusta. Z usta-vo SRS 28. februarja 1974 pa je bilo borcem za severno mejo priznano posebno družbeno varstvo na področju zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarova-nja. Statut Zveze borcev prostovoljcev za severno mejo je bil po dopolnitvah leta 1973 tri leta kasneje usklajen z tudi z novimi zakonskimi predpisi o društvih.

26

JulijajeUODGMsklenilproglasitileto2004(70-letnicaMaistrovesmrti)zaMaistrovoleto.UOjeposlalpismodržavnemuzboruRepublikeSlovenijeinžupanomkrajev,kjersobiladruštvageneralMaister:Ljubljana,Maribor,Ka-mnik,Cerknica,Mengeš,Kranj,Celje,Ljubno,Šentjur,Lenart,Šentilj,Ormož,Ljutomer,GornjaRadgona.

Februarja2004jeDGMpristopilksodelovanjuzapostavitev»Svetilnikamiru«vGornjiRadgoni,kijojevosamosvojitvenivojnibombardiralajugoslovanskaarmada.SodelovalisošeZdruženjeslovenskihčastnikovGornjaRadgona,Poli-cijskoveteranskodruštvo»Sever«zaPrekmurje,ObmočnozdruženjeveteranovvojnezaSlovenijoGornjaRadgona,ObmočnozdruženjeborcevNOBGornjaRadgona.

ZadnjidanjunijajebilasejaUODGM,nakaterosobilipovabljenigostje:BorisDolničar,JožeGričarindr.JankoPrunk.NasejisosprejelipredlogstatutarnepogodbeoustanovitviZvezedruštevgeneralMaister.PovabljenigostjenajbivsvojemdelokrogupropagiraliustanovitevZveze,skaterobibilodelovanjeDruštevgeneralaMaisterboljpovezanoinkoordinirano.

UstanovnaskupščinaZvezeDGMjebiladobroletopozneje,kersopripravezahtevaleprecejčasa.Skupščinajebila15.septembra2005vLjubljaniinvZvezosoprvapristopilaDruštvogeneralMaisterizLjubljane(predsednicaIrenaKuntarič-Hribar),DGMKamnik(predsednikNikoPinterič)inZgornjeSavinjskoDGM(predsednikIvanZupan).ZapredsednikaZvezedruštevgeneralMaisterjebilizvoljennajboljaktiveninnavdušen»maistrovec«,mag.MilanLovrenčič.

NaMaistrovdan,23.novembra2005,sobilanaslavnostnisejiMestnegasvetaobčineMariborpodeljenaspominskapriznanjageneralaMaistraMilanuKučanu,AlešuArihuindr.NikuSadnikarjuzanjihovprispevekkohranjanjuspominanageneralaMaistra.

ZZDGMsejedejavnosttedomoljubneorganizacijezelopopulariziralaindobi-valavečjipomenvjavnosti.Domaja2006sokZvezipristopilaDruštvogeneralRudolfMaisterMaribor(predsednikAlešArih),Prleškodruštvo(predsednikMilanBolkovič)inKoroškodomovinskodruštvoFranjoMalgaj(predsednikĐuroHaramija).SeptembrajeizšlaknjigaGeneralizpodperesaTonetaPartljiča.

NaMaistrovdan23.novembrapajeZvezaDGMvMariborupodelilaprizna-njageneralaMaistra:naslovnemunadškofudr.AlojzijuŠuštarju,nekdanjemupredsednikudržavnegazboradr.FrancetuBučarjuinzgodovinarjuMaistrovegadelovanjaprof.LojzetuPeniču.

27

ZvezasejevprvihletihobstojarazširilašesštevilnimiDGMpoSloveniji.Prirejalisospominskeslovesnostivsvojihkrajih,kjersobilaobeležjageneralaMaistra,inrazmišljaliopostavitvinovih,karjesledilovnaslednjihletih.Zvezajedalainiciativoavtorjudr.BrunuHartmanuzanjegovoznanstvenomonografijoogeneraluMaistru,kijojetudifinančnopodprla.ZavzemalasejezavpeljavospoznavanjaživljenjaindelaRudolfaMaistravpoukosnovnihinsrednjihšol.Prirejalajeekskurzijesvojihčlanovpospominskihkrajih,poveza-nihzživljenjemgenerala.Zvezasejeodločilatudizasvojslovesniprapor,kigarazvijaobvečjihslovesnostihnadangeneralaMaistra,23.novembra,innadrugihdržavnihproslavah,kamorjepovabljena.VtemčasujeUODGMsklenil,dajehimnaZvezeinDruštevGMIpavčevaSlovenecsem.

Junija2007jeZDGMorganiziralanaPravnifakultetivLjubljanizanimivstrokovniposvetodržavljanskiindomovinskivzgoji.Naposvetjepovabilavsasvojadruštva,SAZU,Ministrstvozaobrambo,Ministrstvozašolstvoinšport,ZZBNOVSlovenije,ZvezoveteranovvojnezaSlovenijo,DruštvoTIGR,ZdruženjeSever,Zvezoslovenskihčastnikov,FDVinPravnofakulteto.Posvetjevodilde-kanPravnefakultete,prof.dr.JanezKranjc.PredsednikZveze,mag.Lovrenčič,jevuvodnibesedipoudaril,dajetrebaugotoviti,kajsmodoslejdoseglinapodročjudomovinskevzgojevslovenskihšolah.Kotcivilno-družbenopobudonajbiskušalioblikovatinekajzaključkov,kibijihposredovalipristojnimorganom,dasepripravitudiposvetoidentitetiSlovenskevojskeinoidentitetiSlovencevvdružbievropskihnarodov.

Prof.Kranjcjepovedal,dasevEvropipojavljaproblemnarodnesamobitnosti,čepravjemotoEU»skupnivrazličnosti«.»Taproblemenakočutijotakomajhnikotvelikinarodi.VFrancijisoustanoviliceloposebnoministrstvo,kiseukvarjastem.Negrezanikakršnoobramboalizastrah,pačpazapripravljenostustre-znoodgovarjatinavprašanja,kisebodopojavljalavprihodnosti.Predvsempagrezato,kakokrepitinašezavedanjesamobitnostiinjouspešnovpetivvzgojniinizobraževalniproces.«

Prof.dr.DraganPotočniksPedagoškefakultetevMariborujepredstavilsvojpoglednatrenutnostanjevslovenskihšolah.Poudarilje,dajesedajčasprenoveučnihnačrtovzavsepredmetevosnovnišoliinjezatopriložnost,dasesoočimozvpra-šanjem,kakodržavljanskoindomovinskovzgojovključitivpredmetnik.»Trebabodoreči,alinajbodomovinskaindržavljanskavzgojasamostojenaliinterdisciplina-renpredmet.«Zavzelsejezainterdisciplinarenpristop,nepazaoblikovanjenekegasamostojnegapredmeta.Takobibilotrebaponjegovemmnenjudatinaprimervzgodovinivečjipoudarekključnimosebnostimslovenskezgodovine.

28

Dr.AndrejaBarle-LakotazZavodazašolstvojenajprejpredstavilarešitvenatempodročjuvnekaterihevropskihdržavah,kisozelorazličnetudizaradirazličnegapojmovanjadržavljanskeindomovinskevzgoje.Povedalaje,dasevEvropiusmerjajopredvsemvvzgojoodgovornegadržavljanstva,kinajprispevakdružbenikoheziji.Povedalaješe,dasopritemmožnirazličnipristopivpredmetniku:šolskimedpredmetnipristopinsampredmet(državljanska,domo-vinskavzgojainetikavosnovnišoli).

DušicaKunaver,publicistkainosnovnošolskaučiteljica,jepoudarila,dajenaj-boljkritičnovsrednjišoli,kjersedržavljanskaindomovinskazavestinvzgojanajboljzanemarjata.

AvgustategaletapajeprišlovUOZDGMdorazhajanja,kerjepredsednikZvezemag.Lovrenčičizjavil,dapodpirakandidatadr.Türkazapredsedni-kaRepublike.NasrečanjuZDGMnaKogusejetakšniLovrenčičeviizjavizoperstavilpredsednikDGMizMaribora,AlešArih.Opozorilje,dajetopredsednikovoravnanje»nalastnopest«,indajezaraditegaizdruštvaprotestnoizstopildr.BrunoHartman.PredsednikLovrenčičsejeostroodzvalnaArihoveobtožbe.Lovrenčičajebranilčlanmariborskegadruštva,dr.Majerič,kijeprevzeldelkrivde,kerjeLovrenčičanagovarjalzapodporoTürku.Predlagalje,najsedruštvagledetegavprašanjauskladijo.BolkovičizPrleškegadruštvaGMjepovedal,dasejenjegovodruštvoopredelilozapo-litičnonevtralno.TudiJožeTišlerizDruštvageneralMaisterUnecjepodobnoizjavil,dajedelovanjedruštevnadstrankarsko.Vendarjeopozorilnavzoče,dajepatriotizempolitičnodelovanje.IrenaKuntarič-Hribarjeopozorilanadejstvo,dalahkoprepirvZvezi,kibiprišelvmedije,le-tejškoduje,zatojetrebarazličnamnenjarazčistitiznotrajZveze.PredsednikdruštvaizLjubljanejepredlagal,daseZvezadogovoriosvojihpravilihdelovanjanasrečanjuvLjubljani8.septembra.

Sklepitegasrečanjasoizgubljeni.Indirektnopajemočsklepati,dasejeveči-nanasrečanjuodločila,dapodpreTürkovokandidaturo.Otempričaizjavapredsednikazvezemag.LovrenčičavnjegovempozdravunovemupredsednikuRepublike,dr.Türku,kisejeudeležilproslaveMaistrovegadne23.novem-bra2007vGornjiRadgoni,kojepovedal,dajevečinaDGMpodpiraladr.Türkanavolitvah.Zahvalilsemujezanjegovejavnenastope,nakaterihjeomenjalpozitivnovlogoZDGMvpopularizacijiMaistrovegadomoljubja.Pred-sednikRepublikejepoudaril,dajetrebav»teminternacionalnemčasu«gojititudidomovinskačustvaindržavljanskozavest.Obljubilje,dabošenaprejpodpiraltodomoljubnoorganizacijoinomenil,dajetudisamčlanZDGM.

29

KiparMihaKačjepredsednikuTürkuizročilkipecRudolfaMaistra,kigajepredsednikzveseljemsprejel.Udeleženciproslavesosepodalinaradgonskopo-kopališčeinsepoklonilispominunaradgonskegaobčana,dr.AntonaTrstenjakainusmrčenihupornihkoroškihborcevleta1918obSvetilnikumirupriradgonskicerkvi.

Predsednikdr.TürkjedržalbesedoinjeohranjalintenzivnestikezZDGM.8.septembra2008jesprejelčlanenjenegaupravnegaodboraspredsednikommag.Lovrenčičem,podpredsednikomdr.ToplakomintajnikomFrancijemOkornom.PredsednikZvezemag.LovrenčičjepredsednikaRepublikeseznanilznačrtova-nimiakcijamiZDGM.Povedalje,daboglavnaakcijataborvsehdruštevZDGMskupajsSlovenskovojskonaMaistrovdan,23.novembra,obodprtjukadetnicevMariboru.

PredsednikLovrenčičjerazložiltudisodelovanjeZDGMzveteranskimiorganiza-cijami,karjenapobudoZDGMomogočilospremembočlenavstatutuveteran-skezveze:potejspremembinisoveteranisamotisti,kisoseborilizorožjem,kajtidomovinasebrani,kotjedejalpesnikTonePavček,tudissrcem.

TakojebilnataboruproslaveMaistrovegadneslavnostnigovornikpredsednikRepublikedr.DaniloTürk,kijevdolgem,pretehtanemgovorompovedal,dasečutičlanaDruštvageneralMaister,nemorepaseformalnopovezovativčlanstvo,kajtiustavapreprečujepredsednikuRepubliketesnopovezovanjeinsodelovanjescivilno-družbenimiorganizacijami.Todaponjegovemsocivilno--družbeneorganizacijenaravnipartnerpredsednikaRepublike.

PohvaliljeprojekteZDGMgledeprizadevanjazavzgojodržavljanskeindomo-vinskevzgojevšolah.Omenilje,dajebilaosebnostgeneralaMaistradolgaletaiztisnjenaizjavnezavesti,dapadanespravZDGMpopravljatokrivicoingeneraluRudolfuMaistruzagotavljačastnomesto,kimugrevzgodovinislovenskeganaroda.

PotemjepredsednikTürkomenjalvarnostvEvropi,kismojopridobiliSlovencizvključitvijovEU.DotaknilsejeproblemaSlovenskevojske,vključenevZvezoNATO,ki»morabitinanajvišjistopnjiprofesionalnosti«,sevedapaizkazovatitudiprivrženostsvojidomoviniSloveniji.Obljubilje,dasebovključilvrazpravooidentitetiinpatriotizmuvSlovenskivojski.

NasejiUOZDGMjemag.Lovrenčičobvestilčlane,danjihovpredlogglededomovinskevzgojevšolahninaletelnarazumevanjepristojnihinstitucij(ZavodazašolstvoinMinistrstvazašolstvo).»Sedajsevučnihprogramih

30

državljanskoindomovinskovzgojotiščivdrugepredmete,insicertako,dajevolksitinkozacela.«Obvestilječlane,dastaprof.dr.DraganPotočnikinprof.dr.JankoPrunknaprošena,dapripravitaprogramzatapredmet.Povedalješe,dajeZDGMzaprosilaSAZU,daskupajpripravijoposvetoidentitetiSlovenijevEvropi.PredsednikSAZU,dr.Trontelj,jenatopristal,jepaopozoril,dabibiloprav,dasevtorazpravovključitudislovenskiparlament.

ObdesetletnicidruštevgeneralMaister-kojebilaustanovljenaZvezadruštevgeneralMaister-jeZvezaštela12društev:vLjubljani,Kamniku,Mariboru,LjubnemobSavinji,Ljutomeru,naRavnah,Lenartu,naUncu,ŠentjurjupriCelju,Zasavju,SlovenskihgoricahinnaPohorju.

TistoletosobiladruštvainZvezaprecejdejavni:izdalisozbornikobsvojidesetletnici,zgoščenkozuglasbenimipesmimigeneralaRudolfaMaistra,knjigodr.DraganaPotočnikaZgodovinskeokoliščinedelovanjageneralaRudolfaMaistranaŠtajerskem,KoroškeminvPrekmurju.ObeležilipasotudispominnageneralanataboručlanovdruštevGMinFranjaMalgajanaPtuju,kisegajeudeležilo200članov.MnožičnajebilatudiudeležbanadržavniproslaviobdnevugeneralaMaistranaPtuju.

33

Pomembnejši dogodki

in druženja 2008–2018

34

• Ob 10. obletnici ZDGM je izšel zbornik društev general Maister, zgoščenka z uglasbenimi pesmimi generala Rudolfa Maistra in knjiga dr. D. Potočnika z naslovom Zgodovinske okoliščine delovanja generala Rudolfa Maistra na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. Spominom na dogodke pred devetdesetimi leti je bil namenjen tudi tabor članov društev GM/FM na Ptuju z 200 udeleženci ter množično udeležbo na državni proslavi ob dnevu generala Maistra na Ptuju.

• Na pobudo ZDGM in s podporo predsednika RS, dr. Danila Türka, je bila 16. septembra ustanovljena Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij KoDVOS. Poleg ZDGM so v njej še Društvo TIGR, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveza združenj vojnih invalidov Slovenije, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza slovenskih častnikov, Zveza policijskih veteranskih društev Sever, Zveza društev in klubov MORIS, Zveza društev civil-nih invalidov vojn Slovenije. Sklenjen je bil dogovor, da KoDVOS usklajuje svojo dejavnost in sodeluje zlasti pri uresničevanju ciljev in nalog pri ohranjanju in uveljavljanju domoljubja in domoljubnih vrednot, ohranjanju in negovanju spo-mina na prelomne trenutke v boju za slovenski narod in domovino, ohranjanje vrednot, ustvarjenih v bojih za osamosvojitev Slovenije, prizadevanje za mir v svetu in za uveljavljanje splošne deklaracije o človekovih pravicah.

2008

Osrednja proslava ob dnevu generala Maistra v športni dvorani na Ptuju.

35

2008

Foto: Studio Bobo

36

2009 Leto je minevalo v znamenju povezav društev GM z mlajšo generacijo. Pod pro-jektom Slovenska zastava oziroma domovinska pripadnost mladine je ljubljansko DGM vzpostavilo stike z učitelji zgodovine v ljubljanskih šolah. V kamniškem DGM pa so med dijaki več gimnazij izvedli uspešen kviz o pomenu generala Maistra in sklenili, da bo kviz postal tradicionalen.

• Ob 90-letnici smrti Franja Malgaja je bila predstavljena knjiga Malgaje-vi vojaški spomini 1914-1919. V spomin na Malgaja je bila slovesnost v koroški osrednji knjižnici dr. F. Sušnika na Ravnah na Koroškem, sledilo pa je še pola-ganje venca ob njegovem spomeniku.

Osrednja proslava ob dnevu generala Maistra na Ravnah na Koroškem.

37

2010• Prleško društvo GM je odkrilo spomenik Rudolfu Maistru in obnovilo Park generala Maistra v Ljutomeru. Spomenik je delo akademske kiparke Irene Brunec Tebi, načrt za obnovo parka pa je naredil mariborski arhitekt Miran Krivec.

• Na decembrskem sestanku, do katerega je prišlo na pobudo predse-dnika ZDGM, mag. Lovrenčiča, je bil sprejet sklep o ustanovitvi revije, ki bo izhajala štirikrat na leto v tiskani in elektronski obliki.

Na decembrskem sestanku UO je prišlo na pobudo predsednika ZDGM, mag. Milana Lovrenčiča, do sklepa o ustanovitvi revije, ki bo izhajala štirikrat na leto. Uredništvo so sestavljali: Matjaž Brojan, Mitja Meršol, Franci Svetelj, Janko Šertel in Dušan Vodeb, ki so ostali člani uredništva do danes. Za revijo so pripravili dobra vsebinska izhodišča za širšo prepoznavnost delovanja ZDGM. Izdelan je bil tudi dober osnutek za lepo grafično podobo.

Osrednja proslava ob dnevu generala Maistra v Mari-boru.

38

2011 Revija ZDGM je na začetku leta dobila ime Maistrov glas in začela z rednim četrtletnim izhajanjem. »Maistrov glas, glas, ki naj doseže vsakogar, vsakega od nas in nas ponese v domoljubja čas,« je zapisal Mitja Meršol, član uredništva in predlagatelj imena revije Maistrov glas.

V uvodniku prve številke je predsednik RS, dr. Danilo Türk, poudaril izjemen prispevek generala Maistra in njegovih borcev k ustanovitvi slovenske države. O tem je v nadaljevanju obširneje pisal tudi predsednik ZDGM, mag. Milan Lo-vrenčič, in poudaril, da »smo ZDGM že velika družina, ki združuje 22 društev s preko dva tisoč člani.«

• Objavljena je bila raziskava o odnosu dijakov do družbe, države in aktivnega državljanstva. Zajela je 475 dijakov in dijakinj na petih slovenskih srednjih šolah. Kot so pojasnili mag. Janez Damjan, Darja Vidovič in Dušan Vodeb, je kar dobra petina dijakov v raziskavi vzor aktivnega državljanstva, za-nimajo se za družbeno dogajanje in so pripravljeni prispevati svoj delež za večjo kakovost življenja.

Osrednja proslava ob dnevu generala Maistra v Slovenski Bistrici.

39

2012• Maistrov glas – naprej! Tako je po prvih številkah izhajanja našega gla-sila Maistrov glas vzkliknil predsednik ZDGM, mag. Milan Lovrenčič, in pozvalvse člane, da se aktivno vključijo v ustvarjanje vsebine in oblikovanje revije, kiizhaja štirikrat na leto. Maistrov glas je pomembna komunikacijska povezavatako med člani in društvi GM kot tudi s širšo slovensko javnostjo.

• Odkritja spomenika generalu Maistru, 17. novembra, se je na Ptuju vsončnih dopoldanskih urah na Novem trgu udeležila množica ljudi. S slovesno-stjo so na Ptuju počastili tudi bližajoči se državni praznik, dan Rudolfa Maistra.Maistrov kip v naravni velikosti, ki je delo kiparke in ptujske rojakinje, mag.Metke Zupanič, zdaj zre v nekdanji dom očeta Franca na nasprotni strani Nove-ga trga. Tudi na hiši Franca Maistra je spominska plošča.

• Na pobudo predsednika ZDGM, mag. Milana Lovrenčiča, se je začelapriprava predzakonskega akta o načinu izvajanja državne himne, ki bi zagotavljalin pospeševal aktivno, sodelujoče, kolektivno, domoljubno petje državne himne.

• Več kot petdeset članov in članic ljubljanskega DGM si je med enodnev-nim avtobusnim izletom po poteh generala Maistra ogledalo več krajev na se-vernem Koroškem, od Gosposvetskega polja, Vrbskega jezera, Borovelj, Prevaljin vse nazaj do Ljubljane. Izlet je bil odlična priložnost za druženje s prebivalciteh krajev in hkrati spomin na junaštvo Maistrovih in Malgajevih borcev zaseverno mejo.

• Kamniški občini in njenemu županu, Marjanu Šarcu, je s kamniško žu-pnijo uspelo podpisati sporazum o solastniškem deležu na Maistrovi rojstni hiši.S tem je bilo omogočeno vlaganje javnih sredstev v hiši kot muzejski objekt.

Osrednja proslava ob dnevu generala Maistra v Žalcu.

40

2012

Foto: Tone Tavčar

Foto: Tone Tavčar

41

Skupščina Zveze društev general Maister na Uncu

2012

42

2013 • Na Srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku je potekal tradicionalni tabor ZDGM, ki se ga je udeležilo 210 članov in predstavnikov vodstev društev. Osnovni namen tabora je pojasnil predsedujoči, mag. Milan Lovrenčič, ki je dejal, da je tabor »priložnost, da se pogovorimo o razvojnih možnostih našega delovanja.« Gre za razvoj in pospeševanje domoljubja, negovanje slovenskega je-zika, sodelovanje med društvi in ustanavljanje novih, kakor tudi za sodelovanje z drugimi veteranskimi organizacijami in s Slovensko vojsko.

• V novembru je minilo petnajst let od začetka delovanja društev general Maister. Ker je bilo prvih deset let že opisanih v prvem Zborniku, je ob petnaj-sti obletnici prikazano predvsem delo v zadnjih petih letih. Iz letnih poročil je razvidno veliko prizadevanje za ustanavljanje novih društev, vzgojo domoljubja in aktivnega državljanstva, ohranjanje sporočilnosti generala Maistra, druženje in aktivno delovanje društev GM v javnosti.

• Na podlagi sporazuma o solastniškem deležu, podpisanem leta 2012, so v Maistrovi rojstni hiši v Kamniku odprli Spominski muzej, v katerem je glavni prostor namenjen celoviti predstavitvi velikega kamniškega rojaka, Rudolfa Maistra. Posebno mesto imajo Maistrovi osebni predmeti, odlikovanja in prizna-nja. Prikazano pa je tudi delovanje ZDGM, zlasti kamniškega društva GM. V dodatnem prostoru pa je bralni kotiček s publikacijami o Maistru, z zborniki in številnimi drugimi publikacijami.

