adria airways in-flight magazine december 2011, january 2012

108
VAŠ BREZPLAČNI IZVOD/YOUR PERSONAL COPY Adria Airways In-Flight Magazine 6 ) december, januar • December, January 2011/2012 Adria Airways In-Flight Magazine 6 ) december, januar • December, January 2011/2012 Steven R. Aliment Kopenhagen • Copenhagen Mestna knjižnica Ljubljana • Ljubljana City Library Utrinki iz maroške literature • Glimpses of Moroccan Literature Ziljska dolina • The Gail Valley Kraški rob • The Karst Edge Zanigrad Športno sabljanje • Sport Fencing Letalstvo v modelih • Model Aviation Minsk Knjižnice Libraries

Upload: adria-airways

Post on 20-Feb-2016

255 views

Category:

Documents


1 download

DESCRIPTION

Free copy of Adria Airways Magazine for passengers. About Adria Airways, Slovenia, travel, culture, sport, events....

TRANSCRIPT

Page 1: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

V A Š B R E Z P L A Č N I I Z V O D / Y O U R P E R S O N A L C O P Y

Adria Airways In-Flight Magazine6 )december, januar • December, January 2011/2012

Adria Airways In-Flight Magazine6 )december, januar • December, January 2011/2012

Steven R. AlimentKopenhagen •Copenhagen

Mestna knjižnica Ljubljana •Ljubljana City LibraryUtrinki iz maroške literature • Glimpses of Moroccan Literature

Ziljska dolina • The Gail ValleyKraški rob • The Karst EdgeZanigradŠportno sabljanje • Sport Fencing

Letalstvo v modelih • Model AviationMinsk

KnjižniceKnjižniceLibraries

Page 2: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012
Page 3: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 3 )

{ Pismo }

V A

Spoštovane potnice, cenjeni potniki!Dobrodošli na letalu slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways!

V Adrii Airways letos praznujemo. Za nami je pol stoletja delovnih izkušenj, lepih, a tudi napornih trenutkov. Ni veliko letalskih družb, ki se lahko pohvalijo s tako dolgim obstojem. Če potegnemo črto pod pet desetletij, ugotovimo, da smo v vsem tem obdobju najprej kot Adria Aviopromet obleteli štiri celine, zatem pod imenom Inex Adria Aviopromet s čarterskimi poleti povezovali zahodno Evropo in Jadransko obalo ter kot zdajšnja Adria Airways zgradili mrežo rednih poletov po Evropi. Vsem, ki ostajajo naši zvesti potniki, se trudimo ponuditi stabilen vozni red. Naše sodelovanje v evropskih integracijskih tokovih in partnerska povezanost z ostalimi letalskimi prevozniki nam dajeta možnost, da omogočamo potnikom lete po čimbolj prijaznih cenah z domačega letališča do najrazličnejših destinacij po svetu.

Varno, zanesljivo in kakovostno. To so trije dejavniki, ki opredeljujejo naše delovanje. Leta 2004 smo med prvimi letalskimi družbami v svetu prejeli varnostni certifikat IOSA (varnostni standard Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov IATA), ki določa organiziranost družbe, operativne postopke, varnost letenja in varovanje družbe. Blagovna znamka Adrie Airways, ki se je skozi leta izgrajevala, je postala več kot le sinonim za letalske prevoze. Naše ime predstavlja povezavo do najrazličnejših dežel, celin in sveta, hitrost in dostopnost. Adria se je istočasno razvijala tudi v letalsko družbo, ki je bila in je še vedno znana po prijaznosti svojega osebja in tenkočutnosti do potnikov. S strokovno usposobljenim in ljubeznivim osebjem ter sodobno floto smo si vedno prizadevali doseči kar najvišji nivo storitev ter posledično zadovoljstvo in zvestobo potnikov. Ugled blagovne znamke in podjetja Adria Airways dokazuje tudi priznanje, ki smo ga prejeli v prejšnjem mesecu. Adria kljub spremembam, ki so jo spremljale večji del leta, še vedno sodi med dvajset najuglednejših in najbolj zaželenih delodajalcev v Sloveniji.

Tudi v prihodnje nameravamo vlagati v nove trge, ki so pomembni za Slovenijo, ter v obstoječe, pa tudi nove linije, ki potrjujejo našo odprtost v svet. Naš cilj je povečati število potnikov, izboljšati stroškovno učinkovitost podjetja in optimizirati floto, ki bo zagotavljala hitro prilagajanje potrebam trga. Zavedamo se, da živimo v času, ko je potrebno hitro prilagajanje zahtevam trga, in z zaupanjem zremo v prihodnost.

Naj vam ob koncu, dragi potniki, zaželim še srečen polet v novo leto.

Klemen Boštjančič,glavni izvršni direktor

Dear Passenger,Adria Airways, the Airline of Slovenia, welcomes you aboard!

Adria Airways is celebrating this year. Behind us is half a century of experi-ence: of wonderful moments and of difficult ones too. Not many airlines can boast such a long history. If we trace a line beneath our five decades, we can see that over the course of this period we have flown over four continents as Adria Aviopromet, linked Western Europe and the Adriatic coast with charter flights as Inex Adria Aviopromet, and built a network of scheduled flights throughout Europe as Adria Airways. We try to offer a stable timetable to all of you who remain our loyal passengers. Our par-ticipation in the processes of European integration and our partnerships with other airlines give us the possibility to offer our passengers flights to

the widest variety of destinations throughout the world from our home airport, at the most afford-able prices possible.

Safely, reliably and with quality. These are the three factors that define our work. In 2004 we became one of the first airlines in the world to receive IATA Operational Safety Audit (IOSA) certification, covering organisation, operating procedures, flight safety and company security. The Adria Airways brand, built up over the years, has become more than simply a synonym for air transport. Our name represents a connection to the widest range of countries, different continents and the whole world; it represents speed and ac-cessibility. At the same time Adria has developed into an airline that is known for the friendliness of its employees and its level of passenger care. With professional and friendly staff and a modern fleet, we have always worked hard to achieve the high-est possible level of services and, consequently, the satisfaction and loyalty of our passengers. The prestige of the Adria Airways brand is also dem-onstrated by an accolade that we received just last

month: despite the changes that have been taking place during the greater part of the year, Adria is still among the twenty top-rated and most sought-after employers in Slovenia.

We will continue in the future to invest in new markets that are impor-tant for Slovenia, and in the development of existing and new services that confirm our openness to the world. Our aim is to increase passenger num-bers, improve the cost efficiency of the company and optimise the fleet so as to enable rapid adaptation to the needs of the market. We know that this is a period in which the ability to adapt rapidly to the demands of the mar-ket is vital, and we look to the future with confidence.

Allow me to end by wishing you an enjoyable flight into a happy New Year.

Klemen Boštjančič,CEO

foto

: Bra

nko

Čea

k in

Dom

en P

al

Page 4: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Adria Airways In-Flight MagazineRevija Adria Airways In-Flight Magazine

je namenjena potnikom na poletih z Adrio Airways.Adria In-flight Magazine is complimentary

on Adria Airways flights.

Izdajatelj/Published:Adria Airways, Slovenski letalski prevoznik, d.d.

Adria Airways, The Airline of SloveniaZgornji Brnik 130h, 4210 Brnik - Aerodrom

Uredništvo / Editorial: Barbara Mihevc BukovecTel. / Phone + 386 4 259 4541

E- mail: [email protected] / Edited by: Meta Krese

Oglaševanje / Advertising: Alenka DvoršakTel. / Phone + 386 4 259 4526

E- mail: [email protected] in AD / Design and AD: LUKS

Prevod / Translated by: AmidasLektorica/ Language editing: Vera Samohod

Fotoliti / Lithography: SET, d.o.o.Tisk / Printed by: Korotan – Ljubljana, d.o.o.

ISSN 1318-0789

Mnenja, izražena v tej publikaciji, so zgolj mnenja avtorjev ali intervjuvancev in ne odsevajo nujno

stališč Adrie Airways. Razmnoževanje brez pisnega dovoljenja je prepovedano. Izdajatelj ne prevzema nikakršne odgovornosti za nenaročeno gradivo.

The opinions expressed in this publication are those of the authors or persons interviewed only and do not necessarily reflect the views of Adria Airways.

Reproduction without written permission is prohibited. The pub lish er accepts no responsibility

for unsolicit ed material.

Brezplačen izvod / Your personal copy

( 4 )

32

36

44

52

58

7670

62

82

92

Vsebina/Contents

Janez Pukšič

Adrijin potnik/Adria PassengerSteven R. AlimentSteven R. AlimentBorut Podgoršek • Klemen Lajevec

KopenhagenCopenhagenDragan Arrigler

Mestna knjižnica Ljubljana/Ljubljana City LibraryPotovanje v kosovirjevi žliciA Journey in the Kosovirs’ SpoonMarjan Žiberna • Domen Grögl

Česa prebivalci in obiskovalci Ljubljane ob obisku knjižnice prav zares ne smejo spregledati?What Citizens of Ljubljana and Visitors to the City Should Not Miss When Visiting the Library?Simona Resman • Domen Grögl

Utrinki iz maroške literature/Glimpses of Moroccan LiteraturePaketi svetlobe in žile veseljaPackages of Light and Veins of JoyMargit P. Alhady

Ziljska dolina/The Gail ValleyKjer so furmani domaHome of Carters and HorsemenAndrej Blatnik

Kraški rob/The Karst EdgeČarobni svet nad morjemA Magical World Above the SeaJože Balas

Žegnanje konj na svetega ŠtefanaBlessing of the Horses on St Stephen’s DayUrban Golob

Športno sabljanje/Sport FencingŠah z orožjem v rokiChess With WeaponsRafael Marn

Razstava/ExhibitionLetalstvo v modelihModel AviationGašper Zupančič • Blaž Zupančič

MinskPresenetljivo prijazen betonski gigantA Surprisingly Friendly Concrete GiantManca Juvan • Sputnik Photos

98

Page 5: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 5 )

58

7662 70

52

32 36

44 58

7662 70

52

32 36

44

82 92 9882 92 98

Page 6: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 6 )

Adria Airways Novosti/News

Zimski vozni redAdria Airways je 30. oktobra 2011 prešla na zimski vozni red, ki bo veljal do 24. marca 2012. Urnik lete-nja se prilagaja potrebam potnikov in vsakodnevno povezuje Ljubljano z desetimi destinacijami ter tako skrbi za čim boljšo povezanost Slovenije s svetom.

Adria Airways je v skladu s programom prestrukturiranja v zimskem voznem redu optimizirala mrežo poletov. Iz Ljubljane bo tako opravila 163 rednih tedenskih letov na 15 destinacij, večinoma po Evropi: štirikrat dnevno bo letela v Frankfurt, trikrat dnevno pa na Dunaj, v Muenchen in Zuerich. Ljubljano bo z Brusljem povezovala trinajstkrat, Skopje pa enajstkrat tedensko. Z namenom, da bi omogočila potni-kom čim boljši vozni red, je dodala število tedenskih letov na liniji v Beograd, kamor bo pozimi letela osemkrat na teden. Devetkrat tedensko bo Ljubljano povezovala z Moskvo, sedem letov tedensko bo opravila v Istanbul, Prištino in Tirano, šest v Sarajevo in pet v Amsterdam. Trikrat tedensko bo letela v Podgorico, dvakrat na teden pa v Koebenhavn.

Decembra 2010 je Adria Airways vzpostavila redne povezave iz Prištine, od koder bo pozimi sedem-krat tedensko letela v Muenchen in štirikrat tedensko v Frankfurt.

S pomočjo trdnega članstva v svetovnem globalnem združenju Star Alliance ohranja Adria Airways svojo poslovno politiko mrežnega prevoznika, ki ponuja globalno storitev. S floto 4.000 letal opravijo čla-nice združenja Star Alliance dnevno več kot 21.200 letov na 1.185 letališč v 185 državah.

Winter timetable On 30 October 2011 Adria Airways moved over to its winter timetable, valid until 24 March 2012. The timetable is designed to meet passengers' needs, linking Ljubljana to ten destinations every day and in this way providing the best possible connections between Slovenia and the rest of the world.

In line with its restructuring programme, Adria Airways has optimised its network of flights in the winter timetable. Each week we will operate 163 scheduled flights from Ljubljana to 15 destinations, mostly in Europe: four times daily to Frankfurt, and three times a day to Vienna, Munich and Zurich. We will also fly to Brussels 13 times a week and to Skopje 11 times a week. In order to offer passengers the best possible timetable, we have increased the number of weekly flights to Belgrade to eight. There will also be nine flights a week to Moscow, seven flights a week to Istanbul, Priština and Tirana, six to Sarajevo and five to Amsterdam. Adria will fly three times a week to Podgorica and twice a week to Copenhagen.

In December 2010 Adria introduced scheduled services from Priština, and this winter we will fly seven times a week from there to Munich and four times a week to Frankfurt.

Thanks to its solid membership of the Star Alliance, Adria Airways is able to maintain its commercial policy of being a network carrier offering global services. With a combined fleet of 4,000 aircraft, the Star Alliance operates more than 21,200 flights each day to 1,185 airports in 185 countries.

Nova pravila pri prevozu brezplačne potniške prtljageOd 30. oktobra 2011 dalje velja v Adrii Airways kosovni sistem prevoza prtljage. Odrasli in otroci, starejši od dveh let, lahko vzamejo na redni let v ekonomskem razredu po 1 kos brezplačne prtljage, v poslovnem razredu pa po 2 kosa (vsak kos maksimalnega seštevka dimenzij 158 cm in 32 kg teže). Na rednih čarterskih letih je dovoljeno imeti 1 kos maksimalnih dimenzij 185 cm in 23 kg teže.

Dojenčki (infanti), ki ne zasedajo sedeža, so upravičeni do 1 kosa prtljage največje dimenzije 158cm/kos in teže 10 kg ter zložljivega vozička do največje teže 10 kg. Imetniki višjih nivojev članstva programa pogo-stih potnikov Miles & More – HON, SEN in STAR Gold so upravičeni do dodatnega kosa prtljage. Pravila glede vnosa ročne prtljage na letalo ostajajo ista kot doslej – pri sebi je dovoljeno imeti en kos ročne prtljage v velikosti 55 x 40 x 23 cm in maksimalne teže 8 kg.

Vabimo vas, da o tem preberete več informacij na naši spletni strani www.adria.si.

New rules for free passenger baggage allowance On 30 October 2011 Adria Airways introduced the "piece concept" for passenger baggage allowance. On scheduled flights, adults and children aged 2 years and older travelling in economy class are entitled to one piece of baggage, for passengers in business class the free baggage allowance is two pieces of bag-gage (each with maximum total dimensions (length + width + height) of 158 cm and a maximum weight of 32 kg). Passengers on scheduled charter flights may take one piece of baggage with maximum total dimensions of 185 cm and a maximum weight of 23 kg.

Infants not occupying a seat are entitled to one piece of baggage with maximum total dimensions of 158 cm and a maximum weight of 10 kg and a collapsible pushchair (stroller) with a maximum weight of 10 kg. Holders of higher levels of membership of the Miles & More frequent flyer programme (HON, SEN and STAR Gold) are entitled to an additional piece of baggage. Rules concerning hand baggage are unchanged – you are entitled to take one piece of hand baggage measuring 55 x 40 x 23 cm and weighing a maxi-mum of 8 kg onto the aircraft with you.

For more information, please visit our website www.adria.si

Otroci iz Črne gore v SlovenijiLjubljana, 16. 11. 2011 – Zavod Krog je v okviru razvojnega projekta »Od okolja do družine« od 7. do 14. novembra v Termah Snovik gostil 28 socialno ogroženih otrok in 4 učiteljice iz ruralnega področja Plav, Murina in Gusinja v Črni gori. Projekt podpirajo: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Adria Airways, Aerodrom Podgorica in Aerodom Ljubljana.

Otroci in učitelji so prispeli z letalom Adrie Airways, ki je eden od pokroviteljev projekta, nato so obiskali Ljubljano, preizkusili prve plavalne zamahe v Termah Snovik in se naučili plavati, sodelovali v interaktivnih delavnicah na temo Nasilje, ekologija, revščina in soci-alno podjetništvo ter se sprehodili v naravi Snovika. Delavnice so prijetno in poučno vplivale na klimo, razvoj in odnose med otroki, ko so spoznavali nove pojme, vrednote, občutke in poglede na življenje in se učili o tem.

Zavod Krog izvaja rehabilitacije otrok iz JV Evrope že od leta 2005; udeležilo se je je preko 500 otrok. Za tovrsten projekt je pridobil zavod državni naziv Naj humanitarni projekt 2007.

Children from Montenegro in SloveniaLjubljana, 16.11.2011 - Between 7 and 14 November the humanitarian organisation Zavod Krog hosted, at Terme Snovik, 28 socially disadvantaged children and four teachers from the rural Plav, Murino and Gusinje areas of Montenegro, as part of the development project "From the Environment to the Family".

The children and their teachers flew to Slovenia with Adria Airways, one of the sponsors of the project. They visited Ljubljana, learnt to swim in a spa swimming pool, took part in interactive workshops on violence, the environment, poverty and social enterprise, and enjoyed walks in the countryside around Snovik.The workshops provided a positive, educational atmosphere that favoured interactions among the children, giving them a chance to get to know each other and learn about new concepts, values, feelings and views of life.

Zavod Krog has been involved in the rehabilitation of children from SE Europe since 2005, with over 500 children having taken part in projects to date. In 2007 a project of this kind was voted Humanitarian Project of the Year.

Page 7: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 7 )

Ujemi ugoden polet ...Na vseh Adrijinih rednih linijah imamo ugodne ponudbe po načelu »Kupi prej, potuj ceneje«. Da bi našo ponudbo še bolj približali vašim potrebam, imamo na voljo znižane cene potovanj tudi med tednom.

... in prihrani pri najemu vozil!Če planirate jesensko / zimske počitnice v oktobru, novembru ali decem-bru, rezervirajte vozilo pri BUDGET-u in prihranite 10% pri vseh najemih v Evropi (z izjemo Malte). Med postopkom on-line rezervacije preprosto vnesite promocijsko kodo L176700 za 10% popust pri najemih od 1. okto-bra do 15. decembra 2011. Člani kluba Miles & More lahko pri vsakem najemu pridobijo 500 doda-tnih milj. Ob prevzemu (ali vračilu) vozila in predložitvi članske izkaznice se bodo milje avtomatsko zabeležile na potnikov račun.

Adria Airways Special Offers!Special offers are available on all of Adria’s scheduled services on a “buy early, fly for less” basis. To make our services even more attractive, reduced fares are available for travel during the week.

