25380368-bizantinska-umetnost

8/6/2019 25380368-Bizantinska-umetnost

1/7

BIZANTINSKA UMETNOST

5.-15. st.

-po razpadu vzhodnega in zahodnega rimskega imperija pade veina zahodne Evrope vrokebarbarov, vzhodni del pa ohrani svojo mo. Konstantinopel postane prestolnica za s

koraj 1000let.-BIZANC (Konstantinopel) je ustvarjalno sredie in prestolnica cesarja, ki ima v rokah takocerkveno kot posvetno oblast. Tako je bizantinska umetnost dravna umetnost, s katero cesarizraza svojo mo.-Bizantinska umetnot se ne omejuje samo na Bizanc, temve se razteza od Male Azije, Grije,Balkanskih deel, Rusije do Italije-v b.u. se prepletajo antina, starokranska in orinetalska umetnost

Bizantinsko umetnost delimo na ve obdobij:1.Justinjanova, prva zlata doba (6.st.)2.Obdobje ikonklastinih bojev (8-9 st.)3.obdobje makedonske dinastije, druga zlata doba (9-10 st.)4.obdobje komnenske renesanse (11-13 st.)5.obdobje Latinskega cesarstva (do padca Konstantinopla 1453)IKONA

aaaaprenosna, verska tabelna slika

ZNAILNOSTI:-pozna monumentalno, tabelno, miniaturno slikarstvo-vsebina je nabona in oblikovno strogo doloena-toge figure, stroga kompozicija, tipiziranost, skoraj lebdee figure, brezizraznost,

breztelesnost, zlato ozadje, hiearhija, ploskovitost, frontalnost

ARHITEKTURA-prepletanje rimske tradicije in vplivov z Vzhoda

-sprva gradijo vzolne in sredi

ne cerkve-v asu Justinjana pa razvijejo posebno vrsto sredine stavbe, ki je e danes glavni ti

p

pravoslavnih cerkva:

onjen tloris ima obliko enakomernega kria, vrisanega v kvadratonad vogalnimi tirimi polji in sredinim kvadratom se pne pet kupol, zato taktip cerkve imenujemo KRINOKUPOLNI tip (zgledi iz Sirije)


2/7

Cerkev Marijinega oznanenja, 1321, Graanica, Srbija

Cerkev Boje modrosti (Hagia Sophia), 532-537, Carigrad

-zgraditi jo je dal cesar Justinjan, kot odraz njegovemoi in veliine-kasneje je bila spremenjena v moejo in e kasneje vmuzej-zgradila sta jo dva slavna matematika Izidor iz Miletain Antemios iz Tralesa

-novostitloris je zdruitev centripentalnega inlongitudinalnega prostora, nad osnovnim pravokotnikom jekupola, dopolnjujeta jo e dve polkupoli

-centralni prostor je kvadrat, ogromni stebri sopovezani z loki, ki nosijo kupolo. v plastini dekoracijikapitelov ni lovekih oblik, okrasje je dekorativno izstiliziranega okrasja

Cerkev San Vitale, 526-547, Ravena

-tloris je oktagon, prvi se pojavi empora(nadstropje namenjeno enskam in plemstvu)

-skormna zunanjost, bogata notranjost-znana je predvsem po mozaikih

-obdana z obhodom-kasneje slui kot model/zgled drugim stavbam-centralni tloris

Bazilika sv. Marka, 1063-, Benetke

-trg sv. Marka, Benetke-slui kot privatna kapela benekega vladarja doa-vekrat prenovljenja-fasada je razdeljena na tri registre


3/7

-Benetke so bile trgovska sila, ki je bila osnovana na prevladi na morju, zaraditega so bileorientirane bolj proti Konstantinoplu in iz vzhoda sprejemajo tudi vplive v umetnosti-tudi bazilika sv. Marka se zgleduje po bizantinski umetnosti, zato ima obliko grkega kria,

okraena je z mozaiki

Mestno obzidje, Carigrad, sredina 5.st.