Foto: STA

Osrednja proslava ob dnevu generala Maistra v Kamniku

43

20132013

Foto: STASkupščina Zveze društev general Maister v Šentilju

44

• Predstavitev 140. obletnice rojstva in počastitev 70. obletnice smrti ge-nerala Rudolfa Maistra se ni začela le v steklenem atriju mestne hiše Ljubljana s slovesnim odprtjem razstave o generalu Maistru in njegovih borcih za severno mejo, ampak tudi z odločnim pozivom, ki ga je na člane Državnega sveta, po-slance Državnega zbora in člane njihovih odborov za šolstvo in kulturo naslovil predsednik ZDGM, mag. Milan Lovrenčič, in jih pozval, naj se praznovanju obeh obletnic odzovejo z večjo aktivnostjo in podporo negovanju in krepitvi do-moljubja. V zvezi s tem pozivom je Maistrov glas objavil tudi razmišljanja o do-moljubju na različnih področjih izpod peres uglednih avtorjev (dr. Janko Prunk, Marko Jesenšek z Univerze v Mariboru, dr. Lojze Ude, Miran Zupanič, Aleks Štakul, Rajko Šugman, Polona Pivec, mag. Lučka Lazarev Šerbec, ravnateljica OŠ borcev za severno mejo Maribor, dr. Jože Mencinger, dr. Klemen Grošelj in dr. Vesna Mikolič).

• Na pobudo ZDGM je bil v Državnem zboru organiziran posvet o življenj-sko pomembnih vprašanjih narodne zavesti in domoljubja v slovenski državi. S strani ZDGM so razpravljali večinoma avtorji prispevkov, ki so bili objavljeni v Maistrovem glasu.

• Ob stoletnici začetka 1. svetovne vojne je DGM Ljubljana pripravil strokovno ekskurzijo po Poti miru. Na strokovno zelo dobro vodenem izletu si je bilo moč ogledati del tako imenovane italijanske fronte. Z več kot tisoč metrov visokega Kolovrata, ki se razteza na desnem bregu Soče med Kobaridom in Tolminom, je bilo mogoče videti del slikoviti soške fronte in se seznaniti s številnimi vojnim dogodki, ilustriranimi tudi v tamkajšnjem čezmejnem muzeju na prostem.

2014

Osrednja proslava ob dnevu generala Maistra v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.

45

2014Skupščina Zveze društev general Maister v Mariboru

46

2014Skupščina Zveze društev general Maister v Mariboru.

47

2015• Financiranje dejavnosti veteranskih in domoljubnih organizacij je prešlopod okrilje Ministrstva za obrambo, s katerim je maja tega leta ZDGM podpisa-la pogodbo o financiranju.

• Sodelovanje s šolami je bilo zelo aktivno in učinkovito pri razširjanjuvzgoje in učenja domoljubja. Da gre za učinkovito in motivirano delo ZDGM natem področju, so pokazali nagrajeni prozni in pesniški izdelki dijakov o Mai-strovem izročilu in vplivu na sedanje stanje.

• Izredno pozitiven odmev in močno sporočilo o domoljubju je novembrav širši slovenski javnosti s prenosom RTV Slovenija vzbudila osrednja proslavaob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra v dvorani Celjskega doma. Osrednja proslava ob dnevu

generala Maistra v Celju.

48

2015Osrednja proslava ob dnevu generala Maistra v Celju.

49

2015Skupščina Zveze društev general Maister v Kranju.

50

2016 • V začetku leta so se sestali predstavniki vseh članic koordinacijskega odbora domoljubnih in veteranskih organizacij (KoDVOS), katerega ustanovi-tvena pobudnica in članica je tudi ZDGM, in se dogovorili za sodelovanje pri podpiranju pouka domovinske vzgoje in aktivnega državljanstva v šolah in drugih izobraževalnih institucijah. Prav tako je bil sklenjen dogovor o skupni proslavitvi svetovnega dneva miru na Vseslovenskem zborovanju za mir pri po-mniku braniteljem slovenske zemlje na Velikem Cerju. Dogovorjeno je bilo tudi sodelovanje na proslavah 25. obletnice in 75. obletnice ustanovitve OF.

• V tem letu sta bili ustanovljeni dve društvi general Maister, in sicer Prekmursko in Šaleško. Obe sta z velikim zagonom aktivirali svoje okolje in ga motivacijsko informirali o poslanstvu društev general Maister. Župan Velenja, Bojan Kontič, je ob ustanovitvi društva GM v svojo pisarno postavil kip generala Maistra.

• Slovenjgraško društvo general Maister, ki je bilo v letu 2016 zelo aktivno na lokalnemu, kulturnem, športnem in družbenem področju, je vzorno organiziralo proslavo državnega praznika, dneva generala Maistra v Dornavi. S prenosom RTV Slovenije je bila predstavitev proslave z vsemi nastopajočimi, zlasti pa z lokalnimi talenti, na ogled celotni slovenski javnosti.Osrednja proslava ob dnevu

generala Maistra v Dornavi.

51

• V okviru prizadevanj ZDGM za večjo prepoznavnost Maistrovih sobor-cev je izpod peresa dr. Igorja Grdine izšla knjiga o Franju Malgaju, soborcu generala Maistra. Šaleško društvo GM je že pred svojo formalno ustanovitvijo organiziralo raziskavo in izid knjige o dr. Karlu Verstovšku, rojenem v Velenju, ki je kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko veliko pripomogel k Maistro-vi zmagi.

• Osnovna šola Borcev za severno mejo Maribor je praznovala 35-letnico in je ob tem vsekakor zaslužila veliko pohvalnih besed – med drugim od pred-sednika Republike Boruta Pahorja in pisatelja Toneta Partljiča – saj s svojimi dejavnostmi in projekti širi domoljubje in aktivno ljubezen do domovine.

2016

52

2016Skupščina Zveze društev general Maister v Metliki.

53

2017• ZDGM zelo dobro sodeluje s Slovensko vojsko. Plod tega sodelovanja je tudi zlata plaketa Slovenske vojske, ki jo je ZDGM podelil načelnik gene-ralštaba, Andrej Osterman. Ob tej priložnosti se je nagrajeni ZDGM zahvalil za dolgoletno aktivno delo pri razvijanju domoljubja in sporočilnosti generala Maistra in njegovih borcev ter sodelovanja s Slovensko vojsko na domovinskem in veteranskem področju.

• Učinkovito je bilo tudi delo v nekaterih društvih v povezavi z delom z mladimi, ki se je največkrat nanašalo na različne prireditve, proslave ter razpise posameznih društev na domoljubno temo ter delu na projektu različnih oblik uveljavljanja domoljubne vzgoje. Tako z našo pomočjo v nekaterih OŠ razširjajo obstoječe vsebine z elementi domoljubja pri predmetih zgodovina in državljanska in domovinska vzgoja ter etika in morala. Organizirali oz. soorganizirali smo tudi različne kvize, nagradne natečaje na likovnem in literarnem področju ter predavanja in razgovore z učenci na temo domoljubja in pomembnejšimi dogodki iz slovenske zgodovine. Najboljša izbrana dela so bila nagrajena. Pri tem delu so posebej uspešna DGM za Zasavje (zaključek 6. nagradnega natečaja), Kamnik--Komenda (zaključek 4. nagradnega natečaja). Razpis tekmovanja na likovnem in literarnem področju – Ravne na Koroškem, delavnice na domovinsko temo (DGM Šentilj), Maistrov kviz, tekmovanje šol z Maistrovim imenom na temo general Ma-ister (DDGRM Maribor in OŠ borcev za severno mejo) ter sodelovanje z mladimi SGDGM Polenšak (OŠ dr. Franja Žgeča Dornava in podružnična šola Polenšak). Pri delu s srednjimi šolami in gimnazijami so bili najuspešnejši v Ljubljani, Zasav-ju, Ravnah na Koroškem, Ljutomeru, Celju, Črnomlju in Kamniku. Osrednja proslava ob dnevu

generala Maistra v Velenju.

54

2017 • Tudi praznovanje rojstnega dneva Rudolfa Maistra smo namenili predvsem približevanju mladim. Na slovesnosti ob spomeniku na Trgu OF v Ljubljani, ki sta jo organizirala Društvo general Maister Ljubljana in ZDGM ob sodelovanju Mestne občine Ljubljana, na kateri se je zbralo več ko petsto udeležencev, so nastopali mladi iz OŠ Miška Kranjca, OŠ Dravlje, OŠ Prule, Gimnazije Poljane in Srednje upravno-administrativne šole Ljubljana. Slovesnost je potekala ob navzočnosti predsednika države Boruta Pahorja, ministrice za obrambo Andreje Katič in podžupana MOL Dejana Crneka.

Osrednja proslava ob dnevu generala Maistra v Velenju.

55

2017Skupščina Zveze društev ge-neral Maister v Cerkvenjaku.

56

Spomladi je predsednik Milan Lovrenčič najavil, da na letni skupščini ZDGM ne bo več kandidiral za predsednika ZDGM. Predsedstvo Zveze se ni moglo odločiti za novega kandidata in je prosilo mag. Lovrenčiča, da ostane na tej dolžnosti leto dni. V mislih je imelo tudi, da se spodobi, da Milan Lovrenčič predseduje ZDGM ob njeni dvajsetletnici in stoletnici slovenske samoodločbe l. 1918 in akcij generala Maistra novembra 1918 in ima, kot pobudnik ustanovitve Društva general Maister in voditelj in najbolj angažiran član društva slovesni govor na spominski slovesnosti. Letna skupščina je marca na zasedanju predlog predsed-stva sprejela z aklamacijo.

2018Osrednja proslava ob dnevu generala Maistra v Mariboru.

57

2018

58

2018Skupščina Zveze društev general Maister v Ljubljani.

59

Ocenjujemo, da zlasti v zadnjem desetletju, vse bolje sodelujemo tudi s Slo-vensko vojsko. Plod tega sodelovanja je zlata plaketa Slovenske vojske, ki nam jo je leta 2017 podelili načelnik generalštaba Andrej Osterman. Ob tej priložnosti se nam je zahvalil za dolgoletno aktivno delo pri razvijanju domo-ljubja in sporočilnosti generala Maistra in njegovih borcev ter sodelovanja s Slovensko vojsko na domovinskem in veteranskem področju. Ponosni smo na to največje priznanje v zgodovini našega delovanja in se hkrati zavedamo, da nas čaka veliko dela pri ohranjanju in nadgradnji takega sodelovanja tudi v prihodnje. Ocenjujemo, da je to tudi naš kamenček v mozaiku, ki mu pravimo utrjevanje domoljubja in krepitev obrambne moči naše domovine.

In v okviru tega našega civilno vojaškega sodelovanja gre zahvala tudi dobremu sodelovanju naših društev s Slovensko vojsko oz. garnizijami na terenu, kjer s postrojem garde oz. častne čete skupaj obeležujemo pomembne dogodke iz slovenske zgodovine, z njimi organiziramo slovesnosti in priredi-tve pri spomenikih oz. pomnikih, postavljenih v spomin na generala Maistra in njegove borce, polagamo vence in drugo. Nepogrešljivo je tudi sodelovanje z orkestrom Slovenske vojske in pa vojaškim muzejem pri postavljanju stalnih in občasnih razstav na temo generala Maistra in borcev za severno mejo in 1. svetovne vojne.

Aktivnosti pa potekajo tudi recipročno, saj se Zveza in naša društva oz. član-stvo aktivno vključujejo tudi v aktivnosti Slovenske vojske, in sicer z udeležbo na slovesnostih ob dnevu slovenske vojske, odprtih vrat vojašnic, spremlja-njem večjih vojaških vaj ... S tem pokažemo našo pripadnost in ponos, hkrati pa tudi naši člani dobijo možnost vpogleda v delovanje Slovenske vojske.

RudolfPfajfar

Slovenska vojska in civilno vojaško sodelovanje

67

E-pošta: [email protected]

68

Spletne strani Zveze društev general Maister

GENER A L M A I STER

ZVEZA DRUŠTEV

GENER A L M AISTER

ZVEZA DRUŠTEV

- spletnastranZvezedruštevgeneralMaister

- spletnastranrevijeMaistrovglas

- strannadružabnemomrežjuFacebook

69

GENERA L M A I STER

ZVEZA DRUŠTEVGENER A L M A I STER

ZVEZA DRUŠTEV

71

Dosedanji prejemniki

spominskega priznanja

general Rudolf Maister

72

2005 • Milan Kučan

• dr. Nikolaj Sadnikar

• Aleš Arih

• mag. Milan Lovrenčič

• dr. Bruno Hartman

• Jože Berce

2004

73

2007Ni bilo podelitve - MO Maribor je odstopila od podeljevanja spominskih priznanj

2008• Iztok Podkrižnik

• Mitja Šipek

• Srednješolski center generala Rudolfa Maistra Kamnik

2006• dr. France Bučar

• dr. Alojzij Šuštar

• Lojze Penič

74

2009

2010

• Tone Kropušek

• Jožef Tišler

• Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

• dr. Dragan Potočnik

• Milan Bolkovič

75

2011• Rudi Vouk

• Nikolaj Pinterič

• Prostovoljno gasilsko društvo Unec

76

2012 • Đuro Haramija

• Franc Svetelj

• Srednja upravno administrativna šola Ljubljana

2013 • Vitko Roš

• Marja Kodra

• Osnovna šola Vič Ljubljana

77

2014• Jože Arko

• Medobčinski muzej Kamnik

78

2015 • Bruno Jelenko

• Vojašnica generala Maistra Maribor

• 1. gimnazija Celje

79

2016• Dušan Vodeb

• Jože Hojnik

• Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur

80

2017 • Anton Tone Smolnikar

• Emil Štern

• Tretji program Radia Slovenija

81

2018• Vladimir Ovnič

• Roman Lorenčič

• Ivan Tušek

• Domovinsko društvo general Rudolf Maister Maribor

• Osnovna šola borcev za severno mejo Maribor

83

Predstavitev društev

general Maister in Franjo Malgaj,

vključenih v Zvezo društev general Maister

84

Predsedstvo Zveze društev general Maister

Predsednik

mag. Milan Lovrenčič

Sekretar:

Rudolf Pfajfar

GENER A L M AISTER

ZVEZA DRUŠTEV

85

Podpredsedniki:

mag. Lučka Lazarev Šerbec dr. Janko PrunkVitko RošJožef TišlerMarjan FaričDušan Vodeb

Zakladničarka:

dr. Nelida Nemec

86

ZavezaniposlanstvupesnikaingeneralaRudolfaMaistra–DruštvogeneralMaisterLjubljana

Ponosni smo, da se je ideja o ustanovitvi našega društva porodila v Ljubljani in kasneje prerasla v zvezo, ki nosi častitljivo okroglo obletnico svojega uspešnega dela in obstoja. Desetletje sledi desetletju in vsako obdobje v naših raznolikih aktivnostih prinaša kaj novega, kar utrjuje naše osnovno poslanstvo pri utrje-vanju in udejanjanju zgodovinske sporočilnosti velikih dejanj našega pesnika in generala Rudolfa Maistra.

Ne samo, da smo znatno povečali število članstva, k aktivnemu delu smo pritegnili tudi mladi rod, ki svojo pripadnost domovini izraža skozi različne oblike dela v šolskih in zunajšolskih dejavnostih in ima izostren posluh za aktualne razmere v družbi. Pri tem ne gre samo za naše skupno sodelovanje pri počastitvi spomin-skih dogodkov in obletnic našega vzornika Maistra pri spomeniku na Trgu OF, ampak tudi za načrtno izvajanje domovinske vzgoje, kot je to primer na Srednji administrativni in upravni šoli v Ljubljani, zahvaljujoč njegovemu prizadevnemu ravnatelju Dušanu Vodebu in profesorskemu kolektivu. Zato so zasluženo prejeli tudi najvišje Maistrovo priznanje, ki ga podeljujemo ob državnem prazniku dnevu generala Maistra. Pohvalimo se lahko, da smo v sodelovanju s slovensko vojsko, Mestno občino Ljubljana in vrsto ljubljanskih osnovnih šol lahko vselej izvedli zanimiv kulturni program in hkrati tudi proslavo, ki smo jo organizirali brez finančne podpore države.

Plod dobrega sodelovanja z Ministrstvom za obrambo in Mestno občino Ljubljana je bila tudi postavitev potujoče razstave o Maistrovih borcih in bojih za severno mejo, s katero smo v atriju Magistrata počastili Maistrov rojstni dan.

Posebno pozornost smo namenili tudi spoznavanju zgodovinskih in usodnih dejanj

Predsednik:

Dušan Vodeb

Društvo general Maister Ljubljana

Besedilo:

Aleks Štakul

Fotografija:

Janko Šertel

87

generala Maistra in njegovih borcev za severno mejo, ki so z vsemi naslednjimi rodovi v času prve, druge in osamosvojitvene vojne utirali pot ustvarjanju samo-stojne in suverene slovenske države. Na strokovnih ekskurzijah po različnih krajih in zgodovinskih obeležjih slovenske in avstrijske Koroške, Primorske, bojiščih soške fronte, Bele krajine, Štajerske, Pomurja, Bazovice, Kraške planote, Cera, vojaškega muzeja v Pivki smo čutili veliko hvaležnost za pogumna dejanja mladih slovenskih fantov, ki so svoja življenja darovali na oltar slovenske domovine. Zato visoko cenimo in spoštujemo generala Maistra, saj so, zahvaljujoč njemu, danes slovenski Maribor, Štajerska in Prekmurje ter del Koroške. Neenotnost takratne slovenske oblasti, ki se žal v zgodovini ponavlja - še zlasti dandanes, ko se name-sto v prihodnost vračamo v preteklost in netimo razprtije - je opravila svoje.

Ali danes imamo karizmatično osebnost, ki bi nas povezovala, združevala in utr-jevala pri poenotenju in doseganju zahtevnih razvojnih ciljev? Žal ne.

Dolga leta je bil Maister krivično pozabljen, prav tako njegovi borci za severno mejo. Tudi za današnji čas sta njegova vizija in poslanstvo še vedno aktualna in trajna zaveza, da spoštujemo in ljubimo našo lepo in v dolgi zgodovini z velikimi žrtvami priborjeno slovensko domovino, ki nam ni dana za večne čase, če zanjo kaj dobrega in vrednega ne storimo tudi sami.

O tem smo se lahko prepričali tudi na številnih vsebinsko raznolikih okroglih mizah, ki smo jih priredili v Rdeči dvorani ljubljanskega magistrata. Ob dobri udeležbi smo lahko prisluhnili vrsti uglednih gostov: dr. Francetu Bučarju, dr. Jožetu Mencingerju, dr. Rudiju Rizmanu, dr. Miru Cerarju, dr. Petru Novaku, Juriju Gustinčiču. Kritično so razkrili njihove poglede na današnji čas in razmere z vidika poslanstva, ki ga negujemo v naših vrstah. Zasebni interesi so žal pre-vladali nad širšimi družbenimi in brez jasne vizije in strategije bolj ali manj sto-picamo na mestu in se vrtimo v krogu nerešenih in ponavljajočih se problemov. Odmikamo se od socialne države in bredemo v kalni vodi, ki mladim generacijam ne obeta perspektivne razvojne prihodnosti.

Veseli in ponosni smo, da v Zvezi in v našem ljubljanskem društvu general Maister, ki ga je po izteku dveh mandatov Aleksa Štakula, nasledil predsednik Dušan Vodeb, nadaljujemo z negovanjem njegove sporočilnosti in poslanstva, ki sta v razdeljeni Sloveniji izjemno pomembna za današnji čas in za zagotovitev bolj mirnega in lepšega življenja prihodnjih generacij. Imamo svoj lep jezik, svojo državno himno in vse, kar je nujno potrebno, da na podlagi demokratičnih odnosov ohranjamo državnost in lastno državo tudi za prihodnje rodove. Z vsem, kar smo dosegli, sicer ne moremo biti zadovoljni, marsikaj se je tudi izrodilo, česar si nismo želeli.

Zatoješetolikoboljpomembno,dasmoprinašemdeluaktiv-niinseodzivamonaaktualneizzivedanašnjegačasa.

88

DelovanjeDruštvageneralMaisterKamnikvobdobju2003–2018

Ustanovitev, vodenje in aktivnosti Društva

Kamnik je rojstno mesto Rudolfa Maistra. Občinske oblasti in posamezni občani so v različnih obdobjih generalu posvečali pozornost in ohranjali spomin na pomembnega rojaka. V Kamniku smo se med prvimi v Sloveniji odzvali in začeli postopke za ustanovitev domoljubnega društva general Maister.

Predlog za oblikovanje društva je podalo precej Kamničanov, med njimi častni član Društva general Maister (DGM) Ljubljana dr. Niko Sadnikar in tedanji župan Tone Smolnikar. Oblikoval se je iniciativni odbor v sestavi Jože Arko, dr. Niko Sadnikar, mag. Cene Matičič, Janko Blagšič in Ivan Pristovnik. Na seji upravnega odbora DGM Ljubljana, ki je bila v Kamniku 9. decembra 2002, je bil potrjen omenjeni odbor. Že pred tem, 20. decembra 2002 na Lazah v Tuhinju, je predlog o ustanovitvi podružnice pisno podprlo 26 udeležencev srečanja članov predsedstev Združenja slovenskih častnikov in Združenja veteranov vojne za Slo-venijo Kamnik in Komenda, ki sta ju tedaj vodila Jože Arko in Janko Blagšič.

Ustanovni zbor podružnice DGM Kamnik je bil 25. septembra 2003 v sejni dvo-rani občine Kamnik. Udeležilo se ga je 27 podpornikov. Zbor je vodil Jože Arko. Med ustanovnimi člani je bil tudi tedanji župan Tone Smolnikar, ki je poudaril prizadevanja občine za preureditev Maistrove rojstne hiše in obljubil finančno in drugo pomoč občine.

Mag. Milan Lovrenčič, predsednik upravnega odbora DGM Ljubljana, je pozdra-vil pobudo za ustanovitev podružnice v Kamniku in predstavil delovanje central-nega društva v Ljubljani in njegovih podružnic v Mariboru, na Uncu, v Ljubnem ob Savinji, Šentjurju in Lenartu.

Predsednik:

Ivan Sekavčnik

Besediloinfotografije:

Jože Arko

Društvo general Maister Kamnik

89

Častni član DGM Ljubljana in eden glavnih pobudnikov za ustanovitev podružnice dr. Niko Sadnikar je orisal počastitve Maistrovega spomina v Kamniku: podelitev naziva častni meščan občine Kamnik leta 1924, postavitev spominske plošče na rojstni hiši leta 1938, postavitev spomenika leta 1970, poimenovanje ulice, gimnazije in mostu po generalu Maistru ter določitev občinskega praznika leta 1996 na dan rojstva generala. Pobudo za poimenovanje občinskega praznika po Rudolfu Maistru je dal prof. Milan Šuštar.

Po sklepu ustanovnega občnega zbora so bili v vodstvo podružnice imenovani Nikolaj Pinterič kot predsednik ter člana Jože Arko in Aleksander Sarnavsky.

