vodovod in kanalizacija v dolnji stari vasivodovod in kanalizacija v dolnji stari vasi. 2 naši...

Številka 132 Letnik 15Listopad - november 2009

Pošt

nina

pla

čana

pri

poš

ti 8

275

Škoc

jan

Naši korakiNaši korakiGlasilo Občine Škocjan

Vodovod in kanalizacija v Dolnji Stari vasi

Naši koraki številka 132 - november 20092

Drage občanke in občani Občine Škocjan!

Še pred kratkim smo uživali v »indijanskem poletju« s toplo in pri-jazno jesenjo, nato smo morali prestaviti kazalce na urah, svetli del dneva se je skrajšal in že je tu zima s slano in snegom na cestah.Iz pogovorov z vami ocenjujem, da se v prostoru pojavlja precej vprašanj na temo VTK-ja, GTC-ja in v zadnjem času tudi vprašanja glede zadolženosti občin. Zato čutim dolžnost, da vas pravilno informiram.

GOSPODARSKO TEHNOLOŠKI CENTER ŠKOCJAN JE OD 17. 07. 2009 V OBSEGU 10 HA V POPOLNI LASTI OBČINE ŠKOCJAN. Zakaj to stanje ni bilo možno doseči preje, bo pokazala prihod-nost. Dejstvo je, da je Zemljiška knjiga, skupaj z njeno vodjo Marjetico Žibert, ki je tudi predsednica Okrajnega sodišča, pro-tipravno zadrževala vpis v Zemljiško knjigo več kot 4 leta. Občinski podrobni prostorski načrt za GTC Škocjan, ki je pogoj za pridobivanje gradbenih dovoljenj, smo potrdili že septembra 2007, pred tem pa smo ogromno dela vložili v zaključevanje ded-nih postopkov denacionalizacijskih upravičencev in v sklepanje pogodb o razdružitvi, ki smo jo morali skleniti z vsemi člani Agrarne skupnosti, med katerimi sta dva zelo dolgo zadrževala postopke. Z današnje perspektive, ko so vsi zamudni pravno-upravni postopki zaključeni, ko je posekan gozd na več kot 2,5 ha gospodarskih površin, se morda komu zdi, da o coni »govo-rimo« že predolgo in bi lahko bili hitrejši. Zagotovo vem, da smo naredili največ, kar je bilo mogoče v političnem in strokovnem smislu in s tem razvozlali zapletena razmerja, ki so jih določeni politični akterji prepletali in zapletali desetletje in več.Zelo pomembno je, da se ne zatika več, da smo razčistili zelo komplicirana razmerja interesov znotraj cone in da smo lastniki pomembne nepremičnine, ki nam omogoča fi nančno prožnost pri bodočih investicijah v občini.

PROJEKT VTK JE NAŠEL IDEALNO MESTO ZNOTRAJ KOHEZIJSKEGA PROJEKTA KRKA II. V KANALIZACIJ-SKEM DELU IN ZNOTRAJ KOHEZIJSKEGA PROJEKTA HIDRAVLIČNE IZBOLJŠAVE V VODOVODNEM DELU. Tu gre v obeh primerih za izgradnjo primarne infrastrukture: pri kanalizaciji za glavni kanalizacijski vod s centralno čistilno napra-vo in pri vodovodu za primarni vodovod z vodohranoma. Na zadnjem razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj pa smo dosegli še kvoto 940.000 € nepovratnih sredstev za sekundarne Vaš župan Anton Zupet

vodovode. Skupaj gre za več kot 8 milijonov evrov infrastrukturnih projektov, ki jih brez našega priza-devanja Občina Škocjan nikoli ne bi dosegala.

Projekt VTK kritizirajo svetniki, ki na infrastrukturni razvoj občine ne gledajo celovito ter zaradi osebnih (subjektivnih) interesov pod-pirajo politiko drobljenja in s tem slabljenja celovitih rešitev.Pomembno je poudariti, da centralna čistilna naprava sodi v GTC Škocjan in mu le s tem daje ustrezne možnosti.

NAŠA ZADOLŽENOST JE MINIMALNA V PRIMERJAVI Z DRUGIMI OBČINAMI. Naš kredit je 114 € na prebivalca, kar je nekajkrat manj, kot pri najbolje fi nančno stoječih občinah v regiji in v slovenskem mer-ilu. Kredit, ki smo ga vzeli ob gradnji prepotrebne šole, seveda redno odplačujemo (s tem, da smo že dobili povrnjene subven-cionirane obresti), ravno tako tudi vse obveznosti do izvajalcev in ostalih porabnikov javnih sredstev.

SMO FINANČNO ZDRAVA OBČINA, KI IMA JASNE CILJE.

Spoštovane, spoštovani!Ker se bližajo zimske razmere na cestah, vsem želim varno vožnjo in bodite previdni.

beseda je županova

november 2009 - številka 132 Naši koraki 3

delo občine

V torek, 29. septembra 2009, so se svetniki Občine Škocjan zbrali na 25. redni seji, za katero je bilo pripravljenih šestnajst točk dnevnega reda. Po ugotovitvi sklepčnosti in potrditvi dnevnega reda so svetniki sprejeli zapisnik 24. redne seje, se spomnili sprejetih sklepov in se seznanili z njihovo realizacijo, nato pa prisluhnili poročilu o delu župana in Občinske uprave v času od prejšnje seje.

V minulem obdobju je bila zgrajena in-frastruktura za vzpostavitev Turistično in-formacijskega centra Škocjan. Občinska uprava se je prijavila na javni razpis za vz-postavitev e-vsebin in e-storitev javnih in zasebnih neprofi tnih organizacij 2009 in 2010; vložena je bila tudi kandidatura za sredstva kulturnega tolarja preko Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, pod-pisane so bile pogodbe o sofi nanciranju kulturnih in turističnih programov ter invalidskih, humanitarnih in drugih or-ganizacij itd. Izpeljan je bil javni razpis za zbiranje ponudb za izdelavo Sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogo-jev (PUP) in osnutka občinskega pros-torskega načrta (OPN) občine. Glede na zahteve spremenjene zakonodaje potekajo aktivnosti na področju ureditve odjemnih mest javne razsvetljave. Nadaljuje se projekt hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske, nadalje projekt VTK – Krka II, v teku je postopek ustanavljanja medobčinskega inšpektorata in redarstva skupaj z občinama Mokronog – Trebelno in Šentrupert. V Gornji Stari vasi so veseli novozgrajene kamnite zložbe, ki bo zaustavila drsenje pobočja na lokalno cesto; lokalna cesta Škocjan–Goriška vas–Zagrad–Velike Poljane–Zbure dobiva končno podobo. Dela so se ustavila le v Goriški vasi pri Obštetarjevi domačiji, kjer je postopek razlastninjenja že v teku. Še marsikaj zanimivega in pomembnega za naš prostor se je in se dnevno dogaja.

*******Z občinskim proračunom za leto 2009 je zagotovljenih nekaj sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Škocjan. Ta sredstva je mogoče črpati na podlagi pogojev in meril objav-ljenih z javnim razpisom. Podlaga za izved-bo javnega razpisa pa je lahko le ustrezni občinski akt, zato so svetniki po skrajšanem postopku sprejeli Pravilnik o dodeljevanju

25. redna seja Občinskega sveta realizirana v mesecu septembru 2009proračunskih sredstev za pospeševanje raz-voja malega gospodarstva.

*******V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s poročilom o izvrševanju proračuna Občine Škocjan za obdobje januar–junij 2009, iz katerega izhaja, da so bili v prvem polletju prihodki realizirani v višini 1.469.526,71 € ali 28,7 % plana, odhodki pa v višini 1.594.820,65 € ali 31,1 % plana. Do odstopanja prihaja zaradi dosedanje ne-realizacije kapitalskih prihodkov (prodaja zemljišč v GTC Škocjan, ki so od 17. julija 2009 tudi zemljiško knjižno v lasti Občine Škocjan) in posledično nerealizacije tistih projektov, ki so bili vezani na kapitalske prihodke.V letu 2009 je Občina Škocjan prejela sk-lep o delnem sofi nanciranju poškodb na lokalni infrastrukturi, ki so nastale zaradi neugodnih vremenskih razmer – neurij s točo v letu 2005. Pred koriščenjem odo-brenih sredstev je morala Občinska uprava predložiti dokazila o lastnem prispevku iz naslova proračunske rezerve. Tudi ta se sme porabiti le na podlagi ustreznega akta, zato so svetniki po skrajšanem postopku spre-jeli Odlok o porabi sredstev proračunske rezerve v letu 2009.

*******Svetnikom je bilo predlagano, da sprejme-jo Spremembe in dopolnitve pravilnika o plačah in delih plač funkcionarjev Občine Škocjan, članov delovnih teles Občinskega sveta ter Nadzornega odbora. Svetniki predlaganih sprememb niso potrdili.

******Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, sprejet leta 2002 in objavljen v Uradnem listu RS, št. 96, je vnesel na področje fi nanciranja kulturnih dejavnosti nekatere spremembe: področje kulture je vključeno v izračun primerne porabe za posamezno občino. Posledično to pome-ni, da je sofi nanciranje kulture primarna naloga občinskega proračuna, seveda v razumnih mejah in sprejemljivih standar-dih. 66. in 67. člen istega zakona defi nirata, kaj mora zagotavljati občinski proračun: gre za kulturne projekte znotraj občine in za sofi nanciranje javnih zavodov, katerih us-tanoviteljica je druga občina, zadovoljujejo pa potrebe naših občanov.Samo delovanje knjižnic, tako lokalnih kot tudi osrednje, območnih in drugih, pod-

robneje defi nira Zakon o knjižničarstvu-ZKnj-1 (UL RS, št. 87/2001). 52. člen navedenega zakona nalaga fi nanciranje kra-jevne knjižnice, 53. člen pa zavezuje občine pogodbenice, da prevzamejo ustrezni delež skupnih stroškov. Zakon predvideva tudi sankcije za primer neizpolnjevanja določb, vendar, ponovno poudarjam, v razumnih mejah in proračunskih zmožnostih. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, v sistem katere spada delovanje Knjižnice Škocjan, je poslala osnutek pogodbe o zagotavljanju in izvajanju knjižnične de-javnosti. Ker gre za enormno povečanje sredstev, ki jih knjižnica pričakuje od naše Občine, so se svetniki na tokratni seji z zadevo le seznanili, ponovno pa jo bodo obravnavali na naslednji redni seji, ko pričakujejo tudi dodatne obrazložitve direktorice.