Save on car hire!If you are planning a winter getaway, then book your hire car with Budget this October, November and December for 10% off at all locations in Europe (excluding Malta). Simply enter the discount code L176700 when booking online from 1 October to 15 December 2011. By booking Budget you can also earn 500 award miles with Miles & More. Simply show your membership card at the Budget counter for your miles to be automatically added.

Adrijine E-noviceVabimo vas, da obiščete naše spletne strani www.adria.si in se prijavite na Adrijine E-novice. S tem boste enkrat mesečno obveščeni o naših novostih in posebnih ponudbah. E-novice bodo za vas vir dragocenih informacij in idej pri načrtovanju potovanja ali počitnic.

Naj bo obveščenost vaša prednost!

Adria E-newsWhy not visit our website www.adria.si and subscribe to Adria’s E-news service? Once a month you will receive updates on new services and special offers – straight to your inbox! This means that E-news will be a valuable source of information and ideas when you are planning a journey or holiday.

Let information be to your advantage!

Kam letiš?Radi bi vas obvestili, da smo za zimsko obdobje pripravili posebno prodajno akcijo KAM LETIŠ?

Cene so na voljo za začetek potovanja med 15. 11. 2011 in 15. 12. 2011 ter med 15. 1. 2012 in 15. 3. 2012. Minimalno bivanje je vikend ali 3 dni. Več o ponudbi na www.adria.si Cene veljajo za potovanje iz LJUBLJANE do destinacij: Amsterdam, Beograd, *Dunaj, Istanbul Frankfurt, København, Muenchen, Podgorica, *Sarajevo, Skopje, Priština, Tirana, Zürich. *brez omejitve minimalnega bivanja in datumov potovanja

Informacije in rezervacije na telefonski številki 01/36 910 10 ali 080 13 00.

Where to?Adria is pleased to announce a special promotion for the winter season: WHERE TO?

The special offer applies to flights leaving between 15 November 2011 and 15 December 2011, and between 15 January 2012 and 15 March 2012. Minimum length of stay is a weekend or three days. For more information on the promotion www.adria.si Prices apply to flights from LJUBLJANA to the following destinations: Amsterdam, Belgrade,* Copenhagen, Frankfurt, Istanbul, Munich, Podgorica,* Priština, Sarajevo, Skopje, Tirana, Vienna and Zurich. *no minimum length of stay or restrictions on dates of travel.

For information and bookings call 01 369 10 10 or 080 13 00.

Aktualne ponudbe/Latest Offers

Sledite nam na TwitterjuFollow us on Twitterhttp://twitter.com/adria_airways

Pridružite se nam na FacebookuJoin us on Facebookwww.facebook.com/AdriaAirways

Prednovoletni utrip evropskih prestolnic: iz LJUBLJANE v ZUERICH, MUENCHEN, FRANKFURT in na DUNAJ že od 190 EUR dalje.

Prednovoletni utrip LJUBLJANE:iz ZUERICHA že od 256 CHF dalje • iz MUENCHNA, DUNAJA in FRANKFURTA že od 190 EUR dalje.Odhodi od 19. 12. do 31. 12. 2011.

Festive season in European capitals: from LJUBLJANA TO ZURICH, MUNICH, FRANKFURT AND VIENNA, from €190

Festive season in LJUBLJANA:departing from ZURICH, from CHF 256 • departing from MUNICH, VIENNA AND FRANKFURT, from €190departures from 19 December to 31 December 2011

Zgoraj navedene cene so najnižje veljavne cene na Adrijinih poletih, vključujejo pa povratni prevoz in vse ostale dajatve, razen stroška rezervacije. Število ponujenih sedežev po tej ceni je omejeno.The prices given above are the lowest valid prices for Adria flights, and include return flight and all other taxes and fees, except for booking fees. There are limited seats available at this price.

Page 8: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Adria Airways }

Jubilejnih 50 letAdria praznuje v letu 2011 petdeset let

svojega delovanja. Le malo letalskih družb

se lahko pohvali s tako dolgim obstojem,

zato smo naš visoki jubilej obeležili 17. novembra

na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer so

se srečali vsi bivši in sedanji zaposleni, prav tako pa

tudi poslovni partnerji in predstavniki Vlade RS.

Dolgoletni poslovni partnerji iz tujine in domovine so

v znak dobrega sodelovanja v celoti podprli jubilejno

slovesnost, za kar se jim najlepše zahvaljujemo.

( 10 )

1972

1961

1971

Page 9: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

»Dogodek ob petdesetletnici naj bo popotnica za srečno prihodnost in obenem sporočilo javnosti, da nameravamo s svojim visoko tehnološko usposobljenim kadrom in s kakovostjo storitev, ki jih nudimo potni-kom, tudi v prihodnje nadaljevati ter Slovenijo povezovati s svetom,« je na srečanju sklenil svoj govor glavni izvršni direktor Adrie Airways, Klemen Boštjančič.

Če pogledamo skozi prizmo Adrijinih petdesetih let, vidimo kar nekaj zgodovinskih mejnikov: podjetje se je večkrat preoblikovalo in spreme-nilo ime, posodobila so se letala, menjali so se ljudje na pomembnih in malo manj pomembnih mestih, predvsem pa so se menjale uniforme. In kje se lahko lepše sprehodimo skozi zgodovino petih desetletij kot ob pogledu na vedno modne uniforme Adrijinih stevardes?

Foto

: arh

iv M

uzej

a no

vejš

e zg

odov

ine

Slo

veni

jeFo

to: K

. Laj

evec

Steven R. Aliment, podpredsednik oddelka prodaje Bombardierjevih komercialnih letal

v Evropi, Rusiji, CIS in Afriki in Klemen Boštjančič, glavni izvršni direktor Adrie Airways /

Steven R. Aliment ,Vice President Sales - Europe, Russia & CIS, Africa,Commercial Aircraft

Bombardier Aerospace Germany GmbH and Klemen Boštjančič,CEO of Adria Airways

( 11 )

199

0

1974

1973

Page 10: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Adria Airways }

50-Year JubileeIn 2011 Adria is celebrating fifty years of operations. Few airlines

can boast such a long existence, so we marked this major milestone on 17 November at the GR Ljubljana Exhibition and Convention

Centre, with an event that brought together all the former and current employees, as well as business partners and representatives of the

Government. In a sign of good cooperation, long-term business partners from Slovenia and abroad fully supported the jubilee celebrations, for which we thank them most sincerely.

“The 50th anniversary event should serve as a send-off to a bright future, and at the same time it gives a message to the public that through the high technical skills of our personnel and the quality of services we offer to passengers, we intend to maintain our presence and link Slovenia with the world,” said Adria Airways chief executive officer Klemen Boštjančič at the event.

If we look through the prism of Adria’s past 50 years, we can see a number of historic milestones: the company experienced several transformations and name changes, aircraft were upgraded, personnel changed in important and slightly less important positions, and in particular the uniforms changed. And what could make a nicer stroll through the history of five decades than taking a look at the ever in-vogue uniforms of Adria’s flight attendants?

Mejniki• 1961 • Ustanovljena čarterska letalska družba Adria Aviopromet.

• 1970–1980 • Adria postane eden izmed najzanesljivejših čarterskih

prevoznikov v Evropi.

• 1980–1990 • Domači redni poleti znotraj Jugoslavije, začetek

mednarodnih rednih prog; Adria postane članica IATA.

• 1991 • Republika Slovenija razglasi neodvisnost, Adria je iz političnih

razlogov prizemljena za tri mesece.

• 1992 • Konec januarja Adria ponovno vzpostavi operacijo na bistveno

zmanjšanem trgu; struktura poslovanja se občutno spremeni: iz

pretežno čarterskega prevoznika postane prevoznik večinoma na

rednih progah.

• 1995 • Začetek sodelovanja z Lufthanso, vključevanje v evropske

integracijske procese.

• 2000–2004 • Osredotočeni na opravljanje regionalnih rednih poletov

predvsem po Evropi, stalno dodajanje novih destinacij in frekvenc na

obstoječih linijah; intenziviranje sodelovanja z evropskimi letalskimi

prevozniki, še posebno z Lufthanso.

• 2004 • Adria se kot regionalna članica pridruži globalnemu združenju

letalskih prevoznikov Star Allianceu.

• 2006 • Adria prvič v samostojni Sloveniji prepelje več kot milijon

potnikov.

• 2007 • Adria postane uradni prevoznik Vlade RS ob predsedovanju

Republike Slovenije EU.

• 2010 • Adria postane polnopravna članica največjega globalnega

združenja letalskih prevoznikov Star Alliancea.

• 2010 (december) • Adria vzpostavi novo vozlišče v Prištini, od koder

začne z direktnimi poleti v Muenchen, Frankfurt in Duesseldorf.

• 2011 • Adria uspešno izpelje finančno sanacijo družbe, ki je temelj

bodoči poslovni sanaciji in prestrukturiranju družbe.

Milestones• 1961 • founding of charter airline Adria Aviopromet with DC6 aircraft, at

the end of the 60s purchase of DC 9 aircraft.

• 1961 • Establishment of the charter airline Adria Aviopromet.

• 1970 – 1980 • Adria becomes one of the most reliable charter airlines

in Europe.

• 1980 – 1990 • Domestic scheduled flights within Yugoslavia, start of

international scheduled services; Adria becomes a member of IATA.

• 1991 • The Republic of Slovenia declares independence, for political

reasons Adria is grounded for three months.

• 1992 • At the end of January operations re-start in a significantly

reduced market; the structure of operations is changed markedly from

primarily a charter carrier to mainly a scheduled service operator.

• 1995 • Start of cooperation with Lufthansa, inclusion in European

integration processes.

• 2000 – 2004 • Focus on providing regional scheduled flights, primarily

across Europe, continuous adding of new destinations and frequencies

on existing routes; enhancing of cooperation with European airlines,

especially Lufthansa.

• 2004 • Adria joins the global association of airlines, Star Alliance, as a

regional member.

• 2006 • Adria carries more than a million passengers for the first time in

independent Slovenia.

• 2007 • Adria becomes the official carrier of the Slovenian Government

during its Presidency of the EU.

• 2010 • Adria becomes a full member of the biggest global airline group,

Star Alliance.

• 2010 (December) • Adria establishes a new hub in Priština, from where

it starts flying directly to Munich, Frankfurt and Dusseldorf.

• 2011 • Adria successfully carries out the financial rehabilitation of the

company, laying the foundation for future business rehabilitation and

restructuring of the company.

( 12 )

Page 11: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012
Page 12: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Ljubljana, Narodna galerija, Abonma predavanj in koncertov

Sozvočje svetov 2011–2012Sozvočje svetov vstopa v enajsto leto svojega delovanja. V Narodni galeriji so pripravili pet večerov z izbranimi skladbami iz svetovne glasbene zakladnice. Gostje ciklusa so ugledni domači in tuji glasbeniki: Alexander Ru-din, Gordana Josifova – Nedelkovska, Vasko Atanasovski, Aleš Kacjan in Maja Rome.

Likovni del programa je v celoti posvečen slovenski umetnosti. Prof. dr. Marjeta Ciglenečki bo govorila o Halozah fotografa Stojana Kerblerja, doc. dr. Janez Balažic o zvenu podobe pomurskih umetnikov in dr. Andrej Smrekar o podobah navdiha v kiparstvu Franceta Goršeta.

Februarja bodo v večeru domačih avtorjev gostje Narodne galerije Dečo Žgur, Janez Gregorc, Nino de Gleria in Vasko Atanasovski, ki bo z novo skladbo nastopil tudi kot solist. Slišali bomo, kako zazvenijo dela resnih avtorjev lahkotnejšega žanra v zasedbi godalnega orkestra.

Med nepozabnimi skladbami med barokom in klasicizmom Jiřija Antonina Benda, Johanna Joachima Quant-za in Carla Philippa E. Bacha sta znamenita koncerta za flavto, pa tudi briljantne godalne simfonije.

Zadnji večer konec maja posvečajo biserom 20. stoletja. György Sandor Ligeti je eden največjih skladateljev tega časa, znan kot avtor glasbe v filmih Stanleya Kubricka. Predstavili bodo njegovo skladbo Ramifications za dvanajst godalcev iz leta 1969. Paul Hindemith je napisal Žalno glasbo za violo in godalni orkester v zgolj šestih urah dne 21. januarja 1936, ko je izvedel za smrt kralja Jurija V., in jo še istega večera kot solist izvedel s simfo-ničnim orkestrom BBC. Za posladek bo na sporedu Godalni kvartet št. 4 skladatelja Bela Bartoka v pomnoženi zasedbi godalnega orkestra.

National Gallery, Ljubljana, Season of lectures and concertsHarmony of the Spheres 2011–2012Harmony of the Spheres is entering its 11th year. The National Gallery has put together five evenings featuring selected compositions from the world’s musical treasury. The guests performing in this cycle are distinguished Slovene and for-eign musicians: Alexander Rudin, Gordana Josifova-Nedelkovska, Vasko Atanasovski, Aleš Kacjan and Maja Rome.

The artistic part of the programme is devoted entirely to Slovene art. Dr Marjeta Ciglenečki will talk about the Haloze of photographer Stojan Kerbler, Dr Janez Balažic will discuss the reverberating image of Pomurje artists and Dr Andrej Smrekar will talk about the images of inspiration in the sculpture of France Gorše.

February will feature an evening of local composers, with the National Gallery hosting Dečo Žgur, Janez Gregorc, Nino de Gleria and Vasko Atanasovski, who will also perform as a soloist with his new composition. It will be a chance to hear the works of serious composers in a lighter genre showcased by a string orchestra.

Among the unforgettable compositions between the baroque and the classical of Jiři Antonin Benda, Johann Joachim Quantz and C. P. E. Bach are two famous flute concertos and some brilliant string symphonies.

The final evening at the end of May will be devoted to 20th century gems. György Sandor Ligeti was one of the great-est composers of the last century, and is famous for writing the music to films by Stanley Kubrick. They will feature his composition Ramifications, for 12 solo strings, from 1969. Paul Hindemith composed the piece Trauermusik (Mourning Music) for viola and strings in just six hours on 21 January 1936, when he learned of the death of King George V, and performed it as a soloist that very same evening with the BBC Symphony Orchestra. The programme will feature the added treat of String Quartet No. 4 by Béla Bartók performed by an expanded string orchestra.

http://www.ng-slo.si

Foto: Janko Dermastja, arhiv NG/NG photo archivesLjubljana, Galerija Fotografija, od 12. decembra do 24. januarja

Eric Emo:Igra druge straniSpoznavanje in učenje fotografije pri Ericu Emu sta povezani predvsem s srečanjem z Jacqueline Guillot, fotografinjo pri francoskem mesečniku o likovni umetnosti Connaissance des Arts, pri kateri je mnogo let delal kot pomočnik.

Spoznal je delo v muzejih, galerijah, hišah, bi-vališčih in gradovih. Naučil se je osvetlitve, izbi-ranja kadra in kako pokazati ravno toliko, da slika dopolnjuje objavljeno besedilo.

Naključna srečanja so ga na začetku kariere privedla do fotografiranja številnih portretov za igralce, umetnike in glasbenike.

Že tri leta pa dela kot fotograf za agencijo »La Pa-risienne de Photographie« in preživlja čas v mu-zejih mestne občine Pariz (Musée d’Art Moderne – Muzej sodobne umetnosti, Petit Palais, Cogna-cq-Jay, Carnavalet itd.), kjer fotografira zbirke in gradiva za pripravo katalogov. Naročilo, ki mu ga je zaupal Muzej Rodin, ga je, kot pravi, »vpeljalo v nekonvencionalno opazovanje bronastih kipcev. Naročeno mi je bilo, naj fotografiram vse, kar je napisano na kipih ali njihovih obodih. Med obračanjem umetnin sem odkril njihovo skrito plat. Kadar opazujemo skulpturo, ki predstavlja obraz, nam še na misel ne pride, da bi pogledali njeno hrbtno stran. Pogledamo, kar je na ogled, kar je prepoznavno. A mene je pritegnila ta druga, skrita plat. Korak za korakom sem beležil spomi-ne notranjosti skulptur. V teh prostorninah, ki delujejo kot negativi skulpture, se nahaja bistvo snovi, stvarnost tega, kar gledamo, intimnost oblikovanja. Iz vdrtin, izboklin in bronaste barve se prikažejo drugi obrazi.« Pri fotografijah, na katerih so predstavljena Rodinova dela, je upora-bil črno in belo barvo z lestvico sivih tonov, ki je omogočila, da se je vzpostavila določena razdalja, spremenjen pogled, prispodoba stvarnosti.

Ljubljana, Photography Gallery, 12 December to 24 JanuaryEric Emo: Playing with the Other SideEric Emo’s knowledge and experience of photogra-phy are tied primarily to his relationship with Jacque-line Guillot, photographer at the French monthly fine art magazine Connaissance des Arts, for whom he worked for many years as an assistant.

( 14 )

{ Umetnost & kultura }

Page 13: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Maribor, Kino Udarnik, od 12. do 18. decembra

8. mednarodni festival animiranega filma AnimatekaProgram osmega mednarodnega festivala animiranega filma Animateka (v Ljubljani je potekal med 5. in 11. decem-brom v ljubljanskem Kinodvoru in Slovenski kinoteki) je znova izjemno bogat. Ob kratkih animiranih filmih iz vzho-dne in srednje Evrope pa velja izpostaviti še štiri celovečerne festivalske hite, retrospektivo Animirani film, glasba, zvok in Fokus na Španijo. Pester je tudi nabor spremljevalnih dogodkov: poleg razstav, srečanj z avtorji, delovnih zajtr-kov in predavanj je tudi avdio-vizualni koncert Animirane ŠKM bande.

Fokus na Španijo, sklop, ki predstavlja razvojno pot in značaj španske animacije, nakaže že sam otvoritveni film festivala, celovečerec Chico in Rita. Ne gre prezreti tudi drugih celovečernih animiranih filmov, med katerimi poleg že omenjenega poklona rojstvu kubanskega bolera in jazza še posebej izstopajo Metropia, Iluzionist, Mačje življenje ter Grdi raček. Največ festivalske pozornosti pa je letos brez dvoma posvečene retrospektivi Animirani film, glasba, zvok, kjer z zgodovinskim vpogledom združujejo te tri elemente; vredni ogleda pa so tudi sklopi o animiranem filmu in jazzu ter animiranih ljubezenskih pesmih.

Festival obenem nudi široko paleto animiranih filmov za otroke, mladino in družine v sklopu programa Slon. Prav posebna poslastica za vso družino je celovečerni animirani film Hiša pravljic.