Kamniška podružnica se je preoblikovala v samostojno Društvo general Mai-ster Kamnik na občnem zboru 21. aprila 2005. Društvo je takrat štelo okrog 70 članov, vodil pa ga je sedemčlanski odbor v naslednji sestavi: Nikolaj Pinterič, predsednik, Franc Svetelj, podpredsednik, Jože Arko, tajnik, Marjan Gladek, zakladnik, in člani Aleksander Sarnavsky, Slavica Navinšek in Anton Vidmar.

Na letni skupščini 12. aprila 2012 so člani izvolili nov devetčlanski upravni odbor v sestavi: Ivan Miroslav, predsednik, Helena Križnik, tajnica, Marjan Gladek, zakladnik, in člani Marjeta Humar, Milan Šuštar, Miha Babnik, dr. Tatjana Novak in Matevž Košir. V nadzornem odboru so bili Franc Svetelj, predsednik, in člana Niko Pinterič in Jože Arko.

Potrditev sedanjega vodstva društva je bila na letni skupščini 17. marca 2016. V upravni odbor DGM Kamnik za mandat 2016–2020 so bili izvoljeni: Ivan Mi-roslav Sekavčnik, predsednik, Božo Pilej, podpredsednik, Inka Žvikart, tajnica, Jože Arko, zakladnik, in člani Marjeta Humar, Rudolf Pfajfar, Katja Tabernik in Filip Železnik. Nadzorni odbor je v sestavi: Matevž Košir, predsednik, in člana Franc Svetelj in Helena Križnik.

Društvo si prizadeva tudi za zbiranje gradiva o Rudolfu Maistru in njegovih borcih za severno mejo, predvsem tistih, ki so povezani s Kamnikom. Posebej je treba omeniti darilo dr. Nika Sadnikarja za Maistrovo spominsko sobo v Ka-mniku. Niko Sadnikar je leta 2012 Matični knjižnici Kamnik podaril zbirko okoli 200 starih knjig iz obdobja od 16. do 20. stoletja. Maistrovi spominski hiši je po-daril tudi izvirno listino s čestitko občine Kamnik ob Maistrovi 60-letnici iz leta 1934. Podpisali so jo tedanji župan Fran Kratnar in občinski odborniki. Sadnikar je podaril tudi omaro iz druge polovice 19. stoletja, 21. junija 2012 pa tudi nekaj eksponatov iz bogate Sadnikarjeve zbirke.

Leta 2008 je Društvo general Maister Kamnik s sodelovanjem občine pridobilo ustrezen prostor za svoje delo. Trenutno je v društvu 135 članov.

V Domu kulture v Kamniku smo v sodelovanju s Sloven-sko vojsko v marcu 2009 pripravili razstavo o Rudolfu Maistru in borcih za severno mejo.

90

O svojem delu društvo redno obvešča javnost na spletni strani občine Kamnik in Kamnik info, na spletni strani Zveze društev general Maister ter v glasilih Kamničan in Maistrov glas.

Društvo general Maister Kamnik je na slovesnosti ob dnevu Rudolfa Maistra 21. novembra 2011 v Domu kulture v Kamniku razvilo društveni prapor. Pri tem slovesnem opravilu sta sodelovala mag. Milan Lovrenčič in Niko Pinterič. Prapor je najprej prevzel praporščak Marjan Schnabl, kasneje Janez Vrhovnik. V zadnjih dveh letih opravlja naloge praporščaka Roman Špeh.

DGM Kamnik sodeluje z Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Kamnik, s Policijskim vete-ranskim društvom Sever- odbor Kamnik, in z Območnim združenjem slovenskih častnikov Kamnik. O sodelovanju je bil 24. junija 2004 podpisan sporazum. Sodelovanje se nanaša na ohranjanje spomina na uporništvo slovenskega naroda v vseh obdobjih, na domovinsko vzgojo in na druge naloge, ki so zapisane v omenjeni listini.

Društvo dobro sodeluje z občinsko upravo, z domoljubnimi društvi pri številnih spominskih proslavah v občini Kamnik in z Medobčinskim muzejem Kamnik, ki je upravitelj muzejske sobe Rudolfa Maistra.

Društvo pridobiva finančna sredstva predvsem na podlagi občinskih razpisov za delovanje domoljubnih društev. Sredstva zadostujejo za izvedbo letnih pro-gramov. Pridobivamo tudi zasebna sredstva. Pri nakupu prapora se je posebej izkazalo podjetje Calcit Kamnik.

Ureditev Maistrove spominske sobe

Društvo si je ves čas prizadevalo za prenovitev Maistrove rojstne hiše na Šutni. Občina Kamnik je s financiranjem omogočila delno prenovo hiše leta 2004. Tedaj so obnovili temelje, streho in fasado. Na slovesnosti ob zaključku opisanih del 17. aprila leta 2004 je spregovoril tedanji minister za obrambo dr. Anton Grizold. V Kamniku je bila tega leta tudi osrednja državna proslava v počastitev 130-letnice Maistrovega rojstva. Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek.

Vodstvo DGM Kamnik se je vedno zavzemalo za nadaljnjo prenovo hiše. Na skup-ščini, ki sta se je udeležila tudi župan Marjan Šarec in podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, so pozdravili odločitev občine Kamnik in župana, ki je junija 2011 podpisal pogodbo oziroma sporazum z Župnijo Kamnik o solastniškem deležu na Maistrovi rojstni hiši, kar je omogočilo vlaganje javnih sredstev v ta objekt in

91

s tem po večletnih prizadevanjih končno ureditev Maistrove hiše. Na tej podlagi je bila urejena prva polovica pritličja in izdelana spominska soba. Slovesno od-prtje je bilo na državni praznik, dan Rudolfa Maistra, 22. 11. 2013.

Vodstvo društva DGM Kamnik in občina Kamnik sta se še naprej prizadevla za obnovo. Občina je odkupila in s financiranjem omogočila ureditev še preosta-le pritlične površine. Župan Marjan Šarec je na Šutni skupaj z direktorico Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zoro Torkar in Alenko Juvan, avtorico razstave »Oj, ta soldaški boben – Prva vojna iz zasebnih zbirk na Kamniškem«, odprl nove prostore. Prireditev je bila 28. marca 2018. Da je lahko občina Kamnik generalovo rojstno hišo s pomočjo Medobčinskega muzeja Kamnik ure-dila in spremenila v razstavni prostor, gre zahvala tudi Nadškofiji Ljubljana in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj.

Posebej je treba pohvaliti redne prireditve in predavanja v Maistrovi hiši, za kar gre zahvala vodstvu in zaposlenim Medobčinskega muzeja Kamnik. Iz zbirke je posebno dragocen video intervju z častnim občanom Kamnika, žal že pokojnim dr. Nikom Sadnikarjem, ki ga je L. 2012 posnel predsednik DGM Kamnik Ivan Sekavčnik in ga poklonil Maistrovi hiši, kjer ga na željo obiskoval-cev predvajajo.

Domoljubje in mladi

Naše društvo aktivno sodeluje s Koordinacijo veteranskih in domoljubnih organizacij v Kamniku pri spodbujanju domoljubja mladih. Tako smo od leta 2012 do 2018 izvedli pet nagradnih natečajev. Koordinacijski odbor v sodelova-nju z občino Kamnik pripravi razstavo likovnih in literarnih del na domoljubne teme, kot so: Kamnik Maistrovo mesto, Slovenija moja domovina, Domoljubje v pesmi ali prozi ter Ljubezen do naravne in kulturne dediščine, Srce pogreša dom, Moji starši, dedi, babice so mi pripovedovali o poti do slovenske samostoj-nosti ter Mali grad – biser kulturne dediščine. Na natečaju sodelujejo učenci osnovnih šol v Kamniku in Komendi. Koordinacija veteranskih in domoljubnih organizacij najboljša dela razstavi v prostorih Občine Kamnik, posebna pozor-nost pa je namenjena odprtju. Udeleženci natečajev so nagrajeni z izbranimi knjižnimi nagradami in priznanji. Najboljši posamezniki prejmejo priznanja na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku. Nosilci organizacije razstave se letno menjajo, in sicer: Društvo general Maister Kamnik, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda, Zveza slovenskih častnikov Ka-mnik-Komenda, Zveza združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko ve-teransko društvo Sever Ljubljana-odbor Kamnik. Izdelki se strokovno ocenjujejo. Za literarno področje opravita izbor dr. Marjeta Humar in prof. Ivanka Učakar,

Do leta 2018 smo izvedli 13 Maistrovih pohodov.

92

za likovno področje pa Dušan Sterle in Alojz Berlec. Koordinacijski odbor je do 3. nagradnega natečaja vodil in usmerjal Rudolf Pfajfar, kasneje pa je vodenje prevzel Božidar Pilej.

V počastitev 60-letnice kamniške gimnazije so 12. marca 2010 v Šolskem centru Rudolfa Maistra pripravili kviz o poznavanju življenja in dela Rudolfa Mai-stra in bojev za našo severno mejo.

Strokovne ekskurzije

Društvo je že prej, v zadnjem obdobju pa vsako leto, pripravilo redne letne stro-kovne ekskurzije, in sicer: 2012 strokovni obisk Zavrha pri Lenartu v Slovenskih goricah, 2013 ekskurzijo in ogled Parka vojaške zgodovine v Pivki ter ogled spo-menika braniteljem slovenske zahodne meje na Cerju, 2014 strokovno ekskurzijo in ogled spominskih mest ob stoletnici začetka 1. svetovne vojne na soški fronti in ogled vojaškega muzeja v Kobaridu, 2015 ekskurzijo in ogled spominskih krajev v Mežiški in Dravski dolini ter poklon pri spomeniku Franja Malgaja, 2016 strokovno ekskurzijo v Prekmurje, 2017 strokovno ekskurzijo na avstrijsko Koroško, v kraje bojev za pripojitev Koroške k novoustanovljeni državi SHS ter leta 2018 strokovno ekskurzijo v kraje Soških bojev, kjer smo se v Doberdobu pri spomeniku poklonili padlim slovenskim borcem. Pot smo nadaljevali v Redipolje na zunanji in notranji italijanski muzej 1. svetovne vojne, nato v kraje Devin in Križ kjer smo si ogledali muzej slovenskih ribičev in ribolova le teh z uporabo čolnov deblakov »čup«...

Maistrovi pohodi

Leta 2006 je društvo ob občinskem prazniku organiziralo prvi, zdaj že vsakoletni pohod na Veliko špico nad Kamnikom. Letos je bil organiziran že 13. Maistrov pohod. Pohod organiziramo vsako drugo soboto v aprilu, in sicer od spomenika Rudolfa Maistra na Trgu talcev, čez Šutno, do Maistrove rojstne hiše, Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra na Veliko Špico in mimo Starega gradu nazaj v dolino. Pohod traja okoli dve uri in pol, redno se ga udeleži približno 60 do 100 pohodnikov.

Spominska priznanja Rudolfa Maistra

Od leta 2001 na podlagi sporazuma podeljujeta spominska priznanja Rudolfa Maistra Zveza društev general Maister in občina Kamnik. Iz občine Kamnik so priznanje doslej prejeli: dr. Niko Sadnikar, Niko Pinterič, Franc Svetelj, mag. Zora Torkar in Jože Arko.

Ogled deželne hiše z dvorano grbov v Celovcu

93

Druge dejavnosti Društva general Maister Kamnik

Člani Društva general Maister Kamnik vsako leto ob občinskem prazniku, posvečenemu Rudolfu Maistru, sodelujejo v programu občinskih proslav. Prisotni smo pri: polaganju spominskih vencev, podoknici pevskega zbora Solidarnost pri Maistrovi hiši, na predavanjih in kvizih o Maistru in drugih dejavnostih.

Redno se udeležujemo tudi slovesnosti ob državnih praznikih, predvsem ob dnevu Rudolfa Maistra, nazadnje v Velenju. Udeležujemo se tudi slovesnosti pred spomenikom generala Maistra pri Ministrstvu za obrambo v Ljubljani.

Za spoznavanje in ohranjanje izročila generala Maistra in njegovih borcev za severno mejo so bile pomembne tudi razstave in druge prireditve, pri katerih so sodelovali člani Društva general Maister Kamnik. V sodelovanju z Muzejem Slovenske vojske smo postavili v avli občine Kamnik dve razstavi in eno v Dom kulture Kamnik leta 2011. Marca 2007 je Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra pripravila simpozij o Rudolfu Maistru.

V zadnjem času potekajo redne prireditve in predavanja v Maistrovi hiši na temo tedanjega in tudi drugih obdobij.

Marjan Šarec je z mag. Zoro Torkar in Alenko Juvan na odprtju prenovljene Maistro-ve rojstne hiše.

94

Zgornje Savinjsko društvo Generala Maistra je bilo ustanovljeno leta 2004 na pobudo predsednika Zveze društev general Maister Milana Lovrenčiča in Ivana Zupana. Zavzemali so se za obnovitev spominske plošče Maistrovim borcem na Ljubnem ter na domoljubnem področju začeli sodelovali tudi s šolami. Največji projekt pa je bil vsekakor postavitev spominskega parka Maistrovih borcev, ki trajno spominja na sporočilnost in delovanje borcev za severno mejo iz tega okoliša.

Predsednik:

Iztok Podkrižnik

Zgornje Savinjsko društvo generala Maistra

95

Društvo je bilo ustanovljeno 30. marca 2005 na predlog iniciativnega odbora, v ka-terem so bili dr. Avgust Majerič, dr. Marjan Žnidarič, dr. Marjan Toš in Aleš Arih.

Na ustanovnem zboru je dr. Majerič dejal, da mora Maribor dobiti samostojno društvo in ne podružnice že ustanovljenega Društva general Maister v Ljubljani. Poudaril je tudi, da bo novo društvo del civilne družbe, nestrankarsko, nepoli-tično in da ga bodo pri delu vodila najbolj žlahtna načela civilne družbe. V novi upravni odbor društva so bili izvoljeni: dr. Avgust Majerič, dr. Marjan Žnidarič, dr. Marjan Toš, Lojze Penič, Zlatka Rashid in Aleš Arih (predsednik). V nadzorni odbor so bili imenovani: dr. Bruno Hartman, Zlatan Malenšek in Jože Zeilhofer. Tajniške posle je prevzel dr. Marjan Toš, kasneje ga je zamenjal Ivan Tušek. Računovodske obveznosti je prevzela Irena Porekar Kacafura.

Na društvenem zboru članic in članov 27. marca 2007 smo potrdili imenovanje dr. Majeriča za podpredsednika Zveze društev general Maister. Zadolžili smo ga z zahtevo, da mora, ob tem, ko naše društvo podpira delovanje Zveze, vedno zagovarjati programsko avtonomnost njenih članov, ki naj se v prihodnosti pove-zujejo bolj projektno in manj birokratsko.

To usmeritev naše društvo dosledno uveljavlja. Z različnimi projekti in aktivnost-mi spodbuja in razvija domoljubno zavest ter zgodovinsko vedenje o pomembnih mejnikih pri nastajanju samostojne slovenske države, kot so: boj Maistrovih borcev za severno mejo, narodnoosvobodilni boj ter osamosvojitvena vojna. Društvo skrbno spremlja tudi aktualne probleme v naši družbi, še zlasti, ko gre za opuščanje domoljubnih vrednot (skrb za slovenski jezik, spoštovanje državnih simbolov, obujanje spomina na zaslužne Slovence), ki so nekoč krasile generala Maistra in njegove podpornike. To je bil razlog, da smo uveljavljenemu imenu društva dodali še pripis – Društvo, ki brani slovenski ponos.

Predsednik:

Aleš Arih

Domovinsko Društvo general Rudolf Maister Maribor

96

Obseg našega delovanja je zelo širok in raznolik. Sodelujemo z vsemi, ki se trudijo ohranjati našo domovino, domoljubno zavest in nacionalno samobitnost. V praksi to pomeni sodelovanje s šolami (izstopa OŠ borcev za severno mejo), vete-ranskimi organizacijami, sorodnimi društvi in Slovensko vojsko. V naše društvo si prizadevamo vključiti več mladih članic in članov, kar je zelo pomembno zara-di negovanja zgodovinskega spomina na prelomno obdobje slovenske zgodovine. V juniju 2017 nam je skupaj z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Maribor, ki je prispevalo spominsko ploščo z napisom, uspelo pred gradom v Račah postaviti spominsko obeležje vojakom 87. celjskega pešpolka, ki so med so-ško fronto padli na Škabrijelu. Dne 10. oktobra 2017 smo pripravili razstavo ob 30-letnici postavitve spomenika generalu Maistru v Mariboru v razstavišču Prve gimnazije Maribor. V soorganizaciji OŠ borcev za severno mejo, našega društva in Izobraževalnega centra Piramida vsako leto v juniju poteka branje na natečaju izbrane domoljubne poezije mladih ob Maistrovi spominski lipi pri Izobraževal-nem centru Piramida v Mariboru. Društvo DGRM s soorganizatorji že enajst let organizira tradicionalni pohod od meljske vojašnice v Mariboru na Zavrh, ki se ga udeležujejo člani ter širša javnost.

Ko smo se leta 2018 spominjali 100-letnice bojev za severno mejo in osvoboditev Maribora, je naše društvo prevzelo vodilno vlogo pri projektu Maistrovo leto 2018. Skupaj z OŠ borcev za severno mejo smo za 25 šol v Mariboru in v okolici pripravili ciklus predavanj (Aleš Arih) o Rudolfu Maistru Vojanovu. Predavanjem smo dodali potujočo razstavo z naslovom Maistrovi javni spomeniki in se 29. marca 2018 s slavnostno prireditvijo Pesnik v vojaški uniformi v Narodnem domu Maribor spomnili Maistrovega rojstnega dne. To razstavo smo postavili tudi 22. novembra 2018 v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, kjer je potekala državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra. Član našega društva, novinar Stane Kocutar, je zasnoval prireditev ob 100. obletnici ustanovitve Narodnega sveta za Štajersko, ki je potekala 26. septembra 2018 v Narodnem domu Maribor. Dne 10. oktobra 2018 je naše društvo za svoje člane in širšo javnost v Narodnem domu Maribor organiziralo koncert domoljubnih pesmi Oj, ta soldaški boben. Nastopili so Prifarski muzikanti z gosti.

V okviru Maistrovega leta 2018 smo s pomočjo Mestne občine Maribor decembru izdali spominsko društveno publikacijo Dragi Maister, na te mi bo spomin … Ob 100. obletnici bojev za severno mejo in slovenski Maribor. Ponatis te publikacije, ki je zelo hitro pošla, nam je omogočila Zveza društev general Maister.

Naše članice in člani se z veseljem udeležujejo strokovnih ekskurzij in temat-sko zanimivih predavanj, ki jih organizira naše društvo. Dne 6. maja 2017 smo

97

organizirali strokovno ekskurzijo po Slovenskih goricah, 3. junija 2017 smo se povzpeli na bojišče soške fronte –Škabrijel, 16. avgusta 2017 smo se udeležili osrednje prekmurske slovesnosti ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarja 2018, smo se odpravili na Vrhniko (ogled Cankarjeve spominske hiše, lastni kulturni program v kulturnem domu) in v Kamnik, kjer smo si ogledali Maistrovo rojstno hišo. Dne 30. junija 2018 je društvo organiziralo strokovno ekskurzijo v Šentjur pri Celju – Ponikva, kjer smo si v knjižnici v Šentjurju pri Celju ogledali razstavo o Maistrovem sodelavcu poročniku Franju Malgaju. Dne 13. oktobra 2018 smo za svoje člane in simpatizerje organizirali strokovno ekskurzijo na Koroško po Maistrovi severni meji. Dne 24. novembra 2018 je društvo organiziralo strokovno ekskurzijo Voličina –Zavrh ob 33. tradicionalnih Maistrovih prireditvah in odpr-tju obnovljene Štupičeve vile in razstave Maister po Maistru na Zavrhu.

Ozaveščanje ljudi o prelomnih dogodkih v naši zgodovini je pot, ki pelje v strpno in bolj optimistično prihodnost nas vseh, ki živimo v samostojni državi Sloveni-ji. Pri tem imajo pomembno vlogo vsa društva, ki so vključena v Zvezo društev general Maister.

98

Društvo nadaljuje uspešno delo z novim predsednikom, saj je bila v petek, 11. maja 2018, v Golarjevi domačiji v Ljutomeru volilna skupščina Prleškega društva General Maister. Kot član društva in gostitelj je v uvodu ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Zvonko Kustec na kratko orisal delovanje društva v preteklosti, ki je bilo kljub zdravstvenim težavam predsednika društva Milana Bolkoviča zelo uspešno kar 12 let. Društvo v sodelovanju z Gimnazijo Franca Miklošiča organizira tekmovanje z naslovom Pot v prihodnost, na katerem dijaki iz slovenskih srednjih šol izkažejo svoje znanje iz novejše slovenske zgodovine. Namen tekmovanja je predvsem spod-buditi mlade, da razvijajo pozitiven, a hkrati kritičen odnos do narodove zgodovine.

Doslej so se dijaki pomerili v poznavanju naslednjih zgodovinskih tematik:

• Prelomna obdobja za slovenski narod v 20. stoletju (prva svetovna vojna, druga svetovna vojna in osamosvojitvena vojna);

• Taborsko gibanje na Slovenskem;

• Prelomni dogodki leta 1919 v Prekmurju;

• Proces osamosvajanja Slovenije s poudarkom na prvih demokratičnih volitvah leta 1990;

• 20 let samostojne države Slovenije

• Osebnosti, ki so zaznamovale prvo polovico 20. stoletja na Slovenskem;

• Dr. Franc Miklošič in njegov čas;

• Slovenci in prva svetovna vojna;

• Pred 70 leti se je v mojem domačem kraju končala 2. svetovna vojna;

• Razvoj socialne misli na Slovenskem v obdobju druge polovice 19. stoletja do začetka 2. svetovne vojne;

• Dokumenti slovenstva.

Predsednik:

mag. Jernej Jakelj

Prleško društvo general Maister

99

V tem letu so mladi slovenski srednješolci razmišljali o taborskem gibanju v drugi polovici 19. stoletja. Razlog je 150-letnica 1. slovenskega tabora, ki je bil organiziran 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru. Letos se je organizaciji tekmova-nja pridružil tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Po kratki in zelo konstruktivni izmenjavi mnenj smo izvolili novo vodstvo, ki je v skladu s statutom društva sestavljeno iz treh članov upravnega odbora iz treh upravnih enot (Ljutomer, Ormož, Gornja Radgona), iz katerih prihajajo člani društva. Za predsednika društva je bil izvoljen zgodovinar mag. Jernej Jakelj, za člana upravnega odbora pa Franc Čuš in Tone Luskovič. Novemu vodstvu želimo veliko uspeha pri delu.

Mag. Jernej Jakelj je predstavil vizijo in program Društva.