*******Občinska uprava je v soglasju s člani Od-bora za kmetijstvo pripravila predlog spre-memb in dopolnitev Pravilnika o ohran-janju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Škocjan za programsko obdobje 2007–2013, in sicer z namenom, da se prične s postopno nadgradnjo vsebine javnega razpisa za dodelitev proračunskih sredstev na področju kmetijstva. V letih 2007, 2008 in 2009, odkar se mora izva-jati javni razpis skladno z direktivami EU in obstoječim pravilnikom, smo prišli do spoznanja, da obstaja med občani interes po uveljavljanju zahtevkov, ki bistveno presegajo zmožnosti proračuna. Predlagali smo zgornje limitiranje ukrepov, vendar nam je Ministrstvo za kmetijstvo, ki uskla-juje vsako spremembo z določbami Uredb EU, svetovalo, naj počakamo do uvel-javitve bistvenih sprememb in pogojev za dodeljevanje sredstev, čemur so pritrdili tudi svetniki.

*******Za projekt Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske mora Občina Škocjan med dru-gim zagotoviti prostor za izgradnjo vodo-hrana, in sicer v Segonjah na parceli, kakor je določeno s projektom. Lastniki parcel se s ceno uradnega cenilca niso strinjali, zato je Občinski svet sprejel sklep, da lahko Občina Škocjan odkupi potrebni del parcele po 16 €/m2.

Martina Božič, OU Občine Škocjan


delo občine

V 131. številki (september 2009) Naših korakov so bile objavljene informacije glede programa opremljanja in komunalnega pris-pevka – primerjalno med občinami v obliki preglednice, kjer so bile navedene informativne primerjalne vrednosti izračunanega komunalnega prispevka1 za nekatere občine JV Slovenije in Posav-ja. Pri podrobnem pregledu je bilo ugotovljeno, da informativne izračunane/objavljene vrednosti za Občino Škocjan in tudi ostale občine povsem ne držijo, za tiste občine, pri katerih so predlogi za nov odlok v fazi sprejemanja, pa izračuni temeljijo na trenutno veljavnih odlokih (enako kot pri Občini Škocjan). Omenjena informativna izračunana vrednost je za občino Škocjan napačna tako z vidika sedaj veljavnega odloka o odmeri komunalnega pris-pevka kot tudi z vidika novega predloga za odmero višine komu-nalnega prispevka.

Za napačno izračunano informativno vrednost se je podjetje Es-pri, d. o. o, opravičilo in v e-poštnem sporočilu obrazložilo način višine informativnega izračuna: »/…/ v informativnem izračunu komunalnega prispevka za vašo Občino se je prikradla napaka. Navedeni znesek 3.277,20 evrov /…/ je potrebno pomnožiti še s faktorjem izrabe (0,5). Hkrati je potrebno za povsem točen izračun končni znesek revalorizirati za čas od oktobra 2004 do danes z indeksom cen nizke gradnje /…/. V tabeli nobeden od zneskov za nobeno občino ni revaloriziran, ker bi to pomenilo preveč dela glede na namen, zaradi katerega je bila prvotno tabela sestavljena. Izračun je narejen za obstoječi, zdaj še veljavni odlok o komunalnem prispevku in ni v nobeni povezavi s predlogom novega odloka, ki nam ni niti poznan.« (Informativni izračun komunalnega prispevka podjetja ESPRI, d. o. o., 2009).

Kaj je komunalni prispevek, od česa je odvisna njegova višina?Povprečni stroški opremljanja2 stavbnih zemljišč na ozemlju ce-lotne občine služijo kot osnovni podatki, na podlagi katerih temelji izračun kolektivnih (npr. cesta, javna razsvetljava …) in individualnih (npr. vodovod, kanalizacija …) komunalnih naprav. Višina stroškov opremljanja stavbnih zemljišč je odvisna od velikosti občine, njenih geografskih (reliefne, hidrografske, pedološke lastnosti), geoloških (kamninske sestave) ter klimatskih značilnosti, strnjenosti oziroma razpršenosti poselitve ter obsega in razvejanosti infrastrukturne (npr. cest, vodovoda, kanaliza-cije). Večji stroški opremljanja stavbnih zemljišč pomenijo večje povprečne stroške in posledično tudi višji znesek na odločbi o odmeri komunalnega prispevka.

Poenostavljen primer: če vzamemo primer dveh (po površini, številu prebivalstva, gostoti poselitve, infrastrukturi …) primer-ljivih občin, katerih edina omembe vredna razlika je razgibanost reliefa (ena občina leži na pretežno hribovitem predelu, druga na ravnini), bodo stroški opremljanja v teh dveh občinah zelo različni. Občina na ravnini bo imela precej enostavnejše pogoje izgradnje komunalne infrastrukture, saj ni potrebnih tolikšnih prilagajanj reliefnim značilnostim kot v hribovitem svetu. Prav prilagajanja

pomenijo pomemben dejavnik pri celokupnih stroških oprem-ljanja stavbnih zemljišč s komunalno opremo (npr. kamnite zložbe, useki, škarpe, zahtevnost terena pri gradnji vodovodnega in kanalizacijskega omrežja …).

Osnovna naloga povprečnih stroškov opremljanja je, da se lahko na podlagi njihove višine zagotovi nadaljnje investicije v izgradnjo komunalne infrastrukture, saj so sredstva zbrana od pobranega komunalnega prispevka namenski prihodek Občine, zato se po-rabljajo s točno določenim namenom. Tako se komunalni pris-pevek lahko uporabi samo kot vir fi nanciranja za namen gradnje komunalne opreme (ZPNačrt, 2007).

Končna višina izračunanega komunalnega prispevka za zavezanca je odvisna od površine gradbene parcele, površine objekta, ki se ga želi zgraditi, izrabe stavbnega zemljišča, dejanske opremljenos-ti gradbene parcele (komunalna oprema, na katero se zavezanec lahko priključi), faktorja namembnosti oziroma vrste objekta ter faktorja za območje, v katerem se bo objekt nahajal (Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka, 2007; Odlok o komunalnem prispevku …, 2004). Kot vrednost za izračun, se vzamejo povprečni stroški opremljanja stavbnih zemljišč na m2, ki so opredeljeni tudi v Odloku o komunalnem prispevku (trenutni v Odloku o komunalnem prispevku, 2004; novi pa v predlogu Odloka o komunalnem prispevku). Vrednost izračuna je potreb-no na koncu še revalorizirati na podlagi indeksov rasti cen, ki jih izdaja Gospodarska zbornica Slovenije. V 79. členu Zakona o prostorskem načrtovanju je opredeljeno, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komu-nalne opreme, ki ga zavezanec plača Občini. S plačilom komunal-nega prispevka ima zavezanec možnost priključitev na že zgrajeno komunalno opremo oziroma mu je zagotovljeno, da bo ta zgra-jena v določenem roku in obsegu (ZPNačrt, 2007). Poleg tega se komunalni prispevek odmerja tudi za naknadno izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča. To pomeni, da mora zave-zanec, ki je že priključen na določeno vrsto komunalne opreme in je bila ta izboljšana, doplačati razliko v ceni opremljanja stavb-nega zemljišča za izboljšano vrsto komunalne opreme.

Poenostavljen primer: Do stavbnega zemljišča je zgrajena mak-adamska cesta in vodovod. Zavezanec želi na tem stavbnem zemljišču zgraditi stanovanjski objekt. Pred pridobitvijo gradbe-nega dovoljenja mora zavezanec plačati komunalni prispevek, zato na Občini vloži vlogo za odmero komunalnega prispevka. Le-ta mu je odmerjen na podlagi obstoječe komunalne opremljenosti zemljišča – vodovod in makadamska cesta. Čez čas Občina izvede dodatne investicije v izboljšave cestnega omrežja in tudi cesto do omenjene parcele asfaltira. V tem primeru mora zavezanec doplačati razliko opremljanja zemljišča s komunalno opremo (ra-zlika v ceni opremljanja med makadamsko in asfaltirano cesto), odločba se izda po uradni dolžnosti s strani pristojnega organa – v tem primeru Občine.

1Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača Občini.2 Povprečni stroški opremljanja so preračunani na kvadratni meter stavbnega zemljišča.

Komunalni prispevek


delo občine

Poenostavljen primer izračuna višine komunalnega prispevka v Občini Škocjan:Investitor želi v naselju Škocjan, na parceli (stavbno zemljišče) veliki 300 m2 zgraditi stanovanjsko hišo veliko 150 m2. Parcelo je komunalno možno opremiti z vodovodom, kanalizacijskim omrežjem, asfaltirano cesto ter javno razsvetljavo (vsa trenutno razpoložljiva komunalna oprema v Občini).

- Po trenutno veljavnem Odloku o komunalnem prispevku na območju občine Škocjan bi investitor moral plačati 2.049,69 evrov komunalnega prispevka (oktober 2009).

- Po predlogu novega Odloka o komunalnem prispevku pa bi moral investitor plačati 5.578,17 evrov komunalnega prispe-vka.