SLIKARSTVO

-sredi 8. st. se uveljavi precej natanen ikonografski program, ki je bil prilagojenkrinokupolnemu tlorisu-v skladu s tem programom je mel vsak del cerkve simbolien pomen:

okupola je prestavljala kransko vesolje, zato je bil v njej upodobljen KristusVladaroapsido krasi podoba Marije na prestolu z malim Jezusom v naroju(Zmagoslavna Marija)opo stenah so razvrene podobe svetnikov in zavetnikov posamezne cerkve-znailnost je tudi prisotnost posvetnega vladarja, ki ima mesto tik zraven najboljsvetih oseb-pogosta je tudi upodobitev praznega prestola, ki je pripravljen na Kristusov ponovni

prihod ob koncu vesolja-kasneje mozaik zamenjajo freske-razirjene so tudi ikone

Kristus med sv. Vitalisom in kofom Eklezijem, apsida,cerkev San Vitale, druga etrtina 6. st.


4/7

Marija na prestolu med cesarjema Konstantinom Velikim in Justinjanom, Hagia Sophia, 10./11. st.

Prizori iz Geneze, kupola v preddverju bazilike sv. Marka, Benetke, ok. 1200-122

0

-geneza= stvarjenje, 1. Mojzesova knjiga

Cesar Justinjan, Cerkev San Vitale, ok.547, Ravena

-na desni strani apside

-na glavi ima krono + nimb

-v rokah dri zlato pateno (posoda za evkaristino kruh) zaposveeno hostijo

-dvorna dostojanstvenika in straa na njegovi desnipredstavljajo zemeljsko oblast, nadkof Maksimijan in duhovnikna levi pa duhovno oblast

-strao prepoznamo po fibulah

Marijino rojstvo, cerkev sv. Joahima in Ane, Studenica, Srbija, zaetek 13.st.

-vpliv antike-zelenkasta polt-mehko padajoe tunike


5/7

Vladimirovska Mati boja, ok.1125, Moskva

-ruska ikona-ve ustev in lovekosti kot pri zgodnjih bizantinskih delih-rusi so kazali veje zanimanje za ikone kot za freske; velike

tabelne poslikave v enkavstini tehniki so vstavljali v ikonostase-duhovni pomen ikone je bil skrit v razporeditvi, legi, osvetlitvi

podobe-na njih ni ne perspektive ne globine-ikonsko slikarstvo je slikarstvo intimnosti-znailnost ikone sta skop umetniki jezik in visoka

komkpleksnost vsebine

Marija, ki kae pot

aaaaupodobitev stojee Marije, ki dri Jezusa, z desnico pa kae nanj. Marijin gib se

nanaa na svetopisemske besede, da je Kristus pot v veno ivljenjeZmagoslavna Marija aaaaupodobitev Marije, ki frontalno sedi na prestolu in z obema rokama driJezuka. Jezus z desnico blagoslavja, v levici pa dri zvitek papirjaKristus Pantokrator (vsevladar) aaaasirijski tip Kristusa (stareji, z brado), v eni roki dri sveto pismo, zdrugo pa blagoslavlja

David igra na harfo, Pariki psalter, ok.900

-rokopis, inicialke, okrasje

-14 miniatur skoraj klasinega stila-makedonska dinastija, kljuno delo-David igra na harfo, zraven njega sedi enska, ki predstavlja

melodijo, okoli centralne figure (Davida) so vidni nimfa Eho, razline ivalioarane nad zvokom glasbe in moka figura, ki simbolizira Betlehem-stilsko so miniature razline od splonega izgleda bizantinskeumetnosti


6/7

KIPARSTVO

-glavna kiparska oblika je relief-Bizantinci so izjemni oblikovalci slonovine-nadaljevanje helenistine tradicije-zavraanje monumentalnega kiparstva, ki preve spominja na poganske ase

Maksimijanova katedra ok. 547, Ravena

Skrinjica iz Verolija (Italija), 10./11. st.

-v njih so poiljali uradnedokumente


7/7

25380368-bizantinska-umetnost

Documents