Animateka se lahko pohvali tudi s tem, da lahko občinstvu ponudi svetovno premiero animirano-dokumentarnega fil-ma Tito on Ice švedskega animatorja in ilustratorja Maxa Anderssona, ki je letošnji rezidenčni umetnik festivala.

Maribor, Kino Udarnik, 12 to 18 DecemberAnimateka - 8th International Festival of Animated FilmThe programme for the 8th International Festival of Animated Film, Animateka (which took place in Ljubljana from 5 to 11 December at the Kinodvor and Slovenska Kinoteka cinemas) is once again exceptionally rich. Alongside short animated films from Eastern and Central Europe, we should highlight four full-length festival hits, the retrospective Animated Film, Music, Sound, and Focus on Spain. We should also mention the wide range of accompanying events, which feature not just exhibi-tions, meetings with film makers, working breakfasts and lectures, but also an audio-visual show by the Animated ŠKM band.

Focus on Spain, a section showcasing the developmental path and character of Spanish animation, was itself heralded by the opening film of the festival, the full-length Chico and Rita. The other full-length animations are also noteworthy, and along-side the aforementioned homage to the birth of Cuban bolero and jazz, the films Metropia, Illusionist, Cat’s Life and Ugly Duckling are outstanding. Meanwhile, the main attention at the festival is this year undoubtedly focused on the retrospective Animated Film, Music, Sound, where a historical insight brings together these three elements, while we should also mention the sections on animated film and jazz and animated love songs.

At the same time the festival offers a broad range of animated films for children, youth and families as part of the Slon/Elephant programme. A special treat for all the family is the full-length animated film Hiša pravljic/House of Fairy-Tales.

Animateka can make another boast - screening the world premiere of the animated documentary film Tito on Ice, by Swedish animator and illustrator Max Andersson, who is this year’s resident artist at the festival.

www.animateka.si

Chico in Rita, arhiv AnimatekeHe familiarised himself with work in mu-

seums, galleries, houses, dwellings and castles. He learned all about lighting, frame selection and how to show just enough for the photo to enhance the text.

Chance encounters at the beginning of his career led him to photograph numerous por-traits for actors, artists and musicians.

For three years now he has been work-ing as a photographer for the agency La Parisienne de Photographie, and he spends his time in the museums of urban Paris (Musée d’Art Moderne, Petit Palais, Cognacq-Jay, Carnavalet and so on), where he photographs collections and materials for catalogues. As he puts it, the commis-sion entrusted to him by the Rodin Museum “led me to an unconventional observation of bronze sculptures. My assignment was to photograph everything written on the sculp-tures or their bases. Turning these artworks around, I discovered their hidden side. Whenever we see a sculpture representing a face, it never occurs to us to look at the reverse side. We look at what is on display, what is recognisable. But I was drawn by that other, hidden side. Step by step I re-corded the memories in the interior of the sculptures. In those spaces, which function as negatives of the sculpture, you find the essence, the substance of what we are observing, the intimacy of the creation. The indentations, bulges and bronze colour show other faces.” For these photographs, which present the works of Rodin, he used black and white with a scale of grey tones, which allowed him to establish a certain distance, an altered view, an allegory of reality.

www.galerijafotografija.si

( 15 )

{ Art & Culture }

Page 14: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Ljubljana, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, od 15. decembra do 4. marca

Niko KraljNeznani znani oblikovalecNiko Kralj ni le legenda slovenskega industrijskega oblikovanja, temveč tudi njegov utemeljitelj. Sodi med najpomembnejše svetovne industrijske oblikovalce 20. sto-letja. Njegova oblikovalska kariera je dolga in obsega poleg več izpeljank znameni-tega Rexa oblikovanje številnih stolov in pohištvenih sistemov. Inovativne rešitve, ki jih je Kralj uporabil pri oblikovanju pohištva in drugih izdelkov, so prispevale k uveljavitvi slovenske pohištvene industrije in razvoju kulture bivanja v Sloveniji. Pričajo o bogatem znanju oblikovalca in družbeni naravnanosti njegovega dela. Zaradi brezčasnosti oblikovanja se mnogi Kraljevi izdelki uvrščajo v klasiko sve-tovnega oblikovanja.

Širok spekter njegovega delovanja obsega poleg načrtovanja izdelkov in proizvodnih programov, ki so zaznamovali domove in pisarne konec 20. stoletja, prizadevanja za racionalizacijo proizvodnje in pionirske dosežke na področju izobraževanja oblikovalcev. Ustanovil in vodil je Inštitut za oblikovanje na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, v okviru katerega je izpeljal več deset raziskovalnih nalog in prispeval k razvoju teorije oblikovanja. Je avtor dobrih sto patentov doma in v tujini in plodovit pisec številnih člankov. Za svoje delo je prejel več nagrad.

Muzej za arhitekturo in oblikovanje hrani bogato zapuščino Nika Kralja, ki obse-ga njegove arhive, skice, fotografije, različne prototipe in končne izdelke. Razstava je prvi obsežen retrospektivni pregled Kraljevega dela, njegove oblikovalske poti in vloge, ki jo je odigral pri razvoju oblikovalske stroke v sodobni Sloveniji.

Ljubljana, Museum of Architecture and Design, 15 December 2011 to 4 March 2012Niko Kralj - The Unknown Famous DesignerNiko Kralj is not just a legend of Slovene industrial design, he was its founder. He ranks among the leading world industrial designers of the 20th century. He enjoyed a long design career, and alongside various permutations of the famous Rex, he was in-volved in designing a range of chairs and furniture systems. The innovative ideas that Kralj used in the design of furniture and other products contributed to the establishing of Slovenia’s furniture industry and to the development of a residential culture in Slov-enia. They bear witness to the rich knowledge of the designer and the social orienta-tion of his work. Owing to their timeless design, many of Kralj’s products are regarded as classics of world design.

His work encompasses a very broad field, and is not confined to planning products and product ranges that characterised homes and offices in the late 20th century, but includes efforts to rationalise production and pioneering achievements in the field of educating designers. He founded and headed the Design Institute at the Faculty of Architecture in Ljubljana, and there he pursued several dozen research assignments and contributed to the development of design theory. His work has earned over a hun-dred patents in Slovenia and abroad, and he has been a prolific writer of articles. He has received a number of awards and prizes for his work.

The Museum of Architecture and Design houses the rich legacy of Niko Kralj, cover-ing his archives, sketches, photographs, various prototypes and final products. This exhibition is the first extensive retrospective of Kralj’s work, his design path and the part he played in developing the design profession in modern Slovenia.

www.mao.si

Stol 4455 oblikovalca Nika Kralja (fotografiral Domen Pal) /Chair 4455, designer: Niko Kralj, photograph by: Domen Pal

Stol Lupina oblikovalca Nika Kralja (fotografiral Domen Pal) /Lupina chair, designer: Niko Kralj, photograph by: Domen Pal

Stol Rex oblikovalca Nika Kralja (fotografiral Domen Pal) /Rex chair, designer: Niko Kralj, photograph by: Domen Pal( 16 )

{ Umetnost & kultura }

Page 15: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Art & Culture }

Ljubljana, Cankarjev dom, od 21. decembra do 22. januarja

Franci Virant:Praznovanja Francija Viranta že vrsto let poznamo zlasti kot izvrstnega mo-dnega fotografa – fotografirati ženske je njegov vsakdan. Svojo fotografsko izkušnjo je brusil v sloviti fotogrupi ŠOLT, pozneje tudi v fotosekciji Dela.

Od leta 1988 deluje v statusu samostojnega kulturnega delav-ca. Sodeloval je pri projektih skupine IRWIN, z NSK sodeluje že od leta 1987. Njegova fotografija se pojavlja na številnih gledali-ških plakatih, s fotografijo je opremil mnoge razstavne in druge publikacije. Sodeluje s slovenskimi umetniki in modnimi krea-torji. Imel je več odmevnih samostojnih razstav, se udeleževal skupinskih razstavnih projektov doma in v tujini, svoje fotogra-fije objavljal v številnih slovenskih časopisih in revijah, opremil vrsto izjemnih koledarjev in sodeloval pri propagandnih akcijah. Za svoje delo je prejel tudi več mednarodnih nagrad s področja fotografije.

Ljubljana, Cankarjev Dom, 21 December to 22 JanuaryFranci Virant: Celebrations Franci Virant has been well known for a number of years now as an outstanding fashion photographer - photographing women is his everyday occupation. He enhanced his photographic experience in the famous ŠOLT photo group, and later also in the Delo photography department.

Since 1988 he has worked as a freelance photographer. He has collaborated on projects with the IRWIN group, and has worked with NSK since 1987. His photographs have appeared in plenty of thea-tre posters, and have also adorned numerous exhibition and other publications. He collaborates with Slovenian artists and fashion cre-ators. He has given several well-received solo exhibitions, and has taken part in group exhibition projects at home and abroad, while his photos have been published in numerous Slovene newspapers and magazines, they have been featured in a number of outstand-ing calendars as well as in marketing campaigns. He has received a number of international photography awards for his work.

www.cd-cc.si

Ljubljana, Mednarodni grafični likovni center, do 8. februarja

Tinca Stegovec:Grafike in risbe iz zbirke MGLC Tinca Stegovec je slovenska slikarka in grafičarka, ena od spremljevalk Ljubljanske grafične šole.

Lani je Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru podarila celoten grafični opus z matri-cami in štirimi risbami ter velik del svoje strokovne knjižnice. Razstava v MGLC je prva celovita predstavitev njenega grafičnega opusa in preverja njeno mesto v zgodovini moderne slovenske grafike, v kateri odličnost njenih barvnih akvatint v preteklosti ni prišla do polne veljave. Poleg akvatint so na ogled tudi lesorezi, litografije, jedkanice, vernis-mouji, matrice in risbe.

Grafična dela Tince Stegovec so v večini podobe izsekov iz življenja in življenjskih situacij. Z mešanjem grafičnih tehnik jedkanice, akvatinte, vernis-mouja doseže svoj tehnični in ustvar-

jalni vrh. Tinca Stegovec, izrazito figuralna umetnica, je pretanjena opazovalka sveta okrog sebe in medčloveških odnosov. Njena dela so globoke osebne izpovedi, zaznamujejo jih premišljena izbira motivov in skrbno izbrana likovna sredstva.

Kustosinja razstave je Breda Škrjanec.

Ljubljana, International Graphic Art Centre, until 8 FebruaryTinca Stegovec: Graphic works and drawings from the IGAC collection Tinca Stegovec is a Slovene painter and printmaker, and a member of the Ljubljana School of graphic arts.

Last year, she donated her entire printmaking oeuvre together with matrices and four draw-ings, as well as a large portion of her specialist library, to the International Centre of Graphic Arts (MGLC) in Ljubljana. The exhibition at the MGLC is the first comprehensive exhibition of her print-making oeuvre and confirms her place in the history of modern Slovene printmaking, in which the outstanding quality of her colour aquatints had previously not received full recognition. In addition to aquatints, the exhibition includes woodcuts, lithographs, etchings, vernis mou, matrices and drawings.

For the most part, Tinca Stegovec’s prints are images from life and life situations. By mixing the techniques of etching, aquatint and vernis mou she achieves her technical and

creative peak. A distinctly figural artist, Tinca Stegovec is a refined observer of the world around her and of interpersonal relations. Her works are a deeply personal expression, marked by a care-ful selection of subject matter and a considered choice of artistic medium.

The exhibition is curated by Breda Škrjanec.www.mglc-lj.si

( 17 )

Tinca Stegovec, Klic, 1978, barvna jedkanica in akvatinta/The Call, 1978, colour etching and aquatint

Page 16: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Umetnost & kultura }

Trst, Slovensko stalno gledališče, 31. decembra

Silvestrski večerNa zadnji dan leta bo Slovensko stalno gledališče na široko odprlo vrata: obisko-valci si bodo najprej ogledali gostujočo komedijo T.I.P. Teatra – Sezona naročenih umorov – srbskega komediografa Radoslava Zlatana Dorića v režiji Gojmirja Le-šnjaka – Gojca. Mojca Partljič, Adrijana Boškoska – Batič, Franko Korošec in Bran-ko Ličen bodo nastopili v predstavi o agenciji za naročanje umorov, v kateri se prepletajo smešne usode tajkuna, njegove žene Tanje Doberman in njegove ljubi-ce Vanje. Ob 22.30 bo ples s triom Bodeča roža, ki ga sestavljajo Giorgio Gustinčič, Paolo Foraus in Evald Crevatin. Predstavili se bodo z raznovrstnim repertoarjem od narodnozabavne glasbe in latinskoameriških plesov do modernih popevk italijanske, slovenske, hrvaške in mednarodne zakladnice. Ob glasbi, prigrizku in plesu bodo gledalci pričakali polnoč in nazdravili novemu letu.

Trieste, Slovenian Permanent Theatre, 31 DecemberNew Year’s EveOn the last day of the year, the Slovensko Stalno Gledališče/Teatro Stabile Sloveno will throw open its doors: visitors will first be able to see the guest comedy by T.I.P. Teater, Sezona naročenih umorov (Season of Murders to Order) by Serbian comedy writer Radoslav Zlatan Dorić, directed by Gojmir Lešnjak-Gojc. Mojca Partljič, Andrijana Boškoska Batič, Franko Korošec and Branko Ličen will appear in the production, about an agency where murders can be ordered, and involving the interplay of the hilarious fate of a tycoon, his wife Tanja Doberman and his lover Vanja. A dance will then start at 10.30 pm, featuring the trio Bodeča Roža, comprising Giorgio Gustinčič, Paolo Foraus and Evald Crevatin. They will play a wide-ranging repertoire encompassing pop-ular folk, Latin-American dance numbers and modern pop songs from Italy, Slovenia, Croatia and further afield. In this way guests will be able to see in the New Year with music, refreshments and dancing.

www.teaterssg.com

Maribor, Slovensko narodno gledališče, 31. decembra ob 17.30

William Shakespeare: Kar hočeteWilliam Shakespeare (1564–1616), neprecenljiv umetniški genij, središčna oseb-nost angleške renesančne dramatike, je med številnimi kultnimi komedijami napisal tudi ritmično ubrano komedijo o ljubezni Kar hočete. Eno najveselejših iger, v kateri Shakespeare najizčrpneje razloži, kaj pravzaprav razume pod zabavo in smehom, so prvič uprizorili na večer pred svetimi tremi kralji (na dvanajsto noč po božiču) leta 1601 na dvoru kraljice Elizabete I., ki je prav takrat gostila italijanskega plemiča Virginia Orsina. Visokemu gostu na čast je Shakespeare ilir-skega vojvoda poimenoval Orsino. Kar hočete je komedija neverjetnih pripetljajev, nenadejanih ljubezenskih zapletov, preoblek, identifikacijskih zamenjav in sarka-stičnih norčevanj. Začne se z Orsinovim romantičnim ljubezenskim hrepenenjem po Oliviji, nadaljuje z žalovanji za izgubljenimi družinskimi člani, a melanholičen začetek se že v tretjem prizoru umakne radoživim komičnim prizorom z jezično Marijo, veseljaškim vitezom Tobijo in ne prav bistrim vitezom Andrejem Bledico. Ko se Viola preobleče v Cesaria in postane objekt poželenja, se začne ljubezenska igra zapletati na vse mogoče načine.

Shakespearovo komedijo je zrežiral Janusz Kica, režiser poljskega rodu, ki je za svoje subtilno dodelane režije prejel veliko prestižnih evropskih nagrad.

Maribor, Slovene National Theatre, 31 December, 5.30 p.m.William Shakespeare: Twelfth Night, or What You WillThe numerous comedies by William Shakespeare (1564–1616), playwright of match-less artistic genius and the central figure of English Renaissance theatre, include the rhythmic, melodious love comedy Twelfth Night, or What You Will. One of Shake-speare's most joyful plays, in which he demonstrates exhaustively what he under-stands by entertainment and laughter, was staged for the first time on Epiphany Eve (or Twelfth Night) in 1601, at the court of Queen Elizabeth I, whose guests included the Italian nobleman Virginio Orsino. Shakespeare is believed to have named his Duke of Illyria "Orsino" in honour of the noble visitor. Twelfth Night is a comedy of incredible occurrences, unexpected romantic complications, disguises, mistaken identity and sarcastic mockery. It begins with Orsino's romantic yearning for Olivia and continues with mourning for deceased family members, but by as early as the third scene this melancholy beginning gives way to a merrily comic scene featuring the sharp-tongued Maria, the convivial Sir Toby Belch and the simple-minded Sir Andrew Aguecheek. When Viola disguises herself as Cesario and becomes an object of desire, the roman-tic plot starts to grow impossibly tangled.

This production of Shakespeare's company is directed by the Polish-born director Janusz Kica, whose subtle directing style has earned him numerous prestigious Euro-pean awards.

www.sng-mb.si

Silvestrski večer / / New Year’s Eve

( 18 )

Page 17: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 19 )

Ljubljana, Kinodvor, 31. decembra ob 21. uri

Silvestrska predpremiera: Le HavreV svoji zadnji filmski bravuri Le Havre se Aki Kaurismäki, velikan finske kinema-tografije, spogleduje s trenutno zelo aktualno evropsko temo: ilegalno imigracijo. Pri tem seveda ohrani vso specifičnost svojega absurdno-komičnega sloga.

O svojem filmu Le Havre je Aki Kaurismäki, režiser, scenarist in producent, za-pisal: »Evropski film se ne ukvarja kaj dosti z vztrajnim poglabljanjem finančne, politične, predvsem pa moralne krize, ki nas je privedla do večno nerazrešenega vprašanja beguncev, ki poskušajo prodreti v EU, in njihove nedosledne ter pogo-sto podstandardne obravnave. Sam nimam nobenega odgovora na ta problem, vseeno pa sem se hotel lotiti te tematike, četudi v svojem precej nerealističnem filmu. V osnovi bi lahko zgodba nastala v skorajda kateri koli evropski državi, razen morda v Vatikanu – ali pa še posebej tam. Najbolj logično bi seveda bilo, če bi se to zgodilo v Grčiji, Italiji in Španiji, saj (milo rečeno) nosijo najtežje breme problema. Kakor koli, prevozil sem vso obalo od Genove do Nizozemske in našel, kar sem iskal, v mestu bluesa in soula in rokenrola, v Le Havru.«

Ljubljana, Kinodvor, 31 December, 9.00 p.m.New Year's Eve avant-première: Le HavreIn Le Havre, Aki Kaurismäki's latest bravura piece of film-making, the giant of Finnish cinema turns his attention to a subject that is currently extremely topical in Europe: il-legal immigration. At the same time, of course, he retains all the specific flavour of his absurdist comic style.