Iz zgornjega vzorčnega primera izračuna višine komunalnega prispevka po sedaj veljavnem Odloku in predlogu novega odloka je razvidno, da nastane precejšnja razlika v višini odmerjenega komunalnega prispevka. Do te razlike prihaja zaradi več dejavnikov, ki so povezani z obsegom komunalne infrastrukture na območju občine, višino povprečnih stroškov opremljanja posameznega kvadratnega me-tra stavbnega zemljišča (zaradi zelo razgibanega reliefa v občini je potrebno na mnogih delih/naseljih investirati v naprednejšo komunalno opremo, da se ta zemljišča sploh lahko komunal-no opremijo, potrebno je komunalno opremljanje razpršenih stavbnih zemljišč … vse to posledično prispeva k povečanju povprečnih stroškov) in predvsem z usklajevanjem vrednosti te infrastrukture z dejansko vrednostjo, ki omogoča nadaljnje in-vestiranje ter širjenje komunalne infrastrukture v občini.

Zaradi podcenjene vrednosti celotne komunalne infrastrukture, ki je bila narejena v preteklosti, vse bolj prihaja do izraza nezmožnost novega investiranja v izgradnjo komunalne infrastrukture, kar bi moral na podlagi zakonskih določil omogočati komunalni prispe-vek. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komu-nalne opreme, ki ga zavezanec plača Občini za opremljanje stavb-nega zemljišča s komunalno opremo.

Če je višina odmerjenega komunalnega prispevka prenizka, pride na dolgi rok zaradi razlike v dejanski vrednosti investicij in plačilih namenjenih tem investicijam (komunalni prispevek) do velike negativne razlike v škodo investicij in s tem posledično do nezmožnosti investiranja v razvoj infrastrukture, kljub temu, da je posameznik plačal za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča.

Kljub vsemu je v sedaj veljavnem Odloku o komunalnem prispevku in tudi v predlogu novega odloka dana možnost znižanja višine odmerjenega komunalnega prispevka. Tako je do zmanjšanja plačila upravičen tisti investitor, ki je v preteklosti vlagal sredstva v komunalno infrastrukturo (potrebno predložiti pisne dokumente, iz katerih sta razvidna obseg in višina vlaganj), ki dela nadomestno gradnjo za objekt, za katerega je že bil plačan komunalni prispevek, ki izpolnjuje kriterije mlade družine (pred-log v novem odloku) … Podrobnejše opredelitve znižanja višine komunalnega prispevka so opredeljene v Odloku o komunalnem prispevku.

Viri:- Informativni izračun višine komunalnega prispevka podjetja

ESPRI, d. o. o.; e-poštno sporočilo z dne 14. 10. 2009.- Odlok o komunalnem prispevku na območju Občine Škocjan

(UL RS, št. 142/2004).- Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (UL RS,

št. 117/2004, 75/2005, 80/2007 in 95/2007).- Predlog programa opremljanja in novega Odloka o komunal-

nem prispevku.- Zakon o prostorskem načrtovanju (UL RS, št. 33/2007-

ZPNačrt).- Zakon o urejanju prostora (UL RS, št. 110/2002, 8/2003

popr.).Andrej Herakovič, OU Občine Škocjan

Seja Odbora za promet in komunalne zadevePred zadnjo sejo Občinskega sveta Občine Škocjan smo se sestali člani Odbora za promet in komunalne zadeve.

Obravnavali smo tri točke dnevnega reda.Pod prvo točko smo razpravljali o nakupu zemljišča v ve-likosti 800 m2 za bodoči nov vodohran Škocjan v Segon-jah, in sicer po ceni 16 € za m2, kar predstavlja 12.800,00 €. Strokovno utemeljitev nam je podala delavka Občinske uprave Janja Ravnikar. Po razpravi in utemeljitvi smo pripravili predlog, da Občinski svet sprejme odlok o na-kupu tega zemljišča.

Pod drugo točko smo ugotovili možnost, da iz občinske rezerve črpamo sredstva za odpravo škode po neurju na makadamskih poteh Goriška gora in Gabernik, zato smo člani odbora predlagali Občinskemu svetu sprejetje odloka o porabi omenjenih sredstev.

Pod točko razno smo imeli člani nekaj predlogov. Robert Dulc je svetoval postavitev cestnega ogledala v Dobravi, sam pa sem predlagal umirjanje prometa pri domačiji Kun-stelj v Klenoviku in ureditev preglednosti križišča ceste iz Starih Vin s cesto v Klenoviku.

G. Zupet je dejal, da je uspel med župani dvajsetih občin JV statistične regije Občini Škocjan izposlovati 940.000,00 € nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, in sicer za obnovo zastarelega in ponekod popol-noma dotrajanega vodovoda, ki ima marsikje še salonitne cevi. Dvajset občin, med njimi tudi mestne in v veliki večini večje kot naša, so si razdelile 19 MIO €. S 580 € na prebivalca smo tako med vsemi občinami na tretjem mestu po iz ESSR pridobljenih nepovratnih sredstvih. Če ne bo zatajila država in bo prišlo kmalu do podpisa pogodbe, se bodo tudi dela lahko kmalu začela.

Franci Kocjan,predsednik Odbora za promet in komunalne zadeve


delo občine

Javni razpis za malo gospodarstvo v Občini Škocjan za leto 2009Občina Škocjan bo v mesecu novembru objavila javni razpis za dodeljevanje nepovratnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Škocjan, ki bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Za posamezni ukrep bodo upravičeni stroški za obdobje od 01. 01. 2009 do 01. 11. 2009.

Predmet javnega razpisa je dodeljevanje nepovratnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Škocjan s subvencioniranjem naslednjih ukrepov, ki se izvajajo v razpisnem obdobju od 01. 01. 2009 do 01. 11. 2009 na območju Občine Škocjan:A) naložbe v nakup nove opreme in nematerialnih investicij,B) svetovalne storitve za izdelavo razpisne dokumentacije za pri-javo na državne in mednarodne razpise,C) promocija izdelkov in storitev na sejmih in razstavah,D) posebno usposabljanje in dodatno izobraževanje.

Upravičenci do sredstev so mikro in majhna podjetja ter samos-tojni podjetniki posamezniki na območju Občine Škocjan, ki so registrirani po Zakonu o gospodarskih družbah ter stroko-vna društva in združenja na področju podjetništva. Navedeni upravičenci morajo imeti sedež dejavnosti na območju Občine Škocjan. Do sredstev je upravičeno tudi podjetje, ki ima sedež dejavnosti izven Občine Škocjan, v kolikor ima poslovno enoto v Občini Škocjan, v kateri zaposluje najmanj 2/3 oseb za nedoločen čas iz Občine Škocjan (stalno bivališče) in investira na območju Občine Škocjan. Če ima podjetje sedež dejavnosti izven Občine Škocjan, lahko poda vlogo samo za ukrepe, ki se nanašajo na poslovne enote v Občini Škocjan.Skupna okvirna višina sredstev namenjenih za izvedbo javnega razpisa bo 9.000,00 EUR. Sredstva se bodo dodeljevala na pod-lagi pogojev in meril, ki bodo sestavni del javnega razpisa. Sred-stva bodo dodeljena upravičencem po pravilu »de minimis«, kar pomeni, da skupni znesek pomoči dodeljen istemu podjetju ne bo presegel 200.000,00 EUR v obdobju zadnjih treh proračunskih let ne glede na obliko ali namen pomoči.Za vsak posamezen ukrep je /bo/ na razpolago ločena razpisna dokumentacija, ki je /bo/ dosegljiva na spletni strani Občine Škocjan ali pa jo bodo lahko zainteresirani dvignili v času uradnih ur na Občini Škocjan.

Tadej Lupšina, OU Občine Škocjan

Seja Odbora za drobno gospodarstvoV ponedeljek, 28. 09. 2009, je zasedal Odbor za drobno gospodarstvo Občine Škocjan. Ugotovili smo sklepčnost in potrdili dnevni red.Največ smo razpravljali o pravilniku dodeljevanja fi nančnih spodbud za drobno gospodarstvo. Ta pravilnik daje pravno podlago za objavo javnega razpisa za dodeljevanje pomoči drobnemu gospodarstvu v Občini Škocjan. Do sedaj tega pravilnika ni bilo. Člani odbora smo bili soglasni, da predlagamo pravilnik v potrditev Občinskemu svetu in s tem vzpostavimo pravno možnost za objavo razpisa že v naslednjem proračunu. Če bo pravilnik o dodeljevanju pomoči drobnemu gospodarstvu sprejet na Občinskem svetu, bo tudi v celoti objavljen v Uradnem listu Repub-like Slo venije.Kot predsednik odbora sem zaprosil za odstop z mesta predsednika Odbora za drobno gospodarstvo, ker mi čas ne dopušča voditi dveh odborov. Doslednost pri voden-ju Odbora za komunalne zadeve in promet me namreč izredno zaposluje. Odbor mi kljub argumentom odstopa z mesta predsednika ni potrdil, zato bom to funkcijo oprav-ljal še nekaj časa.

Franci Kocjan, predsednik Odbora za drobno gospodarstvo

Kapitalski prihodki so po vpisu lastništva zemljišč v ZK na Občino Škocjan v Dobruški vasi realni v naslednjih letihOdbor za fi nance in investicije je na svoji zadnji seji med dru-gim obravnaval tudi Polletno poročilo o izvrševanju proračuna Občine Škocjan za leto 2009. V prvem polletju leta 2009 je bil proračun izvrševan v skladu s sprejetim Odlokom o proračunu Občine Škocjan za leto 2009, z omejitvami, ki so jih nareko-vali izpadli načrtovani kapitalski prihodki. Dolgotrajni postopki pri urejanju lastništva in umeščanje potrebne infrastrukture na območju GTC Škocjan v Dobruški vasi so bili temeljni vzrok, da ni prišlo do načrtovanih prihod-kov. Vpis lastnine na Občino Škocjan v Zemljiško knjigo v mesecu juliju 2009 daje realne možnosti, da se postopki pri pripravi in opremljanju zemljišč pospešijo. Eden večjih pro-jektov je sedaj osrednja čistilna naprava, kar pa ni omejitev, da se potencialni vlagatelji ne bi začeli pripravljati na dolgo pričakovane investicije, ki lahko potekajo sočasno. Za realiza-cijo zaznavnih kapitalskih prihodkov še v letošnjem letu je vse manjša verjetnost, je pa z lastništvom narejen korak, ki vliva optimizem za naslednja leta.