100

Boji za severno mejo so močno zaznamovali tudi slovenski del Koroške. Številni mladi fantje so se odzvali klicu Maistra in se priključili Franju Malgaju, ki je prišel na Koroško s svojimi prostovoljci, da ta konec slovenske zemlje ostane v mejah Slovenije in novonastale države SHS. To jim v celoti ni uspelo - deloma je bila kriva politika slovenske vlade v Ljubljani in predvsem vlade SHS, še bolj pa politika vele-sil, ki je v Versaillesu odločila drugače, kot so bile narodnostne meje in volja ljudi. Borci za severno mejo so imeli v Mežiški dolini svoje združenje, ki pa je s smrtjo zadnjih borcev za severno mejo, prenehalo delovati. Podobno je bilo tudi drugje. Pred dvajsetimi leti je prišlo na pobudo Mag. Milana Lovrenčiča do ustanovitve Zveze društev general Maister, , ki se je odločila, da bo ohranjala spomin na borce za severno mejo, njihove vrednote, še zlasti pa spodbujala domoljubje. Zveza je začela ustanavljati društva general Maister po različnih koncih Slovenije in tako je prišlo do ustanovitve društva tudi na Ravnah na Koroškem. Pobudnik za ustano-vitev društva je bil Đuro Haramija, ki ga je za to pridobil mag. Milan Lovrenčič. Ustanovni odbor, ki se je formiral leta 2005, so poleg g. Haramije predstavljali predvsem sinovi borcev za severno mejo. Že na enem prvih sestankov smo se dogovorili, da bo naše društvo nosilo ime Franja Malgaja, junaka, ki je dal svoje ži-vljenje v bojih za severno mejo. Poseben poudarek pri svojem delovanju bo društvo namenjalo obujanju in negovanju spominov na dogodke, datume, obeležja in kraje, povezane z likom in delom poročnika Franja Malgaja in njegovih borcev za severno mejo in prenašanjem le tega na mlade rodove. Društvo deluje na celotnem območju slovenske Koroške. Ustanovni zbor članov Koroškega domoljubnega društva Franjo Malgaj je bil 31. 3 2006 v prostorih občine Ravne. Na zboru smo tudi potrdili vstop v Zvezo društev general Maister.

Društvo se je naglo širilo in šteje več kot 160 članov. V vseh letih delovanja si je prizadevalo, da bi čim bolje izpolnilo s pravili društva opredeljeno delovanje.

Predsednik:

Vladimir Ovnič

Koroško domoljubno društvo »Franjo Malgaj«

101

Društvo vsako leto prireja spominsko slovesnost ob Malgajevem spomeniku na Dobrijah, in sicer ob obletnici Malgajeve smrti. Spomenik je bil po prizadevanjih društva in ob razumevanju občine Ravne postavljen na to lokacijo leta 2010, saj je bila prejšnja neustrezna. Občina Ravne je odkupila zemljišče, številni sponzorji pa so to prestavitev omogočili. Petega maja 2012 smo na spominski slovesnosti razvili tudi svoj prapor. Sredstva smo zagotovili pri sponzorjih in članih društva. Poleg spomenika na Dobrijah, društvo skrbi tudi za druga obeležja iz prve svetovne vojne in bojev za severno mejo. Tako smo obnovili napis na spominskem obeležju na Uršlji gori, letos pa bomo obnovili spominsko obeležje borcev za severno mejo na pokopališču v Črni.

Spomladi leta 2015 smo sodelovali tudi pri proslavi 120- letnice rojstva koroškega šolnika in kulturnika ter prostovoljca bojev za severno mejo, Janka Gačnika. Na stavbi občine Ravne na Koroškem so pritrdili njegovo spominsko ploščo, izšel pa je tudi njegov foto album, za izdajo katerega ima vse zasluge naš član dr. Franci Verovnik.

Ob 90–letnici smrti Franja Malgaja je izšla Knjiga Vojni spomini, ki jo je uredil general major v pokoju Marijan F. Kranjec. Osrednji del knjige predstavlja dnevnik, ki ga je pisal Malgaj na fronti. Knjigo smo predstavili v Osrednji koroški knjižnici dr. Franca Sušnika 6. maja 2009. Ob tej priložnosti je bila odprta tudi posebna filatelistično zgodovinska razstava Koroška 1918-1919.

V sodelovanju z Zvezo in avtorjem dr. Igorjem Grdino smo izdali Knjigo o Malgaju in poskrbeli za njeno predstavitev v Koroški osrednji knjižnici. »Knjiga je rezultat neizprosne zavzetosti za to, da se zapomnjena preteklost kar najbolj približa minuli dejanskosti. Slednja nikogar več ne more nagovoriti sama: da postane razumljiva, potrebuje nepolaščevalno besedo sedanjosti«, je zapisal v predgovoru avtor.

Leta 2006 smo po pobočjih nad Ravnami, kjer se je aprila 1919 boril Malgaj s svo-jimi soborci, uredili tudi Malgajevo pot. Društvo vsako leto organizira tri pohode, je pa hoja po njej omogočena tudi vsakemu posamezniku, saj je dobro markirana. Lani pa smo izdali tudi zgibanko o Malgajevi poti, ki poleg zemljevida opisuje tudi glavne znamenitosti ob poti.

Že nekaj let v sodelovanju z občino Ravne v Kulturnem centru Ravne pripravljamo tudi proslavo ob Maistrovem dnevu, ki je zelo dobro obiskana.

Vsako leto tradicionalno organiziramo tudi strokovno ekskurzijo za člane društva. Z ekskurzijami v različne kraje Slovenije, pogosto v kraje kjer delujejo društva general Maister, širimo vedenje o naši domovini in ljudeh. Prav tako smo z ekskur-

102

zijami posegli v naše zamejstvo in se seznanili s tamkaj živečimi Slovenci, njihovim življenjem in problemi, ki jih tarejo kot manjšino.

Posebno skrb društvo namenja mladim. Vzorno sodelujemo z gimnazijo Ravne, v kateri vsako leto pri urah zgodovine predstavljamo lik Malgaja, Maistra in njegovih borcev in pomen njihovega boja. Te dijake septembra odpeljemo tudi po Malgajevi poti. Letos smo na gimnaziji Ravne postavili razstavo o Malgaju, ki jo je pripravila ga. Tatjana Oset iz knjižnice Šentjur. Nekaj let smo razpisovali tudi literarni in likovni natečaj v koroških OŠ na temo moja domovina. Literarne in likovne natečaje nameravamo obuditi. Podpiramo tudi raziskovalno dejavnost mladih na gimnaziji. Tako je nastala dobra raziskovalna naloga o Franju Malgaju in borcih za severno mejo. Ena pomembnejših nalog pa je tudi privabiti več mladih v naše društvo, saj bomo le tako zagotovili, da se bo poslanstvo prenašalo tudi v prihodnje. Poleg vsega naštetega se društvo aktivno sodeluje tudi z drugimi veteranskimi društvi, s kateri-mi sooblikujemo podobo krajine, krepimo odnos in ljubezen do soljudi in domovine.

103

O nas in našem delu

Leta 1998 je bilo ustanovljeno Društvo general Maister v Ljubljani. Že leta 1999 se je pojavila pobuda za ustanovitev podružnice DGM za Notranjsko, s sedežem na Uncu. Oblikovan je bil iniciativni odbor, ki ga je vodil Jože Tišler. Podružnica je začela delovati leta 2000 s ciljem, da obudi spomin na zgodovinska dela in dejanja generala Maistra in njegove soborce. Iz našega dela Notranjske jih je bilo več kot štirideset. Ustvarili smo pogoje za oblikovanje društva oziroma usta-novitev in izpeljavo postopka za registracijo Notranjskega domoljubnega društva general Maister Unec.

Leta 2007 je podružnica prerasla v samostojno društvo, ki je član Zveze društev general Maister Slovenije.

Naše delovanje vseskozi temelji na ohranjanju spomina na Rudolfa Maistra v kraju, kjer je general sklenil svojo življenjsko pot. Spomin nanj sta že pred usta-novitvijo društva skrbno negovala PGD Unec in podružnična osnovna šola pod vodstvom dolgoletnega učitelja Romana Gorjana, njegovo delo pa sta nadaljevali Majda Palčič Marc in Karmen Petrič. Prav zato se je v društvu oblikovala pobu-da za imenovanje podružnične šole po Rudolfu Maistru, kar se je uresničilo no-vembra 2001. Društvo je s pridobivanjem sponzorjev pomagalo tudi pri začetkih obnove šolske stavbe. V kasnejših letih je obnovo prevzela ustanoviteljica, Občina Cerknica. Sodelovanje s šolami je tudi ena od pomembnih nalog našega društva na več področjih. Začeli smo z organizacijo literarnih in likovnih natečajev za osnovnošolce, ki so bili zelo dobro sprejeti. Učenci so ustvarjali na temo ljubezni do domovine, portrete Rudolfa Maistra in drugo. Vsako leto so bila likovna in literarna dela razstavljena v Maistrovi dvorani in predstavljena na prireditvi Vo-janov in naš čas. Tudi ta prireditev je ena od temeljnih nalog delovanja društva.

Predsednik:

Srečko Vrhovnik

Notranjsko domoljubno društvo general Maister Unec

104

Proslava je novembra, ko proslavimo državni praznik, dan Rudolfa Maistra. K sodelo-vanju povabimo šole ter domače ustvarjalce. Prireditev je vsako leto lepo obiskana.

V začetku kot soorganizatorji skupaj s PGD Unec, že skoraj desetletje pa samo-stojni organizatorji, smo uspešni pri prirejanju Maistrovih večerov, na katere povabimo goste s političnega, kulturnega ali katerega drugega področja in med pogovorom predstavimo njihovo življenjsko pot ter odnos do domoljubja. Večeri so bili sprva v Maistrovi dvorani na Uncu, zadnja leta pa vsaj en večer prire-dimo v kulturnem domu v Cerknici. Gostili smo veliko eminentnih gostov. Med njimi naj omenim le nekatere: dr. Danilo Türk, mag. Milan Lovrenčič, Jože Simšič – Jelen, Aleks Štakul, Dušica Kunaver, Vanda Šega, dr. Matjaž Kmecl, dr. Igor Šoltes in drugi. V letu 2016 pa smo prvič organizirali Maistrov večer za dobitnike zlatih bralnih značk osnovnih šol iz Rakeka in Cerknice. Takrat smo gostili Toneta Partljiča, leta 2017 Deso Muck, leta 2018 pa Roka Terkaja. Tudi ta oblika sodelovanja z mladimi je bila zelo lepo sprejeta. Seveda pa brez spretnih retoričnih in organizacijskih sposobnosti našega Bogdana Urbarja teh večerov gotovo ne bi bilo.

Gostje večine naših prireditev so tudi pevski zbor Dragonarji generala Maistra, ki scensko in glasbeno popestri dogajanje.

Med nalogami našega društva zavzema pomembno mesto tudi polaganje cvetja k spomeniku Rudolfa Maistra, ki stoji pred gasilskim domom na Uncu. Že več let si prizadevamo, da bi k spomeniku postavili tudi plošče z imeni borcev iz upravnih enot Cerknica, Postojna in Logatec. Upamo, da nam bo ob 100- letnici mariborskih dogodkov to tudi uspelo. Podali smo tudi vlogo za zaščito groba Maistrove matere na unškem pokopališču.

Ves čas delovanja tudi redno sodelujemo z Zvezo DGM pri vseh njenih aktivno-stih. Skrbimo tudi, da se o našem delovanju občasno bere v glasilih Maistrov glas, Slivniški pogledi in drugih.

Smo tudi soorganizator vsakoletnega Maistrovega pohoda v začetku aprila; izvedli smo jih že 13. V gasilskem domu imamo čudovito razstavo o življenju in delu Rudolfa Maistra, ki jo ob tej priložnosti pokažemo tudi zainteresiranim po-hodnikom. Razstava je ena od nalog, kako v prihodnje razviti turizem v našem kraju. Temu področju bomo v prihodnosti posvetili več časa. Nekaj korakov je sicer že bilo narejenih, saj z veseljem gostimo člane drugih sorodnih društev in jim pokažemo znamenitosti naše okolice.

Poleg Maistrovega pohoda pa velja omeniti tudi tekmovanje v gasilsko – športnih veščinah Maistrov memorial, ki ga že 17 let organizira PGD Unec. Na njem vsa-

105

ko prvo soboto v juniju nastopi več kot 250 mladih v različnih gasilskih veščinah, naše društvo pa sodeluje že od prvega tekmovanja.

NDDGM Unec ima trenutno nekaj več kot 40 članov. V odboru se trudimo, da poskrbimo tudi za družabna srečanja. Ta so po navadi ob letnih skupščinah, člane pa odpeljemo tudi na strokovne ekskurzije po naši domovini. Bili smo že na Štajerskem, Koroškem, po poteh Soške fronte, v Brkinih, nazadnje pa smo si ogledali lepote Bele krajine.

Poleg že omenjenih plošč z imeni Maistrovih borcev pri spomeniku na Uncu smo jeseni 2018 pripravili regijsko prireditev v spomin na mariborske dogodke v novembru 1918 in predstavili novo knjigo z naslovom Rudolf Maister – 100 let severne meje.

Seveda pa se radi oziramo naprej in snujemo načrte za nadaljnje delo. Temeljna naloga v prihodnje bo boljše sodelovanje z mladimi. Radi bi pridobili srednješolce ali študente za obdelavo teme General Maister in Notranjska. Hkrati ustanavlja-mo domoznansko skupino, ki se bo ukvarjala s to temo. Prizadevali si bomo, da nekoliko obogatimo in razširimo že uveljavljene oblike domoljubnega delovanja v kulturi, športu in okrepimo sodelovanje z drugimi domoljubnimi in veteranskimi organizacijami. Prvenstveno pa bomo skrbeli, da bodo naši sokrajani poznali pomen, življenje in delo generala in pesnika.

Rudolf Maister na Uncu ni bil nikoli zamolčan in trudili se bomo, da tako tudi ostane.

106

DomoljubnodruštvoFranjoMalgajŠentjurjebiloustanovljenonovembra2007znamenom,daspodbuja,ohranjainoživljaspominnaborcazasevernomejo,rojakaFranjaMalgaja.Dru-štvosicerništevilno,vendarjezeloaktivno.Zelouspešnosode-lujemozrazličnimiustanovamivŠentjurju:zobčino,knjižnico,Javnimskladomzakulturnedejavnosti,literarnimdruštvominŽenskimpevskimzboromskladateljevIpavcev.Vsvojeaktiv-nostivključujemotudiučenceosnovnihšolFranjaMalgajainHruševecvŠentjurju.PravtakoseuspešnopovezujemozMuze-jemnovejšezgodovineCelje,kiproučujenovejšonacionalnoinregionalnozgodovino.

Skupaj s Knjižnico Šentjur prirejamo predavanja na temo I. svetovne vojne, branje poezije pri Malgajevem spomeniku, leta 2013 smo pripravili tudi mednarodni znanstveni simpozij, posvečen 100. obletnici začetka prve svetovne vojne z naslovom Velika vojna in mali ljudje. Leta 2014 smo podprli izdajo prispevkov s simpozija.

Naša je tudi pobuda, da kipu Franja Malgaja na Mestnem trgu v Šentjurju, kate-rega avtor je Kiar Meško, dodamo še večjo prepoznavnost. Ob kip smo postavili obeležje avtorice Jane Špendl, izdelano iz sodobnega nerjavnega jekla in opremljeno z verzi šentjurskega domoljuba Jožka Jagra ter zarisali linijo severne meje in pa s točko označen prostor, kjer je padel.

Sodelovali smo pri pripravi dveh razstav:

• ob 90-letnici smrti Franja Malgaja smo v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje na osnovni šoli, ki nosi njegovo ime, pripravili stalno razstavo Franjo Malgaj: Slovenec sem!;

• ob 100-letnici začetka prve svetovne vojne in 120-letnici rojstva Franja

Predsednica:

Darja Jan

Društvo Franjo Malgaj Šentjur

107

Malgaja smo v sodelovanju s Knjižnico Šentjur pripravili potujočo razsta-vo Franjo Malgaj, poročnik, borec za severno mejo, ki je bila na ogled tudi v Državnem zboru v Ljubljani.

Leta 2014, ko je ves svet obeleževal spomin na 100-letnico začetka prve svetovne vojne, smo v Šentjurju hkrati proslavili 120-letnico rojstva Franja Malgaja. Prire-ditve pod skupnim naslovom MALGAJ TRKA – SPOMINI NA MALGAJA so se v Šentjurju zvrstile od 18. oktobra do 25. novembra. Poleg osrednje proslave, predavanj, razstave je del prireditev vključeval tudi mlade – šolarje šentjurskih in dobjanske osnovne šole, ki so Franja Malgaja raziskovali in spoznavali skozi likovna, literarna in filmska dela. Skupaj z Ženskim pevskim zborom skladateljev Ipavcev Šentjur smo organizirali koncert domoljubnih pesmi.

V letu 2017 smo:

• podprli in omogočili izdajo knjige Zdenke Plavsteiner z naslovom Josip Čretnik: pozabljeni šentjurski rodoljub,

• skupaj s Knjižnico Šentjur in Muzejem novejše zgodovine Celje podprli pobudo g. Janka Štampfla za izdajo priložnostne poštne znamke za leto 2019, ob 100-letnici smrti Franja Malgaja, borca za severno mejo.

V letu 2018, ko smo obeleževali 100-letnico konca prve svetovne vojne, je društvo sodelovalo pri dveh zelo pomembnih dogodkih:

• 24. junija, ob dnevu državnosti, smo na Mestnem trgu v Šentjurju ob kipu Franja Malgaja odprli stalno razstavo na prostem z naslovom FRANJO MALGAJ. Razstava predstavlja življenje našega rojaka in njegovo aktivno vključevanje v boje za severno mejo. Postavljena je na kovinskih panojih iz nerjaveče pločevine in se oblikovno sklada s kovinsko obrobo ob spomeniku (dodatnim spominskim obeležjem ob kipu Franja Malgaja);

• od 6. novembra do konca februarja 2019 je v razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje na ogled razstava, na kateri je izposta-vljen tragični junak bojev za severno mejo, Franjo Malgaj. Ob razstavi je izšel tudi strip o Franju Malgaju, ki je predstavljen in vključen v drugi del razstave. Društvo je tudi sozaložnik pri izdaji stripa.

InzakajpravstripFranjaMalgaja?Zato,kerjestripmedij,kidopuščavelikosvobodepriinterpretiranjuinumeščanjuposameznikavširšikontekst-takozgodovinski,kulturnikottudipolitični.Intointerpretacijosičlovek,kotjebilFranjoMalgaj,nedvomnozasluži.

108

Inžesoprednaminoviizzivi,leto2019,kobomovŠentjurjupraznovaliinobeleževalipomembneobletnice,insicermaja2019100.obletnicosmrtinašegarojaka,novembra2019pa125.obletniconjegovegarojstva.

109

Društvo je bilo ustanovljeno v letu 2007. Temeljna vsebinska usmeritev društva od ustanovitve naprej je razvijati in krepiti domoljubno zavest, predvsem med mlado generacijo v osnovnih in srednjih šolah Zasavja in to povezati z negova-njem spomina na generala Maistra in borce za severno mejo. To je v ospredju aktivnosti članov društva že vsa leta. Ker pa nas v skupne programske usmeritve in akcije z drugimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami in društvi pove-zuje tudi ohranjanje spomina na uporništvo slovenskega naroda v njegovi celotni zgodovini, se posvečamo tudi drugima dvema obdobjema naše zgodovine, drugi svetovni vojni in osamosvojitveni vojni Slovenije.

Pomemben del vzgajanja mladih v duhu domoljubja poteka v šoli, zato so se naše aktivnosti takoj na začetku delovanja društva začele pri vlogi šole in učiteljev. Ti imajo pomembno vlogo pri vzgoji domoljubja. Iz naših izkušenj lahko povzame-mo, da je v zasavskih šolah veliko takih učiteljev, ki s srčnostjo predajajo drugim svojo ljubezen do domovine in učencem in dijakom privzgajajo spoštovanje do domovine. Pred šestimi leti smo v društvu izdelali načrt uvajanja domoljubne vzgoje za zasavske OŠ, ki daje poseben poudarek delu z mladimi od 4. do 9. razreda, ko ti šele oblikujejo svoj lastni vrednostni sistem. Projekt, ki smo ga po-sredovali vsem OŠ, vsebuje različne oblike neposrednega dela učiteljev z učenci, predavanja za učitelje in mentorje in konkretizira obveznosti društva. Projekt je naletel na plodna tla v skoraj vseh zasavskih osnovnih šolah.

Poseben poudarek namenjamo vsakoletnim nagradnim natečajem z domoljubno vsebino za OŠ. Doslej je bilo izvedenih že osem natečajev. V njih učenci razvijajo vrednote, povezane z odnosom do domovine, kulture, do svojega kraja in jezika ter razmišljajo o zgodovinski vlogi generala Maistra. Odziv na razpisane nate-čaje je iz leta v leto boljši, tako pri učencih kot tudi pri njihovih mentoricah in ravnateljicah. Motivacijo za to imajo deloma tudi v društvu; za šole vsako leto

Predsednik:

Emil Štern

Društvo general Maister za Zasavje

110

organiziramo oglede rojstne hiše Rudolfa Maistra v Kamniku, doslej za več kot dvesto učencev OŠ in 45 dijakov srednjih šol.

Tudi v vseh srednjih zasavskih šolah so izkazali pripravljenost za uvajanje neka-jurnega modula z naslovom Domovinska vzgoja. Cilj tega je omogočiti dijakom razumevanje sveta, krepiti državljansko zavest, razvijati kritično mišljenje in zna-ti ceniti pomen svobode, kajti zgodovinski spomin na pretekla obdobja s časovno distanco bledi. Rezultat našega prizadevanja je, da se je število ur prostega kurikula povečalo.

Med člani društva se iz leta v leto veča zanimanje za ogled krajev, povezanih z našo zgodovino in generalom Maistrom. Deloma sami, deloma s pomočjo ZDGM in sredstvi društva smo doslej obiskali 14 krajev, v katerih so se Maistrovi in Malgajevi borci borili za Koroško. Obiskali smo Cerknico in Unec, kjer je Mai-ster živel do svoje smrti, obiskali Zavrh v Slovenskih goricah, kjer je poleg 17 metrov visokega Maistrovega stolpa tudi spominska plošča generala Maistra in spominska soba, v Muzeju slovenske vojske v Mariboru pa smo si ogledali razsta-vo o osamosvojitveni vojni. Obiskali smo tudi kraje bitk za severno mejo.

Uspešno organiziramo tudi društvene dneve oz. večere, namenjene prelomnim zgodovinskim dogodkom in obdobjem ter njih sporočilnosti za današnji čas. Odlično so bila sprejeta tudi vsa dosedanja predavanja prof. dr. Janka Prunka: leta 2012 o prelomnih zgodovinskih dogodkih in obdobjih, leta 2015 o slovenski narodni zavesti, patriotizmu in mladi generaciji, leta 2017 o pomenu Majniške deklaracije ob njeni 100. obletnici, v letu 2018 o pomenu 100. obletnice osvobodi-tve Maribora za današnji čas.