Kaurismäki, who wrote, directed and produced the film, says the following about the Le Havre: "European cinema has not much addressed the continuously worsen-ing financial, political, and above all, moral crisis that has led to the ever-unsolved question of refugees; refugees trying to find their way into the EU from abroad, and their irregular, often substandard treatment. I have no answer to this problem, but I still wanted to deal with the matter in this anyhow unrealistic film. Basically the story could happen almost in any European country, except maybe the Vatican, or perhaps especially there. The most logical places would of course have been Greece, Italy and Spain because they carry the heaviest pressure caused by the problem (to put it mildly). Anyhow, I drove along the whole of the coast from Genoa to Holland and found what I wanted from the city of blues and soul and rock 'n' roll, Le Havre."

www.kinodvor.org

Ljubljana, Cankarjev dom, Café teater, 31. decembra ob 20. uri

Tone Partljič: SpravaV duhoviti komediji Toneta Partljiča se spori med partizani in domobranci preslikajo v današnji čas. V komediji se na silvestrski večer srečata bivši domo-branec Franc, ki je po petinšestdesetih letih pripotoval na novoletne počitnice iz Avstralije, in bivši partizan Jože, ki sicer živi v domu ostarelih občanov čez cesto. Vso noč se »spoznavata«, a dlje od ugotovitve, na kateri strani se je kdo boril, ne zmoreta. Bremena zgodovine, ki jih nosita, so pretežka in preokorna, da bi jih mogla odvreči.

Vedno aktualna Partljičeva komedija zaživi v režijski obdelavi Borisa Kobala, z odličnima igralcema Janezom Hočevarjem Rifletom in Sandijem Pavlinom.

Ljubljana, Cankarjev Dom, Café Teater, 31 December at 8.00 p.m.Tone Partljič: ReconciliationIn this witty comedy by Tone Partljič, the wartime differences between partisans and members of the Slovene home guard are transferred to the present day. It is New Year's Eve when former home guard soldier Franc, who has returned to Slovenia for the holidays after 65 years in Australia, encounters former partisan Jože, who lives in an old people's home across the street. They spend the whole evening "getting to know each other", but are unable to get beyond the discovery of which side the other fought on. The burdens of history that they bear are too heavy and awkward for them to cast off.

Partljič's always topical comedy is directed by Boris Kobal and stars the excellent ac-tors Janez Hočevar, better known as Rifle, and Sandi Pavlin.

www.cd-cc.si

Silvestrski večer / / New Year’s Eve{ Art & Culture }

Page 18: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 20 )

Frankfurt, Schirn Kunsthalle FrankfurtKienholz: Znaki časaOd 22. oktobra do 29. januarjaKienholzev opus je uporniški, izzivalen in vselej razdeli mnenja, zato dviga prah že od svojih začetkov sredi petdesetih let 20. stoletja. Sprva je Ed Kienholz ustvarjal sam, pozneje, od leta 1972 naprej, pa skupaj z ženo Nancy Reddin Kienholz. Vse to ne bi smelo preseneča-ti, kajti v središču njune ustvarjalnosti so vedno religija, vojna, smrt ter manj razumljive plati družbe in družbenih nasprotij. S temami, kakršne so spolno izkoriščanje žensk pri prostituciji, vloga medijev in učinki etničnih sporov, dre-zata v razpoke zahodnih družb, ki še do danes niso odpravljene, zato je njuno delo nenehno aktualno. Od velikih retrospektiv v New Yorku, Los Angelesu in Berlinu leta 1996 je razstava v Schirnu prva, ki prikazuje niz osupljivih »moralnih slik« skupaj z impre-sivnimi manjšimi skulpturami.

Zürich, Kunsthaus Zürich Albert WeltiDo 4. marca Slikanje s pasteli, tehnika, ki je znana že od 18. stoletja, je nekoč veljala za lastno zvrst, dokler je niso v zadnji četrtini prvega desetletja 19. stoletja v novo ži-vljenje prebudili umetniki, kot so Manet, Degas, Redon in Picasso. Ustvarjanje s pastelno kredo, prašnim in poroznim izraznim sredstvom, s katerim lahko na

Frankfurt, Schirn Kunsthalle FrankfurtKienholz: Signs of the TimesFrom 22 October until 29 JanuaryRebellious, provocative, and ever po-larising, Kienholz's oeuvre has always caused quite a stir since its beginnings in the mid-1950s – first just the works of Ed Kienholz, then later, from 1972 onwards, collaborative projects with his wife, Nancy Reddin Kienholz. This is hardly a surprise, since religion, war, death, and the more inscrutable sides of society and its social conflicts have al-ways been at the forefront of their works. Dealing with subjects such as the sexual exploitation of women in prostitution, the role of the media, and the effects of ethnic conflict, they pinpoint fractures in Western societies which remain un-resolved to this day and thus lend the oeuvre its unmitigated topicality. Since the major retrospective in New York, Los Angeles, and Berlin in 1996, the exhibition at the Schirn will be the first to show a series of the spectacular 'moral tableaus' together with the im-pressive smaller sculptures.

Zurich, Kunsthaus Zürich Alberti WeltiUntil 4 March Pastel painting, a technique known since the eighteenth century, was once consid-ered a genre in its own right, before being revived in the last quarter of the 1800s by artists such as Manet, Degas, Redon and Picasso. Manipulating the pastel crayon,

papir pričaramo slikarske odtenke ali spontane improvizacije, odvisno od ume-tnika, zahteva veliko veščino, vrhunec te tehnike pa je nekakšna združitev risanja in slikanja. Razstava okrog petdesetih pastelov želi ponazoriti zrel talent Al-berta Weltija (1862–1912) kot risarja in slikarja krajin, majhnih mojstrovin, ki jih je imenoval »pastelne skice narave«, delno tudi zato, da bi se razlikovale od slik in zamisli njegovega učitelja Arnolda Böcklina. Njihovi izraziti barvni učinki so stranski produkt navdušenosti Weltija nad skoraj neustavljivo interakcijo med svetlobo in človeškim očesom.

Dunaj, Kunsthalle WienPrevzetnost; moda/fotografije iz zbirke F. C. GundlachaDo 12. februarja Razstava Prevzetnost, posvečena fotografiji in modi, obsega vse – od zgodnjih studijskih fotografij do dina-mičnih postavitev v urbanem okolju, od nadrealističnih kompozicij do ironičnih pogledov na modno industrijo, od mizanscene oblačil do vrhunskih ma-nekenk –, vključuje pa približno dvesto fotografij iz zbirke F. C. Gundlacha. Tako prebojne kot tudi neznane fotografije iz poznih dvajsetih let 20. stoletja pa vse do današnjega dne pričajo o sugestivni moči modne fotografije med inovacijo in tradicijo, potrošništvom in umetnostjo. Prevzetnost prikazuje dela avtorjev, med katerimi so Richard Avedon, Lillian

a dusty, porous material that can be used on paper to create painterly nuances or spontaneous improvisations, depending on the artist, requires the greatest skill; and yet the technique's consummation can be found in its union of drawing and painting. An exhibition of some fifty pastels aims to demonstrate the mature talent of Albert Welti (1862–1912) as a draughtsman and painter of landscapes – little masterpieces he called 'pastel nature sketches' partly to distinguish them from the paintings and ideas of his teacher, Arnold Böcklin. Their intensive chromatic effects are the by-product of Welti's enthu-siasm for the virtually irrepressible inter-action between light and the human eye. Vienna, Kunsthalle WienVanity; Fashion / Photography from the F.C. Gundlach CollectionUntil 12 February Dedicated to the subject of photography and fashion, the Vanity exhibition – rang-ing from early studio photography to dy-namic settings in urban space, from sur-real compositions to ironic takes on the fashion industry, from the mise-en-scène of dresses to supermodels – presents around two hundred works from the F.C. Gundlach Collection, landmark photo-graphs as well as unknown pictures from the late 1920s to the present day, all of which testify to the suggestive power of fashion photography in terms of innova-tion and tradition, consumerism and art. Vanity includes photographs by Richard

Bassman, Cecil Beaton, Sibylle Berge-mann, Erwin Blumenfeld, Guy Bourdin, Louise Dahl–Wolfe, Hubs Flöter, Ralph Gibson, F. C. Gundlach, Horst P. Horst, George Hoyningen–Huene, George Hur-rell, William Klein, Nick Knight, David LaChapelle, Edgar Leciejewski, Zoe Leo-nard, Leon Levinstein, Peter Lindbergh, Gjon Mili, Sarah Moon, Armin Morbach, Helmut Newton, Irving Penn, Regina Relang, Kristian Schuller, Melvin Sokol-sky, Deborah Turbeville, Yva, Imre von Santho, Wols in drugi.

Kopenhagen, Ny Carlsberg GlyptotekV senci piramid Do 25. marca Razstava predstavlja delo angleškega arheologa in egiptologa Flindersa Petrie-ja med izkopavanji v Egiptu. Petrie, ki je živel od 1853. do 1942. leta, je prvi po-nazoril in zapisal podrobnosti o svojih od-kritjih, zato velja za »očeta arheologije«. V svojem ekscentričnem življenju je med drugim živel v skalnati kripti in imel za pomočnika Lawrencea Arabskega. Razstava prikazuje več odkritij grobnic, fragmente kipov ter zidov grobnic in svetišč, ki jih je Glyptotek pridobil prek Petrieja. Obiskovalci se lahko približajo Petriejevim odkritjem, kajti grobna slika z leopardovim repom in krokodiljim gobcem je zdaj na voljo za podrobnejše preučevanje. Ny Carlsberg Glyptotek je kraj, ki ga doživimo izkustveno. Edinstvena okolica

Avedon, Lillian Bassman, Cecil Beaton, Sibylle Bergemann, Erwin Blumenfeld, Guy Bourdin, Louise Dahl-Wolfe, Hubs Flöter, Ralph Gibson, F.C. Gundlach, Horst P. Horst, George Hoyningen-Huene, George Hurrell, William Klein, Nick Knight, David LaChapelle, Edgar Leciejewski, Zoe Leonard, Leon Levinstein, Peter Lindbergh, Gjon Mili, Sarah Moon, Armin Morbach, Helmut Newton, Irving Penn, Regina Relang, Kristian Schuller, Melvin Sokolsky, Deborah Turbeville, Yva, Imre von Santho, and Wols, among others.

Copenhagen, Ny Carlsberg GlyptotekIn the Shadow of the Pyramids; Until 25 March This exhibition presents the work of the English archaeologist and Egyptologist, Flinders Petrie during his excavations in Egypt. Petrie, who lived from 1853 to 1942, was the first to illustrate and record details of his discoveries, and he is there-fore known as the 'Father of Archaeology'. Among the features of the eccentric Petrie's life are that he lived in a rock-cut tomb and had Lawrence of Arabia as an assistant. The exhibition presents a number of tomb discoveries, fragments of statues, and tomb and temple walls, all of which came through Petrie to the Glyp-totek. Visitors can get close to Petrie's dis-coveries as, for instance, a tomb painting featuring leopard tails and a relief with the snout of a crocodile have now been subjected to closer examination. The Ny Carlsberg Glyptotek is a place to

z zimskim vrtom, Larsenova stavba z zbirko francoskega slikarstva (odprta leta 1996) in kavarna oblikujejo čudovit okvir za uživanje v umetnosti in kulturi po najvišjih merilih.

Istanbul ModernSanje in stvarnost – moderne in sodobne umetnice iz TurčijeDo 22. januarjaS to razstavo želi İstanbul Modern izpo-staviti družbeno in kulturno preobrazbo Turčije s predstavitvijo del umetnic. Razstava, ki temelji na položaju umetnic v moderni in sodobni umetnosti, ponuja nov, alternativen pogled na družbeno-kulturno zgodovino Turčije. Je neke vrste povzetek moderne in sodobne turške umetnosti hkrati; povezuje 74 umetnic, med katerimi so tudi pionirke in takšne, o katerih zelo malo vemo in katerih ime-na so skoraj pozabljena, ter sodobne umetnice in ženske, ki v zadnjih štirih desetletjih sooblikujejo umetniško prizo-rišče s svojim intelektualnim pristopom in praktičnimi dejanji. Razstava raziskuje, kako umetnice pretvarjajo svoje sanje v stvarnost, z vizualnimi primeri ponazarja odnose, ki jih umetnice pri ustvarjanju vzposta-vljajo z različnimi plastmi stvarnosti, ter te odnose umešča v današnjo kulturo sodobne umetnosti.

be experienced to be believed. The unique surroundings with the Winter Garden, the Larsen Building for the Collection of French paintings (inaugurated in 1996) and the café all create a beautiful setting for the enjoyment of the finest art and culture.

Istanbul ModernDream and Reality– Modern and Con-temporary Women Artists from TurkeyUntil 22 JanuaryThrough this exhibition, the İstanbul Mod-ern aims to put Turkey's social and cultur-al transformation on the agenda through the work of female artists. The exhibition, which is centred on the position of wom-en artists in modern and contemporary art, offers a new, alternative perspective on Turkey's sociocultural history. The exhibition, which also serves as a kind of summary of modern and con-temporary Turkish art, links 74 artists, including pioneering female artists, the lives and productions of whom we know little about and whose names are almost forgotten; the rediscovered moderns and female artists who, over the last four decades, have been shaping the contem-porary art scene with their intellectual attitudes and practical actions. The exhibition investigates how female artists turn their dreams into reality and conveys through visual examples the relationship female artists establish with the different strata of reality in their pro-duction and this relationship's place in today's culture of contemporary art.

( 20 )

{ Umetnost & kultura / Art & Culture }

Page 19: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012
Page 20: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 32 )

Besedilo: Borut Podgoršek Fotografije: Klemen Lajevec

Adria letos praznuje abrahama. Mnogi bi rekli:

nič posebnega, a le tisti, ki ne vedo, da je od

prvega leta bratov Wright minilo sto osem let.

Adria je z vami (nami) skoraj polovico tega obdobja.

Letalskih družb s tako tradicijo ni veliko. Adrijino zgod-

bo so poleg zaposlenih pisali tudi proizvajalci letal. S

predstavnikom enega od njih smo se pogovarjali tudi mi.

{ Adrijin potnik }

Adria Airways Tehnika je še vedno prvi in edini servis v EU, ki smo ga pooblastili za vzdrževanje letal CRJ. Izbrali smo ga, ker je pomenil odlič-no kombinacijo štirih ključnih zahtev: tehničnega znanja, delovnih iz-kušenj, konkurenčnih cen in ugodne lokacije za druga letala iz serije CRJ v tem prostoru. Adrijino predanost kakovosti poskuša Bombardier deliti z drugimi uporabniki letal CRJ v regiji. Ko je bil servis izbran leta 2002, so naši kupci potrebovali dodatno podporo v regiji in izkušnje Adrie so bile ravno pravšnje za začetek partnerstva.

Zavedamo se, kako pomembna sta servis in podpora za naše kupce komercialnih letal. Krepitev naše prisotnosti v Evropi s kupci oz. uporab-niki kot partnerji izboljšuje vsesplošno odzivnost in uporabnikom letal CRJ pomaga zmanjšati stroške.

Koliko pooblaščenih servisov imate zdaj v EU?

Tehnična enota Adrie Airways je edini tako imenovani ASF (Authorized Service Facility), torej pooblaščeni servis za komercialna letala Bombar-dier, v Evropski uniji. Obstajajo še drugi ponudniki servisnih storitev, a le Adrijinega odlikuje takšno poimenovanje.

Menite, da je Adria Airways lahko potencialni kupec letal C-Series ali

Q-400?

Menimo, da je za današnjo Adrijino ponudbo CRJ-900 najboljša kom-binacija udobja za potnike, nizkih operativnih stroškov in uporabne prožnosti. Cene goriv so visoke in nestabilne. CRJ-900 porabi 10 % manj goriva kot primerljiva konkurenčna letala, zaradi česar je bolj prijazno za okolje in Adrijine potnike.

O potencialu letal Q-400 in CSeries pri Adrii pa naj povem to. Letalski ponudniki, kot je Adria, so vedno pozorni na konkurenčnost, kam želijo potovati njihovi potniki, kako pogosto ter s katerim letalom bodo naj-bolj ustregli potrebam kupcev in delničarjev. S serijami letal CRJ, C-Se-ries in Q-400 je Bombardier edini proizvajalec, ki lahko kupcem ponudi pravo izbiro med letali za medcelinske lete (CS-100 in CS-300), letali za regionalne lete (serija CRJ Nextgen) ter velikimi in energetsko učinkovi-

Udeležili ste se 50. obletnice Adrie Airways v Ljubljani. Malo je letalskih

prevoznikov s tako dolgo tradicijo. Kaj menite o Adrii kot letalskem

prevozniku in poslovnem partnerju? Kako bi ocenili sodelovanje vašega

podjetja v preteklosti in v prihodnosti?

V čast nam je bilo, da smo bili povabljeni na slovesnost ob 50. obletnici, ki se je odvijala 17. novembra. Prav imate, 50 let je pomemben mejnik, ki ga doseže le malo letalskih prevoznikov. To je potrditev značaja in moči vaših zaposlenih. Zelo so zavzeti za to, kar počnejo in kako skrbijo za po-tnike. Vem, saj letim z Adrio!

Adria ima danes floto, ki vključuje šest letal Bombardier CRJ-200 in štiri letala CRJ-900, od tega dve CRJ-900-NextGen. Ne pozabimo pa, da segajo korenine Adrijinega sodelovanja s proizvajalcem Bombardier več kot 30 let nazaj do turbopropelerskih letal Dash 7 za olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. Adrio cenimo kot partnerja in kot kupca in še naprej se bomo trudili, da si bomo zaslužili vaše zaupanje. Podjetje Bombardier Commercial Aircraft je zelo ponosno na svoj odnos z Adrio Airways.

Prvi pooblaščeni servis za letala CRJ v Evropi je bil odprt v Sloveniji pri

Adrii Airways. Zakaj ste se tako odločili? Takrat je bilo v EU namreč kar

nekaj servisnih centrov.

Steven R. Alimentpodpredsednik oddelka prodaje Bombardierjevih komercialnih letal v Evropi, Rusiji, CIS in Afriki

Adrijin sopotnik iz Bombardierja

Page 21: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 33 )

Naše letalo Q-400 je na primer eno najbolj zelenih letal za regionalne lete danes in je v rabi po vsem svetu. Julija 2010 je Bombardier oznanil, da sodeluje s podjetjema Pratt and Whitney in Porter Airlines pri izdela-vi letala Q-400 s pogonom na biogoriva. Pričakujemo, da bo Q-400 prvo veliko in tehnološko napredno komercialno turbopropelersko letalo, ki bo sodelovalo v testnem programu za biogoriva.

