grozdje2 drugi del

regionalno stičišče nevladnih organizacij na gorenjskem OKTOBER 2012

Pridobivanje sredstev in novih moči v nevladnih organizacijah

zakon o Prostovoljstvu

status v javnem interesu

organizacija dogodkov

grozdje2

2

kazalo

4 Razpisi

5 Vodenje projektov

6-7 Kadrovska krepitev NVO-jev

8-9 Zakon o prostovoljstvu

10-11 Organizacija dogodkov

12-13 Status v javnem interesu

14-15 Fundraising, sponzorstva in dona-torstva

3U

vodn

ik

Kolo

fon

naziv pUBliKacijE:

GROZDje 2

izdajaTElj in zalOžniK:

Zavod O, Zavod škofjeloške mladine, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka, www.grozd.eu

naslOv UREdnišTva:

GROZDje, Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka, [email protected], 040 380 134

OdgOvORni UREdnici:

Anka Pintar in Mojca Selak

lEKTORica: Janja Zadnikar

naslOvnica fOTO:

Turizem Škofja Loka

OBliKOvanjE in pRElOm:

Gregor Arnež

naKlada: 2.000 izvodov

TisK: Tiskarna DTP, d. o. o.

“priročniški del gROzdja v svoji vsebini razkriva nekaj poudar-kov in zgoščenih vsebin, ki so bile predstavljene tekom usposabljanj in delavnic gROzd-a.”

Avtor: Mojca Selak | Foto: Sabine Ehrig

grozdje 2 | oktober 2012

Priročniški del GROZDja v svoji vsebini razkriva nekaj poudarkov in zgoščenih vsebin, ki so bile pred-stavljene tekom usposabljanj in delavnic GROZD-a.

Osvetlili smo področje pridobivanja sredstev, saj ima vedno manj nevladnih organizacij financiranje svojega delovanja zagotovljeno tako, da bi imele v okviru občinskega proračuna svojo postavko. Pomemben del financ nevladnih organizacij so tako začeli predstavljati razpisi pa tudi sponzorstva in donatorstva. S pomočjo člankov v nadaljevanju boste v svoji organizaciji, upamo, lažje izpolnjevali razpisno dokumentacijo, saj vam podajamo definicije nekaterih pojmov, ki se pojavljajo v razpisih in ki jih med seboj pogosto zamenju-jemo, ali pa ne vemo, kaj ob dotičnem vpisnem polju razpisodajalec sploh želi izvedeti od nas. Poleg tega vam nudimo tudi nekaj splošnih nasvetov, ki jih je priporočljivo upoštevati pri pisanju razpisne dokumentacije, pisanju ter izvajanju projektov in tudi pri pridobivanju sponzorskih in donatorskih sredstev.

Organizacija dogodkov je aktivnost, ki jo iz-vajajo mnoge nevladne organizacije. Lahko bi celo trdili, da so eden pogostejših organi-zatorjev dogodkov v Sloveniji. Kljub številu organiziranih prireditev pa se velikokrat po-javljajo problemi pri prijavi javne prireditve ali shoda ter pri prijavi dogodka Združenju SAZAS.

Problem, ki v nevladnem sektorju v Sloveniji postaja vedno bolj viden, je pomanjkanje pro-fesionalnega kadra. Predstavljamo vam nekaj možnosti v okviru programov Zavoda RS za zaposlovanje pa tudi možnosti za krepitev svojih prostovoljskih kadrov. V povezavi s tem vas utegnejo zanimati tudi bistvene točke in komentar pred letom in pol sprejetega Za-kona o prostovoljstvu. Poleg statusa prosto-voljske organizacije za nevladne organizacije postaja vedno bolj pomemben tudi drug sta-tus – status organizacije v javnem interesu. Več o pridobivanju le-tega, pozitivnih po-sledicah in problematiki boste našli v nadalje-vanju.

3

uvodnik


Podatki o prijavitelju se nanašajo na pravni status or-ganizacije ter kontaktne podatke.

Opis prijavitelja vključuje njegove sedanje in pretekle glavne aktivnosti, upravljavsko strukturo in njegove reference (reference organizacije). Dodatno je treba opredeliti strategijo in cilje prijavitelja ter lastno vizijo delovanja. Če nikjer drugje v razpisnem obrazcu ni določen poseben razdelek, v tem delu opišemo tudi re-ference vodje projekta in ostalih sodelujočih.

Ime projekta naj bo kratko in jedrnato ter naj nosi sporočilo o bistvu projekta.

Povzetek oziroma kratek opis projekta naj vključuje kratko predstavitev trajanja, kratkoročnih in dolgoročnih ciljev, partnerjev, ciljnih skupin, uporab-nikov, rezultatov ter glavnih aktivnosti projekta.

Namen (utemeljitev projekta) opredeljuje pozna-vanje področja, problematike, strategije, ki jo zadeva razpis. V tem sklopu mora prijavitelj utemeljiti pove-zanost projekta z namenom in cilji razpisa, hkrati pa predstaviti, zakaj je za ožjo in širšo družbo pomem-bno, da se projekt realizira.

Cilji projekta se delijo na splošne cilje, h katerim pro-jekt stremi, ter specifične cilje projekta – to so cilji, ki jih želimo doseči z realizacijo projekta. Specifični cilji naj bodo čim bolj natančno določeni.

Vsak projekt sestavljajo številne dejavnosti in ak-tivnosti, ki se s ciljem doseganja kratkoročnih in dolgoročnih ciljev projekta medsebojno dopolnjujejo. Vsako projektno aktivnost je treba natančno vsebin-sko opredeliti, poimenovati ter navesti vse korake, ki se bodo v okviru posamezne aktivnosti izvedli, da bi dosegli zadane rezultate. Projektne aktivnosti mora-jo biti usklajene s cilji projekta.

Metodologija opredeljuje organiziranost projekta, postopke in tehnike realizacije projektnih aktivnosti, mehanizme vodenja in poročanja, vrednotenje ozi-roma evalvacijo projekta ter postopke promocije in diseminacije. V sklopu metodologije opredelimo me-

tode za izvedbo projekta, natančno določimo aktivnosti in njihovo zaporedje ter opišemo vlogo in sodelovanje vseh ključnih akterjev projekta. Treba je določiti tudi projektni tim, ki bo izvajal projekt.

Rezultati nastajajo na treh nivojih:• vpliv (angl. impact): dolgoročna spremem-

ba, ki prispeva k splošnemu cilju,• učinki (angl. outcome): srednjeročna spre-

memba, ki doseže projektne cilje,• stvarni rezultati – proizvod, izdelek,

storitev (angl. output): takojšnji rezul-tati izvedenih aktivnosti, ki vodijo k srednjeročnim rezultatom, t. i. učinkom.

Navesti in opredeliti je treba vse merljive re-zultate in učinke projekta. Pri opredeljevanju rezultatov je treba navesti realne številke. Rezultati naj financerju jasno pokažejo, kaj dobi za svoj denar.