Jože Giodani,predsednik Odbora za fi nance in investicije

Seja Nadzornega odboraV sredo, 21. 10. 2009, smo izpeljali 13. sejo Nadzornega odbora. Poleg potrditve sklepčnosti, dnevnega reda in za-pisnika prejšnje seje, smo pripravili in sprejeli tudi program dela za leto 2010 ter fi nančni načrt sredstev za delovanje Nadzornega odbora v naslednjem letu.

Andrej Zgonc, predsednik Nadzornega odbora Občine Škocjan


delo občine

Vloge za spremembo namembnosti zemljiščaObveščamo vas, da bodo vloge za spremembo namembnos-ti zemljišča, ki bodo oddane na Občino Škocjan do vključno ponedeljka, 30. novembra 2009, obravnavane v sedanjem postopku izdelave Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Škocjan. Vloge, ki bodo oddane po tem datumu, bodo čakale na obravnavo pri naslednji novelaciji OPN, to pomeni čez nekaj let.

Janja Ravnikar, OU Občine Škocjan, 21. 10. 2009

Oddaja vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2010Spoštovani starši,obveščamo vas, da je na podlagi Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (UL RS, št. 129/06, 79/08 in 119/08) potrebno praviloma do 15. novembra tekočega leta oddati »Vlogo za znižano plačilo vrtca« pri pristojni Občinski upravi, če želite uveljavljati znižano plačilo vrtca v naslednjem letu, od 01. 01. 2010 dalje za otroke, ki so že vključeni v vrtec.Plačilo, ki vam bo določeno s strani pristojnega občinskega organa, se vam bo uveljavilo s 01. 01. 2010, če boste vlogo od-dali pravočasno, to je do 15. 11. 2009. Če ste za letošnje leto uveljavljali znižano plačilo vrtca, so vam bile izdane odločbe o višini plačila za program vrtca, ki veljajo do 31. 12. 2009. Zato je potrebno, da za leto 2010 znižano plačilo vrtca uveljavljate na novo.Staršem, ki znižanja ne bodo uveljavljali, bo vrtec v času vključenosti otroka v vrtec izstavljal račun v višini polnega plačila, ki znaša 80 % od cene programa, v katerega je vključen otrok.Vloga za znižano plačilo vrtca in obrazec za oprostitev plačila za drugega in nadaljnje otroke iz iste družine sta na voljo v knjigarnah in na spletni naslovu Ministrstva za šolstvo in šport (www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/predsolska_vzgoja/do-kumentacija). Pri izpolnjevanju vloge bodite pozorni, da boste čitljivo, v ce-loti in pravilno izpolnili podatke o vas in družinskih članih ter njihovih osebnih podatkih (EMŠO, davčna številka), na pod-lagi katerih si lahko po uradni dolžnosti pridobimo podatke iz uradnih evidenc. Vsa natančnejša navodila so navedena v navodilih k vlogi za znižano plačilo vrtca.

Za vsa dodatna pojasnila lahko pokličete na Občino Škocjan (tel. 07/38 46 307). Starši oddajo vlogo neposredno na Občini, v delovnem času:ponedeljek in torek od 7.00 do 15.00 ure,v sredo od 7.00 do 17.00 ure ter v četrtek in petek od 7.00 do 14.00 ure.

Lepo vas pozdravljamo, vašim otrokom pa želimo prijetno bi-vanje v vrtcih.

Tadej Lupšina, OU Občine Škocjan

Dvorani v Metel kovem domu in v Kulturnem domu na Bučki bogatejši za opremo za razsvetljavo odraPo uspešni prijavi na javni poziv JSKD RS – Kulturni tolar v letu 2009 smo pristopili k realizaciji nakupa ustrezne opreme za os-vetljavo dvoran v Metelkovem domu v Škocjanu in v Kulturnem domu na Bučki.

Na podlagi ponudbe podjetja MK Light & Sound iz Ljubljane smo se odločili za nakup najnujnejše opreme za razsvetljavo omenjenih dvoran. Tako bo dvorana v KD na Bučki bogatejša za polprofesionalni regulator za scensko razsvetljavo, krmilni pult z 12/24 kanali ter tri fresnel refl ektorje s svetlobnim snopom. Za izvedbo instalacijskih del in pripravo nosilcev za refl ektorje bodo poskrbeli člani Kulturnega društva Bučka, ki bodo na podlagi pridobljenih sredstev iz razpisa Občine Škocjan tudi sami pris-topili k dopolnitvi nakupa opreme za razsvetljavo dvorane. Za opremo dvorane v Metelkovem domu pa je za elektoinstalacijska dela poskrbelo podjetje EMJ, d. o. o., saj je bilo potrebno za na-mestitev regulatorja za scensko razsvetljavo v dvorano pripeljati trofazni tok. Poleg regulatorja se bosta v dvorano Metelkovega doma namestila še dva frasnel refl ektorja in dva fl ood refl ektor-ja za halogenske žarnice. Poleg opreme za razsvetljavo pa bosta dobavljena tudi dva dinamična vsestranska ročna mikrofona, en ročni brezžični mikrofon in en naglavni mikrofon za potrebe iz-vedbe prireditev, saj so bili do sedaj v dvorani samo mikrofoni namenjeni za sejne dogodke. Obe investiciji bosta s strani JSKD RS sofi nancirani ca. 50 %, nekaj več kot 50 % pa bo prispevala Občina Škocjan. Po dobavi in montaži opreme za razsvetljavo dvorane do konca meseca oktobra, bodo na JSKD RS poslani zahtevki za izplačilo odobrenih sredstev.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan


delo občine

TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER ŠKOCJANTIC ŠkocjanŠkocjan 338275 ŠkocjanTelefon/faks: 07/38 46 312E-pošta: [email protected]

ODPIRALNI ČAS / URADNE URE:- sreda: 15.00–17.00,- petek: 12.00–14.00.Z mesecem oktobrom smo začeli z oblikovanjem in razpošiljanjem napovednika dogodkov za posamezni mesec, s katerim občane, društva, skupine in gospodarske družbe s sedežem v občini, medije, druge TIC-e ter ostale obveščamo o posameznih prireditvah in dogodkih v Škocjanu. V kolikor želite prejemati obvestila TIC-a Škocjan, lahko to sporočite na e-pošto: [email protected]. Prav tako nam lahko na omen-jeno e-pošto sporočite prireditve in dogodke, ki jih želite posredovati preko TIC-a.Vabljeni v TIC Škocjan!

Tanja Staniša, OU Občine Škocjan

Nadaljevanje gradnje kanalizacije v Dolnji Stari vasiKanalizacija v levem kraku omrežja je položena. Dela se nad-aljujejo s polaganjem vodovodnih cevi, ker je obstoječi vodovod krepko poddimenzioniran in ga je smiselno obnoviti pred sanac-ijo cestišča. Vsa dela bodo predvidoma končana do sredine no-vembra.

Zvonko Petelin, OU Občine Škocjan

Podpisane pogodbe o sofi nanciranju

Tekom meseca oktobra sta bili podpisani tudi pogodbi o sofi nan-ciranju delovanja župnijske Karitas Škocjan in Krajevne organiza-cije Rdečega križa Bučka.

Mateja Robek Zaletelj, OU Občine Škocjan


Predstavitev publikacije Sudanska misija 1848–1858V petek, 2. oktobra 2009, je ob 19. uri v dvorani Metelkovega doma potekala predstavitev publikacije Sudanska misija 1848–1858. Gost večera je bil dr. Marko Frelih, kustos Slovenskega etnografskega muzeja, ki nam je predstavil najnovejšo monografi jo o našem slavnem rojaku dr. Ignaciju Knobleharju. Udeleženci preda-vanja smo ob zanimivi predstavitvi z boga-tim slikovnim gradivom lahko prisluhnili odkritjem in ugotovitvam dr. Freliha o življenju in delu dr. Ignacija Knobleharja. Vse občanke in občane Občine Škocjan obveščamo, da je razstava Sudanska misija 1848–1858 podaljšana do sredine janu-arja 2010. Publikacijo Sudanska misija je mogoče kupiti v TIC-u Škocjan. Cena publikacije je 27,00 €.

Tanja Staniša, UO Občine Škocjan

delo občine

15. slovenski festival znanosti Slovenska znanstvena fundacija je letos organizirala že 15. slov-enski festival znanosti, ki je potekal od 22. do 24. septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na Slovenskem festivalu znanosti se vsako leto spominjajo velikih osebnosti, ki so odločilno vplivale na razvoj slovenske in evrop-ske znanosti ter prispevale s svojimi spoznanji ter znanstvenimi dosežki k napredku človeštva. Letos je bil drugi festivalski dan

posvečen Ignaciju Knobleharju – »DAN IGNACIJA KNOBLE-HARJA«, v okviru katerega je bilo vključeno tudi predavanje ar-heologa in kustosa v Slovenskem etnografskem muzeju dr. Marka Freliha: »ARHEOLOG RAZLOŽI: POSLANSTVO IGNACIJA KNOBLEHARJA V SEVEROVZHODNI AFRIKI«.Predavanja sva se udeležili tudi ga. Mateja Korenič, ravnatelji-ca Osnovne šole Frana Metelka Škocjan, ter Tanja Staniša iz Občinske uprave Občine Škocjan.