Velik del naših aktivnosti poteka v tesni povezavi z ZDGM. S tem sodelovanjem smo zadovoljni, tako naj tudi ostane. Člani društva smo prek glasila Maistrov glas, ki mu tudi mi pošiljamo prispevke, seznanjeni tudi z delom organov ZDGM in z delom drugih društev GM v Sloveniji. Veseli nas, da se je bistveno izboljšal odnos državnih organov do financiranja dejavnosti Zveze. V društvu cenimo tudi vsakoletno finančno pomoč zagorske in hrastniške občine. Članarina članov dru-štva bi namreč zadostovala le za četrtino stroškov.

V društvu redno sodelujemo z drugimi zasavskimi veteranskimi in domoljubnimi društvi. V skupne akcije nas povezuje udeležba na spominskih praznovanjih ter v raznih oblikah domoljubja. Pri tem je dobrodošla uspešna povezovalna vloga Ko-ordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij in društev Zasavja, katerega polnopravni član smo od leta 2014.

111

Z velikim ponosom in pozitivnimi občutki se kot predsednik Slovenjegoriškega društva GENERAL MAISTER - POLENŠAK oziram deset let nazaj. Na pobudo predsednika ZDGM g. Milana Lovrenčiča smo 13. 1. 2008 sklicali ustanovni obč-ni zbor. Naš cilj je bil, da soustvarjamo našo prihodnost, se razvijamo, povezuje-mo in hkrati ozaveščamo mlajši rod o naši preteklosti. Rudolf Maister je bil odlo-čen vojak in čuteč umetnik. Kot soustvarjalec naše zgodovine si zasluži, da nam je vzor v odločnosti in hkrati čutečnosti do sočloveka. Vrlini, ki sta danes zelo pomembni. Kot društvo smo si zadali tudi cilj, da se bomo aktivno vključevali v življenje svojega kraja in tako širili domoljubje. Na ustanovnem občnem zboru se je včlanilo 51 članov in članic. Začetno število članstva nam je dalo zagon za nadaljevanje začetega dela.

Z velikim optimizmom smo začeli pripravljati in uresničevati različne načrtovane dejavnosti, ki so sledile zastavljenim ciljem društva.

• Organizirali smo okroglo mizo s tematiko domoljubja in spoznavanja osebno-sti Rudolfa Maistra, saj smo želeli čimbolj spoznati njegovo življenje in delo.

• Našemu povabilu se je odzval dr. Dragan Potočnik s predstavitvijo knjige Zgodovinske okoliščine delovanja generala Maistra.

• V letu 2011 smo bili gostitelji skupščine ZDGM.

• Želeli smo si priskrbeti prapor društva in v letu 2011 nam je to tudi uspelo. Prapor krasijo žebljički in trakovi članov. Sodelovala so tudi druga domača društva, našemu povabilu pa so se poleg domače odzvale tudi so-sednje občine: občina Juršinci, Sv. Tomaž, Gorišnica, Markovci, Trnovska vas in občina Destrnik.

• Skupaj s Slovensko vojsko smo pripravili razstavo Boji za severno mejo, ki je bila v prostorih polenške OŠ, namenjena pa je bila krajanom in učencem.

Predsednik:

Jože Hojnik

Slovenjegoriško društvo general Maister

112

• Ob prvih uspehih društva smo začeli razvijati tiho željo, da na Polenšaku postavimo kipec generala Maistra. Te naloge smo se lotili z vso odgovor-nostjo do kraja in človeka, čigar kipec bo ponazarjal njegovo veličino. Tako smo ob stoletni lipi pri polenški cerkvi uredili spominski park s klopcami in lepo urejeno okolico. Odkritje spomenika je bilo leta 2013 z odmevno prireditvijo, na kateri se je zbralo veliko ljudi.

• Urejen spominski park s kipcem Rudolfa Maistra s pogledom na Ptuj je postal prostor za tradicionalno prireditev v mesecu juniju z naslovom Petje pod lipo. Vsako leto se ga udeleži veliko pevskih skupin iz naše občine. Zazveni slovenska pesem, prireditev pa zaključimo z domoljubno himno Slovenec sem.

• Ker je naloga društva tudi povezovanje krajanov in vseh društev, vsako leto oktobra sodelujemo na tradicionalnih igrah med društvi našega kraja.

• Redno organiziramo pohode naših članov, sodelujemo pa tudi z doma-čo OŠ Dornava, ki smo ji predlagali pohod do spominskega parka na Polenšaku. Učenci so spoznali domači kraj, izvedli kulturni program pri spomeniku, si ogledali Eko muzej TD Polenšak in tako spoznali še kulturno dediščino domačega kraja.

• Člani Slovenjegoriškega društva GENERAL MAISTER – POLENŠAK se vsako leto množično udeležimo osrednje proslave ob državnem prazniku dnevu Rudolfa Maistra.

• V sodelovanju z OŠ Dornava organiziramo v mesecu novembru prireditev ob državnem prazniku. Osrednji temi sta domoljubje in Rudolf Maister.

• V letu 2016 smo organizirali in izvedli osrednjo prireditev ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra. Prireditev je bila zelo uspešna, saj nam je uspelo pričarati občutek domačnosti in povezanosti v kraju. Slavnostni govornik je bil mag. Dejan Židan.

• Kulturna in naravna dediščina domače pokrajine predstavlja nenadome-stljivo vrednoto, zato smo se intenzivno in načrtno povezali z OŠ Dornava. Vsak del naše pokrajine in vsak trenutek naše bogate zgodovine, ki je pozabljen, je za mladi rod izgubljen. Naša člana, učitelja Zlatka Zelenik in Aleš Marđetko sta skupaj z učenci izdala kar nekaj knjižic o naši domovini. Knjige opisujejo Rudolfa Maistra, vojno za Slovenijo, Slovenijo v EU. Knjige so bile zelo dobro sprejete, saj je tovrstne otroške literature premalo ali pa je sploh ni. Knjige so bile poslane na vse slovenske šole, saj so pridobile potrditev Ministrstva za obrambo in Ministrstva za šolstvo

113

in šport kot dodatno in dobrodošlo gradivo pri pouku. Prav tako so bile vse knjige predstavljene na Knjižnem sejmu v Ljubljani kot priporočeno čtivo. Mlade avtorje je sprejel tudi predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, povabljeni pa smo bili tudi v Bruselj kot gostje evropskega poslanca g. Franca Bogoviča.

• Društvo se zaveda svoje odgovornosti, domoljubnosti in razvija pri ljudeh čut za sočloveka. Zato pogosto sodeluje v različnih dobrodelnih akcijah. V maju 2014 je društvo za krajana in člana ob nesreči soorganiziralo dobrodelni koncert. V letu 2017 smo sofinancirali nakup defibrilatorja.

Društvo SDGM je aktivno društvo. Zavedamo se našega poslanstva in se vsake naloge lotimo odgovorno. Vseh 126 članov se trudi uresničevati cilje društva. Naš cilj ostaja sodelovanje z mladimi, pridobivanje novih članov, ozaveščanje ljudi o sporočilnosti generala Maistra, širjenje pomena državnih simbolov in predvsem razvijanje domoljubja.

114

POHORSKO DRUŠTVO GENERAL MAISTER smo ustanovili 7. 3. 2008 na Tinjski gori 90, kjer je tudi danes sedež društva. Zbralo se je 18 zavednih Slovencev, ki nas druži čut pripadnosti in navezanosti na bližnje, na rod, jezik, dom in domovino. Na čutu pripadnosti gradimo domoljubje in ljubezen do domovine.

General Rudolf Maister je opravil zgodovinsko delo za današnjo Slovenijo. Zbral je moči, upal si je in videl je v prihodnost, v kateri bi lahko Slovenija nekoč postala samostojna in neodvisna država. Kasneje se je to delno uresničilo v času narodno osvobodilne vojne in končno z osamosvojitvijo. Sedaj imamo državo, vendar večina Slovencev ne ve zanjo, zagotovo pa tega ne vedo politiki. Od 1991 leta do danes niso bili sposobni zaščiti slovenske zemlje pred ropanjem z uvoženimi kmetijski-mi praksami. S ponujanjem zemlje tujim gospodarjem za industrijo - od katere v Sloveniji ostane samo degradirano območje - pod pretvezo delovnih mest za tuje lastnike. Niso zaščitili vode, prodali so tujcem izvire in sedaj nam tujci prodajajo našo dobrino. Niso zaščitili zraka, zakonodajo bi že zdavnaj morali spremeniti in določiti mejne vrednosti za človeka vredno življenje. Sodobne tehnologije omogočajo monitoringe za zemljo, vodo in zrak, le uresničiti jih je treba. Za to ni treba vsako leto sprejemati na desetine zakonov, ki služijo za ribarjenje v kalnem. Zadostuje en člen, zapisan v ustavo. Vsem bi moral biti za zgled Rudolf Maister.

Za prepoznavnost društva smo leta 2010 izdelali društveni prapor in ga slavnostno predali v uporabo na skupščini ZDGM v Oplotnici. Takrat smo podpisali Dogovor o sodelovanju s 670. poveljniško logističnim bataljonom SV in poveljniku Petru slavno-stno predali v hrambo društveni prapor.

Za ohranjanje spomina na generala Rudolfa Maistra smo leta 2011 kiparki Ireni Brunec Tebi naročili doprsni kip generala Maistra. Kip smo slavnostno odkrili 29.3.2011 v spominski sobi v vojašnici v Slovenski Bistrici, s katero imamo podpi-

Predsednik:

Božidar Zorjan

Pohorsko društvo general Maister

115

san dogovor o njegovi hrambi. Vsako leto ob obletnici rojstva generala Rudolfa Ma-istra položimo ob kip šopek rož. Zberemo se člani društva, častniki SV in lokalna skupnost z županom. Prav tako ob dnevu Rudolfa Maistra 23. novembra položimo venček in proslavimo dogodke izpred 100 let.

Člani društva vsako leto ob obletnici smrti generala Rudolfa Maistra prižgemo svečko na njegovem grobu na pokopališču v Mariboru.

Društvo vsako leto organizira strokovno ekskurzijo po naši lepi Sloveniji, ki se je naši člani zelo radi udeležijo.

116

Prvih deset let Društva general Maister Ptuj

V letu 2018 je naše društvo obeležilo deseto obletnico delovanja. V vseh teh letih so članice in člani društva delovali na kulturnem, umetniškem, izobraževalnem, znan-stvenem in športnem področju, vse z namenom razvijanja in utrjevanja domoljubja.

Za trajno ohranjanje spomina in vrednot generala Maistra vsako leto izvajamo različne aktivnosti z mladimi v osnovnih in srednjih šolah. Na tem področju je zlasti aktivna profesorica z Gimnazije Ptuj Jelka Kokol Plošinjak, ki s svojimi dijaki sodeluje na kvizu o Rudolfu Maistru. Vsako leto ga organizirajo iz kraja, povezane-ga s tem velikanom naše preteklosti. Gre za dogovor med gimnazijami iz Kamnika, Kranja, Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja. Cilj tekmovanja - spoznavanje Rudolfa Maistra kot generala, politika, pesnika in slikarja - je bil nedvomno vedno dosežen. Upamo si trditi, da tudi presežen. Izjemno pomembno je namreč zavedanje mladih, da je bil Rudolf Maister človek dejanj v ključnih zgodovinskih trenutkih in je s svojimi vrlinami, ki jih danes žal vse bolj pogrešamo, ostal v narodovi zavesti kot velik domoljub. Mladi nas vsako leto presenečajo s tem, kako globoko spoštovanje izražajo do preteklosti.

Gimnazija Ptuj je petkrat sodelovala na kvizu, trikrat je dijakom uspelo zmagati, dvakrat pa so osvojili drugo mesto. Tudi Gimnazija Ptuj je že bila gostiteljica in organizatorka kviza o Rudolfu Maistru.

Iz letnih programov dela in poročil je razvidno, da smo naloge uresničevali znotraj društva in zunaj njega v sodelovanju z Zvezo društev general Maister ter drugi-mi sorodnimi društvi in pravnimi osebami. V vseh teh letih je društvo zgledno sodelovalo na vseh prireditvah posvečenih obujanju spomina na atribute državnosti, samostojnosti, enotnosti in ljubezni do naše domovine:

• dan Rudolfa Maistra (29. marec in 26. julij)

Predsednik:

doc. dr.Štefan Čelan

Društvo general Maister Ptuj

117

• dan upora proti okupatorju (27. april)

• dan zmage nad okupatorjem (9. maj)

• dan državnosti (25. junij)

• dan miru (17. september)

• dan spomina na mrtve (1. november)

• spominski dan generala Maistra (23. november)

• dan samostojnosti in enotnosti (26. december).

Člani društva in celotno mesto Ptuj smo še posebno ponosni na spominski kip gene-rala Maistra, ki smo ga v letu 2012 postavili z obrazom obrnjenim proti očetnjavi, rojstni hiši očeta Franca Maistra. Avtorica kiparka mag. Metka Zupanič je ustvarila umetniško delo, ki prikazuje Rudolfa Maistra kot razmišljujočega generala, pred težkimi odločitvami za usodo slovenskega naroda, s knjižico v roki, ki ima več simbolnih pomenov:

• general bibliofil, zbiratelj slovenskih knjig

• general razumnik, podpornik slovenskih literarnih ustvarjalcev

• general pesnik, lirik.

Izjemen ustvarjalni opus Rudolfa Maistra, ki je veliko pripomogel k obstoju Sloven-cev kot samostojni narod z lastnim jezikom in kulturo, kaže na to, da je globoko v sebi bil najprej pesnik in šele nato vojak. Vsi, ki bi želeli pomen in vlogo Rudolfa Maistra bolje razumeti, se morajo poglobiti v njegove pesnitve. Njegove pesmi o zunanjem svetu, nam prek njegovega pesniškega daru pomagajo pridobiti notranjo izkušnjo, ki v nas rojeva občutek univerzalnega. Šele v takšnem stanju je človek sposoben dostopati do višjih ravni zavesti in spoznati, slišati in čutiti mističnost sveta in univerzuma. Le oseba v takšnem stanju zavesti je sposobna uresničiti tako velika dejanja, kot jih je uresničil poet in vojak general Rudolf Maister. Z name-nom, da bi veličino pesniških stvaritev bolje in lažje predstavili širši javnosti, smo pod strokovnim vodstvom gospoda Mitje Gobca izbrali Maistrove pesnitve, ki so jih uglasbili slovenski skladatelji. Izdana notna zbirka in zborovsko petje sta posvečena praznovanju 100. obletnice konca prve svetovne vojne.

118

Ustanovitev Domovinskega društva general Maister Šentilj

General Rudolf Maister je 9. marca 1919 v hišno spominsko knjigo Franja Thalerja, šentiljskega župana v času narodnostnih bojev pred prvo svetovno vojno, zapisal: »Kdorljubinarodsvojinhodiponjegovihsvetihpotih,jemož,kigabonarodgotovoupošteval«.

Domovinsko društvo general Maister Šentilj smo ustanovili ob 90-letnici njegovega posvetila, 27. marca 2009, z namenom, da bi nadaljevali dotedanja prizadevanja Občine Šentilj pri obujanju in ohranjanju spomina na narodne bojevnike za severno mejo do leta 1919, na zgodovinsko delo generala Rudolfa Maistra in borcev za severno mejo, na narodnoosvobodilni boj 1941-1945 in osamosvojitveno vojno leta 1991. Na njihovih zgledih si prizadevamo razvijati in utrjevati domoljubje in domo-vinsko pripadnost, še zlasti med mladimi.

Dejavnost društva:

• Maistrovi pohodi s slovesnostmi ob pomnikih bojev za severno mejo, narodnoosvobodilne borbe in osamosvojitvene vojne l. 1991 in spoznavanje krajevne zgodovine.

• Razstave:

- Šentilj v letu 1918–1919 - razstava ob 90-letnici državne meje med Republiko Avstrijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev;

- Slovenski dom v Šentilju - razstava ob 100-letnici postavitve Slovenskega doma v Šentilju;

- Razstava in akademija športnih društev in Osnovne šole Rudolfa Maistra ob 80-letnici ustanovitve šentiljskega Sokola in 60-letnici ustanovitve DTV

Predsednik:

Bruno Jelenko

Domovinsko društvo general Maister Šentilj

119

Partizan Šentilj;

- Podobe starega Šentilja - razstava starih fotografij s podnapisi o nastan-ku in razvoju Šentilja;

- 170 let železnice v Šentilju - razstava fotografij s podnapisi na panojih pred občinsko hišo;

- Šentilj na razglednicah - razstava razglednic s podnapisi na panojih pred občinsko hišo;

• Spominska obeležja:

- imenovanje ulice po narodnem bojevniku župniku Matiji Kelemini, ustanovitelju Kmečkega bralnega društva leta 1892 in Kmečke hranilnice in posojilnice leta 1898;

- spominsko obeležje rojaku Franju Žebotu, podporniku Majniške deklaracije, članu Narodnega sveta za Štajersko in organizatorju narodnih straž. Okupator ga je ob prihodu v Maribor aretiral, ker kot podžupan ni snel jugoslovanske zastave z mariborske občine, umrl je 13. aprila 1945 v taborišču Dachau;

- imenovanje prosvetnega doma po zaslužnem kulturnem delavcu Vladu Pipanu in športnega parka po zaslužnem telesnovzgojnem delavcu Oskarju Mezgecu;

- Park spomina, stalna zunanja razstava veteranskih in domoljubnih društev, postavljena ob 25-letnici osamosvojitvene vojne l. 1991, posvečena bojem za severno mejo, narodnoosvobodilni borbi in osamosvojitveni vojni l. 1991;

- V letu 2019, ob 160-letnici ustanovitve mariborske škofije in vključitve šentiljske župnije vanjo, postavitev spominskega obe-ležja škofu Antonu Martinu Slomšku.

• Medijska dejavnost:

- Zbornik veteranskih in domoljubnih društev ob 100-letnici bojev za severno mejo z naslovom Borcem za slovensko državo 1918–1941-1945–1991;

- objave prispevkov o krajevni zgodovini in delu društva v Glasilu občine Šentilj, Maistrovem glasu in drugih medijih;

- sodelovanje z mladimi;

Osnovna šola v Šentilju, imenovana po Rudolfu Maistru, počasti 29. marec, rojstni dan generala Rudolfa Maistra, novembra pa izvaja šolski projekt o njegovem življe-nju in delu.

120

• sodelovanje veteranskih in domoljubnih društev,

• podpis listine o sodelovanju veteranskih in domoljubnih društev občin Kungota, Pesnica in Šentilj,

• razvitje prapora,

• razvitje društvenega prapora ob 100-letnici bojev za severno mejo,

• priznanja.

Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj je ob 140-letnici rojstva generala Rudolfa Ma-istra prejela Zlato plaketo Občine Šentilj za prispevek pri ohranjanju in negovanju zgodovinskega spomina na boje za slovensko državo in utrjevanje domoljubja med mladimi.

Bruno Jelenko, predsednik Domovinskega društva general Maister Šentilj, je prejel spominsko priznanje generala Rudolfa Maistra za pomemben prispevek k utrjevanju domoljubja in domovinske pripadnosti ter ohranjanju spomina na generala Rudolfa Maistra in njegovo sporočilnost.

Gostovanje letne skupščine Zveze društev general Maister Ljubljana.

Zahvala

Društvo opravlja svoje poslanstvo ob veliki podpori Občine Šentilj, njenih občanov in Zveze društev general Maister Ljubljana.

121

Društvo deluje od leta 2009. Eden glavnih projektov je bil postavitev spominske plošče materi generala Maistra Mariji Tomšič na njeni rojstni hiši.

Skupaj z občino Trebnje pripravljajo projekt izvedbe Maistrovega trga in postavi-tve doprsnega kipa generala Maistra.

Predsednica:

Marica Štamcar

Dolenjsko društvo generala Maistra Trebnje

122

DGM Celje je bilo ustanovljeno 14. 3. 2009 na I. gimnaziji v Celju, v sklopu katere tudi deluje in tesno sodeluje z njo. Imamo 36 članov, od katerih je šest profesorjev I. gimnazije v Celju. Glavna naloga našega društva je ozaveščanje naših dijakov o pomenu Rudolfa Maistra za slovenski narod. Udeležujemo se prireditev, ki jih organizirajo druga domovinska in veteranska društva in obiskujemo okrogle mize. Lani smo s pomočjo ZDGM dobili svoj prapor. V letu 2015 smo I. gimnazija v Celju, DGM Celje in MO Celje organizirali zelo odmevno osrednjo državno proslavo ob dnevu generala Maistra. Lani smo priredili državni kviz iz znanja o Rudolfu Mai-stru, na katerem so sodelovali dijaki iz vse Slovenije. Zelo dobro sodelujemo tudi z ZDGM.

Še naprej si bomo prizadevali ohranjati predvsem vez in znanje med dijaki in gene-ralom Maistrom.

Predsednik:

Uroš Arnuš

Društvo generala Maistra Celje

123

Delovanje in najpomembnejše naloge Društva general Rudolf Maister Kranj po ustanovitvi leta 2010

Društvo GRM Kranj je edino tovrstno društvo na Gorenjskem, ki je registrira-no 13 let po ustanovitvi prvega društva general Maister v Ljubljani. Društvo je ustanovljeno kot 18. po vrsti, danes pa v okviru Zveze društev GM deluje že 26 društev.

Za ustanovitev društva GRM v Kranju ima največ zaslug mag. Milan Lovrenčič s svojimi sodelavci iz vodstva Zveze DGM, ki je nagovoril skupino naprednih in domoljubno mislečih Kranjčanov, da so registrirali društvo. To naj bi tudi na širšem območju Kranja organizirano promoviralo aktivno poslanstvo domoljub-no usmerjenega Slovenca, generala Maistra, ki je v svojem času cilje domovine odločno postavil pred osebne cilje in koristi.

V Kranju smo ponosni in nam je v čast, da smo člani velike slovenske družine, ki ohranja in razširja sporočilnost generala Maistra v samostojni in svobodni državi, za katero se je kot vojak, politik in kulturnik boril in prizadeval večji del svojega življenja.

V Kranju smo do svobodomiselnih aktivnosti generala Maistra lahko še posebno pozorni, saj je v svojih mladostnih letih preživel 4 leta šolanja na sedanji Gimna-ziji Kranj, do odhoda na dunajsko vojaško izobraževanje. Kranj se je kasneje ge-nerala Maistra za zasluge borca za severno mejo po prvi svetovni vojni spomnil tako, da je po njem poimenoval glavni mestni trg v starem delu mesta in kasneje na tem – Maistrovem trgu - postavil tudi njegov doprsni kip. Zadnje desetletje prejšnje države in prvo desetletje samostojne Slovenije je bilo zaznamovano z nekakšno izgubo zgodovinskega spomina na pretekle ključne dogodke in zaslužne posameznike, ki so veliko pripomogli k temu, da danes živimo v svoji državi.

Predsednik:

mag. Janez Tavčar

Društvo generala Rudolfa Maistra Kranj

124

Pomanjkanje domoljubja in prave državljanske zavesti je postala velika slabost Slovencev in Slovenk.

Društvo GRM Kranj je že na ustanovni skupščini postavilo program aktivnosti v svojem okolju, ki ga skladno s potrebami in možnostmi dopolnjuje z letnimi načrti dela.