Časovni okvir projekta opredeljuje trajanje projekta (koliko mesecev, od kdaj do kdaj). Pomagamo si z mrežnim diagramom (Gantt), ki omogoča enostaven grafičen prikaz ak-tivnosti, ki vključujejo čas, zaporedje ak-tivnosti in trajanje vsake izmed njih.

Trajnost projekta se nanaša na izvajanje ak-tivnosti po preteku (so)financiranja. Oprede-liti je treba tako način financiranja po zaključku projekta, kot tudi način zagotavljanja struk-ture za nadaljevanje aktivnosti.

Finančni načrt je seznam vseh stroškov, ki jih bomo imeli s projektom. Finančni načrt mora biti smiseln, natančen in racionalen. Ključna je smiselnost in racionalnost stroškov glede na aktivnosti in načrtovane rezultate.

4

Razpisi

objava razpisa

pisanje projektne

prijave

odobritev prijave

podpis pogodbe

prejem 1. nakazila

začetek projekta

izvajanje aktivnosti

velja za večje projektezavrnitev prijave Legenda:

Avtor: Mojca Selak

Avtor: Mojca Selak


Projekt je definiran kot časovno ome-jena namera z jasnimi cilji, ki je enkrat-na, razdeljena na posamezne korake in vpeta v čas, kadrovanje in stroške. To je torej namera skupine ljudi, da v najkrajšem možnem času kot rezultat ustvari edinstven proizvod ali storitev.

Prijavitelj je organizacija, ki sama ali s partnerji prijavi projektni predlog na razpis. Prijavitelj mora razpisovalcem dokazati, da je kadrovsko in finančno sposoben izvesti projekt.

Partner je organizacija, ki je aktivno vpletena v projekt (od konceptuali-zacije do izvedbe). Nikoli ni podizva-jalec in mora biti resnično vključena v kakovostno izvedbo projekta. Tudi če ni odgovorna financerju za finančno upravljanje, bo slaba izvedba zaupanih nalog škodljivo vplivala na celoten projekt. Pri projektih, ki vključujejo partnerje, je razumno z njimi podpisati sporazum.

Monitoring oziroma spremljanje in nad- zorovanje predstavlja pomemben del izpeljave dolgotrajnega projekta. Ob dobrem delovnem načrtu, strategiji sprotnega in stalnega zbiranja podat-kov ter analizi le-teh so izpolnjeni vsi pogoji za spremljanje tako vsebinskih (izpolnjevanje kazalnikov) kot tudi finančnih (finančni tok in poraba sred-stev skladno s pogodbo) vidikov pro-jekta. Na ta način veliko lažje zagotovi-mo izpeljavo projekta do konca brez večjih pretresov in ob vidnih odstopan-jih v dogovoru s sofinancerjem spre-menimo določene pogoje.

V navezavi z monitoringom pa je treba izvajati tudi evalvacijo oziroma vred-notenje, pri čemer ne gre le za to, da

pregledamo cilje in obkljukamo tiste, ki smo jih doseg-li. Številke in druge pojave, ki so se izkazali kot rezul-tati, moramo tudi interpretirati, jim dati vrednost, jih komentirati. Vrednotenje ni le pogled nazaj, ampak naj bo usmerjeno tudi v nadaljnje delo. Na podlagi vrednotenja se odločimo, ali projekt spremenimo, nad- gradimo ali opustimo.

Poročanje: Zahteve donatorja je treba dobro poznati že pred samo izvedbo projekta. Velikokrat po pod-pisu pogodbe prejmete še natančnejša navodila za poročanje – če česa ne razumete, stopite v stik z do-natorjem. Bodite pozorni na roke za oddajo poročila in ne pozabite na materiale (plakati, publikacije, CD itd.).

Končno poročilo mora biti ogledalo projektne pri-jave. V njem morajo biti opisane aktivnosti in rezultati projekta, doseženi cilji, kaj smo se naučili iz projekta (na podlagi dobrih in slabih izkušenj), trajnost (angl. sustainability), kazalniki, ki so bili spremljani, vodenje partnerskih aktivnosti – koordinacija in učinek pro-jekta.

Finančno vodenje: Poraba projektnih sredstev mora biti skrbno načrtovana od prvega meseca do konca projekta. Ob sofinanciranju večjih in dolgotrajnejših projektov z mnogimi aktivnostmi zahteva od izvajal-ca odprtje novega stroškovnega mesta, na katerem morajo biti vodeni vsi stroški in prihodki projekta.

Obdobje upravičenosti stroškov se lahko določi od podpisa pogodbe ali od določenega datuma do zaključka projekta. Preveriti pa je treba, ali morajo biti do zaključka projekta računi tudi plačani, ali je dovolj, da so do takrat izdani!

Hranjenje projektne dokumentacije in revidiranje sta vedno natančno opredeljena že v samem razpisu. Naj-bolj moramo biti pozorni na obdobje (tudi do 10 let), ko moramo hraniti originalno projektno dokumen-tacijo v tiskani obliki. Hranjenje dokumentacije je na-menjeno predvsem finančni reviziji, ki jo ima financer pravico izvesti kadarkoli po preteku projekta v okviru časa, ki je predpisan za hranjenje dokumentacije.

5

oddaja vmesnega poročila

prejem naslednjega

nakazla

zaključek projekta

pisanje (končnega)

poročila

prejem (zadnjega) nakazila

aktivnosti izven

donacije

vodenje pRojektov


Problem, ki v nevladnem sektorju v Sloveniji postaja vedno bolj viden, je pomanjkanje profesionalnega kadra zaradi vse večjih administrativnih in vsebinskih zahtev financerjev glede svojih projektov, zaradi česar se NVO-ji srečujemo z vedno večjo obremenjenostjo aktivistov, zaposlenih in prostovoljcev. Institucije, ki omogočajo financiranje projektov nevladnih organi-

zacij, zahtevajo vedno več birokracije, za katero je potreben profesionalni pristop, strošek redno zapos-lenih pa je za večino organizacij nepredstavljiv.

V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj možnosti za krepitev svojih prostovoljskih kadrov, pa tudi možnosti v okviru programov Zavoda RS za zaposlovanje, kjer pa so nevladne organizacije na žalost velikokrat neuspešne ravno zaradi prej omenjenega pomanj-kanja profesionalnega kadra in velikih birokratskih obveznosti.

programi aktivne politike zaposlovanja vlade Rs, primerni za nvO-jeUsposabljanje na delovnem mestu omogoča pri-dobitev novih znanj, veščin, spretnosti, delovnih izkušenj na konkretnem delovnem mestu in usposo-bitev za konkretno delo. Usposabljanje traja 1 mesec (preprostejša delovna mesta) oziroma 2 meseca (zahtevnejša delovna mesta), vključeni, ki mora biti najmanj 3 mesece neprekinjeno prijavljen med brez-poselnimi, pa ostane v evidenci Zavoda RS za za-

poslovanje. Izvajalci programa, ki imajo od 1 do 10 redno zaposlenih, kar velja za večino NVO-jev, ki sploh zaposlujejo, lahko vključijo največ 3 brezposelne osebe. Aktualno javno povabilo je odprto do porabe sredstev, najdlje do 1.6.2013.