Tanja Staniša, OU Občine Škocjan


NAZIV PRIREDITVE DATUM IN URA

KRAJ IZVAJANJA ORGANIZATOR INFORMACIJE OPIS PRIREDITVE

VEČER PESMI O VINU - "IZ GLAŽKA GRE V GRLO"

sobota, 21. 11. 2009, ob 19. uri

Osnovna šola Frana Metelka Škocjan

Kulturno društvo Škocjan na Dolenjskem - Pevska skupina Plamen

Nuška Keglovič: 031 601 799,Sabina Drmaž: 040 549 980

Tematska prireditev na temo slovenske pesmi in vina.

PREDAVANJE NA TEMO STRES - DEPRESIJA

ponedeljek, 23. 11. 2009, ob 18. uri

dvorana Metelkovega doma v Škocjanu

Društvo podeželskih žena Škocjan

Jožica Mehak:051 339 593

Brezplačno predavanje na temo stres - depresija, predavala in svetovala bo dr. med. Mirjam Vide Katič.

KONCERT MESEČINE sobota, 28. 11. 2009, ob 19. uri

Kulturni dom Bučka VS Mesečina, Kulturno društvo Bučka

Andreja Kocjan: 031 779 275

TURNIR V ŠAHU torek, 01. 12. 2009

Kulturni dom Bučka Športno društvo Bučka Toni Sedlar: 041 237 216

MIKLAVŽEV POHOD sobota, 05. 12. 2009, ob 13. uri

zbor pred občinsko stavbo v Škocjanu

Turistično društvo Škocjan

Jerneja Kic: 031 633 800

Pohod bo potekal po delu trase Knobleharjeve poti.

MIKLAVŽEV KONCERT

nedelja, 06. 12. 2009, ob 18. uri

dvorana Gostilne Luzar

Kulturno društvo Škocjan na Dolenjskem - LP Fantje z vasi

Jože Krmc: 041 392 411

Koncert ljudskih pevcev FZV z gosti.

OBISK SV. MIKLAVŽA

nedelja, 13. 12. 2009

Ob 10. uri v KD na Bučki in ob 11.15 ter 13. uri v OŠ Frana Metelka Škocjan.

Občina Škocjan Občina Škocjan: 07 38 46 300

Obdaritev otrok starih od enega do šest let.

ORG

ANIZ

ATO

RJI S

I PRI

DRU

ŽUJE

JO P

RAVI

CO

DO

SPR

EMEM

BE.

Koledar prireditev in dogodkov v OBČINI ŠKOCJANza NOVEMBER IN DECEMBER 2009

iz porodnišnic

Sporočamo, da so rodile:

Martina Peterlin Urbanč iz Gorenjih Radulj – deklico,

Sandra Masilo iz Dobrave pri Škocjanu – dečka in

Martina Zupančič iz Dolenjih Radulj – dečka.

Iskreno čestitamo!

Koledar prireditev in dogodkov v OBČINI ŠKOCJAN

koledar prireditev

Vabilo na predavanjeDruštvo podeželskih žena Škocjan organizira in vabi na brezplačno predavanje na temo stres – depresija.

Predavanje bo v ponedeljek, 23. 11. 2009, ob 18.00 uri v Metelkovem domu v Škocjanu.

Predavala in svetovala bo dr. med. Mirjam Vide Katič.Lepo vabljeni vsi, ki vas zanima tovrstna tema!

Jožica Mehak, Organizacijski odbor DPŽ Škocjan


društva

ObvestiloVse članice Društva podeželskih žena in ostale zainteresirane obveščamo, da se novembra začne vodena telovadba v telovad-nici OŠ Frana Metelka Škocjan.Prvo srečanje bo 03. novembra 2009 ob 19.30 uri. Vadba bo potekala vsak torek, stroški se krijejo sproti za naprej pri blagajničarki društva. Predvidena cena za en mesec je 10,00 €.Lepo vabljene!


Dobrodelni koncert V STISKI NISI SAM

V soboto, 17. oktobra 2009, je bilo na Bučki v Kulturnem domu spet veselo. Tam so namreč prepevali številni glasbeniki iz bližnje in daljne okolice. Krajevna organizacija RK Bučka je v sodelovan-ju z Območnim združenjem RK in Združenjem SAZAS organ-izirala dobrodelni koncert V STISKI NISI SAM, z namenom pridobiti nekaj dodatnih sredstev za krajane, ki so se iz različnih vzrokov znašli v težavah. Vsi, ki ste prišli poslušat glasbeni pro-gram, vsi, ki ste sodelovali pri organizaciji in izvedbi koncerta in seveda vsi donatorji, ki ste kakorkoli pomagali, da je koncert uspel, ste ponovno pokazali, da vam ni vseeno za to, kako živijo ljudje v vaši bližini. Vaja in koncert sta potekala v sproščenem vzdušju, izvajalci programa so bili: Blaž Drobnak, Mateja Jan, otroci Podružnice Bučka, Irena Tratnik, pevska skupina Lavrencij, ansambel Orion, legenda slovenske glasbene scene Edvin Fliser in seveda naši Bučenski ramplači, ki so se enako kot vsi ostali z ves-eljem in dobrosrčnostjo odzvali povabilu. Program je povezovala Nina Lanišnik. Tematika koncerta je bila naravnana na humani-tarnost in dobra dela. Taki so bili tudi prispevki glasbenih gostov, ki so se vsi, vključno z voditeljico, odrekli honorarju. Priznanja za svojo humanost, posebne vrste – krvodajalstvo, so prejeli Jožica Mlakar, Boris Ilaš in Miro Šenk, ki so s svojimi dejanji lahko zgled, saj dragoceno tekočino darujejo že vrsto let.Ker smo majhen kraj, se izvedeni koncert ne more primerjati z vsem poznanimi, medijsko odmevnimi dobrodelnimi koncerti, na primer v Cankarjevem domu, ali pa tistimi, ki jih spremljamo prek TV sprejemnikov. Pa nič zato! Pomembno je sodelovati in tudi glasbeni užitki niso bili v bučenski dvorani nič manjši! Na-men je bil zagotovo dosežen. Če morda niste imeli časa za obisk koncerta, pa bi morda radi še prispevali, naj vam povemo, da je v ta namen še do konca letošnjega leta odprt račun pri OZ RK Novo mesto, na katerega lahko nakažete svoj humanitarni prispe-vek: štev. 03150-1000011681, sklic 040 (za KORK BUČKA).V imenu vseh družin, ki jim je namenjen izkupiček koncerta in tudi donacije, ki bodo prispele na račun, se vam, spoštovani obiskovalci v dvorani, vam, prostovoljke KORK-a, članice Društva podeželskih žensk Bučka in vsem, ki ste pomagali pri izvedbi in organizaciji koncerta, iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala pa velja tudi vsem donatorjem, ki ste z materialnimi pris-pevki omogočili pogostitev vseh nastopajočih in gostov, pa tudi vsem, ki ste že in ki še boste prispevali fi nančni prispevek, zaradi katerega bodo prihajajoči prazniki nekaterih Bučklanarjev lepši in prijetnejši. Prav zaradi ljudi, ki živijo na Bučki, vseh skupaj in vsakega posebej, je življenje tu lepše in prijetnejše. Prostovoljke KORK Bučka želijo s svojim delom to ohraniti!

Ivi Lanišnik, KORK Bučka

Prva krvodajalska akcija v Škocjanu, 20. oktober 2009Na prvo krvodajalsko akcijo Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto in Zavoda RS za transfuzijsko medicino se je v Škocjanu odzvalo 52 krvodajalk in krvodajalcev, od tega jih je 37 darovalo kri, 15 jih je bilo zaradi različnih razlogov (predvsem zdravstvene narave) zavrnjenih. Prvič je prišlo na akcijo 12 krvodajalcev. Naša kri je nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše, kar lahko podarimo!Krvodajalec je lahko vsak, ki je polnoleten, star manj kot 65 let, z vsaj 50 kilogrami telesne teže, vrednostmi hemoglobi-na 125g/L (ženske) ali 135g/L (moški), krvnim tlakom pod 180/1000, zdravim srcem, brez povišane telesne temperature, oziroma oseba, ki se dobro počuti. Ženske lahko dajo kri vsake štiri mesece, moški vsake tri.

Vsem se najlepše zahvaljujemo in nasvidenje zopet naslednje leto v Škocjanu. Takrat načrtujemo kar dve akciji, in sicer v mesecu juniju in mesecu oktobru.

Barbara Ozimek, sekretarka OZRK Novo mesto


društva

Obiskale smo članico, ki je ponovno postala mamica

V Društvu podeželskih žena Škocjan smo si zadale nalogo, da obiščemo in skromno obdarimo prav vsako članico, ki postane mama. Letošnje poletje se je povečala družina Metke Prah Zupet. Predsednica

in blagajničarka društva sva jo obiskali v TEDNU OTROKA. Ob rojstvu hčerke Ele sva ji čestitali in ji podarili pleteno štruco, kakršno so v minulih časih podarjali mamam, saj so verjeli, da pomaga otroku pri govoru, Ela pa je prejela upo-rabno darilce za hladne zimske dni, ki so pred nami. Metki se zahvaljujeva za prijeten sprejem in gostoljubje, njeni družini pa želiva kar največ veselih in brezskrbnih trenutkov skupaj z novo družinsko članico.