Ta testni program daje podjetju Bombardier in projektnim partnerjem priložnost, da pospešijo prizadevanja letalske industrije na področju biogoriv in pomagajo pri uresničevanju ciljev glede zmanjševanja izpu-stov.

Kaj menite o Sloveniji kot o poslovni in turistični priložnosti?

Slovenija ima zrelo in dobro razvito gospodarstvo. Njen BDP je najvišji med novimi državami članicami EU. Delovna sila je mlada, dobro izo-bražena in produktivna. Vse to pomeni svetlo prihodnost. V Slovenijo bi moralo vlagati več podjetji. Menim, da sta vlada in gospodarstvo inova-tivna pri ustvarjanju okolja, v katerem lahko posli cvetijo.

Kar si tiče turizma, lahko rečem, da sem šel januarja smučat v Kranj-sko Goro in bilo je odlično. Smučišče, sam kraj, hrana, vse je bilo prvo-razredno. Slovenija lahko ponudi veliko, Alpe na severozahodu, Sredo-zemlje na jugozahodu. Toliko raznolikosti v tako majhnem prostoru. Naslednje na mojem seznamu so Postojnska jama in Škocjanske jame.

timi turbopropelerskimi letali (častitljivi Q-400). Če želi Adria v priho-dnje spremeniti ponudbo in strategijo, jo bomo z veseljem poslušali in predlagali rešitve.

Kdaj pričakujete krstni let letala CS-300?

Prvi let pričakujemo eno leto pred začetkom uvedbe v operativno upora-bo, predvidoma leta 2014.

Motorji so tisti, ki onesnažujejo. Kakšne motorje boste uporabili v leta-

lih CSeries?

Letala iz družine C-Series bo poganjal turboventilatorski motor z reduk-torjem Pratt and Whitney PurePower PW1500, ki ga je revija Time Ma-gazine ravnokar imenovala za eno najboljših inovacij leta 2011. V letalih C-Series se združujejo aerodinamika zadnje generacije, sistemska inte-gracija in napredni konstrukcijski materiali skupaj z najnaprednejšimi motorji ter tako ustvarja vsaj 20 % prihranka pri porabi goriva v primer-javi z drugimi letali, ki se trenutno proizvajajo, in 15 % nižje operativne stroške. Letalo C-Series ima 20 % manj izpustov CO2 in 50 % manj izpu-stov NOx ter je štirikrat tišje od konkurentov. C-Series je najbolj zeleno ozkotrupno letalo v svoji kategoriji.

Kaj pa okolju prijazno letalstvo? Kako zelena so vaša letala in kakšen je

prispevek podjetja Bombardier k okolju?

Bombardier proizvaja letala, ki so na splošno znana kot najbolj zelena v svojem razredu. Dolgoročno smo se zavezali okolju in naše okoljske po-bude priznava cel svet.

Steven R. Aliment

Page 22: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 34 )

{ Adria Passenger }

Vice President, Sales – Bombardier Commercial Aircraft for Europe, Russia, CIS and AfricaBombardier Aerospace Germany

Adria Passenger from Bombardier

Steven R. Aliment

You attended Adria Airways’ 50th anniversary celebration in Ljubljana.

There are not many airlines with such a long tradition. What do you

think of Adria as an airline and as a business partner? How would you

evaluate your company’s cooperation with Adria in the past and what

are your thoughts on its future?

We were so honoured to be invited to and participate in the 50th anniver-sary event on 17 November. You are right – 50 years is a great milestone and one that very few airlines have been able to achieve. It is a tribute to the character and strength of your employees. They are so passionate about what they do and how they care for your passengers. I know this because I fly with Adria myself!

Today Adria is a fleet that comprises six Bombardier CRJ200s and four CRJ900s of which two are NextGen. However, let’s not forget that Adria’s ties with Bombardier go back over 30 years to the Dash 7 turboprops for the 1984 Sarajevo Olympics. We value Adria as a partner and customer, and we will continue to work hard to earn your trust. Bombardier Com-mercial Aircraft is very proud of its relationship with Adria Airways.

The first authorised CRJ service centre in Europe was established in

Slovenia with Adria Airways. What was the reason for your decision?

At that time there were quite a few maintenance, repair and overhaul

(MRO) centres in the EU.

Adria Airways Tehnika remains the first and only Bombardier-author-ised MRO centre in the EU for CRJ aircraft. It was selected because it rep-

Text: Borut Podgoršek Photography: Klemen Lajevec

This year Adria Airways is celebrating its half

century. Many people might say, no big deal, but they

would be forgetting that 108 years have passed since

the first flight by the Wright brothers. Adria has been

around for almost half of that time.

There are not many airlines with that kind of

tradition. Adria’s story has been written not just by

its employees, but also by the aircraft manufacturers.

So we talked with a representative of one of the

manufacturers.

Page 23: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 35 )

resents the perfect mix of four key requirements: technical expertise, operational experience, competitive rates, and is a convenient location for other CRJ series aircraft operators in the region. Adria’s commitment to quality is something Bombardier strives to share with other CRJ aircraft operators in the region. At the time of its selection in 2002, our customer base had been seeking additional support in the region and Adria’s experience made it the right fit to enter into a partnership.

We recognise how important service and support are for our commer-cial aircraft customers. Strengthening our presence in Europe with our customer-operators as partners improves overall responsiveness and helps CRJ operators to reduce costs.

How many Bombardier authorised MRO centres are there now in the

EU?

Adria Airways Tehnika is the only Authorised Service Facility (ASF) for Bombardier Commercial Aircraft in the European Union. There are other MRO providers, but only Adria has this distinction.

Do you consider Adria Airways to be a potential customer for the

CSeries or the Q400?

We believe the CRJ900 offers the right mix of passenger appeal, low op-erational costs, and network flexibility for the Adria network of today. Fuel prices are high and unstable. The CRJ900 burns 10% less fuel than its nearest competitor and that is great for the environment and Adria’s passengers!

As for the potential of the Q400 and CSeries at Adria, let me say this. All airlines, including Adria, are constantly looking at the competitive environment – where their passengers want to go, how often, and what aircraft would help them best meet the needs of their customers and shareholders. With the CRJ family, the CSeries and the Q400, Bombar-dier is the only manufacturer that can provide its customers with the right choice between mainline jets, the CS100 and CS300, regional jets, the CRJ NextGen family, and large, fuel-efficient turboprops, the vener-able Q400. If Adria wants to make any network and strategy changes in the future, we are ready to listen and to propose solutions.

When do you expect the CS300 to take off on its maiden flight?

The first flight is expected one year prior to its entry into service (EIS). The CS300’s EIS is expected to be in late 2014.

Engines are ‘polluters’. What kind of engines will you use on the

CSeries?

Pratt and Whitney’s PurePower Geared Turbofan PW1500 engine, which was just named one of TIME magazine’s best inventions of 2011, will power the CSeries aircraft. The CSeries combines latest-generation aerodynamics, system integration and advanced structural materials, along with a game-changing engine, to deliver a minimum of 20 % fuel burn benefit over in-production aircraft and a 15 % cash operating costs advantage. The CSeries aircraft emits 20 % less CO2 and 50 % less NOx emissions, and is four times quieter than its competitors. The CSeries is the greenest single-aisle aircraft in its class.

What about green aviation? How ‘green’ are your aircraft and how does

Bombardier contribute to protecting the environment?

Bombardier produces aircraft that are widely recognised as being the greenest in their class. We have a long-standing commitment to the en-vironment and our environmental initiatives are lauded worldwide.

For example, our Q400 aircraft is already one of the greenest regional aircraft in service around the world; in July 2010, Bombardier announced that it was partnering up with Pratt and Whitney and Porter Airlines to fly the Q400 aircraft in a biofuel programme. The Q400 aircraft is expect-ed to be the first large, technologically advanced commercial turboprop aircraft to participate in a biofuel test programme.

This test programme provides Bombardier and the project’s partners with an opportunity to further the industry’s biofuel efforts and ultimately help reach its emissions reduction targets.

What do you think about Slovenia as place to do business and go on

holiday?

Slovenia has a mature and well developed economy. Its GDP is the high-est among the newer Member States of the EU. The workforce is young, well-educated and productive, and that adds up to a bright future. More companies should be investing in Slovenia. I believe that government and industry have both been innovative in creating an environment where businesses can flourish.

As for tourism, I went on a ski holiday for a few days to Kranjska Gora last January so I can tell you it was excellent. The mountains, the village and the food were all top notch. Slovenia has so much to offer – the Alps in the northwest and the Mediterranean to the southwest. Such huge diversity in such a small package! The caves in Postojna and Škocjan are next on my list. A

Page 24: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Kopen-hagen

( 36 )

Page 25: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Besedilo in fotografije: Dragan Arrigler

Turiste, ki so doma v alpskih in drugih goratih

deželah, pa jih pot zanese na Dansko, tamkaj-

šnja pokrajina le stežka presune. Saj ne, da ne

bi bila lepa s svojimi širnimi polji valujočega žita, ki jih

včasih prekinjajo travniki, gozdovi in vetrne elektrar-

ne, vse skupaj pa slej ko prej nadomestita še bolj širno

Severno morje in Baltik. A gorá navajeno oko si nekako

želi, da bi se kje ustavilo, si ogledalo kakšen zasnežen

vršac in občudovalo vrtoglave prepade. To v deželi, kjer

se najvišja gora pne le 173 metrov, druga najvišja pa 147

metrov nad morjem, pač ni mogoče.

( 37 )

Page 26: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Kopenhagen }

Vendar pa je na Danskem vse urejeno do potankosti in zato pomanjkljivosti pokrajine zlahka nadomesti lepota kra-jev, še zlasti prestolnice. To mesto ima vse, kar je potrebno, da se turist v njem počuti odlično: številne znamenitosti,

med drugim kar tri kraljeve palače, obmorsko lego, torej obilo vode (tudi v številnih kanalih, ki prepredajo mesto; prestižni naziv Severne Benet-ke ima sicer že Amsterdam, a zaslužil bi si ga tudi Kopenhagen), pa cel kup muzejev, v katerih lahko spoznaš deželo v detajle: njeno zgodovino, njene vojne in mir, geografske in geološke značilnosti, pa seveda ume-tnost in ne nazadnje dizajn. Tega je na Danskem itak na pretek, in to ne samo v muzejih. Turist, ki ima to smolo, da se znajde v Kopenhagnu v ponedeljek, ko so muzeji zaprti, ali pa študent, ki je z budžetom malo bolj na tesnem, jo namesto v muzej oblikovanja (Kunstindustrimuseet) lahko mirno mahne v kakšno Bang&Olufsenovo trgovino, obišče pro-dajalne blagovne znamke Georg Jensen s srebrnino in porcelanom, gre lahko celo v trgovino s pohištvom ali v najslabšem slučaju v kakšno ve-leblagovnico, npr. Magasin du Nord, pa ne bo prav dosti prikrajšan. Tudi

zbirko stolov Arneja Jacobsena bo skoraj zanesljivo videl v marsikaterem od mestnih hotelov. Občutek, da je tam vse narejeno s spoštovanjem do dovršene oblike in dobrega okusa ter da so to oblikovali ljudje, ki pozna-jo svoj posel, pravzaprav človeka ne zapusti nikjer na Danskem.

Toliko o dizajnu. Druga značilnost Kopenhagna, že pregovorna, so se-veda kolesarji. Srednjeevropejca, vajenega avtomobilskega nasilja, pre-seneti razmeroma majhno število osebnih vozil v mestu, še bolj pa se-veda neizmerne množice kolesarjev. In neverjetna toleranca do slednjih. Ko se v popoldanski prometni konici v natrpan metro zrine popolnoma premočen kolesar s svojim mokrim in blatnim prevoznim sredstvom, se dokaj elegantno oblečeni potniki brez ugovora razmaknejo in mu na-redijo prostor. Da ne govorim o primestnih vlakih, ki z velikimi simboli dobesedno vabijo kolesarje v svoje zavetje. Kaj podobnega se v deželi, od koder prihaja pisec teh vrstic, nikakor ne more zgoditi; železničarji rajši vidijo, da vlaki vozijo prazni, kot da bi nanje spustili kakšnega kolesarja. Ko sem že omenjal premočenega kolesarja: Danci imajo do vremena oči-tno svojstven odnos. Preprosto ga ne upoštevajo. Prevažajo se naokoli

( 38 )

Page 27: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Kopenhagen }

v dežju in vetru, poleti tudi pri samo 10 stopinjah Celzija, pozimi pa pri mnogo nižjih temperaturah, v snegu in ledu (ko druge smrtnike zebe celo v avtomobilih), in to se jim očitno zdi najobičajnejša stvar na svetu.

Tretja nezgrešljiva znamenitost Kopenhagna (pravzaprav cele Danske) pa je seveda H. C. Andersen. Odrasli oboževalci iz celega sveta (ki pa so bili nekoč seveda otroci) navdušeno plezajo na kolena skulptur tega pra-vljičarja, ki je napisal tako strašno žalostne pravljice, kot so Mala morska deklica, Deklica z vžigalicami, Stanovitni kositrni vojak in druge, ter se dajo tam fotografirati. Zanimivo; le kako bi ga šele oboževali, če bi bil pisal pravljice s srečnim koncem?

To mesto ima vse, kar je potrebno, da se turist

v njem počuti odlično.

( 39 )

Page 28: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Copenhagen }

( 40 )

Page 29: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Copen-hagenText and photography: Dragan Arrigler

Tourists who call Alpine and other mountainous countries home, and whose path takes them to Denmark, tend to be unimpressed by that country’s landscape. Granted, it lacks no beauty with broad fields of waving grain,

occasionally broken up by meadows, forest and wind farms, but sooner or later the whole ensemble ends in the still-broader North Sea or Baltic. And the mountain-accustomed eye soon wishes that it could rest on something and gaze at some snow-capped peak or admire vertiginous precipices. But in a land where the highest mountain rises to just 173 metres above sea level, and the second-highest to 147 metres, it’s just not going to happen.

Yet in Denmark everything is done to a T, and for that reason any de-ficiencies of landscape are easily made up for by the beauty of its cities, especially the capital. This city has everything a tourist needs to feel great in it: a host of sights, including no less than three royal palaces, it lies by the sea, so there is an abundance of water (including numerous canals that criss-cross the city; Amsterdam holds the prestigious title of Venice of the North, but Copenhagen would also merit it), and a bunch of museums where you can get to know the country in every detail - its history, its wars and peace, geographical and geological features and of course its art and, no less importantly, its design. In fact Denmark is overflowing with design, and not just in the museums. Visitors who have the misfortune to be in Copenhagen on a Monday, when the mu-seums are closed, or students on a tight budget, can skip the design museum (Kunstindustrimuseet) and boldly head into a Bang & Olufsen shop, visit the Georg Jensen shop with its silver and porcelain, or even wander through a furniture store or, worst-case scenario, go into some department store such as Magasin du Nord, without feeling like they’ve missed out. You are also bound to see a collection of Arne Jacobsen chairs in one of the city hotels. The sense that everything is made with respect for superlative form and good taste, and that it has been de-signed by people who know their trade, in fact never leaves you in any part of Denmark.

{ Copenhagen }

( 41 )

Page 30: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

But enough about design. Another feature of Copenhagen - now legendary - is of course its cyclists. Central Europeans used to chaotic traffic are surprised by the relatively small number of private vehicles in the city, and even more so by the inordinate mass of cyclists. And the unbelievable tolerance towards them. In the evening rush hour, when a completely soaked cyclist pushes onto a packed metro train with his wet and muddy mode of transport, the quite elegantly dressed passengers move back without objection and make space for him. Not to mention the suburban trains, which sport enormous symbols literally inviting cyclists into their protection. In the land that the writer of these lines comes from, you would never find anything like that; train operators would rather see their carriages run empty than allow a cyclist aboard. And on the subject of the soaked cyclist, the Danes clearly have a very singular attitude to the weather. It simply doesn’t come into consideration. They ride around in the wind and rain, and in summer when it’s still only 10 degrees Celsius, and in winter at much lower temperatures, in the snow and ice (when other mortals are freezing even in their cars), and this clearly seems the most ordinary thing in the world to them.

( 42 )

{ Copenhagen }

Page 31: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

The other unmissable feature of Copenhagen (and indeed of all Den-mark) is of course Hans Christian Andersen. Adult admirers from all over the world (who were once themselves children, it must be said) climb enthusiastically onto the knees of statues of this writer of fairy tales, who wrote such fantastically sad stories as The Little Mermaid, The Little Match Girl, The Steadfast Tin Soldier and more, and get their photo taken. I wonder - how much would they admire him if he had written fairy-tales with happy endings? A

Adria Airways leti na liniji Ljubljana–Kopenhagen dvakrat na teden.Adria Airways flies between Ljubljana and Copenhagen twice a week.

This city has everything a tourist needs to feel great in it.

( 43 )

Page 32: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Potovanje v kosovirjevižlici

( 44 )

Mestna knjižnica Ljubljana

Page 33: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Besedilo: Marjan Žiberna Fotografije: Domen Grögl

Ko se odpravim v knjižnico z mlajšima dvema od svojih treh otrok, je to dogodek zase. No, če sem natančnejši, je res poseben dogodek, kadar se

odpravimo v osrednjo mestno knjižnico, na Kersnikovo. V knjižnico na Viču v Ljubljani, nedaleč od katere stanujemo, gremo večkrat, kar je malima v veselje, a pravi razlog za razburjenje je obisk otroškega oddelka omenjene knjižnice. Bogato založen z vsakovrstno otroško literaturo ju pripravi do veselega vpitja, da ne rečem krikov. To navdušenje ob vstopu v omenjene prostore ne poneha, kvečjemu nasprotno. Mala dva, glasna in temperamentna, kot sta, vsakič, ko uzreta kaj zanimivega, krikneta od radosti, da nas knjižničarji gledajo s prijazno naklonjenostjo, a nam tudi namignejo, če ne bi morda v tihem in mirnem kraju, kakršen je knjižnica, vendarle šlo malo tišje. Saj je tam še več otrok, nekateri v spremstvu svojih staršev, ki bi si radi v miru pogledali, kar jih zanima …

( 45 )

Page 34: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Mestna knjižnica Ljubljana }

Začudeni, tudi karajoči pogledi staršev me resda spravljajo nekoliko v zadrego, saj recepta, kako vsaj malce utišati otroke, nisva z Nino v teh letih, odkar so tu, še uspela odkriti. Zato pa

mi je v toliko večje veselje njuno navdušenje nad knjigami. Risanke so seveda zakon, a njuno zanimanje za knjige ni nič manjše. V svetu, ki mu pripisujemo vse večjo plitkost, tako da smo prepričani, da bo že v kratkem šel v maloro, je to lahko le razveseljivo. Dobro se mi zdi, da naš šestletni Peter in Alina, ki ima polčetrto leto, kažeta veliko zanimanje za knjige in da je obisk knjižnice kljub številnim knjigam, ki jih imata doma, zanju doživetje.