Temeljne programske usmeritve vsakoletnega delovanja društva so vsebovane v naslednjem:

• promocija poslanstva društva GRM po vzoru vsebine domoljubja in naro-dne zavesti generala Rudolfa Maistra v širšem okolju MO Kranj. Konkre-tna izvedba promocije so dve javni predavanji in okrogli mizi na tematiko domoljubje, povezano z aktualno politično in gospodarsko problematiko v državi;

• organizacija in izvedba slavnostnih obeležij ( proslava s kulturnim progra-mom in polaganjem venca) za 23.november in 29.marec, pri spomeniku na Maistrovem trgu v Kranju;

• sodelovanje z vodstvi osnovnih in srednjih šol v MO Kranj o vzgoji aktiv-nega državljana in domoljuba. Predvsem dijaki in profesorji Gimnazije Kranj zelo uspešno sodelujejo pri izvedbi proslav na slavnostnih jubilejih;

• sodelovanje s sorodnimi veteranskimi organizacijami iz obdobja NOV in zadnje vojne za Slovenijo, v okviru MO Kranj in gorenjske pokrajine;

• izdelava in dopolnjevanje seznama borcev za severno mejo Gorenjske;

• včlanjevanje novih članov in simpatizerjev društva s poudarkom na kako-vosti in ugledu članstva.

Vse temeljne programske usmeritve društva so bile v posameznih letih v celoti realizirane. Poleg načrtovanih nalog smo v društvu izvedli še nekatere druge pomembne naloge. Tako smo v letu 2016 organizirali 10. jubilejno skupščino ZDGM, skupaj s Zvezo društev in Občino Bled smo sodelovali pri umestitvi in postavitvi spomenika Mihajlu Pupinu v Zaki na Bledu, pri čemer ima za posta-vitev spomenika največ zaslug prav naš član mag. Franci Ekar. Kar dvakrat pa smo bili skupaj z občino Kranj in Gorenjskim muzejem neuspešni pri predlogu za podelitev Prešernove nagrade sedaj že pokojnemu Slavku Avseniku.

Ob pregledu programskih nalog in njihovi izvedbi je treba omeniti, da temeljijo izključno na volonterskem delu članstva in nekaterih zunanjih sodelavcev. Tudi fi-nančni del programskega načrta društva 98-odstotno temelji na samofinanciranju.

125

Društvo general Maister Cerkvenjak (DGMC) je bilo ustanovljeno 22. 3. 2010 v Cerkvenjaku. Pobudo za ustanovitev Društva general Rudolf Maister – Vojanov v Cerkvenjaku je izrazil predsednik Zveze društev general Maister mag. Milan Lovrenčič. Iniciativni odbor s prvo podpisanima Marjanom in Mirkom Žmavcem je sklical ustanovni sestanek članov društva v Cerkvenjaku. V vabilu sta zapisala (citiram): »Glede na različne vidike slovenske prepoznavnosti in večjega privzga-janja vrednot domoljubja tudi v šolah želimo skrbeti prav za slednje. Vsekakor pa to ni samo pristojnosti šol in podobnih institucij. Za to bomo morali poskrbeti odrasli ter tisti, ki jim je kaj do lastne domovine in slovenskega značaja. Prav zaradi omenjenega razloga vas vabimo, da se udeležite ustanovne skupščine Društva general Maister Cerkvenjak«.

Ustanovne skupščine DGMC se je udeležil predsednik Zveze društev general Maister mag. Milan Lovrenčič, ki je pozdravil prisotne in bil prijetno presenečen in vesel velikega obiska. Predstavil je delovanje ZDGM in nas opomnil, kako po-membno je, da začnemo obujati domovinske vrednote med nami in jih prenašati na mlade. Na ustanovni skupščini društva smo imenovali upravni in nadzorni odbor. Člani upravnega odbora smo na 1. seji za predsednika društva izvolili Marjana Žmavca, za podpredsednika Romana Lorenčiča. Po enoletnem predse-dovanja DGM Cerkvenjak je zaradi nezdružljivosti funkcij Marjan Žmavc (postal je župan) na 1. rednem letnem občnem zboru društva 26. 3. 2011 predlagal za novega predsednika Romana Lorenčiča. Člani skupščine so predlog soglasno potrdili.

Društvo general Maister - Vojanov Cerkvenjak je v statutu društva zapisalo svoje naloge in dejavnosti. Ena od nalog je preučitev zgodovinskih dejstev bojev za se-verno slovensko mejo; ugotavljamo namreč, da je tudi naše okolje v času bojev za severno mejo dalo svoj pečat. K temu so prispevali naši domačini, ki so se borili

Predsednik:

Lorenčič Roman

Društvo general Maister Cerkvenjak

126

pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra. Z ustanovitvijo društva in njegovim delovanjem je v društvu vseskozi tlela želja po ohranitvi zgodovinskega spomina in zahvali fantom in možem iz Cerkvenjaka, ki so neposredno sodelovali v bojih za severno slovensko mejo leta 1918.

V letu 2014 nam je v Društvu general Maister Cerkvenjak z marljivim delom in prispevki članov društva, donatorjev in Občine Cerkvenjak uspelo zbrati dovolj sredstev, da smo postavili doprsni kip generala Rudolfa Maistra. Izdelal ga je priznani kipar in restavrator Viktor Gojkovič. Doprsni kip generala Maistra je spomin na domačine, ki so sodelovali v bojih za severno slovensko mejo in opo-min na čas, ko se je kalila ideja slovenstva. Dandanes pa je pomembna še ena od dodatnih spodbud - vzgajanje domoljubja, domovinske zavesti in ohranjanje zgo-dovinskega spomina. Prepričani smo, da je omenjeno v teh časih zelo potrebno; s postavitvijo spomenika nam je to v celoti uspelo.

Delo društva se s postavitvijo doprsnega kipa generalu Maistru v letu 2014 ni končalo. Društvo vsako leto ob občinskem prazniku organizira tradicionalni po-hod s simbolnim imenom - Pohod po severni meji Občine Cerkvenjak. V spomin na rojstni dan generala Maistra, 29. marec, in državni praznik dan Rudolfa Maistra, 23. november, polagamo venec k spomeniku, organiziramo razstave in oglede filmov na temo prve svetovne vojne, bojev za severno slovensko mejo in domoljubje. V letu 2016 smo organizirali čiščenje in obnovo spomenika prve svetovne vojne v Cerkvenjaku. V letu 2017 smo bili v društvu znova zelo aktivni, saj smo doprsni kip generala Rudolfa Maistra, ki je bil izdelan iz kremenita, na-domestili z bronastim. Osnovni kip smo obnovili, podarili in postavili v Osnovno šolo Cerkvenjak–Vitomarci in avlo poimenovali v Avlo generala Rudolfa Maistra. V tem letu je društvo organiziralo skupščino Zveze društev general Maister v Cerkvenjaku. Na skupščini smo v Društvu general Maister Cerkvenjak slovesno razvili društveni prapor.

General Rudolf Maister je bil Slovenec, ki ni samo razmišljal, ampak tudi ukre-pal državotvorno kot državnik, strateg in v popolnosti izrazil ljubezen do domovi-ne. Bil je tudi odličen slovenski pesnik, ljubitelj knjig in slikar.

Člani društva ohranjamo spomin na zgodovinsko delo Rudolfa Maistra in njegove borce za severno slovensko mejo s ciljem, da se razvija in utrjuje domoljubje na vseh področjih.

127

IdejaoustanovitviPrekmurskegadruštvageneralaMaistraČrenšovcisejeporodilapoprireditviobdržavnempraznikuZdružitveprekmurskihSlovencevzmatičnimnarodomleta2010,kateresejeudeležiltudipredsednikRepublikeSlovenijedr.DaniloTürkzgospoBarbaroMikličTürk.Zaradirecesijejedržavaomejilastroškezadržavneproslave,vČrenšovcihpasmoleta2010brezplačnoorganiziralikulturnoprireditevterstemdokazali,dazadomoljubjenepotrebuješhonorar-ja,pačpajetočastzavsakegaposameznika,kisodelujenatovrstniprireditviinjossvojimisposobnostmiobogati.GospodLadislavLipič,takratosebnisvetovalecpredsednikaRepubli-keSlovenijedr.DanilaTürka,porodupaPrekmurec,jevnasprepoznaldomoljubeinnaspovabilkustanovitvidruštvageneralMaister.

16. marca 2011 je v sejni sobi občine Črenšovci potekala ustanovna seja Prek-murskega društva generala Maister Črenšovci, na kateri smo predstavili namen društva, sprejeli program dela ter izvolili organe društva. Kot prioritetno nalogo smo si v društvu zadali spodbujanje in krepitev občutka domoljubja predvsem pri osnovnošolcih in srednješolcih v okviru strokovnega delovanja članov društva, med katerimi je kar nekaj profesorjev zgodovine, slovenistov, likovnih pedagogov. Društvo v sodelovanju z Občino Črenšovci in Kulturno-turističnim društvom Črenšovci organizira okrogle mize na temo domoljubja, likovne na-tečaje, obeležujemo državni praznik dan generala Maistra, spodbujamo mlade zgodovinarje k raziskovanju pomembnih zgodovinskih osebnosti in dogodkov v Prekmurju ter vsako leto obeležujemo državni praznik Združitve prekmurskih Slovencev, na katerem želimo združiti čim več Prekmurk in Prekmurcev.

Predsednica:

Mateja Zelko

Prekmursko društvo generala Maistra Črenšovci

128

Ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pripravljamo vsako leto nekaj tradicionalnih kulturnih prireditev. Z domoljubno akcijo Küpin in izobesin slovensko zastavo, ki poteka že peto leto, spodbujamo naše občane k ugodnemu nakupu slovenske zastave in izobešanju le-te ob vseh državnih praznikih. V okviru te akcije se je doslej nabavilo že več kot 200 zastav. S to akcijo izražamo svojo pripadnost in ljubezen do domovine, hkrati pa želimo s tem mlade seznanjati s pomenom izobešanja zastav in obeleževanja državnih praznikov ter jih spodbujati k domoljubju.

V sodelovanju z vaškimi odbori vsako leto organiziramo kolesarjenje po branikih slovenstva v Občini Črenšovci. Gre za tematsko kulturno prireditev, med katero se kolesarji ustavijo na branikih v vseh vaseh naše občine. Tako s kolesarje-njem počastimo padle v prvi in drugi svetovni vojni , vse tiste, ki so sodelovali v osamosvojitveni vojni za Slovenijo, učitelje, kulturne delavce, duhovnike in gasilce, ki so v preteklosti med našimi ljudmi s svojim delom krepili slovenstvo. S predstavitvijo branika, šopkom cvetja in minuto molka se poklonimo vsem, ki so prispevali k temu, da se je slovenstvo v naših krajih ohranilo.

Na predvečer praznika poteka tradicionalno slovesno polaganje venca predsedni-ka RS gospoda Boruta Pahorja pred spomenikom Jožefa Klekla st. v Črenšovcih z osrednjo občinsko prireditvijo.

Državni praznik Združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo v naši občini kontinuirano obeleževali od leta 2007 z občinskimi prireditvami. Prireditev ob 99-letnici združitve pa je bila v naši občini obeležena kot osrednja regijska prireditev. Poleg že prej omenjenih tradicionalnih dejavnosti smo letos izdali zbornik, ki v knjižni obliki priča o tem, kako smo vsako leto obeležili državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Namen izdaje zbornika je bil poleg podatkov o prireditvah predvsem zbrati in predstaviti del raznovrstnega gradiva (vabila, pisma, fotografije, objave…), ki bo lahko tiste, ki prihajajo za nami, spodbudilo k ohranjanju in krepitvi slovenstva. Zelo ponosni smo tudi na film, ki smo ga posneli na OŠ Franceta Prešerna Črenšovci ob celo-stnem kulturnem dnevu z naslovom Braniki slovenstva v naši občini.

S temi domoljubnimi akcijami v našem kraju spodbujamo ljubezen do domovine, do naroda. Poznavanje narodove kulture, umetnosti, jezika, njegove preteklosti in sedanjosti je ključno, da narod obstane. Za to pa potrebujemo domoljubne, srčne ljudi, ki bodo lahko gradili narodovo prihodnost.

Črenšovci so v zgodovini predstavljali močno jedro narodno zavednih Prekmurcev in Slovencev, po zaslugi katerih smo danes to kar smo, ponosni Slovenci. Naša naloga je, da njihovo delo nadaljujemo, da spodbujamo in krepimo občutek domo-ljubja, še zlasti pri mladih.

129

Spodnje Savinjsko društvo general Maister je bilo ustanovljeno 7. marca 2011 v Žalcu z namenom, da združimo potomce Maistrovih borcev in zainteresirane občane vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline (Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko), ki želijo ohraniti spomin na zgodovinsko delo gene-rala Rudolfa Maistra in njegovih borcev za severno mejo.

Pobudo za ustanovitev Spodnje Savinjskega društva general Maister so takoj pod-prle vse veteranske organizacije, ki delujejo na območju šestih občin: Združenje borcev za vrednote NOB Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline Žalec in Veteransko društvo Sever, odbor Žalec.

Dobro sodelovanje in povezovanje vseh veteranskih društev, ki je urejeno v Dogovoru o sodelovanju domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, so na lokalni ravni podpisale vse veteranske organizacije ob koncu tradicionalnega spominskega pohoda od Starega piskra v Celju do spomenika ustreljenih talcev pod Gozdnikom.

Predstavniki Spodnje Savinjskega društva general Maister se udeležujejo vseh prireditev in proslav, ki jih organizirajo druga društva general Maister in tudi Zveza društev general Maister, v katero se je vključilo tudi Spodnje Savinjsko društvo general Maister.

Vsako leto se delegacija Spodnje Savinjskega društva general Maister udeleži osrednje proslave ob državnem prazniku, dnevu generala Maistra.

Dne 23. 11. 2012 je Spodnje Savinjsko društvo general Maister organiziralo osrednjo proslavo v Domu II. Slovenskega tabora v Žalcu. V bogatem kulturnem programu so sodelovali domači nastopajoči, slavnostni govornik na proslavi pa je bil dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije.

Predsednik:

Lojze Posedel

Spodnje Savinjsko društvo general Maister Žalec

130

V Eko muzeju hmeljarstva in pivovarstva v Žalcu je bilo istega dne tudi srečanje predstavnikov vseh društev, ki so vključena v Zvezo društev general Maister, kar je bila odlična priložnost za medsebojno spoznavanje vseh društev, združenih v Zvezi.

Poleg drugih aktivnosti Spodnje Savinjsko društvo general Maister organizira tudi Maistrove večere, na katere so bili doslej povabljeni spoštovani in cenjeni gosti z različnih področij na pogovore o njihovem delu, o domoljubju in drugih vrednotah, pomembnih za kakovostno življenje.

Doslej so bili gostje na Maistrovih večerih: dr. France Bučar, dr. Danilo Türk, g. Tone Partljič, dr. Miro Cerar, ga. Elza Budau, ga. Vlasta Nussdorfer, g. Izidor Pečovnik – Dori in dr. Jože Mencinger. Naslednje »Maistrove večere« načrtujemo na drugi lokaciji in z novimi zanimivimi gosti.

Spodnje Savinjsko društvo general Maister bo v prihodnje okrepilo sodelovanje z drugimi društvi general Maister in se povezalo z osnovnimi šolami na območju vseh šestih občin ter tako mlade iz Spodnje Savinjske doline vključilo v naše aktivnosti.

131

Društvo general Maister Grosuplje je bilo ustanovljeno 19. julija 2013 v Grosu-pljem. Ustanovni člani so bili: Henrik Gjerkeš, Mihael Perc, Jože Klarič, Iztok Čič, Igor Grm, Luka Lovrenčič in Magdalena Goršič.

Na ustanovni skupščini so sprejeli vse akte, potrebne za delovanje društva.

Prvi predsednik društva je bil Mihael Martin Perc, podpredsednik Luka Lovren-čič, tajnik Iztok Čič, blagajnik Magdalena Goršič.

Na občnem zboru Društva general Maister Grosuplje 19. 3. 2015 sta bila potrje-na novi predsednik Anton Božič in Nadja Leban kot druga podpredsednica. Do leta 2017 je bilo delo društva zaradi specifičnega okolja delo precej oteženo. Prvo navezavo smo dobili z Mestno knjižnico Grosuplje, v kateri smo od zastavljenih ciljev izpeljali tri dogodke, vsi pa so bili lepo sprejeti.

Tako smo 20. aprila 2017 gostili priznano pesnico Zvezdano Majhen, ki je velika častilka generala Maistra in izredno domoljubno naravnana pesnica. Dogodek je vodila podpredsednica Nadja Leban, sicer slavistka in novinarka. Dogodek je bil dobro obiskan.

Drugi dogodek je bil namenjen zgodovini domoljubja, s poudarkom na Antonu Kremplu in njegovi prvi napisani zgodovini Slovencev z naslovom Dogodivšine Štajerske zemle. Ta knjiga je navdušila in prebudila kasnejše rodove, med njimi tudi Antona Martina Slomška, Radoslava Razlaga, Božidarja Raiča. Slednja dva sta bila vodilna v taborskem gibanju na Slovenskem. Kremplove »Dogodivšine« je imel v svoji knjižnici tudi general Maister. Iz tega dela bom navedel samo dva odlomka, ki sta aktualna tudi dandanes:

1 da smo Slovenci bili taki, da znamo čuvati tuje proso, našega pa nam pozobljejo vrabci;

Predsednik:

Anton Božič

Društvo general Maister Grosuplje

132

2 da smo bili Slovenci v avstrijskem cesarstvu najboljši vojaki, vendar nismo znali ubraniti svojega ozemlja.

Ta očitek sta popravila Anton Martin Slomšek s prenosom škofije v Maribor leta 1859 in pa general Maister, ki je leta 1918 ubranil našo severno mejo. Predaval je Anton Božič, predsednik DGM Grosuplje, sicer ljubiteljski zgodovinar. Na predavanju sta bila tudi dva poklicna zgodovinarja, ki sta presenečena ugotovila, da Slovenci premalo poznamo svojo zgodovino.

Na tretjem dogodku smo se lotili teme z naslovom Odhod mladih iz Slovenije. Predaval nam je priznani ekonomist dr. Franjo Štiblar. Prikazal nam je ekonom-sko, socialno in politično sliko Slovenije in nas malo potolažil glede stanja pri nas, ki da za zdaj še ni kritično. Poudaril pa je, da moramo v Sloveniji, zlasti na ekonomskem področju, pravilno ravnati. Po predavanju so mu poslušalci posta-vljali zanimiva vprašanja.

V tem obdobju smo bili dvakrat na pogovoru na osnovni šoli v Grosupljem, ven-dar vidnejšega uspeha v smislu sodelovanja nismo imeli, toda trudimo se naprej.

Dvakrat smo se pogovarjali tudi z županom dr. Petrom Verličem. Na zadnjem sre-čanju 18. 4. 2018 nam je obljubil, da bo občina omogočila postavitev spominske plošče Maistrovim borcem z grosupeljskega območja.

Sodelovali pa smo tudi pri dogodkih drugih domoljubnih društev ter tudi na državnih proslavah. Prapor ZDGM nosi predsednik DGM Grosuplje.

V društvu je razmeroma malo članov, zato se bomo v prihodnosti z bolj smelimi dejanji in dogodki potrudili za pridobitev novih članov.

133

Konec leta 2013 je bilo v Domžalah ustanovljeno Društvo general Maister Dom-žale. Ena od prvih nalog, ki so si jih zastavili, so bile priprave za postavitev spomenika padlim v 1. svetovni vojni. Pripravljajo tudi različne strokovne ekskur-zije. Lani so uspeli pritegniti pozornost z razstavo orožja in drugih predmetov, ki so jih vojaki uporabljali med 1. svetovno vojno. To jih je tudi spodbudilo, da namenjajo vedno večjo pozornost zbirateljstvu in tako poskušajo pritegniti nove člane.

Predsednik:

Janez Škofic

Društvo general Maister Domžale

134

Spomladi leta 2013 smo na iniciativo vodstva Zveze DGM v Metliki ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev društva general Maister. Iniciativni odbor (Mirjana Molek Furlan, Franc Jakljevič in Jože Matekovič) je k sodelovanju povabil prijatelje in znance, ki so se med svojimi dotedanjimi aktivnostmi že večkrat izkazali z do-moljubjem in pripadnostjo domovini. V razširjenem iniciativnem odboru, v katerem so sodelovali člani iz celotne Bele krajine, smo se najprej dogovorili, da bo društvo delovalo na območju vseh treh belokranjskih občin /Črnomelj, Metlika in Semič/. Med temeljne naloge domoljubnega društva z imenom Belokranjsko društvo general Maister smo si poleg splošnih domoljubnih aktivnosti zadali nalogo, kako čim bolje raziskati in dokumentirati vlogo Belokranjcev pri borbah za severno slovensko mejo takoj po prvi svetovni vojni. Ugotovili smo namreč, da je veliko belokranjskih bor-cev sodelovalo pri osvoboditvi Maribora in v bojih za severno mejo po koncu prve svetovne vojne. Tako je bilo poleg številnih vojakov, oficirjev in podoficirjev precej izredno zaslužnih Belokranjcev, ki so v tesnem sodelovanju z generalom Maistrom veliko prispevali k uspehu takratne maloštevilne slovenske Maistrove vojske. Med te posameznike gotovo sodi Belokranjec, ognjičar Jožko Slobodnik. Ugotovili smo tudi, da so spiski sodelujočih v bojih za severno mejo zelo pomanjkljivi in da si vsi ti resnični domoljubi zaslužijo več pozornosti in slave, kot so je bili deležni doslej. Po drugi plati smo hkrati zgroženo ugotavljali, da se v sodobnih šolskih zgodovinskih učbenikih vse manj piše o slovenski zgodovini. Z delovanjem društva naj bi pri-spevali svoj skromni delež k izobraževanju in vzgoji naše mladine in s tem krepili resnično domoljubje, ki ga je v današnjem globaliziranem svetu vse manj.

Belokranjsko društvo general Maister je bilo ustanovljeno 13. marca 2014. Prvi predsednik društva je postal Jože Matekovič. Po končanih formalnih postopkih v zvezi z registracijo društva in pridružitvijo Zvezi društev general Maister smo zače-li sistematično zbirati podatke o belokranjskih Maistrovih borcih. Dne 22. novem-

Predsednik:

Jože Matekovič

Belokranjsko društvo general Maister

135

bra 2015 smo Maistrovemu soborcu Jožku Slobodniku ob 130-letnici rojstva odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši na Radovici pri Metliki. Naslednje leto nam je ob praznovanju državnega praznika, dneva Rudolfa Maistra, uspelo razviti društveni prapor in ob pomoči Zveze DGM pridobiti slovesne obleke za društvenega praporščaka in predsednika društva.

V jubilejnem Maistrovem letu smo si poleg splošnih društvenih dejavnosti /društve-no srečanje, predavanja ob 100-letnici bojev za severno mejo, delo z mladimi/ zadali tri glavne programske cilje: organizirati slovesnost ob dnevu Rudolfa Maistra, poskrbeti za tisk zbornika Prva svetovna vojna in Semič in odkriti spominsko obe-ležje junakom prve svetovne vojne in Maistrovim borcem iz občine Semič. Vse tri v letnem programu zadane naloge smo uspešno opravili. Pri tem smo bili deležni nesebične pomoči lokalne skupnosti Semič, članov Kulturno umetniškega društva Jože Mihelčič iz Semiča ter številnih posameznikov pa tudi velike pozornosti lokal-nih medijev.