Javna dela so namenjena spodbujanju za-poslovanja na področju socialnega varstva, izobraževanja, kulture, komunale itd. Za-poslovalec preko izvajanja programa javnih del zaposlenega pridobi za eno leto za polni delovni čas (velja 40-urna tedenska delov-na obveznost), pri čemer Zavod RS za za-poslovanje krije del plače javnih delavcev ter prevoz in prehrano, naročnik oz. izvajalec pa del plače in regres.

ciljne skupine brezposelnih oseb:• brez čakalne dobe: starejši od 50 let, osebe

s končano ali nedokončano osnovno šolo, osebe, ki živijo same in imajo enega ali več vzdrževanih članov, invalidi in Romi;

• po 6 mesecih prijave na Zavodu RS za za-poslovanje:

• mlajši od 30 let, • prejemniki denarnega nadomestila ali

denarne socialne pomoči, • starši invalidnih ali dolgotrajno bolnih

otrok in• osebe po prestani zaporni kazni;

• dolgotrajno brezposelne osebe, prijavljene na zavodu dve leti.

Drugo javno povabilo za izbor programov javnih del v RS za leto 2012 je bilo na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje objavljeno 25.5.2012.

Program Prvi izziv je namenjen spodbujanju zaposlovanja in izboljšanju zaposlitvenih možnosti brezposelnih mladih. Omogoča pri-dobitev subvencije za zaposlitev brezposelnih, mlajših od 30 let, ki so najmanj 3 mesece pri-javljeni med brezposelnimi na Zavodu RS za zaposlovanje. Delovno razmerje mora biti

6

kadRovska kRepitev nevladnih oRgAvtor: Mojca Selak | Ilustracija: J. M. Flagg


anizacij

sklenjeno za najmanj 15 mesecev neprekinje-no in vključuje tudi trimesečno poskusno delo.

Javno povabilo je odprto od objave na spletni strani do porabe sredstev, najdlje do 1.6.2013.

*Navedeni pogoji za vstop v program usposabljanja na deloven mestu in jav-

na dela veljajo le za aktualni javni povabili in se ob vsakokratni objavi novega

javnega povabila spreminjajo.

Pri programu Usposabljanje na delovnem mestu, kjer je potreben mentor, ki mora biti zaposlen v organizaciji, se je za problem izka-zalo to, da nevladne organizacije večinoma ni-majo zaposlenih, s čimer jim je onemogočena vključitev v program. Prav tako so nevladnim organizacijam težko dostopni programi Javnih del, predvsem zaradi velike konkurence or-ganizacij, ki konkurirajo za ta mesta.

Podrobnosti o razpisih in programih Zavoda RS za zaposlovanje lahko najdete na njihovi spletni strani www.ess.gov.si.

prostovoljciNevladne organizacije praviloma sponta-no nastanejo iz skupnega interesa želje ali potrebe skupine ljudi. To je običajno gonilna sila v prvih letih obstoja nevladne organi-zacije, po zamenjavi prvih generacij pa se lahko pojavijo težave, saj prvotni entuziazem zbledi. Takrat se lahko organizacija, ki deluje predvsem na prostovoljni bazi, posluži treh načinov:1. Čakanje: je najcenejša, najmanj aktivna in

hkrati tudi najmanj učinkovita in najbolj dolgotrajna metoda, ki temelji na tem, da prostovoljci sami najdejo pot v organizaci-jo.

2. Splošno, široko usmerjeno informiranje je tisto, ki širše nagovarja vse profile, ki jih dosežejo komunikacijski kanali organizaci-je, kjer niso zahtevana nikakršna specifična znanja ali veščine in so v ospredju aktivno-sti, ki bi jih lahko opravljalo veliko število oseb, ki imajo čas in voljo.

3. Aktivno pridobivanje prostovoljcev je značilno za organizacije in projekte, kjer so potrebe in želje jasno definirane, nagovarja pa osebe s specifičnimi lastnostmi.

V vsakem primeru morajo vodilni v organizaciji, ki v svoje delovanje vključuje posameznike iz svojega okol-ja, vedno imeti v mislih podobo, ki jo organizacija kaže okolju. Ob tem ni dovolj zgolj delovanje, ki je v dobro-bit skupnosti, temveč morajo te dejavnosti, učinke in rezultate znati tudi posredovati javnosti – medijem in posredno svoji okolici, saj lahko s tem sprožijo zani-manje za sodelovanje v aktivnostih. Organizacija mora na vsakem koraku jasno izražati, da so prostovoljci v vsakem trenutku dobrodošli, in med svojimi aktivisti ustvariti klimo, ki bo nove prostovoljce spodbujala k vključevanju.

mednarodno prostovoljstvoV okviru programov Mladi v akciji lahko projekte, ki se nanašajo predvsem na področje mladinskega ali social-nega dela, prijavljajo organizacije, ki niso komercialno naravnane, kar za slovenske razmere pomeni, da se ima-jo možnost prijaviti tako društva, kot tudi javni in zaseb-ni zavodi. Organizacija lahko v programu sodeluje kot:• Koordinacijska organizacija, ki podpira in pomaga pri

izvajanju projekta tako, da nudi administrativno in ka-kovostno podporo vsem projektnim partnerjem.

• Pošiljajoča organizacija, ki pripravi prostovoljca pred odhodom in nudi podporo med izvajanjem ter po zaključku aktivnosti EVS-a.

• Gostujoča organizacija, ki mora prostovoljcu zagoto-viti varne in primerne življenjske in delovne pogoje skozi celotno trajanje aktivnosti. Zagotoviti mu mora tudi ustrezno osebno in jezikovno podporo, podpo-ro pri izvajanju dogovorjenih aktivnosti in mu nuditi mentorja.

Organizacija, ki se želi vključiti v projekt Evropske pro-stovoljske službe v okviru programa Mladi v akciji, mora najprej na nacionalno agencijo poslati obrazec Izraz in-teresa za pridobitev akreditacije na nacionalni agenciji in ga po potrebi dopolniti. Ko pridobi akreditacijo, lahko prijavi projekt.Več o programu Mladi v akciji lahko najdete na spletni strani Zavoda MOVIT www.mva.si.


V lanskem letu smo dobili dolgo pričakovani zakon o prostovoljstvu. Njegov namen je, ali pa naj bi bil, izka-zati tudi formalno priznanje pomena prostovoljske-ga dela za družbo in pa tudi spodbujanje razvoja in spremljanje statistik, povezanih z organiziranim prostovoljstvom. Od uveljavitve zakona je minilo dobro leto in pol, to pa je najbrž že čas, ko lahko or-ganizacije, katerih velik del dejavnosti sloni na entu-ziazmu in idejah prostovoljcev, ocenimo, kaj nam je zakon prinesel.