Jožica Mehak in Štefanija Praznik, DPŽ Škocjan

Plesalci Plesnega studia Novo mesto so se zadovoljni vrnili iz sve-tovnega prvenstva v hip hop-u, Kalisz-Poljska, ki je potekalo od 23. do 27. septembra 2009. Kar v dveh disciplinah so zaplesali v fi nalu in tako je velika pionirska formacija zasedla 5. mesto (v njej pleše tudi Maja Hočevar), mala formacija hip hop mame pa prav tako 5. mesto. Ostali odlični rezultati so: Maša Udovč solo 17. mesto, mala pionirska formacija 18. mesto in v močni konkurenci Andraž Grulja solo mladinci 24. mesto. Iskrene čestitke vsem ple-salcem za njihov nastop! Zahvale tudi staršem, ki so prišli v Kalisz v podporo in spodbudo tekmovalcem na samem tekmovanju ...Hvala tudi vsem sponzorjem – donatorjem: Mestna občina Novo mesto, Senčila MEDLE, Roletarstvo MEDLE, Občina Straža, HYPO GROUP Alpe Adria lea sing, Siliko, d. o. o., Dolenjska projektiva, d. o. o., Občina Mokronog – Trebelno, Acer, Občina Škocjan, Optika Poljšak, Seevil, d. o. o., Porast, d. o. o., Zarja, d. d., Cerod, d. o. o., Komunala Novo mesto in Limeta design & arhitektura. Brez njih bi se tega tekmovanja težje udeležili!Plesni pozdrav!

Robi Grmek, Plesni studio Novo mesto

Svetovno prvenstvo Kalisz – Poljska 23. do 27. september 2009

Kostanjev piknik Društva podeželskih ženaNa sončno nedeljo, 18. oktobra, smo se zbrale članice društva v Gorenjih Dolah, od koder smo se podale na po-hod preko občinske meje v vinsko gorico Telče. V zidanici nas je prijazno sprejela družina Mehak. Ogledale smo si klet, poskusile dobro kapljico in seveda sladek kostanj. Za dobro voljo nam je igral Jan s svojo frajtonarico, pa tudi zapele smo prav ubrano. Polne lepih vtisov smo se proti večeru podale nazaj v dolino.


Čestitamo četrtošolki Maji Hočevar, ki je skupaj s plesalci pionirske hip hop velike formacije dosegla 3. mesto na evrop-skem prvenstvu v Kopru in 5. mesto na svetovnem prvenstvu na Poljskem. Iskrene čestitke za plesno predanost in požrtvovalnost pri tako pomembnih projektih.

Učitelji OŠ Frana Metelka Škocjan


Igra Naš Knoblehar spet navdušuje

Igralski ansambel, ki ga večinsko sestavljajo člani dveh zakonskih skupin župnije Škocjan, se je v nekoliko spremenjeni igralski zasedbi odločil ponovno uprizoriti leta 2007 prvič predstavljeno igro Naš Knoblehar avtorja Janeza Žaklja. V škocjanskem Metel-kovem domu je v soboto, 24. oktobra 2009, po neizogibni tremi generalka gladko stekla in vse prisotne gledalce znova navdušila, nasmejala in pripravila tudi k resnemu premišljevanju o Knoble-harjevi veličini. Že naslednji dan so z igro popestrili nedeljsko popoldne prebivalcem Cerkelj ob Krki in drugih vasi te župnije. Igralci bodo z igro gostovali še 13. novembra v Boštanju in pred-vidoma 20. novembra v Šentjerneju.

Metka Prah Zupet

društva

Od Mokronoga do Pijane gorePisana druščina pohodnikov po Voran čevi poti od Mokro noga do Pijane gore, je bila 17. 10. 2009 ob 12.00 uri že pridno zbrana pri zasluženi zakuski. Čudovit pogled na Stopno, dol-sko dolino in ostale dolenjske griče, je vsakega posebej očaral. Dobrodošlico je pohodnikom zaželel mešani pevski zbor iz Dobrave, ki je ubrano zapel pesmi, kot nalašč za ta dan. Har-monikarji Tine Lenart so za zaigrane melodije poželi bučen aplavz. Sam sem v imenu Občine in s pooblastilom župana pozdravil vse prisotne. Pohodnikom iz vseh vetrov sem želel sporočiti, da čudoviti dolenjski griči skrivajo veliko skrivnosti, spoznaš pa jih šele, če jih večkrat obiščeš. Dodal sem še legen-do, ki pravi, da, ko je Bog v pra zgodovini postavljal nebesa, si je vzel za maketo prav dolenjske griče.

Franci Kocjan, svetnik Občine Škocjan

Super tri pokal – jesenski delDnevi se krajšajo, poletje je prišlo h koncu in tudi športniki se zavedamo tega. Prijetno sončno popoldne smo namenili igran-ju nogometa na malo drugačen način. Tako je v petek, 19. 09. 2009, pri POŠ Bučka potekal jesenski del Super tri pokala. Tisti, ki ste se nam pridružili že spomladi, že veste, da se Super tri pokal igra na asfaltnem igrišču s tremi igralci, ki streljajo na male gole. Igra je hitra, predvsem zelo zanimiva, vidimo pa lahko tudi veliko golov in zanimivih akcij.Prijavilo se je 8 ekip iz Bučke in bližnje okolice. Prvič se je na turnir prijavila ženska ekipa, katere članice so se poimenovale kar Šentjernejčanke. Bravo punce!

Prijavljene ekipe so se razdelile v dve skupini, v kateri sta iz vsake skupine prvi dve uvrščeni napredovali v polfi nale. Po vseh odigranih tekmah se je kot najmočnejša ekipa izkazala ŠD ARTO. Drugo mesto so zasedli domači igralci z imenom OSTRŽKI, tretje mesto pa je pripadlo ekipi ŠD Bučka. Podelili smo še pokal za najboljšega igralca, ki si ga je priigral Danijel Vukovič (ekipa Ostržki). Najboljši strelec, ki je nasprotnikovo mrežo zatresel kar 26-krat, je bil David Janc (ŠD Arto).

Andreja Kocjan, ŠD Bučka


upokojenci

Obisk jubilantkeNekateri naši vaščani so našli svoj drugi dom v Domu upoko-jencev v Sevnici. Med njimi je tudi gospa Antonija Omerza, ki je dopolnila svoj častitljivi jubilej 90 let. Z županom An-tonom Zupetom smo predstavnice KORK Bučka obiskale ju-bilantko. Ob njenem jubileju smo ji izročili simbolično darilo ter ji zaželeli obilo zdravja in dobrega počutja. Gospa Antonija je bila našega obiska zelo vesela. Še naprej ji želimo prijetno bivanje v domu ter obilo zdravja in dobre volje.

Ljuba Hočevar, predsednica KORK Bučka

Pri sestavljanju skupnega teksta za 131. številko Naših korakov je prišlo do napake in je bil tekst Obisk jubilantke izpuščen. Za napako se opravičujemo.

UO Naših korakov

IzolaDragi upokojenci! Tudi v letu 2010 bomo odšli na počitek v Izolo od 13. februarja do 20. februarja. Če se nam želite pridružiti, vljudno vabljeni. Prosim vas, da se do 01. 12. 2009 odločite, saj je potrebno do 08. 12. 2009 plačati rezervacijo in potrditi prihod. Rezervacija znaša 14,00 €. Pokličete lahko na telefon 07/30 77 134 ali 051/220 943. Vsak si mora vzeti čas, da mirno obsedi in opa-zuje, kako se spreminja listje, tudi če ostane kaj nepostorjeno.

Jožica Kaučič, DU Škocjan

Obisk jubilantke

Obstaja čudovit,skrivnosten zakon narave,

da tri reči, po katerih hrepenimo,srečo, zdravje in duševni mir

vedno pridobimo tako,da jih podarimo nekomu

drugemu. Župan Anton Zupet ter predstavniki KORK Bučka smo lepe želje ponesli v Dolenje Radulje gospe Mariji Žibert ob njenem častitljivem jubileju 90 let, ki ga je praznovala v krogu svojih bližnjih. Iskreno ji čestitamo ter želimo obilo zdravja in do-brega počutja.

Ljuba Hočevar, predsednica KORK Bučka

Državno prvenstvo v pikaduNihče ne dela večje napake kot tisti, ki ne naredi ničesar, če bi lahko naredil le nekaj malega. To za naše športnike ne velja. Na državnem prvenstvu v prekmurskem kraju Zagojiči so zastopali barve PZDU Dolenjske, Bele krajine in Kočevja, saj so bili pred-hodno prvi na nivoju pokrajinske zveze.

Tekmovanje se je odvijalo 23. 09. 2009, sodelovalo pa je 13 moških in 11 ženskih ekip. Naši športniki so bili v dobri formi in osvojili odlično 3. mesto. Zelo smo ponosni nanje in jim iskreno čestitamo. Vsem, ki ste karkoli prispevali k letošnjim uspehom, iskrena hvala.

Življenje spodbuja življenje.Energija ustvarja energijo.Ko se razdajaš, postajaš bogat.

Jožica Kaučič, DU Škocjan


vrtec in šola

TEDEN OTROKA v vrtcu

Letos je bil TEDEN OTROKA posvečen 20. obletnici Kon-vencije o otrokovih pravicah, ki so bile tudi glavno vodilo. Ta teden smo vzgojiteljice pripravile vrsto zanimivih dejavnosti, ki so osrečevale naše malčke. Posamezne dneve smo tako v Škocjanu kot na Bučki poimenovali tematsko, in sicer:Knjižni dan: mlajše skupine in obe skupini na Bučki je razvese-lila knjižničarka ga. Marinka Cerinšek, starejšima dvema skupi-nama pa so vzgojiteljice predstavile različne zgodbe. Obiskali so tudi krajevno knjižnico, kjer jih je pričakala knjižničarka ga. Slavka Kristan s knjižnimi novostmi. Sadni dan in obisk golobov: v vseh skupinah smo iz različnega sadja pripravljali zanimive jedi in napitke ter se pogovarjali o zdravem načinu življenja. Na igrišču pa nas je pričakalo pravo presenečenje, golobi. Lastnica golobov ga. Ljudmila Zupančič je povedala nekaj o njih. Otroci so jo z velikim zanimanjem poslušali in komaj čakali, da so jih lahko pobožali. Ker pa so to golobi pismonoše, smo pripravili tudi sporočilo, da so ga ponesli, kakor danes to počno poštarji. Ekološki dan: vse skupine smo na ta dan posadile po eno sob-no rastlino v lonček, nato pa je pogovor tekel o skrbi zanjo. Na vrtčevskem igrišču nam je logar g. Matjaž Cizel pokazal, kako se posadi drevo. Otroci so mu pridno pomagali pri kopanju jame, zasipavanju in obljubili, da bodo drevesa tudi pridno zalivali.