V razmeroma kratkem času je društvu uspelo uresničiti nekaj odmevnih akcij. Med drugim smo bili spomladi 2016 gostitelji skupščine ZDGM in organizatorji nekaj okroglih miz in predavanj na temo domoljubja. Pri organizaciji smo bili deležni vsestranske pomoči vseh treh belokranjskih občin in Zveze društev GM. Tudi na lokalni ravni smo zelo dobro sodelovali z domoljubnimi in veteranskimi organizaci-jami /KoDVOS/.

136

Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota je razmeroma mlado društvo, ustanovljeno je bilo spomladi leta 2016. Trenutno v njem deluje 52 članov, vendar šte-vilo v sorazmerju s prepoznavnostjo društva v lokalnem okolju postopoma narašča. Kot domoljubno društvo deluje na širšem območju Prekmurja in je eno od šestindvajsetih društev v Republiki Sloveniji, povezanih v Zvezo društev general Maister. Delovanje društva je usmerjeno v izobraževalne, kulturne, znanstvene in družabne aktivnosti, s ciljem razvijanja in utrjevanja domoljubja in pozitivnega zgodovinskega spomina na Maistra, njegove borce, med katerimi je bilo tudi nekaj vidnih Prekmurcev, pa tudi na druge domoljube iz ožjega prekmurskega prostora. Osrednja točka programskih usme-ritev in smisel delovanja društva je iskanje načinov in poti, kako ohraniti zgodovinski spomin na Maistra in na njegove sopotnike, ga aktualizirati in prenesti v sodobnost, predvsem pa krepitev državljanske zavesti, odzivnosti in kritičnega uma v smislu spodbujanja aktivnega državljanstva. Društvo želi prispevati k razvoju civilne družbe, h kakovosti javnega dialoga v prekmurskem prostoru, težišče svojega poslanstva vidi v ozaveščanju in informiranju javnosti, zlasti mladine. Prav tako želi skupaj z drugimi sorodnimi organizacijami in društvi, v odgovoru na splošno usihanje državljanske zavesti pomembno prispevati k dvigu splošne ozaveščenosti kar najširšega kroga drža-vljank in državljanov. Le s sodelovanjem vseh, z mobilizacijo vseh naših potencialov, predvsem preko aktivne participacije v političnem in družbenem življenju, bo mogoče preseči vseprisotno apatijo in postopno doseči premike na bolje. Ker je osrednja točka delovanja društva domoljubje, mora le-to zopet postati spoštovanja vredna vrlina vsake-ga posameznika, oz. vsakega državljana.

Takoj po ustanovitvi smo podali tri odmevne pobude, in sicer pobudo za postavitev spomenika dvakratnemu rektorju ljubljanske univerze in pogajalcu na pariški mirov-ni konferenci, našemu prleškemu rojaku dr. Matiji Slaviču. Postavitev naj bi bila ob praznovanju stote obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Predsednik:

Marjan Farič

Prekmursko društvo general Maister Murska Sobota

137

v letu 2019. Pobudo smo naslovili na Mestno občino Murska Sobota in njen Mestni svet. Na Občino Puconci smo naslovili pobudo za preimenovanje domačije prek-murskega protestantskega pisca Štefana Kuzmiča v Strukovcih v Dom prekmurske besede, prav tako pa smo podali pobudo o vpeljavi izbirnega obveznega predmeta Prekmurski jezik in kultura v kurikulum osnovnih šol. Pobude so bile odmevne in so naletele na ugoden odziv javnosti, na njihovi podlagi pa je bila sprožena vrsta drugih aktivnosti, ki še potekajo.

V preteklih dveh letih smo pozornost namenili zlasti povezovanju s sorodnimi organizacijami in društvi v regiji, s Slovensko vojsko in policijo, ter zagotavljanju prepoznavnosti društva v lokalnem okolju. V svojih prizadevanjih smo uspeli, saj nam je poleg vseh zadanih nalog v lastnem društvu uspela tudi iniciativa za ustanovitev Maistrovega društva v Veržeju, plod naših prizadevanj pa skorajšnja ustanovitev društva v Gornji Radgoni. S tesnejšim sodelovanjem in povezovanjem smo pomagali pri oživitvi dejavnosti že obstoječih društev v Ljutomeru in Črenšovcih.

Veliko pozornosti smo namenili sodelovanju v javnem življenju, tako na lokalni kot tudi regionalni ravni, in sicer z organizacijo predavanj z zgodovinsko tematiko, okroglimi mizami in spominskimi srečanji ter z udeležbo na proslavah in slove-snostih. Pri izvedbi nalog tesno sodelujemo s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, Ustanovo dr. Šiftarjeva fundacija, Pokrajinskim muzejem Murska Sobota, lokalnimi oblastmi pomurskih občin, ter drugimi domoljubnimi in veteran-skimi organizacijami in društvi. Da bi dvignili ozaveščenost mladih o pomembnosti domoljubja, pomenu zgodovine 1. svetovne vojne, vloge Maistra in njegovih borcev ter domačih zgodovinskih osebnosti, sodelujemo tudi z osnovnimi in srednjimi šolami v regiji. Ob pomoči Zavoda za šolstvo, Območne enote Murska Sobota, smo v letih 2016 in 2017 uspešno izvedli strokovni posvet na temo Slovenska osamosvojitev in domoljubje - pristopi k pouku, in strokovni posvet na temo Prelomni dogodki v dvajsetih letih XX. stoletja - pristopi k poučevanju. Na podlagi pozitivnih odzivov in ocen načrtujemo izvedbo podobnih posvetov tudi v prihodnje.

Društvo tvorno prispeva k delovanju Zveze društev general Maister. Naše članice in člani so bili zelo angažirani pri realizaciji slovesne obleke ZDGM. Projekt je bil izpeljan uspešno, saj so praporščaki in predsedniki posameznih društev z novimi uniformami v javnosti na proslavah in slovesnostih v javnosti vzbudili veliko pozornosti, kar je nedvo-mno pripomoglo k prepoznavnosti pripadnikov Maistrovih društev širom po Sloveniji.

Posebno pozornost smo namenili povezovanju s porabskimi Slovenci. Jeseni 2017 smo obiskali zamejske Slovence v Porabju. Ker tamkajšnja slovenska manjšina za svoj obstoj nedvomno potrebuje tesnejše in trajnejše stike z organizacijami in društvi, predvsem iz geografsko bližjih obmejnih slovenskih območij, bomo stike v prihodnje še poglobili.

138

Šaleško društvo general Maister Velenje (ŠDGMV) smo ustanovili na pobudo predse-dnika ZDGM mag. Milana Lovrenčiča in ob podpori župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča ter z iniciativo skupine domoljubov, in sicer novembra 2016, ko je bila v protokolarnem objektu Vila Bianca v Velenju ustanovna skupščina društva, udeležilo pa se je je zelo veliko ustanovnih članov društva. V upravni odbor društva so bili ime-novani Drago Martinšek (predsednik), Jože Zupančič (podpredsednik), Ivo Stropnik (tajnik), Robert Bah (blagajnik) in Mojca Ževart ter dr. Tone Ravnikar (člana). Po ustanovitvi društva smo skupaj z županom Mestne občine Velenje pred Vilo Bianca odkrili spomenik dr. Karlu Verstovšku, zaslužnemu slovenskemu politiku, političnemu očetu slovenske univerze v Ljubljani in znamenitemu Velenjčanu, ki je kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko v burnih in za slovensko Štajersko ključnih časih ob koncu 1. svetovne vojne majorja Rudolfa Maistra povišal v generala. S tem mu je podelil potrebno vojaško avtoriteto nad vsemi četami, ki so takoj razorožile nemško poveljstvo v Mariboru, vojaško zavarovale severno slovensko mejo in tako preprečile, da bi Spodnja Štajerska, Koroška in Prekmurje prešli pod tujo oblast.

Spomladi leta 2017 smo izvedli še eno društveno skupščino, na kateri smo potrdili letni program društva. Organizirali smo tri seje upravnega odbora; udeležili smo se skupščine Zveze društev general Maister Slovenije, katere kolektivni član smo; soor-ganizirali smo predstavitev knjižne izdaje politične monografije o dr. Karlu Verstovšku avtorjev dr. Gregorja Jenuša in dr. Aleksandre Gačić.

V društvo se je včlanilo 78 domoljubov iz Šaleške doline. Dne 14. novembra 2017 smo pred Vilo Bianca oz. pri spomeniku dr. Karla Verstovška slavnostno razvili prapor našega društva. Upravni odbor je na svoji seji imenoval za prvega praporščaka društva ustanovnega člana Maksa Arliča in v letu 2018 še drugega praporščaka, ustanovnega člana Bogdana Plaznika. Dogodek smo združili s predavanjem dr. Dragana Potočnika, ki je zelo zanimivo predstavil zgodovinske okoliščine časa ob koncu 1. svetovne vojne

Predsednik:

Drago Martinšek

Šaleško društvo general Maister Velenje

139

na Štajerskem. Skupaj z Muzejem Velenje smo v Vili Bianca odprli razstavo o Franju Malgaju, enem od pomembnejših Maistrovih poveljnikov, ki je s svojimi četami zavaro-val takratno in današnjo koroško mejo.

Dne 22. novembra 2017 je bila v Domu kulture Velenje osrednja proslava ob državnem prazniku – dnevu Rudolfa Maistra – z neposrednim prenosom TV Slovenija. Naše društvo je kot organizator skupaj z Zvezo društev general Maister in Mestno občino Velenje pripravilo izjemen dogodek. Kljub nekaterim težavam z RTV nam je uspelo dogodek pripraviti tako, da je bila dvorana velenjskega Doma kulture polna in je slavnostna prireditev tudi prek zaslonov v neposrednem prenosu predstavila Velenje in vsebino praznika v najboljši možni luči. Program smo pripravili izključno posamezniki in skupine, ki izhajamo iz Šaleške doline, saj je bil namen proslave predstaviti kultur-no ustvarjalnost šaleške kulture. Scenarij za proslavo so prispevali Drago Martinšek, Mojca Ževart in Ivo Stropnik, režiral je Jože Krajnc, scenografijo je postavila Tatjana Kortnik, videoart Stane Špegel, v programu pa so poleg praporščakov veteranskih in domoljubnih organizacij sodelovali moderatorka Željka Gaber, recitator Romeo Gre-benšek, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, Rudarski oktet, Otroški in mladinski pevski zbor Glasbene šole Frana Korunav - Koželjskega Velenje, Big band orkester Vox in Plesni teater Velenje oz. Plesni studio N. Proslavo je s prisotnostjo počastil takrat novoizvoljeni predsednik Republike Slovenije Borut Pahor; slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo Republike Slovenije Andreja Katič, s pozdravnima nagovoroma pa sta prireditvi poseben pečat dodala še Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, in mag. Milan Lovrenčič, predsednik ZDGM.

Junija leta 2018 smo organizirali strokovno vodeno društveno ekskurzijo na avstrijsko Koroško in obiskali nekaj za slovensko zgodovino ključnih krajev. V novembru smo v Knjižnici Velenje pripravili še eno strokovno predavanje dr. Dragana Potočnika o vlogi in pomenu generala Maistra v slovenski zgodovini.

Društvo je bilo tudi moralni in materialni pokrovitelj tradicionalnega košarkarskega srečanja ob dnevu Rudolfa Maistra med ekipama Vinske Gore in Dobrne. Predsednik Drago Martinšek je ob koncu tekme podelil pokal zmagovalcem in prisotnim izrekel čestitko ob prazniku ter jim zaželel še veliko podobnih domoljubnih dejanj.

Z namenom, da mladi bolje spoznajo posebej pomembno poglavje v slovenski zgodovini in gojijo vrednote domoljubja, je društvo ob dnevu Rudolfa Maistra vsem velenjskim četrtošolcem (370) podarilo poučno slikanico Deklica in general avtorja Toneta Par-tljiča in ilustratorja Antona Buzetija. Knjižno darilo velenjskim četrtošolcem je bilo pospremljeno z naslednjim dopisom društvenega predsednika Draga Martinška, ki so ga velenjskim četrtošolcem prebrali ravnatelji oz. razredniki: »Dan Rudolfa Maistra je slovenski državni praznik, ki ga praznujemo 23. novembra. Na ta dan je Rudolf Mai-

140

ster leta 1918 s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil, s tem dogodkom pa je k Sloveniji priključil večji del slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške. Rudolf Maister ni bil le prvi slovenski general, bil je velik domoljub, kulturni delavec in pesnik Vojanov.« Društveno obdaritev s knjigo je finančno podprla Mestna občina Velenje.

Društvo je konec leta 2018 na mestu, kjer je nekoč stala rojstna hiša Gustava Šiliha (današnje osrednje velenjsko krožišče pod skakalnico), postavilo ob 125. obletnici rojakovega rojstva talno ploščo v poklon, da se je tu nekoč rodil ne samo eden vodilnih slovenskih pedagogov in pisatelj, marveč tudi borec soške fronte in Maistrov soborec Gustav Šilih (1893–1961).

Društvo je ves čas aktivno delovalo v Koordinaciji veteranskih in domoljubnih organi-zacij v Velenju ter se s svojim praporščakom udeleževalo vseh skupnih prireditev.

Člani društva so se udeleževali tudi različnih prireditev v Sloveniji, posebno aktivni pa so bili ob prazniku Rudolfa Maistra, mdr. s prisostvovanjem društvene delegacije na državni proslavi in slavnostni akademiji ob dnevu Rudolfa Maistra v Mariboru.

Menimo, da je društvo zelo dejavno poseglo v naš lokalni prostor, spregovorilo o vsebinah, ki so bile doslej premalo poudarjene. V številkah osrednjega glasila ZDGM Maistrov glas, ki ga prejemajo vsi člani društva in zveze, smo aktivno predstavljali delovanje društva in Velenje. Prisotni smo bili v lokalnem tedniku Naš čas in na regionalni televiziji VTV, ki vseskozi spremljata naše delovanje. Odlično sodelujemo z Velenjsko knjižno fundacijo, Muzejem Velenje, Festivalom Velenje, Knjižnico Velenje, Šaleškim muzejskim in zgodovinskim društvom, veteranskimi in domoljubnimi organi-zacijami v Velenju ter predvsem z Mestno občino Velenje, ki naše aktivnosti vseskozi tudi materialno podpira. Pred nami so naloge učvrstitve delovanja društva, profiliranja in spodbujanja umestitve domoljubnih idej v naš izobraževalni in kulturni prostor ter negovanja pozitivnih vrednot slovenske zgodovine.

141

Danes Slovenci živimo v samostojni državi in smo člani Evropske unije. Kljub velikim razlikam med državami smo se združili v raznolikosti in si skupaj priza-devamo za trajen mir in blaginjo. Dostojanstvo, svoboščine, enakost, solidarnost, pravice državljanov, sodno varstvo - so vrednote, ki nas povezujejo, hkrati pa ohranjamo vsak svojo kulturo, jezik in običaje.

Pa ni bilo vedno tako. V začetku prejšnjega stoletja smo živeli v monarhiji, ki je narodno zavedne Slovence utesnjevala. Slovenci so si med drugim želeli več avto-nomije, gospodarsko samostojnost, pospeševanje razvoja kulture, predstavljanje naroda v svetu. Želeli so imeti več vpliva na šolstvo, svojo obrambo.

Znani so dogodki ob koncu prve svetovne vojne in Maistrova neustrašnost, pre-drznost, slovenska narodna zavest ter odločnost, da ubrani slovensko ozemlje. Pa vendar, po koncu druge svetovne vojne, se je zdelo, da Maistrov lik bledi, da mu zgodovina ni dodelila mesta, ki mu pripada.

A so v majhnem kraju, v osrčju Slovenskih goric, modri možje že takrat prepo-znali njegovo veličino.

Splošno znano je bilo, da je Maister rad zahajal na Zavrh. Občudoval je prelepo pokrajino, spoznaval se je z domačini, ki so bili takrat pretežno viničarji in še niso dojeli, kako pomembnega človeka gosti gospod Štupica. Ker so odrasli cele dneve delali, se je družil z otroki. Katico je celo naučil brati.

Ko oblast še ni natanko vedela, kam umestiti generala Maistra, je bilo možem na Zavrhu jasno. Njegov lik se je tako globoko zarezal v njihova srca, da so sklenili po njem poimenovati turistično društvo. Prvi predsednik društva Janez Karo je na ustanovnem občnem zboru 24. decembra 1961 predstavil lik generala Maistra ter predlagal, da se društvo poimenuje po njem; predlog je bil sprejet soglasno.

Predsednica:

Barbara Klemenšak

Turistično društvo Rudolf Maister – Vojanov Zavrh

142

Že novembra se je pri Ivanu Fantiču zbral iniciativni odbor, katerega člani so bili Ivan Fantič, Ivan Kocbek, Franc Krajnc, Jožef Kocbek, Martin Čeh, Janez Karo, Jožef Dajčman, Franc Šilec, Vlado Čuček in Franc Potrč. Odbor je dal pobudo za ustanovitev društva in izrazil željo, da ob postavitvi razglednega stolpa na Zavrhu odkrijejo tudi spominsko ploščo Rudolfu Maistru - v spomin na njegove pohode v Zavrh.

In akcija je stekla.

Načrt za prvi, leseni stolp, je izdelal sin generala Maistra, ki je gradnjo tudi strokovno nadzoroval. Pri delu so pomagali številni domačini, predvsem tesarji. Kmetje so podarili več kot 30 m3 kostanjevega lesa. To je bil čas, ko general Maister še ni prišel v zgodovino in politični vrh ni kazal zanimanja in podpore za realizacijo ideje.

V nedeljo, 21. junija 1963, so ob stolpu odkrili tudi spominsko ploščo generalu Maistru, ki še danes sporoča mimoidočim, da je od tod sam general Maister občudoval lepote Slovenskih goric.

Leseni stolp je načel zob časa in treba je bilo razmišljati o novem - kovinskem, ki so ga uradno odprli 4. julija 1982, ob krajevnem prazniku KS Voličina. Z novim stolpom je kraj zaživel. Privabljal je staro in mlado od blizu in daleč.

A članom TD to ni bilo dovolj, želeli so več. »Svojega« generala so želeli predsta-viti vsem, ki so ga želeli spoznati. V nekdanji Štupičevi vili na Zavrhu so uredili spominsko sobo in v njej stalno razstavo gospoda Aleša Ariha z naslovom Rudolf Maister-Vojanov: vojak, politik, pesnik. Začelo se je pravo gibanje za priznanje Maistrovega dela, pri čemer je Zavrh odigral obrobno, a pomembno vlogo.

V kleti obnovljene vile so uredili gostinski lokal, Maistrovo klet, s krušno pečjo in domačo kulinariko ter tako popestrili takratno turistično ponudbo. Ob odprtju spominske sobe so svoje delo predstavile tudi članice aktiva kmečkih žena, ki odslej sodelujejo s TD.

Turistično društvo je z Maistrovo spominsko sobo, stolpom in kletjo začelo pro-movirati Slovenske gorice.

Z denacionalizacijo Štupičeve vile se je razstava preselila v obnovljen kulturni dom in še naprej ohranjala spomin na velikega Slovenca.

Z osamosvojitvijo Slovenije je posijalo sonce tudi na Maistrov lik. Vsaki tretji petek v novembru je namenjen spominu na vojskovodjo, pesnika in domoljuba. V Zavrh prihajajo na prireditve ljudje z vseh področij kulturnega, vojaškega in političnega življenja Slovenije. Prireditve so že zdavnaj prerasle lokalne okvire.

143

Vsakoletne okrogle mize osvetlijo generalov lik, organizirana so bila tekmovanja in celo anketa o poznavanju Maistra v domačem okolju.

V Zavrhu dolga leta s ponosom ohranjamo spomin na generala Maistra in danes smo ponosni, da je tudi prelepa Štupičeva vila po dolgi agoniji in propadanju končno dobila lesk, ki si ga zasluži in ga je nekoč že imela. Sodobna razstava z naslovom Maister po Maistru, Hiša Spominjanja na Zavrhu in klet bosta obisko-valcem ponujala kulturne, zgodovinske in kulinarične užitke, prelep razgled s stolpa pa bo ljudi zagotovo znova in znova vabil v naše prelepe kraje.

Pa naj končam, kot sem začela. Slovenija ima med članicami EU najmanj prebi-valcev. Če želimo obstati na svetovnem zemljevidu kot narod, moramo skrbeti za naš jezik, kulturo, ohranjati moramo naše običaje in spoštovati naše prednike, ki so imeli vizijo in pogum boriti se za svoj narod.

To so tudi smernice našega TD, ki ga trenutno vodimo člani upravnega odbora Barbara Klemenšak (predsednica), Dragica Bezjak (podpredsednica), Petra Kran-vogel Korošec (tajnica), Simona Krajnc (blagajničarka) in člani: Jože Rožmarin, Stanko Kranvogel, Tatjana Damiš, Tomaž Rojs, Ivan Žmavc in Boštjan Damiš.

Ohranjati želimo vse, kar nas dela Slovence, pa naj bo to jezik, pesem, ples ali običaji. Ali pa naša odlična kulinarika ob kapljici žlahtnega, ki že stoletja raste na naših tleh. Želimo si, da bi bil Zavrh prepoznaven v vsej Sloveniji in tudi prek meja, saj vemo, da imamo kaj ponuditi in to tudi znamo ponuditi. Vemo, da je v slogi moč, da smo skupaj močnejši, zato bomo svoje cilje in vizijo uresničili z združenimi močmi, saj imamo čudoviti zgled v našem generalu Maistru.

144

V Veržeju smo že dlje časa razmišljali, kako bi obeležili spomin na preminile Maistro-ve borce iz naših krajev.

Začeli smo zbirati podatke in gradivo o preminilih Maistrovih borcih s tega območja, ki so v letih 1918 in 1919 kot prostovoljci stopili v vojaške vrste generala Maistra in se borili za svojo domovino.

Prav je, da znova obudimo spomine. Načini so različni, zato smo se v začetku januarja na iniciativnem sestanku pri županu občine Veržej odločili za ustanovitev Društva general Maister Veržej. Naše društvo je bilo ustanovljeno 18. marca 2018. Pri ustana-vljanju sta nam pomagala tudi prekmursko Društvo general Maister Murska Sobota, predsednik gospod Marjan Farič, in general Alojz Šteiner. Vse društvene aktivnosti je podprl naš župan gospod Slavko Petovar.

Ustanovni člani našega izvršilnega odbora so:

• Drago Fras – predsednik, in člani

• Aleks Bobnjar,

• Janez Fras,

• Rafael Fras,

• Matija Galunder,

• Jože Osterc ter

• Marko Rus.

Društvo šteje 28 članov, število pa se bo v naslednjem letu povečalo, saj se občani sami želijo vključevati vanj.