Opozorila organizacij, ki se odločijo tudi uradno postati prostovoljske, o dodatnem birokratskem delu so se izkazala za upravičena. Postopek registracije, vnaprej določeno urejanje in vodenje dokumentacije o prostovoljcih in njihovem delu ter poročanje so marsikatero nevladno organizacijo odvrnili od deklariranega ukvarjanja s prostovoljstvom – tudi zaradi izognitve do sedaj še nerealiziranim zakonsko določenim kaznim ob neupoštevanju določil zakona. Tako prostovoljsko delo »na črno« pa pomeni, da so evidence o prostovoljskem delu in njegovem učinku ter številu prostovoljcev na nacionalni ravni nepo-polne.

Organizacija se vpiše v razvid tako, da na spletni strani AJPES-a poišče obrazec za vpis v vpisnik prosto-voljskih organizacij, ga izpolni in pošlje na AJPES. Prostovoljske organizacije morajo s prostovoljcem skleniti pisni dogovor o prostovoljskem delu v pri-meru, če to zahteva prostovoljec, njegov zakoniti zastopnik/skrbnik ali prostovoljska organizacija, v primerih napotitve prostovoljca na prostovoljsko delo v tujino, v primerih opravljanja prostovoljske službe, v primerih prostovoljskega dela otrok do 15. leta, mladoletne osebe in osebe z delno ali v celoti odvzeto poslovno sposobnostjo. Prav tako mora iz-dati tudi potrdilo o opravljenem prostovoljskem delu, če to od nje zahteva prostovoljec. Prostovoljska organizacija mora tudi voditi evidenco prostovoljcev in opravljenega prostovoljskega dela tako, da za vsa-kega prostovoljca vzpostavi in vodi evidenčni list

prostovoljca in opravljenega prostovoljskega dela. Poročilo o prostovoljskem delu prosto-voljska organizacija odda na AJPES skupaj s finančnim poročilom.

Zakon podrobno določa tudi pravice in dolžnosti prostovoljcev in prostovoljskih organizacij. Novost predstavljata predvsem določili o urejanju zavarovanja prostovoljcev in povrnitvi nekaterih stroškov. Zanimiv po-gled na ta določila je v svojem komentarju zakona ob njegovi uveljavitvi ponudil Mirko Vaupotič, glavni tajnik Zveze društvenih or-ganizacij Slovenije, ki pravi, da je to »seveda pomembno in hvalevredno za onemogočanje zlorabe prostovoljcev. Kljub temu pa je treba upoštevati vse tiste prostovoljce in prosto-voljke, ki leta in leta svoje prostovoljsko po- slanstvo opravljajo brez slehernih pričakovanj za povračilo stroškov ali za katerokoli drugo nagrado, kot za hvaležnost tistih, ki jim je nji-hovo prostovoljsko delo v korist in veselje. Verjamem in upam, da bodo le-ti to počeli še naprej in da zakon ne bo povzročil negativnih posledic v smislu deljenja na ‘stare’ in ‘nove’ prostovoljce.«

Prostovoljska organizacija mora nezgodno zavarovati prostovoljca, če se prostovoljsko delo opravlja v pogojih, ki pomenijo nevar-nost za zdravje ali življenje prostovoljca, ali če je tako dogovorjeno z dogovorom o prostovoljskem delu. Zavarovanje za druga dela zaradi različnih zmožnosti organizacij ni ob-vezno, je pa vsekakor priporočljivo.

Prostovoljska organizacija mora prostovoljcu povrniti stroške, če je v dogovoru tako do-govorjeno. Stroški, ki jih prostovoljcu lahko izplača organizacija, so:• Potni stroški, prehrana, nastanitev (tudi

tujina), ki so nastali zaradi izvajanja pro-

8

zakon o pRostovoljstvu

glavnE zančilnOsTi in KOmEnTaR

Avtor: Mojca Selak


stovoljskega dela ali v zvezi z njim, če je z dogovorom o prostovoljskem delu tako dogovorjeno. Potni stroški niso obdavčeni.

• Prostovoljcu se lahko v pavšalnem znesku, ki na letni ravni ne sme presegati 20 % višine povprečne plače zaposlenega, po-vrnejo stroški, nastali zaradi uporabe last-nih sredstev, ki npr. pomenijo povračilo stroškov, ki se ne morejo prikazati z računi. Nadomestilo je trenutno še obdavčeno.

• Nadomestilo za osebne stroške tujim pro-stovoljcem (če so sredstva predvidena v okviru evropskih in mednarodnih progra-mov).

• Zakon predvideva nagrado za izjemne dosežke, če ima organizacija vnaprej določena merila in kriterije za izbor in postopek (tega zakon o dohodnini ne obravnava).

Pomemben del zakona predstavljajo tudi spodbude, ki naj bi organizacije motivirale za organiziranje in evidentiranje prosto-voljskega dela skladno z zakonom. Gre za finančne spodbude, udejanjene preko razpi-sov, ki upoštevajo tudi prostovoljsko delo. Obetavna spodbuda pa je tudi strategija raz-voja prostovoljskega dela, ki naj bi določila te-meljne politike in ukrepe spodbujanja, žal pa bo sprejeta v šele v roku nekaj let. Kljub uvel-javitvi zakona pred več kot letom dni se niti prva določila za spodbujanje prostovoljstva preko razpisov ne uresničujejo po načrtih. Določil zakona tako v celoti ne upoštevajo niti ministrstva, sploh pa ne lokalne institucije, ki jim zakon nalaga, da zgolj »lahko« namenijo del sredstev za prostovoljske organizacije, kar pa v praksi pomeni, da jih enostavno ne namenijo.

Ministrstva morajo najmanj 10 % razpisanih sredstev javnih razpisov s področij, kjer delu-jejo tudi PO-ji, nameniti PO-jem za programe

ali projekte, ki vključujejo prostovoljsko delo ali pa so namenjeni razvoju prostovoljstva. Prav tako se na razpisih ministrstev med upravičene stroške sofinan-ciranja projektov in programov štejejo stroški voden-ja, usklajevanja in mentorstva prostovoljcev. Kot zagotovitev lastnega deleža financiranja na razpisih ministrstev in lokalnih skupnosti se lahko prosto-voljsko delo upošteva kot lastni materialni vložek PO-ja*.

Prostovoljske organizacije (PO) so pravne osebe zaseb-nega prava, priglašene v razvid prostovoljskih organi-zacij, njihovo delovanje je zakonsko opredeljeno kot ne-pridobitno in zagotavljajo in usposabljajo prostovoljce za prostovoljsko delo. Prostovoljske organizacije niso: politične stranke, sindikalne organizacije, združenja delodajalcev, poklicna in strokovna združenja, regis-trirane cerkve in druge verske skupnosti.