Sposodimo si seveda Pet prijateljev; knjige iz te zbirke so pri nas doma pravi hit. Ko jih prebiramo, Peter glasno sanja o »pustolovščinah,« ki jih bo tudi sam, tako kot mladi knjižni junaki, doživljal med počitnicami. Alina pa me uspe vsakič prepričati, da si sposodimo knjigo o mačku Mu-riju. In sicer prav táko, kot jo imamo doma. A ker pravi, da je ta v knjižni-ci prav malo, majčkeno drugačna, si jo pač sposodimo. Sposojamo si jo tako rekoč serijsko; knjiga je namreč vsakič, ko jo zagleda v knjižnici, malo, majčkeno drugačna od tiste, ki smo si jo sposodili zadnjič, in sploh malo, majčkeno, drugačna od tiste doma …

Začuda pa mi ju ni bilo treba miriti, ko sem ju peljal na polet s ko-sovirjevo žlico. Z zanimanjem sta si ogledovala velikansko, kakšne tri metre dolgo žlico, ki ima svoje mesto v enem od kotov knjižnice na

Kersnikovi, in potem čisto mirno zlezla vanjo. Peter je izbral eno od pravljic in mala dva sta ji tiho kot miške prisluhnila. Kosovirjeva žlica je način, kot z zadovoljstvom pojasnjujejo knjižničarji, kako pridejo v stik z literaturo tudi otroci, ki sicer z njo nimajo veliko opraviti. Vsekakor je domiselna naprava, ki temelji na prevoznem sredstvu legendarnih pravljičnih kosovirjev Svetlane Makarovič – na žlici, nenavadni tudi v »tehničnem« smislu. Na stropu nameščen zvočnik namreč usmerja pri-povedovalčev glas k malim poslušalcem, sedečim v žlici, v okolici pa ga skoraj ni slišati.

Kosovirjeva žlica je le ena od novejših obogatitev široke ponudbe ljubljanskih knjižnic. V letu, ko je Ljubljana dihala kot svetovna prestol-nica knjige, jih je bilo še več. Ena od njih je bila možnost nakupa poceni knjig, ki so bile ponatisnjene za to priložnost. Za borih nekaj evrov je bilo mogoče – in bo zaradi velikega zanimanja možno tudi v bodoče – kupiti marsikaj zanimivega. Denimo Slavoja Žižka, napisanega na na-čin, ki je razumljiv tudi nam, navadnim smrtnikom, knjige neuničljive-

ga skoraj stoletnika Borisa Pahorja, pa stripovsko različico Čarovnikovega vajenca Evalda Flisarja ... Domačo knjižno polico sem si tako tudi sam kar precej obogatil.

Medtem ko sta mala letela na kosovirjevi žlici, zbrano poslušajoč pravljico, sem se lahko tudi sam malce razgledal po knjižnici. Peter je pokimal, da bo že on popazil na svojo malo sestrico; pogosto jo sicer provocira iz čistega veselja nad njenim vreščanjem, s katerim ga izzove, a zna biti do nje tudi zelo bratovsko zaščitniški. Obrnil sem se in skoraj trčil v starejšega gospoda, ki ga na videz poznam. Povedal je, da si je prišel sposodit nekaj knjig za vnuke, in potem povprašal, kažoč na mala dva v veliki žlici: »To sta Alina in Urban, a ne?«

Začuden sem mu povedal, da je Urban moj najstarejši in da je to Peter. Kadar se srečava, izmenjava nekaj vljudnih besed, ob neki priložnosti pa sem mu povedal imena svojih otrok. Gospod, za katerega vem, da je upokojen srednješolski profesor in vdovec, a si njegovega imena nisem uspel zapomniti, si je imena mojih otrok zapomnil kar mimogrede! Lah-ko mu z rešetom, ki ga imam namesto spomina, le zavidam. Kdove, mor-da k temu sijajnemu spominu pomagajo tudi obiski knjižnice. Redno ga namreč srečujem prav v teh prostorih, kamor prihaja vsakodnevno prelistat dnevno časopisje in si sposojat na kupe knjig.

Rekla sva še nekaj besed, potem pa sem se spustil nadstropje nižje, v oddelek za odrasle, kamor sicer redno zahajam. Pogosto zaradi knjig, ki si jih izposojam iz lastnega zanimanja ali za svoj bralski užitek, često pa iz razlogov, ki so bolj poklicne narave. Novinarji smo namreč, kot je nekoč moj starejši znanec duhovito povzel naravo novinarskega dela, »ljudje, ki se na res veliko stvari čisto nič ne spoznamo«. Bolje se mi zdi, da se o stvareh, o katerih pišem, malce poučim iz knjig, kot pa, kot je vse bolj navada, s spleta. Internet je sijajna iznajdba, brez katere bi se sam počutil kot tetraplegik, verodostojnost informacij pa je v tem virtual-nem vesolju – čast peščici izjem! – vprašljiva. Zato najraje posežem po knjigah. Zdi se mi bolje, če se na stvari še vedno »čisto nič ne spoznam« na osnovi knjig in ne interneta.

Urban, ki ima enajst let in je vse bolj samostojen mlad mož, tega mnenja o internetu verjetno ne bi bil pripravljen deliti z mano. Sicer pa ga tako ali tako zanimajo zlasti igre. In pa tehnični podatki o najnovejši različici iPhona, za katerega vsake toliko potiplje, če mu ga ne bi prinesel dedek Mraz, Božiček, Miklavž ali pa morda kar nona … No, Urban hodi v knjižnico sam. »Njegov« je otroški oz. mladinski oddelek v Šiški. Prav fino se mi zdi, da je začel, potem ko je pogoltnil Harryje Potterje, gojiti zanimanje za Karla Maya; seveda sem imel pri tem prste vmes. Njegovo zanimanje je skoraj takšno, kot je prevzemalo v njegovih letih mene. Zaradi Winnetouja in Old Shatterhanda je bil prihod potujoče knjižnice v domačo vas, kjer sem odraščal, vselej dogodek, ki sem ga pričakoval z veliko nestrpnostjo. In če postavim na eno stran tehtnice medlega Har-ryja, na drugo pa Old Shatterhanda, ki viteško pomaga ne le prijateljem, pač pa tudi pomoči potrebnim neznancem, in ki premaganim sovražni-kom na koncu nameni še pridigo, ni zame nobenih dilem … (O tem, da vsak berač svojo malho hvali, in o relacijah starši-otroci pa kdaj drugič.)

Pogledal sem na uro in pohitel nadstropje višje k svojima kosovir-jema. A njuna žlica je, kot mi je pokazal Peter, že letela z naslednjo pravljico naprej. Zato sem se razgledal naokrog in si sposodil za Urbana

Kosovirjeva žlica je le ena od novejših obogatitev široke ponudbe ljubljanskih knjižnic.

( 46 )

Page 35: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

tako majhne, da bi jih lahko človek dal v pest kakšen ducat, če ne celo dva. Ko sem našel na spletu fotografije teh drobcenih knjižic, je Urban pokazal veliko zanimanje zanje. Napaka bi bila, če mu ga ne bi pomagal še malo pogreti z ogledom v živo.

Življenje, kakorkoli nas že včasih muči na svojih natezalnicah in nam drobi kosti še na druge načine, je tudi lepo. Če mene vprašate, prima-knejo knjižnice v ta mozaik kar nekaj dragocenih kamenčkov.

Skrivnostni otok Julesa Verna. Čeprav sem, če sklepam po lastni izkušnji, priložnost, da bi ga navdušil zanj, zapravil. Potem, ko berete o možakar-jih z Divjega zahoda, ki zgolj z nožem mimogrede opravijo z razjarjenim grizlijem, da o hordah vsakovrstnih sovražnikov niti ne govorimo, vas Vernovi junaki ne morejo prav navdušiti. Že res, da so to srčni, iznajdlji-vi, optimistični ljudje, a karlmayevskih dimenzij še zdaleč nimajo.

Kakorkoli že, z Urbanom bova šla v kratkem pogledat posebno knjižno zbirko. Zbirko 3.000 knjig, ki jih je dr. Martin Žnideršič podaril Ljubljani in ki so dobile svoje mesto v eni od mestnih knjižnic. A te knjige ne zavzemajo niti približno toliko prostora, kot bi si človek mislil, saj gre za skrbno in natančno izdelane knjižne miniature. Mnoge med njimi so

{ Mestna knjižnica Ljubljana }

( 47 )

Page 36: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

A Journey in the Kosovirs’ SpoonText: Marjan Žiberna Photography: Domen Grögl

Going to the library with the two youngest of my three children is already an occasion in itself, but it becomes a really special occasion when we go to the main city library on Ker-

snikova. We are frequent visitors to the library in Ljubljana’s Vič district, not far from where we live, which the little ones love, but the real excite-ment comes with a visit to the children’s section of the big library in the city centre. Well stocked with children’s literature of every kind, it causes them to shout – if not shriek – with delight. Their enthusiasm does not diminish when we enter the library: quite the opposite. The two little ones, noisy and excitable as they are, squeal with joy whenever they catch sight of something interesting, with the result that the librarians glance benevolently at us while at the same time conveying the hint that perhaps we ought to try and be a little quieter. After all, there are other children there too, some accompanied by their parents, who would like to be able to look at what interests them without being disturbed...

The astonished, even reproving looks of the other parents cause me some embarrassment, it is true, but ever since the children were born Nina and I have been unsuccessfully trying to find the recipe to quieten them down, even just a little. That is why I am so pleased about their enthusiasm for books. Cartoons are of course their favourite, but their in-terest in books is not far behind. In a world that is supposedly becoming ever more superficial, to the extent that we are convinced that disaster is just around the corner, this can only be encouraging. To me it seems a good thing that Peter, six, and Alina, three and a half, show a lot of inter-est in books and that – though they have many books of their own at home – a visit to the library is an adventure for them.

Of course we take out a Famous Five story; this series is a real hit in our house. When we read them, Peter dreams out loud of the “adventures” that he will have during the holidays, just like the young protagonists of the books. Alina, on the other hand, always manages to persuade me

to get the book about Mury the Cat. The same one, in fact, that we have at home. But because she says that the one in the library is a teeny-weeny bit different, we borrow it anyway. Actually we borrow it over and over again, because every time she lays eyes on the book in the library it is a teeny-weeny bit different from the one we borrowed last time and a teeny-weeny bit different from the one at home...

Amazingly, however, there was no need for me to calm them down when I took them on a flight aboard the Kosovirs’ Spoon. They observed with interest the giant spoon – around three metres long – that stands in a corner of the library on Kersnikova, and then calmly climbed into it. Peter chose a story from the selection available and the two of them sat there listening to it, quiet as mice. The Kosovirs’ Spoon, explain the library staff with satisfaction, is a way of bringing literature to the attention of chil-dren who might not otherwise have much to do with it. It is certainly an ingenious device, based on the means of transport favoured by the legen-dary Kosovirs, the fictional creations of Svetlana Makarovič. The spoon is also unusual in the “technical” sense. A loudspeaker installed on the ceil-ing directs the storyteller’s voice towards the young listeners seated in the spoon, while remaining practically inaudible to those further away.

The Kosovirs’ Spoon is just one of the recent innovations designed to enhance Ljubljana’s libraries. There were several of these in the year that Ljubljana was World Book Capital. Another of them was the chance to buy cheap books printed especially for the occasion. For just a few euros it was possible – and will also be possible in the future, thanks to the enthusiastic response – to buy a lot of interesting things. For example Slavoj Žižek written in a style that is comprehensible even to us ordinary mortals, books by the indestructible near-centenarian Boris Pahor, and a comic version of Evald Flisar’s The Sorcerer’s Apprentice... I myself took ad-vantage of this opportunity to add to my own bookshelf at home.

With the two little ones busy flying in the Kosovirs’ Spoon and engrossed in their story, I decided to look around the library on my own. Peter nodded that he would look after his little sister – whom he frequently teases for the simple pleasure of making her screech, but towards whom he is also capable of being extremely brotherly and pro-tective. I turned round and almost bumped into an elderly gentleman whom I knew by sight. He told me that he had come to borrow some books for his grandchildren and then, pointing to the two children in the giant spoon: “Is that Alina and Urban?”

Somewhat taken aback, I explained that Urban is my eldest, and that this was Peter. It is our custom to exchange a few polite words when we meet, and on some occasion I must have told him the names of my chil-dren. I know that he is a retired secondary school teacher and a widower, but I can never remember his name – yet he seems to have remembered my children’s names just like that! With the sieve I have instead of a memory, I could only envy him. Who knows: perhaps visits to the library are good for the memory. I see him regularly in the library, where he comes every day to leaf through the daily newspapers and borrow piles of books.

We exchanged a few more words and then I went down to the floor below, to the adults’ section, which is where I usually go. Many of the books that I borrow there are for mere personal interest or pure reading pleasure, while others are chosen for reasons of a more professional na-

( 48 )

{ Ljubljana City Library }

Page 37: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Ljubljana City Library }

( 49 )

Page 38: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 50 )

{ Ljubljana City Library }

ture. We journalists, as an old acquaintance of mine once wittily put it, are “people who know absolutely nothing about a great deal of things.” It seems better to me to learn something about the subjects I write about from books rather than, as is increasingly common, from the web. The in-ternet is a marvellous invention and I would feel lost without it, but the reliability of the information available in this virtual universe is – with a few honourable exceptions – questionable. And so I prefer to look things up in books. I cannot help thinking it is better for me to “know absolute-ly nothing about” things on the basis of books rather than the internet.

Urban, who is 11 years old and growing increasingly independent, would probably not share my opinion of the internet. But of course he is mainly interested in games. And the technical specifications of the latest version of the iPhone, with regard to which he keeps sending out feelers to try and find out if there is any chance of Grandfather Frost, Father Christmas, St Nicholas or even his granny getting one for him... Urban goes to the library on his own. “His” library is the children’s or rather young adults’ section in Šiška. I am very happy about the fact that, having devoured Harry Potter, he has begun showing an interest in Karl May; and naturally I had a hand in that. His interest is almost as great as

The Kosovirs’ Spoon is just one of the recent innovations designed to enhance Ljubljana’s libraries.

mine was at his age. Winnetou and Old Shatterhand were the reason why the arrival of the mobile library in the village where I grew up was always an event that I awaited with the greatest impatience. And if I place the vapid Harry on one side of the scales, and on the other Old Shatterhand, who chivalrously helps not only his friends but also strangers in need of assistance, and who even lectures his defeated enemies at the end, there is no competition... (we can leave the fact that everyone has their own favourites and a discussion of parent-child relations for another time).

I look at my watch and hurry back upstairs to my two Kosovirs. But their spoon, Peter shows me, has already flown on into another story. So I look around and borrow a copy of The Mysterious Island by Jules Verne for Urban. Although, judging from my own experience, I have probably missed the opportunity to get him interested in it. Once you have started reading about men from the Wild West who can dispatch a furious griz-zly with nothing more than a knife, not to mention hordes of enemies of every kind, it is hard to get excited about Verne’s heroes. Yes, they are courageous, inventive, optimistic people, but they are far from having the dimensions of Karl May’s characters.

Be that as it may, Urban and I will shortly be going to see a very special collection of books. The collection of 3,000 volumes donated to Ljubljana by Dr Martin Žnideršič which have found a home in one of the city’s librar-ies. But these books do not take up anything like as much space as one might think, because they are carefully and precisely made miniatures. Many of them are so small that you could hold a dozen of them in your hand, if not indeed two dozen. When I found a photograph of these tiny books on the internet, Urban seemed very interested. It would be a shame not to stoke his interest a little more by taking him to see them in real life.

Life, however much it stretches us on the rack and crushes our bones in other ways, can also be beautiful. If you ask me, libraries bring quite a number of valuable pieces to this mosaic. A

Page 39: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 51 )

{ Ljubljana City Library }

Page 40: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 52 )

{ Mestna knjižnica Ljubljana }

Mestna knjižnica Ljubljana je prostor, ki

nikoli ne spi: vsak dan zjutraj, dopoldne,

popoldne in zvečer informirajo knjižni-

čarji svoje člane, uporabnike in obiskovalce vseh gene-

racij, jim svetujejo in pomagajo, jih usmerjajo in pod-

pirajo. Še več: spletna knjižnica (www.mklj.si) ponuja

velik izbor informacij o gradivu, storitvah, dogodkih

tudi takrat, ko so knjižnice zaprte.

Česa prebivalci in obiskovalci Ljubljane ob obisku knjižnice prav zares ne smejo spregledati?

Besedilo: Simona Resman Fotografije: Domen Grögl

Leta 1911 je bila ustanovljena Šentjakobska knjižnica, prva splošna knjižnica v Ljubljani. Njene naslednice so po skoraj stotih letih povezane »pod eno streho« v Mestni knjižnici Ljubljana, ki

si prizadeva postati najbolj prepoznavna in obiskana mestna ustanova.

Mestna knjižnica Ljubljana je največja splošna knjižnica v Slovenji in s 36 knjižnicami in 46 postajališči potujoče knjižnice tudi najbolj omreže-na kulturna ustanova v Ljubljani, ki je dostopna povsod: med policami, doma, na javnem prevozu, v kavarni, na delu, v naših žepih.

Obiskovanje in uporaba knjižnice sta prostovoljna in samo kvalitetna in privlačna ponudba privabljata v knjižnico vedno nove in nove uporabni-ke. Ko si otroci in izposojajo knjige, revije, glasbo in filme, ko uporabljajo različne medije in tehnologije, ko obiskujejo prireditve in se udeležujejo izobraževanj, jih številne še neodkrite zgodbe očarajo, presenetijo, začu-dijo in osupnejo.

Mestna knjižnica Ljubljana je prva knjižnica v Sloveniji, ki si je upala sto-piti »preko papirja« in ponuditi svojim članom tudi izposojo elektron-skih bralnikov z elektronskimi knjigami. Za tiste, ki težje berejo ali si radi popestrijo dolge vožnje s poslušanjem dobrega romana, so zvočne knjige prava izbira.

V knjižnici so knjige tudi naprodaj: kvalitetne in cenovno ugodne knjige v projektu Knjige za vsakogar in nakup novih ali rabljenih knjig tudi v knjižničnih antikvarnah.

V knjižnici se kot v veliki kulturni areni ves dan odvijajo najrazličnejši dogodki: literarni klubi, čajanke, literarni večeri, koncerti in razstave, ki so brezplačni in namenjeni vsem obiskovalcem, ne glede na članstvo.