Pohodni dan: med nas smo povabili tudi starše, ki so se nam pridružili v lepem številu. Mlajši dve skupini sta šli v smeri proti Doljni Stari vasi, srednja skupina do Hrastulj, starejši dve skupini pa do geometrijskega središča Občine Škocjan.Športni dan: v Škocjanu so se mlajše tri skupine udeležile olimpi-jade na igrišču. Tam so se na zanimive načine razgibali in tudi nas-mejali. Na Bučki sta obe skupini preživeli dan ob aktivnostih na igrišču in v telovadnici. Otroci so si svoje motorične sposobnosti razvijali na pripravljenem poligonu in ob elementarnih igrah.

Rokodelske delavnice: starejši dve skupini sta šli v Kostanjevico na rokodelske delavnice, kjer sta se na zanimive načine seznani-li, kakšne so bile igre v starih časih, ko še ni bilo televizije in računalnika. Glasbeno-plesni dan: obe skupini na Bučki sta izdelovali male in-strumente. Otroci so nanje celo igrali in ob koncu tudi zaplesali.

Rdeča nit dogajanj v TEDNU OTROKA so otroci in njihova kva-liteta življenja. Pa vendar naj ne bo to naše vodilo samo ob TEDNU OTROKA, temveč skozi vse leto. V imenu otrok in vzgojiteljic se zah-valjujeva vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri uresničevanju želja, potreb in pravic naših otrok.

Lidija Šinkovec in Brigita Hočevar, Vrtec pri OŠ Frana Metelka Škocjan

Jesen pri navihančkihPoletje nem je pomahalo v slovo in pozdravila nas je hladna jesen. Občudujemo lahko živahne barve dreves in okušamo njihove plodove. Tudi navihančki v tem času hodimo v gozd, nabiramo liste, kostanj, vejice in iz njih ustvarjamo. Spoznava-mo sadje, ki ga lahko naberemo na domačem vrtu, se seznan-jamo z barvami, tiskamo in izdelujemo prtičke.

Marjana Povše, vzgojiteljica,fotografi je Polona Jerele, Vrtec pri OŠ Frana Metelka Škocjan


vrtec in šola

Na OŠ Frana Metelka Škocjan smo v TEDNU OTROKA na-menili nekaj časa tudi prvošolcem, ki smo jih sprejeli v skupnost učencev naše šole. Drugošolci in tretješolci ter učenci Podružnice Bučka so jim pripravili glasbene in plesne točke, tretješolci pa so jim zaigrali pravljico Medved išče pestunjo. Prvošolce, njihove starše, ostale učence in delavce šole sta nagovorila tudi gospod župan Anton Zupet in vršilka dolžnosti ravnateljice gospa Mateja Korenič. Devetošolci so ponosno pospremili prvošolce na oder, kjer so za

Sprejem prvošolcev v skupnost učencev naše šole

Matejo Mikolič, namestnico predsednika šolskega parlamenta, ponavljali pomembno zaobljubo, s katero so obljubili, da ne bodo ‘’nagajali’’ in da bodo pridni. Tudi prvošolci niso ostali brez nas-topa. Predstavili so se s pesmicama Šolski zvonec in Avto ter dek-lamacijo Črkovlak. Prvošolcem čestitamo ob vstopu v skupnost učencev naše šole. Mislite, da so naši mali – čakajte, kmalu bodo tudi veliko znali.

Učiteljice 1. triade, OŠ Frana Metelka Škocjan

Kostanjev piknik gumbkov in mehurčkovJesen je v gozdu prebudila prve kostanjčke zaspančke. Zato smo se gumbki in mehurčki odločili, da povabimo starše na kostanjev piknik. Zbrali smo se v četrtek, 15. 10. 2009, v popoldanskem času na igrišču pred vrtcem.Na kostanjevem pikniku je bilo veselo, zabavno in športno. Najprej smo se razgibali na igrišču. Ogreli smo se z lovljenjem po igrišču. Nato smo premagovali ovire na poligonu. Za konec pa smo žogo lovili in metali visoko v zrak s pomočjo ponjave.Ta čas pa so pridni očki poskrbeli za sladek pečen kostanj, ki se nam je lepo prilegel po športnih aktivnostih.

Tea Kump,fotografi je Lidija Šinkovec, Vrtec Bučka

Projekt torta pri raziskovalcih

V mesecu septembru smo v skupini Raziskovalci veliko praznovali rojstne dni. Ker smo raziskovalci, smo se odločili, da raziščemo, zakaj praznujemo. Otroci so sodelovali s prinašanjem fotografi j ter pogovorom v vrtcu in doma. Ugotovili smo, da ob praznovan-ju velikokrat dobimo torto, ki pa so lahko različnih oblik, okusov in velikosti. Na to temo smo imeli veliko dejavnosti.Prinašanje fotografi j o tortah in izdelovanje plakatov.Pogovor o tortah in risanje tort.Izdelovanje tort iz slanega testa in okraševanje.Izdelovanje tort iz mivke.Obisk Pekarne Pepe, kjer smo opazovali in pomagali ge. Betki pri izdelavi in okrasitvi torte.Za obisk v pekarni smo se odločili ob zaključku našega projekta. Namen obiska je bilo slovo od poletja in pozdrav botri jeseni.Zahvaljujemo se Pekarni Pepe za prijazen sprejem, sodelovanje in prijetno vzdušje v njihovi družbi.

Raziskovalci s Simono in Marijo, Vrtec pri OŠ Frana Metelka Škocjan


vrtec in šola

Dnevi zaščite in reševanja v Novem mestuV petek, 16. 10. 2009, smo učenci prve triade obiskali dejavnosti ob Dnevu zaščite in reševanja v Novem mestu. Ob 8.00 uri zjutraj smo se z avtobusi odpeljali v Novo mesto, kjer so nas sprejeli predstavniki Civilne zaščite. Ogledali smo si različne razstavne prostore in zanimivo gledališko predstavo Devet mesecev. Polni lepih vtisov smo se vrnili nazaj v šolo.

Učiteljice 1. triade, OŠ Frana Metelka Škocjan

Ličkanje koruze in delavnicaV sredo, 23. septembra 2009, smo se z drugošolci peš odpravili v Osrečje pod Krmčev kozolec. Razveselil nas je pogled nanj, saj je bil skrbno urejen, koruza pa pripravljena za ličkanje. Učenci so pod vodstvom starejših ljudi ličkali in vezali koruzo, kar je bil naš cilj, zato smo se skupaj veselili napovedane dejavnosti. Pridno in vztrajno smo se lotili dela, koruzo pa na koncu obesili v late. Ni manjkalo dobre volje, vztrajnosti, malice, pijače, slad-kih dobrot ter dobrosrčnosti domačih. Hvala za možnost, da smo lahko prisostvovali staremu kmečkemu običaju, saj počasi tone v pozabo.Nabrano ličkanje so učenci v petek, 25. septembra, uporabili v ličkarski delavnici. Pod vodstvom gospe Renate Bukovec so ustvarjali ptičke, ki so dobili svoje mesto na vejah v naših razre-dih.

Nuška Keglovič, OŠ Frana Metelka Škocjan

Teden otroka

V okviru TEDNA OTROKA, ki je letos potekal pod geslom OTROKOVE KORISTI, smo se učiteljice prve triade na naši šoli organizirale in pripravile popoldanske dejavnosti. V torek, 06. 10. 2009, smo pripravile različne športne aktivnosti v te-lovadnici. V sredo, 07. 10. 2009, so potekale ustvarjalne de-lavnice pred šolo. Obe dejavnosti sta bili številčno obiskani, učencem so se pridružili tudi njihovi starši, dedki in babice. V četrtek, 08. 10. 2009, pa smo s kostanjevim piknikom in druženjem na šolskem igrišču v Škocjanu in na Bučki sklenili popoldanske dejavnosti ob TEDNU OTROKA.

Učiteljice 1. triade


Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1200 izvodov. Glavni in odgovorni urednik: Andrej Zgonc. Uredniški odbor: Janja Strašek, Nuška Keglovič, Metka Prah Zupet, Irena Hočevar. Sodelavci Občinske uprave. Jezikovni pregled: Irena Hočevar. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan. Elektronski naslov: info@obcina–skocjan.siNenaročenih rokopisov, fotografi j in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna.Naši koraki – glasilo Občine Škocjan – je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1731. Prispevke za naslednjo številko zbiramo do 20. v mesecu.

Sredi maja smo v Slovenskem etnograf-skem muzeju v Ljubljani odprli razstavo z naslovom »Sudanska misija 1848-1858« in ob tem zapisali, da bo na ogled do konca oktobra. Toda zaradi velikega zani-manja smo jo (zaenkrat) podaljšali do 10. januarja 2010. Kot avtor razstave in monografi je z enakim naslovom sem v teh šestih mesecih sprejel številne odzive na moje delo. S prijetnim občutkom lahko zapišem, da je bila obiskovalcem razstava všeč zaradi vsebine in kvalitetnega obliko-vanja. Oblikovalca Lidija Dragišić in Vla-dan Srdić sta imenitno vizualizirala mojo idejo, da naj bo razstava kot »lahkotno potovanje bo Belem Nilu«. Raziskovanje Knobleharjevega misijonskega poslanstva v osrčju Afrike je bilo svojevrsten užitek, saj sem se neprestano srečeval z novimi odkritji in tudi z mnogimi zapletenimi ugankami, ki jih še moram razvozlati. Knoblehar je zaznamoval zgodovino dveh kontinentov, Evrope in Afrike. Toda nikjer ne najde tistega pravega mesta, ki mu v resnici pripada. Še najslabše jo je odnesel v zgodovini raziskav Belega Nila.