Prostovoljstvo je tisto delo, ki ga posameznik po svoji svobodni volji in brez pričakovanja plačila ali nepo-srednih ali posrednih materialnih koristi zase, oprav-lja v dobro drugih ali v splošno korist.

Prostovoljska služba je organizirano prostovoljstvo, ki ga prostovoljec opravlja v obsegu najmanj 20 ur tedensko, v časovnem obdobju, ki traja najmanj šest mesecev brez presledka.

Ni pa prostovoljsko delo na primer tisto (5. člen), za katero je pogoj plačilo, druga premoženjska ko-rist, oprostitev materialne obveznosti ali nagrada, delo, ki je namenjeno zgolj zadovoljevanju osebnih interesov članov v članski organizaciji in ni v splošno družbeno korist, in delo, ki je običajno v sorodstvenih ali prijateljskih odnosih. Pomembno je tudi, da pro-stovoljskega dela ni mogoče opravljati na delih in nalogah, za katere ima posameznik pri isti organi-zaciji sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

*Pomembne povezave:

http://www.prostovoljstvo.org/e-dokumenti

http://www.ajpes.si/registri/poslovni_register/vpis_prostovoljskih_organizacij/splosno


prijava prireditveJavna prireditev je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji do-voljena vsakomur.

Organizator javnega shoda oziroma javne prireditve je dolžan javni shod ali javno prireditev prijaviti. V določenih primerih, ko obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi lahko prišlo do ogrožanja varnosti ali pravic drugih, pa mora organizator zaprositi za dovoljenje. Prijavo oziroma prošnjo za dovoljenje mora organi-zator obvezno podati na predpisanem obrazcu, ki je dostopen na http://e-uprava.gov.si/storitve/prido-biVlogo.esju?id=119.

Dovoljenje za shod ali prireditev je potrebno, če gre za izredno uporabo ceste in za naslednje prireditve: mednarodne športne prireditve in članska tek-movanja v kolektivnih športih, če na njih sodeluje vsaj en klub prve državne lige, prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj oziroma predmeti ali naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje, prireditve, na katerih se pričakuje več kot 3000 udeležencev.

Prijavo je treba podati na predpisanem obrazcu na policijski postaji, policijskem oddelku ali v policijski pisarni, na območju katere se organizira javni shod

oziroma javna prireditev, in sicer v dveh iz-vodih. Organizator mora prijaviti shod naj-manj 3 dni pred dnevom shoda, prireditev pa mora prijaviti najmanj 5 dni pred dnevom prireditve.

Vlogo za izdajo dovoljenja je treba podati pri upravni enoti, na območju katere se pri-redi shod oziroma prireditev, prošnjo za pri-reditev na cesti, ki poteka na cesti z območja dveh ali več upravnih enot, pa pri upravni enoti, na območju katere se bo prireditev začela. Vlogo za izdajo dovoljenja mora or-ganizator vložiti najmanj 7 dni pred dnevom shoda oziroma 10 dni pred dnevom pri-reditve, za tekmovalne športne prireditve v kolesarstvu ter avtomotošportu in druge pri-reditve na cesti, ki potekajo na območju dveh ali več upravnih enot, pa najmanj 30 dni pred dnevom prireditve.

Organizator mora glede na naravo in vrsto javnega shoda oziroma javne prireditve predložiti različne priloge, o katerih si lahko več preberete na http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/drustva_ustanove_shodi_pri-reditve/javni_shodi_in_javne_prireditve/.

prireditve in avtorske pravice (prireditve nevladnih organizacij in združenje sazas)Nevladne organizacije mnogokrat organi-zirajo prireditve, na katerih se predvaja ali izvaja glasba, nemalokrat pa jih po pri-reditvi preseneti poziv združenja SAZAS za oddajo obrazcev in kasneje tudi za plačilo računa, česar pa bi bili lahko mnogokrat ob pravočasni prijavi prireditve oproščeni. Kako torej postopati, če v vaši organizaciji priprav-ljate prireditev, na kateri bo javno izvajana ali predvajanja glasba?

Poudariti je treba, da se navezavi stika z Združenjem SAZAS ob organizaciji javne prireditve, ki jo boste popestrili z glasbo, ne morete izogniti ne glede na to, kakšna glas-

10

oRganizacija dogodkovAvtor: Mojca Selak | Foto: Turizem Škojfa Loka


ba bo predvajana ali izvajana, kakšen je na-men prireditve in tudi če je obisk prireditve brezplačen. Vse obveznosti iz naslova av-torskih pravic mora urediti organizator pri-reditve in ne glasbeni izvajalec.

Postopek prijave prireditve, na kateri se upo-rablja glasba, in obrazci, ki jih mora izpolniti organizator: 1. Najmanj 8 dni pred dogodkom je treba pri-

reditev prijaviti z obrazcem “Prijava kon-certa ali prireditve”.

2. V 15 dneh po prireditvi mora nevladna or-ganizacija poročati o tem, katera glasbena dela so bila javno izvedena, kar najlažje stori preko obrazca SAZAS-1 (Spored izve-denih del), v katerega organizator vpiše vse skladbe, ki so se izvajale na prireditvi. V kolikor ni bilo žive glasbe, na obrazcu obkroži le, da se je glasba predvajala iz aparatur (CD, radio ipd.).

3. Ker se nadomestilo za javno priobčitev obračunava glede na število obiskovalcev, prihodke od prodaje na prireditvi, hono-rarjev izvajalcev, je treba posredovati tudi te podatke na obrazcu SAZAS-3 (Osnove za obračun avtorskega honorarja).

Več podrobnosti in vse obrazce najdete na spletni strani Združenja SAZAS http://www.sazas.org/glasbeni-uporabniki/obrazci-za-glas-bene-uporabnike.aspx.

izjeme in popusti• Združenje SAZAS se je odločilo, da vse organi-

zatorje prireditev spodbudi k spoštovanju Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), zato vsem, ki v skladu z zakonom prijavijo prireditev in si pridobijo dovoljenje Združenja SAZAS za javno priobčitev avtor-skih glasbenih del iz repertoarja Združenja SAZAS, ponuja 20 % popust na zaračunano avtorsko nadomestilo. Poleg pravočasne prijave prireditve so pogoji za pridobitev

popusta še pravočasna dostava izpolnjenih obrazcev SAZAS-1 – Spored izvedenih del in SAZAS-3 – Osnove za obračun avtorskega honorarja ter poravnane ob-veznosti do Združenja SAZAS.

• Če je glasbeni izvajalec, ki ga gostite, hkrati tudi avtor izvedene glasbe, lahko podpiše tudi Obrazec za indi-vidualno upravljanje glasbene avtorske pravice, s ka-terim se odpove prejemu nadomestila, ki bi ga plačali Združenju SAZAS.