Naša največja projekta v letošnjem letu ob 100. obletnici bojev Maistrovih borcev za severno mejo, ki smo ju izvedli ob pomoči občine Veržej, sta bila odkritje spominske

Predsednik:

Drago Fras

Društvo general Maister Veržej

slabakakovostfotke

145

plošče preminilim enaindvajsetim Maistrovim borcem naše občine terprevzem praporja društva. Spominska plošča je nameščena na pročelju Doma kulture v Veržeju.

Spominska slovesnost v počastitev spomina na Maistrove borce je bila 7. oktobra 2018.

Glavni pobudnik vseh dejavnosti je bil naš predsednik Drago Fras, ki je bil tudi najbolj dejaven pri zbiranju gradiva in podatkov o Maistrovih borcih. V veliko pomoč mu je bil član društva, gospod Feliks Kapun. Zahvaljujemo se tudi Zvezi društev general Maister za vso pomoč.

Člani si bomo še naprej prizadevali za promocijo društva, sodelovanje z lokalnimi do-moljubnimi društvi ter drugimi društvi, za vključevanje domoljubnih vrednot v osnovne šole ter za ureditev posebne razstavne vitrine v občinski spominski Kovačičevi sobi. Naš največji projekt v naslednjem letu je poiskati, povabiti in zbrati v Veržeju vse še živeče potomce – sinove in hčere Maistrovih borcev iz vse Slovenije.

146

Ustanovna skupščina društva je bila 16. julija 2018 v Piranu. Društvo je bilo registrira-no 27. novembra 2018 na Upravni enoti Piran.

Ustanovna skupščina društva je bila 8. januarja 2019. Sledi registracija na Upravni enoti Škofja Loka.

Predsednica:

Javorka Križman

Predsednik:

Janez Jereb

Domoljubno Obalno-kraško društvo general Maister Piran

Društvo general Rudolf Maister Žiri

147

Knjige o osebnostih Maistrove dobe

Aleksandra Gačić, Gregor Jenuš: Karel Verstovšek, zaslužni Slovenec

Monografija predstavlja delo Karla Verstovška, velenjskega rojaka in doktorja klasične filologije, ki je bil pred prvo svetovno vojno gimnazijski profesor v Celju in v Maribo-ru, kjer si je pridobil pomembne organizacijske in pedagoške izkušnje za prihodnjo kariero. Kot politik, pripadnik katoliško-narodnjaškega tabora, se je pred prvo svetov-no vojno uveljavil kot deželni in državni poslanec, bližnji sodelavec prvaka, dr. Antona Korošca. V prevratnih dneh v jeseni leta 1918 je 28. septembra postal predsednik Na-rodnega sveta za Štajersko in 1. novembra popoldne podelil majorju Rudolfu Maistru naziv generala; tako mu je dal večjo veljavo pri njegovih prizadevanjih za ohranitev Maribora in štajerskega Podravja. V prvi slovenski narodni vladi je postal poverjenik za prosveto in je imel zasluge za vzpostavitev slovenskega šolstva. Pomembna je bila tudi njegova vloga pri ustanavljanju ljubljanske univerze. Kot katoliškega politika so ga krivično hudo napadali slovenski liberalci in mu nepravično odrekali zasluge. Avtorja sta napisala dobro, objektivno knjigo.

Dragan Potočnik: Zgodovinske okoliščine delovanja generala Ru-dolfa Maistra

Prof. dr. Dragan Potočnik z mariborske univerze je s svojim orisom zgodovinskih okoliščin podal odličen temelj za razumevanje Maistrovega delovanja v času prevrata 1918/19 na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju. V sintetični obliki je predstavil družbeno politične razmere na Slovenskem v 19. stoletju, nato pa je bolj detajlno izrisal te razmere v Mariboru pred letom 1918. Podal je demografsko sliko, ki pokaže močno nemško prevlado v mestu. Oriše tudi nemško premoč v gospodarstvu in s tem socialno odvisnost slovenskega prebivalstva. Pokaže pa tudi proces postopnega narodnega ozaveščanja slovenskega dela meščanstva, ki si ustvarja narodno-kulturne institucije. V desetletju poteka v mestu hud politični, kulturni in socialni boj med nemštvom in slovenstvom, ki bi se brez Maistrove akcije novembra 1918 ne mogel končati s slovensko zmago in ubranitvijo Maribora. Avtor zapiše, da »je Maister z odločnim dejanjem dokončno utrdil narodno-politično državno mejo tam, kjer jo je škof Anton Martin Slomšek zakoličil leta 1859 s prestavitvijo sedeža lavantinske škofije v Maribor.« Odločnost generala Maistra in borcev za severno mejo je v drugi svetovni vojni navduševala mnoge Mariborčane in Štajerce v boju z nacizmom.

148

Igor Grdina: Knjiga o Malgaju

Franjo Malgaj, borec za slovensko etnično mejo na Koroškem po prvi svetovni vojni in v ljudskem koroškem spominu narodni junak, ki je padel spomladi leta 1919, ko je s skupino svojih prostovoljcev poskušal zadržati prodor nemško-avstrijskih »brambovcev« na slovensko etnično ozemlje na Koroškem.

Prikazu njegovega življenja in dela se je posvetil njegov šentjurski rojak, zgodovinar in slavist, dr. Igor Grdina, in v svoji maniri napisal odlično knjigo z literarnim naslovom Knjiga o Malgaju. Sam sicer pravi, da knjiga ni »specialistična, ki bi promovirala zgodovinsko metodologijo, marveč na kritični misli utemeljena pripoved o unikatni človekovi usodi.« Kljub takšni oznaki samega avtorja pa knjigo mirne duše uvrstimo v pravo znanstveno zgodovinsko zvrst, napisano v briljantnem stilu, ki tudi sicer odlikuje avtorja. Dr. Grdina je na podlagi bogatega dokumentarnega gradiva in poznavajoč splo-šno zgodovinsko situacijo na spodnjem Štajerskem izrisal živ portret mladega sloven-skega rodoljuba z vsemi njegovimi človeškimi odlikami in tudi z nekaterimi senčnimi stranmi. Knjiga se bere kot prepričljiva povest.

Matjaž Brojan:Dr. Franjo Rosina. Zgodba o pokončnem Slo-vencu, odvetniku in Maistrovi desni roki Zveza društev general Maister, Ljubljana 2017

Ugledni novinar in publicist je napisal knjigo o življenju in delu slovenskega patriota in pravnika Franja Rosine, ki je bil kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko eden glavnih političnih sodelavcev generala Rudolfa Maistra v tistih usodnih dneh, 1. in 23. novembra, ko je Rudolf Maister uspel Maribor ubraniti pred nemškimi nacionalisti in ga ohraniti Sloveniji.

Avtor Matjaž Brojan lepo kronološko prikazuje Rosinovo življenje in delo od mladosti na kmetiji v vasi Leskovica nad Šmartnim pri Litiji. Kot odličen učenec se je leta 1875 vpisal na gimnazijo v Ljubljani in bil odličnjak. Na Dunaju je doštudiral pravo in se idejno opredelil za liberalizem. Po diplomi se je posvetil odvetništvu v raznih krajih po Sloveniji, nazadnje si je v začetku 20. stoletja ustvaril dom in družino v Ljutome-ru, kjer je bil ustanovitelj Sokolskega društva in bil leta 1902 izvoljen za deželnega poslanca v štajerski deželni zbor v Gradcu, s tem pa je bil vključen v aktivno politično življenje. Leta 1902 se mu je mandat iztekel in preselil se je v Maribor, kjer se je aktivno vključil v boj z mariborskim nemštvom. Na začetku prve svetovne vojne ga je oblast aretirala. V zaporu v Gradcu je zbolel in po petih tednih so ga morali izpustiti.

149

V prevratnih dneh je bil vzporedno z Maistrovim nastopom 1. novembra, ko je pred nemškimi častniki razglasil Maribor za jugoslovansko posest, ustanovljen tudi Narodni svet za Štajersko, ki je majorja Rudolfa Maistra imenoval za generala. Rosina je bil podpredsednik Narodnega sveta in po mnenju nekaterih zgodovinarjev bolj zaslužen kot predsednik dr. Verstovšek. Brojan zapiše, da bodo šele nadaljnje študije pokazale pravo sliko.

150

Spomeniki generala Maistra in Franja Malgaja

Maribor: • Maistrov spomenik na Trgu generala Maistra, avtorica: akademska kipar-

ka Vlasta Zorko

• doprsni kip generala Maistra v avli mariborske občinske skupščine, avtor: akademski kipar Nikolaj Pirnat

• spomenik borcem za severno mejo, avtor: akademski kipar Drago Tršar

Kamnik: • spomenik na Trgu talcev, avtor: akademski kipar Anton Sigulin

• doprsni kip generala R. Maistra na Gimnaziji Kamnik

• Rojstna hiša Rudolfa Maistra (leta 1938 so ob prenovi odkrili spominsko ploščo generalu Maistru).

Ptuj:• spomenik na Novem trgu, avtorica: akademska kiparka mag. Metka

Zupanič

Ljubljana:• spomenik na Trgu OF, avtor: akademski kipar Jakov Brdar

• spomenik pred poslopjem Ministrstva za obrambo, avtor: akademski kipar Boštjan Putrih

Ljutomer: • kip v parku generala Rudolfa Maistra, avtorica: akademska kiparka Irena

Brunec - Tebi

Spomenik Maistrovemu soborcu Franju Malgaju, Šentjur pri Celju.

Doprsni kip generala Rudolfa Maistra, Gimnazija Kamnik.

Doprsni kip generala Rudolfa Maistra na Trgu Rudolfa Maistra, Kranj.

151

Kranj:

• doprsni kip generala Maistra na Trgu Rudolfa Maistra

Unec: • doprsni kip generala Maistra na ploščadi pred Zadružnim domom

Cerkvenjak: • doprsni kip generala Maistra pred poslopjem občine, avtor: kipar in

restavrator Viktor Gojkovič

Zavrh: • doprsni kip generala Rudolfa Maistra, avtor: akademski kipar in restavra-

tor Viktor Gojkovič

Gornja Radgona: • spomenik generalu Rudolfu Maistru in borcem za Severno mejo, imeno-

van Svetilnik miru

Šentilj: • odlitek doprsnega kipa generala Rudolfa Maistra- OŠ generala Maistra

Šentilj, avtor: akademski kipar Nikolaj Pirnat

Šentjur pri Celju: • spomenik Maistrovemu soborcu Franju Malgaju

Dobrije – Ravne na Koroškem: • spomenik Maistrovemu soborcu Franju Malgaju

Izdelanih in postavljenih je bilo tudi veliko skulptur generala Rudolfa Maistra na konju v velikosti 60cm x 60cm kiparja Bojana Štineta, ki so postavljene na Polenšaku, Sv. Tomažu ter v številnih slovenskih podjetjih.

Doprsni kip generala Maistra in manjše kipce so upodabljali tudi Miha Kač, Gabrijel Kolbič in še nekateri drugi slovenski kiparji.

Prav tako je bil izdelan doprsni kip dr. Karlu Verstovšku; predsedniku NS v Mariboru, ki je s svojim odločitvam pomembno prispeval k temu, da je severni del pripadal slovenskemu ozemlju.

Postavljenih je bilo tudi več spominskih plošč, ki spominjajo na življenje in delo generala Maistra in njegovih soborcev.

Spominska plošča generalu Maistru na rojstni hiši Ru-dolfa Maistra v Kamniku.

Doprsni kip generala Ru-dolfa Maistra, Zavrh.

Doprsni kip generala Rudolfa Maistra v Aleji velikih na Maistrovem trgu v Gornji Radgoni.

152

Spomeniki in doprsni kipi generala Maistra1. Maribor:

Spomenik borcem prostovoljcem za severno mejo v letih 1918–1919Akademski kipar Drago Tršar (Planina, 1927) se je za spomenik borcem za se-verno mejo odločil, da ga bo izklesal v granitu in ga koncipiral kot skupino sti-liziranih figur, v kateri izstopata orožje in kolo, ki postane središčni simbolični element. Figuralna skupina, v kateri ne moremo spregledati generala Maistra, ki ima poudarjene brke, je umeščena v kamniti blok in predstavljena v profilu, vojaki v figuralni skupini pa so oblikovani tako, kot bi korakali in hiteli v boj. Spomenik je postavljen v naravno okolje, kar poudari njegov estetski naboj. Delo je nastalo leta 1959.

2. Maribor:

Spomenik Rudolfu Maistru – VojanovuAkademski kipar Gabrijel Kolbič (Spodnja Velka 1913 – 1995, Maribor), ki je v svojem ustvarjalnem opusu ustvarjal tako portretno plastiko kot figuro, je na natečaju za Maistrov spomenik leta 1986 prišel v ožji izbor z osnutkom za spomenik generalu Maistru iz leta 1957, ko so v Mariboru nameravali postaviti njegov spomenik, a so se naposled odločili za spomenik vsem Maistrovim borcem.V njegovem kiparskem opusu so opazni številni vplivi, vse od realizma, impresionizma in ekspresionizma, mestoma tudi stilizacija in napeti volumni maillolovskega tipa, kar se odraža tudi pri tem osnutku za spomenik. Delo je nastalo leta 1957.

3. Maribor:

Reliefna upodobitev generala Maistra s sobo-jevnikiAvtorica bronastega reliefa, ki so ga namestili na pročelje Osnovne šole borcev za severno mejo akademska kiparka, domačinka, Vlasta (Vladimira) Zorko (Maribor, 1934) je generala Maistra upodobila na konju, ob njem pa postavila njegove soborce; vsi so modelirani, predstavljeni v realistični formi plitkega

Spomenik borcem prosto-voljcem za severno mejo.

Spomenik Rudolfu Maistru – Vojanovu, Maribor.

Reliefna upodobitev gene-rala Maistra s sobojevniki, OŠ borcev za severno mejo, Maribor

153

reliefa in v profilu. General Maister je postavljen v središče kompozicije, kar potrjuje njegovo pomembnost in ga hkrati poudari kot osrednjo osebnost tega dogodka. Relief je bil postavljen leta 1981.

4. Maribor:

Maistrov spomenik na Trgu generala Maistra Avtorica spomenika akademska kiparka Vlasta (Vladimira) Zorko (Maribor, 1934) je Maistrovo podobo ujela v monumentalno celopostavno bronasto figuro s pretanjeno poglobljenim realističnim pristopom, ki poudarja generalovo od-ločno naravo v pozi, ko se pripravlja na akcijo. Njegov obraz definirajo njegovi danes že znameniti brki in odločen, prodoren pogled izpod poudarjenih obrvi. Figura je postavljena na kamnit podstavek in umeščena pod drevo, ki figuro objame s svojimi vejami in ponudi novo dimenzijo pogleda in občutja. Spomenik je bil odkrit leta 1987.

5. Kamnik:

Spomenik generalu Rudolfu MaistruMonumentalna celopostavna figura stoječega generala Maistra je delo aka-demskega kiparja Antona Sigulina (Trst, 1917 – 1996), ki je njegovo podobo ponotranjeno stiliziral, vendar ohranil realistične značilnosti s prepoznavnimi potezami obraza, na katerem izstopajo poudarjeni in predimenzionirani brki. Delo odraža značilen kiparjev pristop k oblikovanju figure, ki uteleša monu-mentalnost in hkrati narativnost - značilen za prva desetletja po drugi svetovni vojni. Delo je ulito v bron in postavljeno na kamniti podstavek z dopolnjujočim ozadjem z drevesom in grmičevjem, kar poudari samo postavitev v okolje. Spo-menik je bil postavljen leta 1970.

6. Ptuj:

Spomenik na Novem trgu Akademska kiparka Metka Zupanič (Ptuj, 1977) je za svoj rojstni kraj upodobila celopostavno figuro generala Maistra v bronu, ki stoji na tleh, odet v general-sko uniformo in obut v škornje, z razkrečenimi nogami v koraku, kot bi hotel pozirati mimoidočim. Realistično oblikovano telo in obraz z rahlimi premišljeni-mi stilizacijami in v pozi, pri kateri izstopajo oči, roke na hrbtu, njegova čepica in brki, je oblikovano občuteno in v proporcu, ki zanimivo nagovori s svojo monumentalno in čvrsto postavitvijo. Spomenik je bil postavljen leta 2012.

Maistrov spomenik na Trgu generala Maistra, Maribor.

Spomenik generalu Rudol-fu Maistru, Kamnik.

Spomenik generalu Ru-dolfu na Novem Trgu na

154

7. Ljubljana:

Spomenik generala Maistra na Trgu OF Akademski kipar Jakov Brdar (Livno, 1949) je kot eden izmed zelo prepoznav-nih kiparjev pri nas tudi ta spomenik zasnoval na način, ki je značilen za njego-vo siceršnje kiparsko ustvarjanje: zanj je značilna globoko občutena modelacija klasičnega kiparskega materiala gline, ko roka modelira, oblikuje na svojstven način, kjer so sledi, zapisi njegove roke občuteni in prepoznavni, kot bi sledili lastnemu ritmu in v notranjosti zakodirani harmoniji, ki ju s spretnostjo prstov oživlja, mehča, uravnava. Konjenik, general Maister, sedi na konju, prepozna-ven je po košatih brkih, sicer pa sta oba interpretirana v zamahu poenosta-vljenih kiparskih form in postavljena na podstavek. Spomenik je odlit v bronu, odkrit pa je bil leta 1999.

8. Ljubljana:

Spomenik generala Maistra pred poslopjem Mi-nistrstva za obrambo Akademski kipar Boštjan Putrih (1947 – 2008) je v svojem bogatem kiparskem opusu poglobljeno podoživljal in interpretiral človeško telo, ki ga je videl v svojem prepoznavnem likovnem videnju, še vedno zakoreninjenem v realističnem občutenju, a že v sodobnejši, močno stilizirani, deformirani in preinterpretirani različici. Podoben prijem je opazen tudi pri javnem spomeniku Rudolfa Maistra, kjer je v stilu zgodovinskih spomenikov človeka na konju trdno postavil genera-la na konja in ju ohranil v prepoznavni likovni interpretaciji. Figura generala, močno poenostavljena in prepoznavna po brkih, je elegantno posajena na vitko telo konja, ki dominira s svojo glavo v značilni pozi. Spomenik, ki je postavljen na likovno čist in visok podstavek, je ulit v bron, postavljen pa je bil leta 2000.

9. Ljutomer:

Kip generala Maistra v Parku generala Rudolfa Maistra Akademska kiparka Irena Brunec – Tebi je upodobila sedečega generala Ma-istra, obdanega s knjigami in vojaškimi atributi (čepica, meč), ki ima v roki knjigo; zdi se, kot da bi bral. Prepričljiva podoba umirjenega pesnika, tudi slikarja, predvsem pa generala, ki se je v slovensko zgodovino zapisal pred-vsem s svojimi vojaškimi dejanji. Figura je sicer realistična, vendar interpre-tirana na način, ki izpričuje, da gre za ustvarjalko, ki je osebnost generala

Spomenik generala Maistra na Trgu OF, Ljubljana.

Spomenik generala Maistra pred poslopjem Ministrstva za obrambo, Ljubljana.

Kip generala Maistra v Parku generala Rudolfa Maistra, Ljutomer.

155

globoko ponotranjila in ga oživela v čistih linijah, ploskvah in volumnih, brez odvečne narativnosti ali dekorativnosti. Zgovorne so generalove oči, torej nje-gov pogled, in seveda brki, atribut, ki vedno pritegne slehernega ustvarjalca njegovih spomenikov ali portretov. Skulptura je narejena v bronu, odprtje pa je bilo v letu 2010.

10. Polenšak:

Spomenik generala MaistraKipar in oblikovalec Bojan Štine je oblikoval figuro na konju v bronu na način, da je s stiliziranimi brki personificiral generalovo podobo. Figura je v zgornjem delu telesa vzravnana, kar lahko pomeni izkazovanje ponosa in moči, sedeča na konju, ki je v gibanju, v trenutku galopa, ko mora biti jezdec osredotočen in močno oprijet, hkrati pa pokončen in slovesen. Delo, ki je bilo postavljeno leta 2013, želi izražati veličino in ponos.

11. Cerkvenjak:

Doprsni kip generala Rudolfa Maistra Akademski kipar in restavrator Viktor Gojkovič (Ptuj, 1945) je oblikoval portret generala Maistra s poudarkom na glavi in ramenih v realističnem avtorskem videnju, na katerem je mojstrsko ujel njegovega duha in veličino njegove oseb-nosti. Tako kot pri večini spomenikov se tudi avtor tega odloči, da bodo domini-rali njegovi brki, ki so v harmoniji obraza in pogleda njegov osrednji element. Portret v bronu je iz leta 2014.

12. Maribor:

Doprsni kip generala MaistraLeta 1926 je akademski kipar in ilustrator Nikolaj Pirnat (Idrija, 1903 – 1948, Ljubljana) naredil doprsni kip generala Maistra, ki so ga ulili v bron. Portret generala Maistra je kipar podoživel na način, ki je značilen za trideseta leta preteklega stoletja v slovenskem kiparstvu, naslonil pa se je na Meštrovićev kiparski opus, upoštevajoč značilno stilizacijo, dojemanje volumna in površine. Doprsni kip, ki zaživi v harmoničnem občutenju obra-znih značilnosti, zanimivo izraža Maistrov značaj in poudarja značilnosti njegove fiziognomije, pri kateri izstopajo njegovi brki, značilno visoko čelo in urejeni lasje.

Spomenik generala Mai-stra, Polenšak.

Doprsni kip generala Ru-dolfa Maistra, Cerkvenjak.

Doprsni kip generala Mai-stra v avli Občine Maribor.

156

Spomenik, nekje pri Velenju???Kip generala Maistra, Polenšak.

Doprsni kip generala Maistra na ploščadi pred Zadružnim domom, Unec.

Spomenik Maistrovemu soborcu Franju Malgaju, Dobrije – Ravne na Koroškem.

157

Zgoraj levo: Spominska plošča na hiši, kjer je general Maister umrl, Unec.Zgoraj desno: Spominska plošča na rojstni hiši Maistrove matere Franje Tomšič, TrebnjeDesno: doprsni kip generala Miatra, delo kiparja Nikolaja Pirnata.Spodaj: Kip generala Maistra ob Ormoški planinaski poti.Spodaj desno: Odlitek doprsnega kipa generala Rudolfa Maistra, OŠ generala Maistra Šentilj.

158

Zgoraj levo: Spomenik generalu Maistru, Cerklje ob Krki.Zgoraj desno: Spomenik generalu Rudolfu Maistru in borcem za Severno mejo imeno-van Svetilnik miru, Gornja Radgona.Levo: Doprsni kip Karla Verstovška pred vilo Bianca, Velenje.Zgoraj: Spominska plošča generalu Maistru kje???

159

Zgoraj levo: Nagrobnik Franjo Rosina, Kje???.Zgoraj desno: Spominska plošča Franju Rosini, kje ???Desno: Spominska plošča Jožici Slobodnik, Kje???Spodaj: Nagrobni spomenik Karel Verstovšek, Kje''

161

Domoljubjeninekajsamoposebiumevnega.Nezagotavljatagaimeinpriimek,temvečsrceinaktivnodržavljanstvo.

DušanVodeb

GENER A L M AISTER

ZVEZA DRUŠTEV

zveza društev general maister | - zbornik 20 letmag. milan lovrenčič in več drugih avtorjev...

Documents