Znanje in informacije so vsem ukaželjnim dostopni na predavanjih z različnih področij človeškega znanja in prek različnih oblik učenja: samostojno učenje z multimedijskim gradivom v študijskih celicah, učenje pod mentorskim vodstvom ter raznovrstni vodeni tečaji, delav-nice in predavanja. V virtualni knjižnici pa je mogoče do elektronskih podatkovnih zbirk in različnih digitaliziranih vsebin dostopati kar iz domačega fotelja.

Za otroke in mladostnike so vse storitve brezplačne, saj se v knjižnici za-vedajo, kako pomembno je, da se na njene prostore in ponudbo navadijo že od mladih nog. Še več je ponudb za skupen obisk otrok, mladostni-kov in staršev: udobno urejeni kotički za družine; police za starše z upo-rabno strokovno literaturo; stripoteke z izvrstnimi stripi; video kavči za ogled risanke ali filma v knjižnici po lastni izbiri; predstave in koncerti; ustvarjalne in poučne delavnice; pravljične ure v slovenščini, anglešči-ni, italijanščini in španščini; pravljične urice s kužki.

V knjižnici se lahko posamezniki in cele družine tudi igrajo; na voljo imajo šah in druge družabne igre, zbirko igrač Igroteka ter nagradne kvize in uganke.

Page 41: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Knjižnica kot osrednji ljubljanski center za lokalno zgodovino ohranja spomin in meri utrip v Ljubljani in njeni okolici, kar pa bi težko počeli brez izvirnih projektov:

Mesto bere, gibanje branja odraslih; Mega kviz, slovenski knjižnično muzejski kviz za otroke; Moja naj knjiga, glasovanje za najljubšo mla-dinsko knjigo; Poletavci – poletni bralci, spodbujanje bralnih navad pri otrocih med poletnimi počitnicami; Zbirka 3.000 miniaturnih knjig iz 57 držav; Spominska zbirka Otona Župančiča; Knjiga na dom, brezplač-na dostava gradiva na dom za vse, ki jim obisk knjižnice predstavlja te-žavo; Borza dela, informacijski servis, namenjen brezposelnim; Trubar-

jeva hiša literature, nov kulturni prostor v središču mesta, namenjen literaturi in knjigi; Teden knjižnice, vsakoletna predstavitev knjižnice Ljubljančanom.

In jutri?Mestna knjižnica Ljubljana – varen, prijeten in udoben prostor druženja, pogovorov in srečevanj vseh Ljubljančanov, ki naj bi v prihodnje vsaj en-krat letno obiskali svojo knjižnico.

( 53 )

{ Mestna knjižnica Ljubljana }

Page 42: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Ljubljana City Library }

What Citizens of Ljubljana and Visitors to the City Should Not Miss When Visiting the LibraryText: Simona Resman Photography: Domen Grögl

The Ljubljana City Library is a place that never sleeps: every day – morning, afternoon and evening – library staff offer information, advice, assistance, guidance and support to

members, users and visitors of all generations. Not only that: the online library (www.mklj.si) offers a wide selection of information on material, services and events even when other libraries are closed.

The first general library in Ljubljana, St James’s Library (Šentjakobska knjižnica), was founded in 1911. A hundred years later, its successors are joined “under one roof” as the Ljubljana City Library, which aims to be-come the city’s most recognised and most visited institution.

Ljubljana City Library is the largest general library in Slovenia and, with 36 separate libraries and 46 mobile library stops, it is also the most ramified cultural institution in Ljubljana, and one that is accessible everywhere: on bookshelves, at home, on public transport, in a café, at work, in our pockets.

Visiting and using the library are a matter of choice, and it is only the quality and attractiveness of the services offered that will continue to bring new users to the library. When children and adults come to our library to borrow books, magazines, music and films, when they use different media and technologies, when they attend events and take part in educational activities, they are charmed, surprised, amazed and astonished by many as yet undiscovered stories.

The Ljubljana City Library is the first library in Slovenia to dare to go “beyond paper” and offer its members the chance to borrow electronic readers with electronic books. For those who have difficulty reading or who like to liven up a long journey by listening to a good novel, audio books are the right choice.

You can also buy books at the library: good-quality affordable books as part of the Books for All project, and new or used books in library bookshops.

The library is like a big cultural arena in which a wide variety of events take place throughout the day: book clubs, tea parties, literary evenings, concerts and exhibitions – free of charge and open to all, whether or not they are members.

Knowledge and information are available to all who are eager to learn – at lectures covering various areas of human knowledge and via differ-ent forms of learning: independent study using multimedia material in study cubicles, mentor-led learning and a variety of courses, workshops and lectures. A virtual library gives access to electronic data collections and a variety of digital contents from the comfort of your favourite arm-chair at home.

All services for children and young adults are free of charge, because the library is aware how important it is for them to get used to using its premises and services from a young age. Other services for children, young adults and parents include comfortable family corners; shelves of useful specialist literature for parents; comic libraries with excellent comics; video couches for watching cartoons or a film of your choice; presentations and concerts; creative and instructive workshops; chil-dren’s story sessions in Slovene, English, Italian and Spanish; story ses-sions involving puppies.

Individuals and whole families can even play in the library: chess and other board games, a collection of toys to borrow, quizzes and puzzles.

As Ljubljana’s main centre for local history, the library conserves the memory of Ljubljana and its surrounding area and measures its pulse, something that would be difficult to do without a series of original projects:

The City Reads – promoting reading for adults; Mega Quiz – a library/museum quiz for children; My Favourite Book – vote for your favourite children’s book; Summer Readers – encouraging children to read dur-ing the summer holidays; a collection of 3,000 miniature books from 57 countries; the Oton Župančič Commemorative Collection; Books

at Home – free home delivery of library material for those who have dif-ficulty visiting a library; Labour Exchange – an information service for the unemployed; the Trubar House of Literature – a new cultural space in the city centre devoted to literature and books; Library Week – an an-nual presentation of the library to Ljubljana’s citizens.

( 54 )

Page 43: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

And tomorrow?Ljubljana City Library is a safe, friendly and comfortable place to meet, chat and socialise for everyone who lives in Ljubljana, and we hope that in the future everyone will try and visit their library at least once a year. A

( 55 )

{ Ljubljana City Library }

Page 44: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Zanimivosti/Facts }

Pod eno streho so se leta 2008 združile: Knjižnica Bežigrad, Knjižnica

Jožeta Mazovca, Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Prežihov

Voranc, Knjižnica Šiška in Slovanska knjižnica.

Mestna knjižnica Ljubljana je osrednja območna knjižnica za

osrednjeslovensko regijo; izvaja strokovno svetovanje in koordinacijo

nekaterih dejavnosti za osem osrednjih knjižnic: Knjižnico Domžale,

Knjižnico Litija, Matično knjižnico Kamnik, Knjižnico Logatec, Mestno

knjižnico Grosuplje, Cankarjevo knjižnico Vrhnika, Knjižnico Jožeta

Udoviča Cerknica in Knjižnico Medvode.

»Razumeti spremembe in pripraviti poti do storitev prihodnosti,«je vizija Mestne knjižnice Ljubljana, ki bo z ambicijo svojih knjižnic

postala najbolj inovativna slovenska splošna knjižnica. Usmerjena v

razvoj bo še naprej izvirno povezovala svoje kulturne, informacijske in

izobraževalne dejavnosti z interesi svojih uporabnikov.

Nekaj pomembnih številk za leto 2010:

1.613.357 knjig (v devetih jezikih), revij, filmov in glasbe

83.877 članov

4.716.966 izposojenega gradiva

1.607.225 obiskov

672.464 virtualnih obiskov

3.240 prireditev in izobraževanj

222 zaposlenih

Še nekaj zanimivih številk za leto 2010:

Vsak prebivalec Ljubljane je zaradi izposoje na dom v povprečju

3,4-krat obiskal knjižnico.

Vsak član je 19-krat obiskal knjižnico.

Vsakih 19,6 sekund obišče knjižnico en član.

Vsakih 6,6 sekund izposodijo v knjižnici na dom eno enoto gradiva.

In 2008 the following libraries came together under one roof: Bežigrad

Library, the Jože Mazovec Library, the Oton Župančič Library, the

Prežihov Voranc Library, Šiška Library, and the Slavonic Library.

Ljubljana City Library is the central regional library for the Central

Slovenia region and provides expert advice and coordination of

activities for eight other central libraries: Domžale Library, Litija Library,

Kamnik Central Library, Logatec Library, Grosuplje Municipal Library,

the Cankar Library in Vrhnika, the Jože Udovič Library in Cerknica and

Medvode Library.

“Understanding changes and preparing the way for the services of the future”is the vision of Ljubljana City Library, which through the ambition of its

member libraries aims to become the most innovative general library

in Slovenia. With a focus on development, it will continue to link its

cultural, information and educational activities with the interests of its

users in an original manner.

Some important numbers for 2010:

1,613,357 books (in nine languages), magazines, films and music

83,877 members

4,716,966 items lent

1,607,225 visitors

672,464 virtual visitors

3,240 events and educational activities

222 staff

A few more interesting numbers for 2010:

Every citizen of Ljubljana visited the library on average 3.4 times

in order to borrow something.

Every member visited the library 19 times.

The library is visited by a member every 19.6 seconds.

One unit of material is borrowed from the library every 6.6 seconds.

( 56 )

Page 45: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

KAMRA – spletni portaldigitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin

KAMRA – a website containing digitised cultural heritage from different regions of Slovenia

Na portalu KAMRA (www.kamra.si) objavljajo slovenske splo-šne knjižnice skupaj s partnerji (muzeji, arhivi, društvi idr.) digitalizirane vsebine s področja kulturne dediščine. Vsebine

so predstavljene v obliki zgodb: z besedili in pripadajočimi digitalizira-nimi objekti. Mestna knjižnica Ljubljana je za portal KAMRA zasnovala projekt »Moja ulica«, ki prebivalcem osrednje Slovenije predstavlja zgodovino ulic in mestnih predelov ter odkriva zanimivosti iz življenja znamenitih osebnosti. Nekdaj izgubljeni pogledi in ulične silhuete presegajo časov-ne in fizične omejitve ter popeljejo obiskovalce »Moje ulice« na virtualni sprehod med kraji in ljudmi.

Na portalu KAMRA je objavljenih preko 6000 digitaliziranih objektov, ki so

povezani v 90 zbirk. V prvih devetih mesecih v letu 2011 pa portal beleži

260.000 obiskov. Vsebine portala KAMRA so dostopne tudi preko evropske

digitalne knjižnice Europeane (http://europeana.eu).

General libraries in Slovenia, together with partner institutions (museums, archives, societies, etc.), publish digitised contents from the field of cultural heritage on the KAMRA website

(www.kamra.si). The contents are presented in the form of stories: with texts and related digitised items. Ljubljana City Library has developed the “My Street” project for the KAMRA website. This project presents the history of streets and urban districts to the inhabitants of central Slovenia and reveals interesting facts from the lives of prominent figures. Views and streetscapes that were once lost transcend the limitations of time and space and take visitors to “My Street” on a virtual walk through places and among people from the past.

The KAMRA website currently contains more than 6,000 digitised items in

90 different collections. The website received 260,000 visits in the first nine

months of 2011. The contents of KAMRA can also be accessed via the Euro-

pean digital library Europeana (http://europeana.eu).

Besedilo/Text: Anja Frković

( 57 )

Page 46: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 58 )

{ Utrinki iz maroške literature }

Paketi svetlobein žile veselja Besedilo in fotografije: Margit P. Alhady

… Tam so paketi svetlobe/ in žile veselja, ki dovolijo starodavnemu molku,/ da se razgalja v njenih prostorih … Tako nas nagovarjajo verzi danes najuglednejšega maroškega pesnika dr. Mohammeda Bennisa, profesorja sodobne arabske poezije na Univerzi v Rabatu, ki svoje po-diplomske študente literature na predavanjih in seminarjih seznanja tudi z moderno slovensko poezijo v arabskem prevodu. Maročanom je kot vsem Arabcem že od predislamskih časov zelo blizu besedna umetnost; vsi radi pripovedujejo in poslušajo, mnogi pišejo in mnogo berejo, pesmi pa, ki se dvigujejo daleč nad začrtanimi obzorji, prav radi vključijo v svoje pripovedi ljudski pripovedovalci »hakawatiji«, ki pritegnejo pozornost, kjerkoli se pojavijo. Samo s palico potrkajo, s prodornim pogledom ošvrknejo, pred prvo besedo obmolknejo in že besedna čarovnija odnese, odplavi vse navzoče. Skratka, v Maroku še tako pragmatičen popotnik trči ob poetičnost. V slikovitem obmorskem Larachu začneš na Španskem trgu, obdanem z obokanim stebriščem, ki ima pridih bikoborske arene, prečkaš park vitkih palm, z zanimanjem slediš Maročanom v »dželabih« in »babu-šah«, se v čajnici Lixusa izostriš z aromatičnim metinim čajem, s po-gledom objameš razgibana andaluzijska pročelja, ki vodijo do »suka« s kupi dišečih oranž in začinjenih oljk, ter nadaljuješ pot do starega španskega pokopališča iz 17. stoletja z belim obzidjem nad bakreno obalo, kjer visoki valovi Atlantika bučijo in pršijo v zatišje zaliva. Tako prispeš do zadnjega počivališča kontroverznega francoskega umetnika Jeana Geneta. Vsi črni železni križi belih krščanskih grobov španskih vojakov so odločno uprti proti Vatikanu, samo grob Jeana Geneta med njimi je muslimanski in zazrt v Meko. Dva neobdelana, z apnom po-beljena kamna pri vzglavju in vznožju, s črnim tušem izpisano ime,

datum rojstva in smrti in uhojena pot pričajo, da se njegovo uporniško življenje še nadaljuje. Jeana Geneta (1910–1986) poznamo Slovenci po prevodih absurdnih gledaliških iger Služkinja, Balkon, Poostreni nadzor, Črnci in Splendid, po romanih Čudež vrtnice, Naša gospa Cve-ta ter po avtobiografiji Dnevnik lopova. Pa tudi po njegovi vrtoglavi osebnosti in razgibanem življenju (beremo: sirota, tat, klatež, vojak, dezerter, zapornik, nemoralnež, homoseksualec, politični aktivist v študentskih nemirih, borec za pravice črncev, zapornikov, priseljencev, Palestincev, pa tudi pesnik, pisatelj, dramatik in filmski režiser). S klenim jezikom in izbrušenim slogom ter s polemično-provokativno snovjo nikogar ne pusti ravnodušnega. Živel je marsikje, posebno rad pa v Maroku. V Asilahi, ki preseneti z lepoto mavrsko-portugalske »medine« z ob-zidjem, stolpi in hišami, pobeljenimi in živo poslikanimi z odtenki kobaltovo modre in turkizne, pa pesni ugledni pesnik in profesor Mahdi Ahrif. Umetniki se srečujejo v najsodobneje opremljenem Mednarodnem centru Hasana II, ki je obenem tudi muzej rahločutnih kaligrafskih čipk, etnično ozvočenih fotografij in modernih maroških umetnin. Razkošno Palačo kulture s čudovitimi maroškimi mozaiki »zelidži« pa leto za letom obudi in napolni tudi pesniški festival naj-boljših domačih in tujih pesnikov. Le korak do častnega muslimanske-ga pokopališča arabskih vojskovodij in bojevnikov z grobovi iz preprog mozaikov nad razpenjenim, hrumečim oceanom, in šepet sogovorni-ka, pesnika Ahrifa: Smejem se/ogrinjalu, ki ga bo zrak zarisal/na moje ustnice in strašnemu kihu, ki čaka name,/da me počasti s prahom.

Page 47: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 59 )

{ Utrinki iz maroške literature }

Page 48: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Glimpses of Moroccan Literature }

Packages of Light andVeins of JoyText and Photography: Margit P. Alhady

“… Packages of light are there/ and veins of joy, permitting the ancient silence/ to bare itself in her spaces…” these words come to us from Mo-rocco’s most distinguished present-day poet, Dr. Mohammed Bennis, Professor of Modern Arabic Poetry at the University of Rabat, whose lec-tures and seminars for postgraduate literature students incorporate Ar-abic translations of modern Slovene poetry. Like all Arabic peoples, the Moroccans have been very drawn to the literary arts since pre-Islamic times, they all like to narrate and listen, and many write and read. As for poetry, which rises far above the charted horizons, the folk story tellers or hakawatis, who draw crowds wherever they appear, like to incorporate poems into their narratives. They simply strike their stick, shoot out a searing gaze, fall silent before the first word, and the enchantment of their wordcraft carries off all those around them. In short, even the most hard-headed traveller runs into the poetic in Morocco.

In the picture-postcard seaside town of Larache, you begin in the Span-ish market square, surrounded by vaulted colonnades and somewhat reminiscent of a bullring, you cross the park of spindly palm trees, curi-ously following Moroccans in their djellaba robes and babouche slippers, sharpen your senses with an aromatic mint tea in the Lixus tea shop, cast your gaze over the myriad Andalusian facades leading to the souk, with its piles of fragrant oranges and spiced olives, and continue on to the old 17th century Spanish cemetery, with its white walls above the copper seashore, where the high Atlantic waves thump and spray in the quiet of the bay. Thus you arrive at the final resting place of the controversial French writer Jean Genet. All the black iron crosses on the white graves of Spanish soldiers are resolutely set towards the Vatican, and among them only the grave of Jean Genet is Muslim, and faces Mecca. Two rough,

whitewashed stones at the head and foot, with the name, date of birth and death and the journey he travelled written in ink testify that his rebellious life continues. Slovenes know Jean Genet (1910-1986) from the translations of his absurdist plays The Maids, The Balcony, Deathwatch, The Blacks and Splendid’s, the novels The Miracle of the Rose and Our Lady of the Flowers and the autobiography The Thief’s Journal. We also know him from his giddy personality and wild life (read: orphan, thief, vagrant, soldier, deserter, prisoner, immoralist, homosexual, political activist during the student unrest, fighter for the rights of blacks, prison-ers, immigrants, Palestinians and also a poet, writer, dramatist and film director). His robust language and polished style together with his po-lemical and provocative material left no one indifferent. He lived all over the place, but was especially fond of Morocco.