• Nadomestilo se ne obračuna, če so se na prireditvi predvajala/izvajala izključno ljudska umetniška dela, katerih avtor ni znan (npr. stare slovenske ljudske pesmi), ali pa avtorska dela, katerih avtor je umrl že pred več kot 70 leti.

• Prav tako je enkrat letno, v okviru neprofitne kulturne dejavnosti kulturnih društev in kulturnih skupin v ok-viru društev upokojencev, ena prireditev, na kateri se predstavi celoletno delo društva, v celoti oproščena plačila avtorskega honorarja oziroma nadomestila.

• Pravilnik omogoča tudi plačilo do 50 % nižjega nado-mestila, če je prireditelj nepridobitna organizacija, registrirana za dobrodelno dejavnost. V praksi so to predvsem društva in zavodi, ki izvajajo dobrodelne ali humanitarne dejavnosti, ter ustanove, ustanov-ljene z dobrodelnim namenom. Organizator mora v tem primeru uporabo glasbenih del v dobrodelne namene priglasiti najmanj 30 dni pred uporabo, predložiti dokaze, da vsi izvajalci nastopajo na pri-reditvi brezplačno, v uradnem programu in javno mora navesti SAZAS kot soudeleženca prireditve v dobrodelne namene in v 20 dneh po prireditvi predložiti vso finančno dokumentacijo, iz katere so razvidni vsi prihodki in stroški prireditve ter delež, ki bo vplačan v dobrodelne namene.

V teh primerih ni treba plačati nadomestila SAZAS-u, še vedno pa je treba o prireditvi poročati (točno navesti vsa dela, ki so se predvajala). Kljub upravičenosti plačila nadomestila je torej vseeno treba prireditev prijaviti ter o njej poročati na obrazcih SAZAS-1 in SAZAS-3.


Temeljno načelo pridobitve statusa društva v javnem interesu je, da delovanje društva presega interese članov in deluje v splošno korist. Društvo vlogo za pri-dobitev statusa predloži ministrstvu, ki je pristojno za področje, kamor spadajo dejavnosti, ki jih društvo opravlja v javnem interesu. Postopek v osnovi ureja Zakon o društvih, med posameznimi področji in zanje pristojnimi ministrstvi pa so pogoji različno natančneje določeni s posebnimi podzakonskimi akti. Društva so tako pri pridobivanju in unovčenju statusa v javnem interesu v neenakem položaju. Zahtevnost pridobitve statusa je v prvi vrsti odvisna že od ministrstva oziroma področja, na katerem deluje organizacija, ki oddaja vlo-go za pridobitev statusa.

pogoji in postopek pridobitve statusa društva v javnem interesuZakon o društvih (30. in 31. člen) določa splošne pogoje za podelitev statusa – ustanovitelji in člani ne smejo biti osebe javnega prava, dejavnost, ki je v javnem in-teresu, mora biti opredeljena v temeljnem aktu, pred vložitvijo vloge mora društvo delovati vsaj dve leti, sred-stva v rednem izvajanju programov in projektov mora pretežno uporabljati za opravljanje dejavnosti v javnem interesu, imeti mora izdelane programe delovanja za prihodnje in lahko dokaže pomembne dosežke za pre-teklo delovanje. O podelitvi statusa odločajo za posa-mezna področja pristojna ministrstva, če pa za neko področje ni ministrstva, odločitev prevzame minis-trstvo za notranje zadeve. V primeru, da društvo zapro-si za podelitev statusa na več področjih, za katera so pristojna različna ministrstva, o podelitvi statusa po pred-hodnem soglasju ostalih pristojnih ministrstev odloči tisto, ki je pristojno za večji del dejavnosti društva.

Status društva v javnem interesu lahko pridobijo društva s področja kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega ali socialnega varstva, izvajanja družinske politike, varstva človekovih pravic, okolja ali živali, športa, obrambe ter varstva pred naravni-mi in drugimi nesrečami, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva ali prehrane, zunanjih zadev, razvoja demokracije ali z drugih področjih, če njihovo delovanje presega interese njihovih članov in je splošno koristno. (30. člen Zakona o društvih)

Vlogi je treba priložiti poročilo o delu v zad-njih dveh letih, kjer mora biti jasno razvidno izvajanje aktivnosti v javnem interesu, ter poročilo o porabi sredstev za doseganje ciljev teh aktivnosti. Dodan mora biti še sprejet program prihodnjega in dokazila o rezultatih preteklega delovanja. Uspešno delo društvo dokazuje s priporočili, recenzijami, kopijami pomembnejših odzivov v medijih ipd.

Posamezna ministrstva lahko s posebnimi zakoni natančneje določijo pogoje za pri-dobitev statusa in opredelijo področja de-javnosti, ki so v javnem interesu. Tako je na primer vlogi za pridobitev statusa na področju socialnega varstva med drugim treba priložiti reference strokovnega vodje programa, na področju izvajanja družinske politike pa med pogoji za odobritev statusa v javnem interesu najdemo izdajanje strokov- ne literature in organizacijo mednarodnih srečanj s področja družine.

Enakovredni posebni statusiZakon o društvih (35. člen) določa, da je neko društvo društvo v javnem interesu tudi na podlagi posebnega statusa, ki mu ga prinašata splošno koristna dejavnost in poseben zakon. Taka sta statusa humani-tarne in invalidske organizacije (Zakon o humanitarnih organizacijah in Zakon o in-validskih organizacijah), enako pa velja za društva s področja zaščite, reševanja in pomoči. To pomeni, da tem društvom vloge za pridobitev statusa društva v javnem in-teresu ni treba vlagati, saj jim je z omenje- nimi posebnimi zakoni status že neposredno priznan.Dejavnosti gasilskih, jamarskih, potapljaških, kinoloških, taborniških in skavtskih, ra-dioamaterskih društev, društev vodnikov reševalnih psov, postaj gorske reševalne službe, Rdečega križa, Planinske zveze Slovenije ter nekaterih planinskih društev so humanitarne in v javnem interesu (Za-kon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in Zakon o gasilstvu).

12

status nevladnih oRganizacij, ki deAvtor: Anka Pintar


lujejo v javnem inteResu

nevladne organizacije in prido-bivanje statusa v javnem interesu v praksiObstoječa zakonska ureditev postopek za pridobitev statusa v izhodišču določa za društva. A na področju kulture lahko za ta status zaprosijo tudi druge nevladne organi-zacije – zavodi, ustanove in zadruge (Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture). Posebna je tudi pravna ureditev statu-sa organizacij v javnem interesu v mladinskem sektorju, kjer je status, poleg enake prednosti, kot jo imajo organizacije na področju kulture, dosegljiv tudi mladinskim organizacijam, ki so organizirane kot del drugih društev, zvez društev, političnih strank ali sindikatov (Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju).