Kadar se srečujemo z vprašanjem zgodo-vine raziskav Afrike in njene največje reke Nil, samoumevno pomislimo na angleške in francoske raziskovalce. To še pose-bej velja za sredino 19. stoletja, ko se je reševala poslednja velika skrivnost afriške celine: iskanje izvirov Belega Nila. Številni

posamezniki so ob tem zaslutili priložnost, da si pridobijo neminljivo slavo, a samo peščici je uspelo. Richard Burton, John Speke, James Grant ter Florence in Samu-el Baker so zasloveli kot veliki raziskovalci, ki so rešili uganko o izviru Nila. Vsak po svoje je bil udeležen v veliki pustolovščini, ki se je za večino končala na obrežju Belega Nila, v mali vasici Gondokoro. Kljub turobni podobi zapuščenih stavb nekdanje katoliške misijonske postaje, je Gondokoro raziskovalcem pomenil zma-goslavni zaključek velike avanture. Toda hkrati so se vsi zavedali, da se je dejansko ravno tam vse skupaj začelo. V Gondoko-rju je namreč nekoč živel mladi mož, ki je z dolgoletnimi hidrološkimi raziska-vami pokazal pot k izvirom Nila. Pot so prehodili drugi in zato jih je zgodovina bogato nagradila, nanj pa pozabila. To je bil dr. Ignacij Knoblehar.

Letos mineva 190 let, ko se je 6. julija 1819 rodil v vasi Škocjan na Dolenjskem. Že v zgodnji mladosti si je zastavil cilj, da bo postal katoliški misijonar med pogan-skimi narodi. Imel je komaj trideset let, ko je že stopil pred poglavarja ljudstva Bari na jugu današnjega Sudana. Poglavar se je čudili njegovi beli koži, še bolj pa ga je vznemirjala misijonarjeva razkošna brada. Bil je prepričan, da pred njim zagotovo stoji pravi sveti mož. V negotovem ozračju je Knoblehar segel po svoji harmoniki in poglavarju zaigral veselo, poskočno vižo. Navdušenje je bilo popolno in poglavar mu je bil takoj pripravljen odstopiti svoje vodilno mesto. Knoblehar se je vljudno zahvalil in obljubil, da se bo še vrnil. Iz Kartuma, kjer je bila glavna misijonska postaja, je kasneje večkrat odplul proti jugu v 1600 kilometrov oddaljeni Gon-dokoro. Skoraj deset let je bil v Afriki in približno pet let je preživel na različnih plovbah po Nilu. V neprestanem stiku z mogočno reko, se je Knoblehar razvil v izjemnega poznavalca in sistematičnega raziskovalca porečja Belega Nila. Zavedal

se je svojih odkritij in zato je v Evropo pošiljal članke, ki so jih v obliki potopisov objavljali različni časopisi. Kmalu je postal zelo cenjen v akademskih krogih in leta 1857 je postal častni član Geografskega društva na Dunaju.

Preden je zaslovel z graditvijo Sueškega prekopa, je francoski inženir Ferdinand de Lesseps raziskoval Nil in Knoblehar mu je bil pri tem v veliko pomoč. Tudi znani nemški naravoslovec Alfred Brehm, se je ustavil pri Knobleharju v Kartumu. Brehm je kasneje zapisal, da je imel misi-jonar izvrstne znanstvene zapiske.

Nad Knobleharjevo dokumentacijo je bil še posebej navdušen ameriški potopisec Bayard Taylor. Leta 1854 je objavil knji-go o potovanju po Sudanu in v posebno poglavje je vključil opis Knobleharjeve plovbe po Belem Nilu. Skoraj dvajset let kasneje, 15. novembra 1875, se je Taylor zopet spomnil na prijatelja iz Kartuma in pred člani Ameriškega geografskega društva v New Yorku je predaval o Kno-bleharjevih raziskavah znamenite reke. Knobleharjevo popularnost je poznal tudi pisatelj Jules Verne, saj ga je omenil v pus-tolovskem romanu z naslovom »Pet tednov v balonu«. Prizor se dogaja v Londonu, v elitnem popotniškem klubu »Th e Travel-ler’s Club« v Pall Mallu, kjer je potekala zdravica v čast najslovitejšim raziskoval-cem Afrike. Kozarce, napolnjene s fran-coskim vinom, so vzdignili tudi v spomin na Knobleharja!

V zadnjem času pogosto rečem, da je za menoj ‘Knobleharjevo leto’, pred menoj pa je ‘Knobleharjevo desetletje’. Leta 2019 bo minilo 200 let od njegova rojstva in želim si, da bi do takrat ustvaril še kakšno zanimivo delo v čast slavnemu misijonarju in raziskovalcu iz Škocjana.

Dr. Marko Frelih, Slovenski etnografski muzej

knobleharjev kotiček

Sveti mož na Belem Nilu


knobleharjev kotiček

Slikovno gradivo je iz dokumentacije Slovenskega etnografskega muzeja. Risbe Jakoba Šašla (1863) so iz dokumentacije Mestnega muzeja v Karlovcu.

Risba Jakoba Šašla




Ljudstvo Bari

Bayard Taylor 1854

Sulice

Stolček

Amulet

Rog

Kovači pri delu

Žlica

Gondokoro

Jakob Šašel

Že v poletni izdaji Naših korakov je bilo zapisano, da je šestošolec Sandi Ogrinec dobil priložnost, da zaigra nogomet na San Siru, stadionu AC Milana. Med 25. in 27. septembrom 2009 je skupaj z 200 najboljšimi nogometaši kampov iz vseh koncev sveta za-znamoval udeležbo na prireditvi AC Milan Junior Camp (MYC DAY) v Italiji. Iz Slovenije so na tem dogodku sodelovali Matic Furjan, Sven Šoštarič Karič ter Sandi Ogrinec. Kako so izpopol-njevali nogometno znanje ter uresničevali športne sanje, nam bo zaupal Sandi kar sam.

Kdo te je spremljal na poti, kje ste se mladi nogometaši nasta-nili?Takoj, ko sem dobil vabilo, da se udeležim prireditve MYC DAY v Milanu, sem se venomer spraševal, kdaj bo prišel ta težko

pričakovani dan. Bil sem poln pričakovanj, zato nisem zatisnil očesa noč pred odhodom. Zjutraj smo se oči, mami in jaz odpel-jali na pot. Šesturna vožnja po italijanskih štiripasovnicah nas je pripeljala do Milana. Še nekaj obvoznic in s pomočjo navigacije smo se pripeljali pred Star Hotel Buisnies Palace, ki je bil rezervi-ran samo za udeležence prireditve MYC DAY. Ker smo prispeli med prvimi, smo imeli še čas za sprehod po milanskih ulicah in obisk butikov. Po večerji smo se mladi nogometaši srečali v pose-bej prirejeni nogometni sobi, kjer smo se spoznavali in si ustvar-jali mnenje drug o drugem.

Kakšen je bil urnik nogometnega srečanja v Italiji?Po petkovi nastanitvi in počitku smo se v soboto zbrali že nav-sezgodaj zjutraj pred hotelom in avtobusi so nas popeljali do Vismara centra, kjer ima AC Milan neverjetno velik kompleks nogometnih igrišč, kjer se kalijo mladi nogometaši. Po začetni registraciji vseh nas smo bili razdeljeni v skupine različnih starosti. Potem smo tekmovali med sabo, vsak je imel cilj pokazati kar največ nogometnega znanja pred očmi milanovih trenerjev. Kljub poškodbi, ki me spremlja že dva meseca, sem se zelo trudil, da bi naredil najboljši vtis. Prav vesel in ponosen sem bil, da me je prišel osebno pozdravit in čestitat gospod Pierino Prati, nekdanji veliki šampion Milana in italijanske reprezentance, pri katerem sem vz-budil pozornost že v Kopru. Po zaključku turnirjev, ki so trajali do večera, smo dobili vsi udeleženci priložnostna darila AC Mi-lana. Nedelja je bila namenjena počitku. S podzemno železnico smo se odpeljali na ogled ogromne katedrale in glavnega trga v Milanu. Zvečer pa so nas avtobusi pripeljali na nepozabni stadion San Siro, kjer smo si v soju reflektorjev in 50.000 glave množice navijačev ogledali tekmo Milano : Bari. Bilo je sanjsko.

Tvoje nogometno znanje je talent, ki ga je treba razvijati. Za tovrsten razvoj ti je udeležba na MYC DAY verjetno prinesla ogromno zadovoljstva in nogometnega navdiha. Zakaj?Seveda sem zelo navdušen nad udeležbo v Milanu. Po zaključku sem spoznal, da je v meni res ogromno nogometnega talenta, ki pa ga moram še trdno nadgrajevati in izpopolnjevati z vsakod-nevnimi treningi. Že sam pogled na veličastni San Siro, igralce AC Milana, ki so stali v moji neposredni bližini ter na obhod okoli igrišča s slovensko zastavo med polčasom mi je dal vedeti, da hočem in želim tudi jaz nekoč postati uspešen nogometaš Sandi. Po odhodu s stadiona do avtobusa sem se nenehno oziral nazaj na veliki nogometni stadion San Siro. Hvaležen sem vsem, ki mi sto-jijo ob strani, ko se mi uresničujejo sanje mladega nogometaša.

Za sodelovanje se zahvaljuje Nuška Keglovič.

Sandijev nogometni trening v Milanu

vodovod in kanalizacija v dolnji stari vasivodovod in kanalizacija v dolnji stari vasi. 2 naši...

Documents