Ta raznolikost pod vprašaj postavlja položaj nevladnih organizacij, ki niso organizirane kot društva in ne delujejo na področju kul-ture ali mladine, a delujejo v javnem interesu na drugih področjih. Nevladne organizacije so tako z vidika možnosti pridobitve statusa delovanja v javnem interesu jasno neenako-pravno obravnavane. Prakse ministrstev v postopkih podeljevanja statusa so različne, posledično pa tudi položaj organizacij pri pri-dobivanju tega statusa.

Postopek pridobivanja statusa organizacije v javnem interesu zahteva enotno sistem-sko pravno ureditev na nacionalni oziroma zakonski ravni. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo letos pričenja s pripravo Zakona o nevladnih organizacijah v javnem interesu, predlog ključnih rešitev pa je že pripravil tudi CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.

prednosti statusa organizacije v javnem interesu Status društva v javnem interesu se vrednoti v javnih razpisih za sredstva iz državnega proračuna v okviru meril, na podlagi katerih se izberejo prejemniki sredstev, predstavlja pa največ 20 % vrednosti vsote vseh meril (Zakon

o društvih). Zakon o društvih poleg tega predvideva možnost, da se s posebnimi zakoni določijo tudi druge prednosti.

Društva se s pridobitvijo statusa uvrstijo na seznam upravičencev za donacijo dohodnine, kar pomeni, da davčni zavezanci ob napovedi dohodnine društvu s statusom lahko namenijo do 0,5 % dohodnine (Zakon o dohodnini in Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacijo).

Prav tako status društva v javnem interesu prinaša oprostitev plačila upravnih taks (Zakon o upravnih taksah) za dokumente in dejanja v zvezi z odobritvijo statusa in upravljanjem dejavnosti v javnem interesu, plačila sodnih taks pa so oproščene le humanitarne organizacije (Zakon o sodnih taksah).

Nevladne organizacije, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu, so v sporih v zvezi z namenom, zaradi katerega so ustanovljene, oziroma z opravljanjem de-javnosti v javnem interesu upravičene do brezplačne pravne pomoči (Zakon o brezplačni pravni pomoči). Dodatne ugodnosti so določene tudi v okvirih posa-meznih vsebinskih področij.

Obveznosti nevladnih organizacij s statu-som delovanja v javnem interesuBreme, ki ga status prinaša, je podreditev strožjemu nadzoru. Organizacija mora vsako leto, do 31. marca tekočega leta, pristojnemu ministrstvu predložiti poročilo o delu, iz katerega je razvidno izvajanje pro-gramov in projektov v javnem interesu, poročilo o porabi sredstev za izvajanje teh programov (letno finančno poročilo za preteklo leto) in program prihod-njega delovanja. Več o pravni ureditvi statusa nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu, si lahko preberete na našem spletnem portalu (prispevek Laure Praprotnik) in na spletnih straneh ministrstev.


5 glavnih »sestavin« fundraisinga (pridobivanja sredstev):1. Vedeti, kaj motivira ljudi, da donirajo.2. Poznati svoj projekt in organizacijo.3. Narediti jasno in prepričljivo predstavitev.4. Zavedati se različnih potencialnih virov.5. Spremljanje, vrednotenje in poročanje.

Zakaj ljudje donirajo: osebna poznanstva, sočutje do ljudi, osebno verjamejo v namen organizacije, poveza-nost z namenom, dolg do skupnosti, verska obveznost, davčne olajšave.

Zakaj ljudje ne donirajo: varčujejo s svojimi sredstvi, menijo, da sredstva ne bodo porabljena smotrno (afere v medijih), dajo drugim, raje voluntirajo, kot donirajo, ne najdejo pravega razloga za doniranje, ne vedo, kako prispevati.

Vaja: Spomnite se, ob kakšni priložnosti ste donirali vi in si odgovorite na naslednja vprašanja: Komu ste donirali? Zakaj? Kakšen je bil njihov način oz. pristop? S pomočjo teh odgovorov najdite način, ki bo primeren za prido-bivanje donacij za vašo organizacijo.

dopis• Naslovite ga Vabilo k sodelovanju in ne Prošnja.• 1 stran A4-formata (največ dve) – dodatne informaci-

je, gradiva v prilogi.• Pošiljajte ga po elektronski pošti (pristojnim osebam,

ne na naslove info); dopis naj bo v telesu sporočila, ne le v priponkah.

• Vključite kontakt v organizaciji (oseba, ki največ ve o projektu).

• Ne pošiljajte enakega dopisa vsem – prila-godite ga posameznemu podjetju.

• Napišite konkreten znesek in namen.• Dodajte TRR.

abeceda fundraisingaAvkcijaBilten, bolšji sejemCelostna podobaČasopis/članki – promocijaDražba, dohodnina, dobrodelna prireditevElektronska poštaFacebookGledališka predstava, garažna razprodajaHoja od vrat do vrat, hranilnikiIzdelki, internetJavni nastopi, javna dražbaKlici po telefonu, koncert, zbiranje kartuš, kvizLicitacija, lov na zakladMediji, maraton, mecenNatečaj, nabirkaOglaševanjeProstovoljni prispevki, prodaja, piknikRazpisiSrečelov, sejem, stave, storitveŠtartninaTombola, turnirUlično zbiranje denarjaVeselica, vstopninaZabava, zbiralnikiŽur

medijski sponzorMedijski sponzor je katerikoli medij (časopis, radio, televizija ali internet), ki ob pomoči svo-jega aparata za dosego publike prevzame vlo-go promocije. Je sponzor, ki se zaveže v lastno breme objaviti oglase, za katere bi sicer morali plačati, v zameno pa si običajno izbori pravico navesti sebe kot medijskega sponzorja v oglasu ali pa doda oznako »brezplačna objava« in s tem pri ciljni publiki promovira tudi sebe.

14

FundRaising, sponzoRstva in donaciAvtor: Mojca Selak | Foto: Anka Pintar


je

donacijaDobrodelnost je nekomercialna dejavnost, za katero podjetje ne pričakuje povračila (dona-torstvo, mecenstvo). Dobrodelna dejavnost je lahko celo anonimna. Prejemnik donacije je lahko pravna ali fizična oseba, kar velja tudi za donatorja.

Donatorska pogodba naj vsebuje točno ime in sedež/bivališče prejemnika in donatorja, predmet pogodbe, ki je lahko denarni znesek (njegovo višino) ali pa natančen opis predme-ta ali storitve in vrednost le-te/tega, datum prenosa sredstev donatorja na prejemnika, obveznosti prejemnika, za dosego katerega cilja bo dobljena sredstva porabil (lahko je zelo konkretno, npr. za organizacijo izobraževanja ali pa zelo splošno, npr. za delovanje splošno koristne nevladne organizacije) ter datum in kraj podpisa pogodbe. Ko podpišemo pogod-bo in sredstva tudi dobimo, izdamo donatorju potrdilo o prejemu donacije, ki ga bo ta potre-boval za dokazovanje o izplačilu in za more-bitno zmanjšanje osnove za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. V tem primeru računa ne izstavljamo.

davčni vidik donacije Z vidika donatorja: Če je donator pravna oseba, mu lahko donacija zniža osnovo za plačilo davka na dohodek pravnih oseb. Pri tem mu osnovo manjša le tista donacija, ki je izplačana rezidentu v Sloveniji (pravna oseba), ki je ustanovljen za opravljanje kulturnih, do-brodelnih, znanstvenih in drugih z zakonom določenih dejavnosti in hkrati ne presega 0,3 % obdavčenega prihodka te pravne osebe v njegovem davčnem obdobju. Če je donator fizična oseba, je situacija podobna: pri donaciji organizaciji mora upoštevati iste kriterije kot zgoraj, pri tem pa se mu zmanjšanje davčne osnove za plačilo dohodnine upošteva le do 0,3 % obdavčenega dohodka.

Z vidika prejemnika: DDV se pri donaciji ne obračuna. Če je prejemnik pravna oseba,

takšen prihodek ni obdavčen. Če je prejemnik fizična oseba, je zadeva nekoliko bolj zapletena. Donator mora to priglasiti DURS-u in plačati akontacijo dohod-nine. Od dogovora med donatorjem in prejemnikom je odvisno, ali je ta akontacija že všteta v donacijo in zato prejemnik prejme manj ali pa akontacijo dona-tor plača dodatno. Če pa prejemnik kot fizična oseba dobi donacijo od druge fizične osebe, gre tak prenos premoženja šteti kot darilo. V tem primeru prejemnik plača davek na darila, ki znaša od 0–30 % vrednosti darila.

SPONZORSTVO je poslovni partnerski odnos, v ka-terem se podjetje (lahko tudi več) in sponzoriranec (posameznik ali organizacija) pogodbeno dogovorita za obojestransko koristno sodelovanje. Sponzor pre-jemniku nameni sredstva (denarna ali nedenarna), prejemnik pa se zaveže, da bo promoviral sponzorja na dogovorjen način.

Pogodba o sponzoriranju naj poleg točnega imena in sedeža sponzoriranca in sponzorja vsebuje vsaj de-narni znesek ali druga sredstva, ki jih sponzor nameni sponzorirancu, obveznosti sponzoriranca (kje, kdaj, kako bo promoviral sponzorja) in sponzorja (npr. kdo priskrbi morebiten promocijski material in do kdaj) ter datum in kraj podpisa pogodbe.

davčni vidik sponzoriranjaZ vidika sponzorja: Za sponzorja kot pravno osebo je to odhodek za namene promocije sebe ali svoje dejavnosti in se kot tak tudi prikazuje, pri tem pa ni nobenih davčnih posebnosti ali olajšav. O sponzorjih kot fizičnih osebah ne govorimo.

Z vidika sponzoriranca: Promocijo sponzorja je treba gledati kot vrsto storitve, zato je treba obračunati DDV. Če je sponzoriranec pravna oseba in zavezanec za plačilo DDV-ja, mora seveda obračunani davek odvesti davčni upravi. Posebnih olajšav tu nimamo, sredstva sponzorja se vključijo v osnovo za plačilo davka na do-hodek pravnih oseb, od katere nato plačamo davek. Če je sponzoriranec fizična oseba, se mu takšna sred-stva vštejejo v davčno osnovo za plačilo dohodnine, saj gre za nek prihodek, ki ga pridobi z delom (promocija sponzorja).

proj

ekt

gRoz

d –

gore

njsk

a re

gion

alna

org

aniz

acija

za

vodo

v, dr

ušte

v in

ust

anov

. ope

racij

o de

lno

finan

cira

evro

pska

uni

ja iz

evr

opsk

ega

socia

lneg

a sk

lada

. ope

-ra

cija

se iz

vaja

v o

kviru

ope

rativ

nega

pro

gram

a ra

z-vo

ja č

love

ških

viro

v za

obd

obje

200

7–20

13, r

azvo

jne

prio

ritet

e: in

stitu

ciona

lna

in a

dmin

istr

ativ

na u

spos

o-bl

jeno

st; p

redn

ostn

e us

mer

itve:

spod

buja

nje

razv

oja

nevl

adni

h or

gani

zacij

, civ

ilneg

a in

soc

ialn

ega

dial

oga.

Bled donatorstvo Žiri civilni dialog jezersko spletni portal Železniki p

rosto

voljs

tvo

Škof

ja l

oka

socia

lno

podj

etni

štvo

pov

ezan

ost e

vs socialna mreža kranj individualna svetovanja ustanove komunikacija preddvor organizacija

zagovorništvo Bohinj moderiranje dogodkov strategija gRozd sponzors

tvo

druš

tva

nefo

rmal

no g

orje

usp

osab

ljanja

gorenja vas-poljane izobraževanje mmc pulsar vodenje kampanj trajnost računovodsko svetovan

dogodkov ustvarjalnost razvoj zavodi civilna družba Jesenice financir

anje

regio

naln

o st

ičišč

e W

alte

r inf

orm

iranje

Naklo

sodelovanje NVO z mediji Šenčur IKT rešitve PR odgovornost izobraževanja Evropski socialni sklad strateški svet NVO pravno svetovanje MKC Pri r

deči

ostr

igi p

rom

ocija

Cer

klje

na

Gore

njske

m fokusne skupine novice Zavod O pogodbe sodelovanje NVO z gospodarstvom

ter informiranje naklo sodelovanje nvo z mediji Šenčur ikt rešitve pR odgo

vorn

ost

izob

raže

vanj

a ev

rops

ki so

cialni sklad strateški svet nvo pravno svetovanje mkc pri rdeči ostri

vključenost baza NVO lokalni sporazum mreženje Regiona

lni r

azvo

jni p

rogr

am ra

zpisi

pro

cesi

odločanja predavanja Tržič projektno svetovanje Radovljica lokalne skupno-sti dobre prakse dogodki Bled donatorstvo Žiri civil

ni dia

log

Jeze

rsko

spl

etni

por

tal Ž

ele

zniki prostovoljstvo Škofja Loka socialno podjetništvo povezanost

Regionalni razvojni program razpisi procesi odločan

ja p

reda

vanj

a tr

žič

proje

ktno svetovanje Radovljica lokalne skupnosti dobre prakse dogodki

pojavnost NVO v medijih spletne strani prid

obiva

nje

sred

stev

Kra

njsk

a Go

rainfo točke Žirovnica NVO mreže Atelje CLOBB javni interes

Bled donatorstvo Žiri civilni dialog jezersko splet

ni p

orta

l Žel

ezni

ki p

rost

ovolj

stvo Škofja loka socialno podjetništvo povezanost pojavnost nvo v m

edijih spletne

grozdje2 drugi del

Documents