Asilah, which surprises with the beauty of its Moorish-Portuguese me-dina or old town and its walls, towers and houses that are whitewashed and painted in vivid shades of cobalt blue and turquoise, is home to the distinguished poet and professor Mahdi Ahrif. Artists meet up in the ultra-modern Centre Hassan II des Rencontres Internationales, which serves at the same time as a museum of exquisite calligraphic lacework, photography and modern Moroccan art. Year after year, the luxurious Palace of Culture, with its stunning Moroccan zellige mosa-ics, is brought to full and brimming life by the poetry festival involving outstanding local and foreign poets. It is just a short stroll to the Mus-lim cemetery, where honoured Arab generals and warriors are buried in graves carpeted with mosaics above the foaming, thunderous ocean, and then comes the whisper of our friend, the poet Ahrif: I laugh/ at the cloak that the air will draw/ on my lips and terrible sneeze waiting/ to honour me with dust. A

( 60 )

Page 49: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 61 )

Page 50: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Besedilo in fotografije: Andrej Blatnik

Kjer so furmani domaZiljska dolina. Tam je bilo pomembno

vozlišče trgovskih poti že davno v anti-ki, v rimskih časih. Lepo ohranjen relief

rimskega voza s parom konj in furmanom, za katerega pove podpis pod sliko, da ne prihaja iz južne Italije, iz srca rimskega imperija, marveč iz domačih krajev, iz doline reke Zilje. Morska sol, ki je zalagala cesarstva srednje Evrope, raki in ostrige, ki so še sveži priromali na mize Konstan-ze ob Bodenskem jezeru, začimbe, ki so prestale vse pustolovščine karavanskih poti vse od daljne Kitajske do Evrope. Neprecenljive stvari, ki jih po-trošniška družba preprosto požre in jim pri naj-boljši volji nameni beraški cent. Usodni vzvodi, ki so počasi, a zanesljivo zgradili temelje potrošniške družbe? Družbe, ki bo skozi stoletja zacvetela na temeljih pohlepa, avanturizma, nastopaštva, pre-računljivosti, tveganja in oportunizma.

( 62 )

Ziljska dolina

Page 51: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 63 )

Page 52: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Ziljska dolina }

Pot reke Zilje poteka med Ziljskimi Alpami na severu in Karnijskimi Alpami na jugu od zahoda proti vzhodu, dokler se nedaleč od Beljaka izlije v Dravo, ki priteče po severni plati

Ziljskih Alp. Dolina je bila svoj čas povsem zamočvirjena, zato tudi ne-primerna za kmetovanje. Kar je bilo travnatih površin, so omogočale le pašo konj in zato so prebivalci Ziljske doline od nekdaj znani predvsem kot furmani. Njihovo tradicionalno štehvanje kaže na to, da so bili tudi spretni jezdeci; in ker se običaj zelo vneto ohranja, je očitno, da dobro obvladajo konje še dandanes, ko konj na cesti skoraj ne vidiš, saj se v večjih čredah skrivajo le pod pokrovi avtomobilskih motorjev. Zilja teče danes po regulirani strugi in po vsej dolini se pase poleg konj tako drob-nica kot tudi govedo. Čez poletje večina kmetov odžene svoje črede na okoliške planine, kjer je paša še slajša in so zato tudi mlečni izdelki še okusnejši. Dolina je lahko prehodna in pogledi na okoliške vršace so ve-ličastni. Ni čudno, da so tod ubirale pot trgovske odprave, saj se dolina na vzhodu izteče v Dravsko dolino, ki Ziljo povezuje tako z vzhodom kot tudi s severom in zahodom. Na jugu pa ožja, a za pot primerna dolinica, kjer se ni treba vzpenjati čez nobene gorske prelaze, vodi do Trbiža in Kanalske doline v Italiji, od koder ni več daleč do Benečije in potem prek nižavja vse do Jadranskega morja. Spričo prehodnosti je področje ostalo zanimivo tudi za sodoben transport, avtomobilska cesta je neizbežna,

vendar se zareže le v najbolj spodnji del Ziljske doline, tam, kjer je naj-lažji prehod v sosednjo Italijo, sicer pa se navzgor po dolini vije le regio-nalna cesta, ki služi predvsem lokalnemu prometu. Povsod naletite na številne rekreativne kolesarje, tudi na take, ki po otovorjenosti sodeč prihajajo od daleč in so namenjeni še kam daleč.

Nastanil sem se tam, kjer so se popotniki ustavljali skozi stoletja. Na Stari pošti v Bistrici na Zilji. Tam, kjer so nekoč počivali, kaj pojedli, prespali, zamenjali utrujeno konjsko vprego za svežo in spočito ter si izmenjali svoje popotne dogodivščine in izkušnje. Jaz sem počel nekaj podobnega, prihajal sem in odhajal, se odpočil in dodobra okrepčal, vlekel na ušesa in sestankoval. Gostitelji so bili do mene več kot go-stoljubni in velikodušni, poskrbeli so tudi za to, da sem prišel do vseh podatkov, ki so me zanimali, in do vseh ljudi, s katerimi se je bilo treba srečati. Večerje na prijetnem dvorišču Stare pošte ob poznopopoldanski sončni bleščavi so bile zares sijajne, včasih se mi je pridružil gospod Strüber, še en rezident Stare pošte, vrli motorist, doma nekje iz okolice Hannovra, ki piše knjigo o treh vaseh (v eni od njih živi tudi sam), kot mi je razložil. Te Stare pošte ni obiskal prvič, z domačimi Drumlovimi se že dobro pozna, za del svoje motociklistične opreme pa si je omislil tudi prave jahalne škornje iz Ziljske doline: mehka rjava, krepko nad kolena segajoča obuvala, ki jih, ne boste verjeli, za vso dolino izdeluje prileten, dobro izučen čevljar v Ljubljani. Angleščina gospoda Strüberja je približno tako uboga kot moja nemščina, zato sva se v najinem pogo-voru močno naslanjala na govorico rok in skiciranje na račune in druge priročne koščke papirja. Kot običajno na poti je tehnologija zadovoljivo delovala, detajli pa so ostali stvar intuicije in domišljije.

Z doktorjem Drumlom sva nekega večera prevozila vso bližnjo okoli-co in si ogledala stare tradicionalne domačije, kakršne pač lahko vidi-mo danes. Pogosto kritiziram slovenski odnos do bivanjske dediščine in izpostavljam fenomen propadanja starih hiš in rasti novih »podrtij« tik ob ruševinah ali bodočih ruševinah. Rad navržem, da v civilizira-nih državah ni čisto tako. Čisto tako zares ni, marsikaj pa tudi ne gre ravno pravo pot. Veliko domačij propada, ker so prvotni gospodarji v tujini, navadno čez lužo, ker svojega nekdanjega doma ne morejo prodati za ceno, ki jo zanj pričakujejo, ker gospodar težko vozi skozi življenje in se je zapil, ker si domači iz kakršnih koli razlogov obnove historične hiše ne morejo privoščiti, ker ni posluha, volje, denarja … Veliko novogradenj zelo prepričljivo ne sodi nikamor, še najmanj pa v ambient, v katerem so postavljene prav tako kot na »sončni strani Alp«, vseeno pa je čutiti dosti več posluha za izkoriščanje bivanjskih kvalitet historičnih zgradb kot pri nas. Sama Drumlova družina živi v taki sijajno obnovljeni domačiji zelo udobno življenje, kar se tiče bivanjske kakovosti. V zgledno adaptirani hiši živi in ustvarja tudi Daniel Mešnik, učitelj v slovenski šoli v Zahomcu, slikar in prijeten sogovornik. Podobno hišo sem videl pri gospe Milki Kriegl v Zahomcu, ki hrani številne tradicionalne artefakte, razstavljene prav lepo spro-ščeno v avtentičnem okolju, kjer poteka vsakdanje življenje.

Naokrog sva se vozila do trde teme in kar težko sem si zapomnil vse ceste, ki sva jih prekrižarila, da sem lahko v naslednjih dneh prišel na te lokacije sam z vso fotografsko opremo. Stara pošta pa je tudi sicer dru-žabni kotiček, kjer se ob večerih pred počitkom najde pisana druščina

Dolina je lahko prehodna in pogledi na okoliške vršace so veličastni.

( 64 )

Page 53: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 65 )

{ Ziljska dolina }

Page 54: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Ziljska dolina }

na zadnjem požirku pred spancem. Zadnji požirek se, kot v vseh spodob-nih točilnicah na planetu Zemlja, seveda lahko zavleče nepredvidljivo dolgo. Gostje so govorili slovensko, beseda je tekla o tem in onem, in ko sem omenil obisk ene od planin okrog Bistrice, smo prešli na konje. Mo-žak za točilnim pultom je povedal, kako se je ravno dobro vrnil iz Indije, kjer je prodal nekaj tisoč težkih konj, ki jih v Ziljski dolini ne manjka. Gledal sem precej debelo, češ: a uboge ziljske konje tovorijo v daljno In-dijo, da lahko tam svete krave nemoteno hirajo in je na trgu še kaj mesa za v ponev? Pa ni šlo za to. Žrebce so prodali za razplod, saj so raziskave pokazale, da križanje njihovih konj in domačih indijskih oslov skoti najboljše, najbolj vzdržljive, najbolj učljive in sploh najinteligentnejše mule, kar jih je uporabljala in jih v največji meri še vedno uporablja in-dijska vojska. Nekdanje trgovske poti očitno lahko v »tem čudovitem novem svetu« postanejo tudi akter na globalni trg. Vsaj nekaj.

Sporazumevanje mi ni delalo posebnih preglavic, sem pa naletel na ljudi, ki so bili Slovenci, in so slovensko pozabili, ljudi, ki slovensko niso hoteli govoriti ali so to naredili le stežka, in takšne, pri katerih je slovenščina zamrla v mešanih zakonih … Sogovorniki so mi povedali, da bom na slovenski jezik lahko naletel nekje do Šmohorja, dalje pa zagotovo ne. To se je tudi izkazalo za resnično, Ziljska dolina naj bi bila najbolj ponemčena pokrajina na avstrijski Koroški.

Home of Carters and HorsemenText and Photography: Andrej Blatnik

The Gail Valley. Long ago, in Roman times, it was an important hub of trading routes. There is a beautifully preserved relief of a Roman cart with a pair of horses and a driver (furman in Slovene),

and an inscription which tells us that he did not come from southern Italy, from the heart of the Roman Empire, but from the local region, the valley of the river Gail. Sea salt which the empire provided to central Eu-rope, crabs and oysters which arrived fresh on the tables of Konstanz on the Bodensee, spices which survived the hazardous caravan journeys all the way from far-flung China to Europe. Priceless items which consumer society simply devours and for which they would willingly offer their last cent. Levers of destiny which slowly but surely created the foundations of consumer society? A society which flourished through the ages with its origins in greed, adventure, vaingloriousness, self-interest, risk and opportunism.

The Gail (known as the Zilja in Slovene) flows from west to east be-tween the Gailtal Alps to the north and the Carnic Alps to the south, until it meets the Drava not far from Villach, where it flows along the northern edge of the Gailtal Alps. At one time the valley was completely covered in marshes, and was unsuited to farming. What little grassland there was, was only sufficient for pasturing horses. As a result, the inhabit-ants of the Gail Valley have been known mainly as carters since time im-memorial. The Gail Valley tradition of Kufenstechen (German) or štehvanje (Slovene), in which galloping riders smash barrels stuck on poles, shows that they were also skilled riders, and since this tradition has been en-thusiastically preserved it is clear that they are still master horsemen to-day, when you hardly ever see a horse on the road and “horses” are only found in large numbers under the bonnets of cars. The Gail now follows a regulated course, and small livestock and cows are raised along the entire valley, in addition to horses. During the summer the majority of farmers drive their herds up to the nearby mountain pastures, where the grass is sweeter and the resulting dairy products are therefore tastier. The valley is easy to walk and the views of the surrounding peaks are magnificent. It is no wonder that trading expeditions passed through here, since in the east the valley runs into the Drava Valley, connecting the Gail to the east, as well as to the north and west. To the south is a narrower but traversa-ble valley, where one does not have to clamber over any mountain passes to reach Tarvisio and the Val Canale in Italy, from which it is not far to the Veneto region and from there across the lowlands to the Adriatic Sea. Given the ease of passing through it, the area has remained attractive for modern transport; the motorway is unavoidable, but only cuts into the lowest part of the Gail Valley, where the easiest crossing into neighbour-ing Italy is located, but as you go up the valley there is only a regional road which primarily serves local traffic. Cyclists are everywhere, includ-

( 66 )

Page 55: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 67 )

{ The Gail Valley }

Page 56: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 68 )

{ The Gail Valley }

ing some who judging by their loads have come from far away and look like they still have far to go.

I stopped off at a place where travellers have stayed through the ages – the Old Post Office in Feistritz an der Gail (Slovene name Bistrica na Zilji). Here travellers once rested, ate, slept, changed their tired horses for fresh ones, and traded their travellers’ tales and experiences. I went in for something similar; I came and went, rested and enjoyed a filling meal, did some eavesdropping and met people. My hosts were more than hospitable and generous, and made sure that I got all the information I needed and got in touch with the people who I needed to see. Dinner in the pleasant courtyard of the Old Post Office under the rays of the late-af-ternoon sun was truly fantastic. Occasionally I was joined by Mr Strüber, another resident of the Old Post Office, a gallant motorcyclist from some-where near Hanover, who was writing a book about three villages (one of which was his home). This was not his first visit to the Old Post Office; he knew the Druml family quite well, and part of his motorcycling gear included real riding boots from the Gail Valley, soft, brown and reaching well past the knee, which, believe it or not, are made for the entire valley by an old, skilled shoemaker in Ljubljana. Mr Strüber’s English was about as pitiful as my German, so our conversation relied heavily on our hands and drawing sketches on the back of bills and other handy pieces of pa-

The valley is easy to walk and the views of the surrounding peaks are magnificent.

per. As is usual on the road, the technology worked fine, while the details were left to intuition and imagination.

One evening we drove with Dr Druml to the nearby countryside and visited old, traditional farmhouses, such as can be seen today. I often criticise the attitude of Slovenes towards residential heritage and point at the phenomenon of crumbling old houses and the appearance of new derelict buildings near ruins or future ruins. I like to say that it’s not like that in civilised countries. It’s not really as bad as that, but a lot of things are going the wrong way. Many farmhouses are falling down: because the original owners are abroad, usually across the pond, and they are unable to sell their former homes for the prices they expect; because the owner has had a hard life and has taken to drink; because for various reasons the local people cannot afford to renovate their historic houses; because nobody cares and there is no will or money... A lot of new construction very convincingly belongs nowhere, and least of all in the places where it is built, just like on the “sunny side of the Alps”, but there is at least a sense that there is more focus on exploiting the residential qualities of historic buildings than there is in Slovenia. The Druml family lives very comfortably in a wonderfully restored farmhouse. Daniel Mešnik, a teacher at the Slovene school in Achomitz (Slovene name Zahomec), a painter and a pleasant conversationalist, also lives in a beautifully adapt-ed house. Milka Kriegl lives in a similar house in the same village. Her house contains numerous traditional artefacts displayed in a natural way in their authentic environment, with everyday life going on all around.

We drove around until it was completely dark, and it was difficult to memorise all the roads we took in order to be able to find them myself over the next few days with my photography equipment. The Old Post Office is also a social meeting place where a colourful crowd gathers for a last drink before heading off to bed. Of course, as in all similar watering holes all over planet Earth, that last drink can last for a surprisingly long time. The patrons spoke Slovene, conversing about this and that, and when I mentioned visiting one of the mountain pastures near Bistrica, we finally came to horses. The man behind the bar said that he had just returned from India, where he had sold several thousand heavy horses, of which there is no lack in the Gail Valley. I stared in disbelief, wondering if the poor Gailtal horses were being shipped all the way to India so that the holy cows could languish undisturbed while other kinds of meat made its way into the cooking pots? But that is not what was happening. The stallions were sold for stud, since research has shown that crossing their horses with the local Indian donkeys results in the best, hardiest, most trainable and generally intelligent mules there are, and they are mainly used by the Indian army. Old trading routes can clearly become a factor in the global market in this brave new world. At least some of them.

It wasn’t too difficult to make myself understood. I met people who had been Slovenes and who had forgotten the Slovene language, people who didn’t want to speak Slovene, or who did so with difficulty, and people in whose families the use of Slovene had died out following mixed marriag-es... My interlocutors told me that I would find the Slovene language up to somewhere around Hermagor (called Šmohor in Slovene), but certainly not beyond that. And that turned out to be the case: the Gail Valley is said to be the most Germanised part of Austrian Carinthia. A

Page 57: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 69 )Zahomec je majhen kraj v spodnji Ziljski dolini, ki se ponaša s slovensko šolo, po novem pa se bo tudi z dvojezično krajevno tablo kot edini takšen kraj v Ziljski dolini. Najbolj pa Zahomec slovi po smučarskih skakalcih, ki so osvajali

najvišje lovorike v svetovnem vrhu smučarskih skokov. Pa niso le skakalci, vedno več je tudi skakalk. »Brez bratov Wiegele športnega društva v Zahomcu najbrž ne bi bilo, kar seveda ne zmanjšuje zaslug vseh drugih članov, ki so sodelovali bodisi pri gradnji skakalnic in pripravljanju prog ali pa trenirali in tekmovali kot aktivni športniki,« je zapisal dr. Ludwig Druml v drobni knjižici Naša pot. Nadalje pravi, da je bil predvsem širok, vizionarski duh doktorja Janka Wiegeleja, enega od obeh bratov, zaslužen za to, da se športno društvo ni nikoli omejevalo zgolj na šport in da je šport tako znotraj lastne dežele kot tudi preko meja postal pomemben povezovalec ljudi. Zamisel o smuških poletih ima nekoliko žalostno ozadje: leta 1951 je Heiligenblut prizadel močan plaz, Janko Weigele pa je bil kot študenti med prostovoljnimi reševalci. Tam je spoznal Janeza Goriška, takrat aktivnega skakalca, in se začel zanimati za ta šport; Gorišek ga je povezal tudi z inženirjem Stankom Bloudkom, ki je pozneje zasnoval prvo 30-metrsko skakalnico v Zahomcu. Domači navdušenci so si sicer želeli večje, vendar je Bloudek vztrajal, da se morajo mladi skakalci skakanja naučiti na manjši napravi. Pa se je začela zgodba o uspehu in redkokdo ne pozna slovečih imen Karl Shnabl, Hans Wallner, Hans Millonig …, ki so domov v Ziljsko dolino prinašali najimenitnejše kolajne z vsega sveta. Tudi danes ne manjka navdušenega podmladka. Poleti lahko trenirajo v bližnjem Beljaku, kjer je skakalnica z umetno podlago. Táko si močno želijo postaviti tudi v Zahomcu, saj bi to znatno olajšalo treninge, a zaenkrat še niso uspeli uskladiti vseh osebnih interesov vpletenih. Zagotovo jim bo to v doglednem času uspelo in že tako uspešni mladi skakalci in skakalke bodo trenirali nekoliko lažje in še naprej prinašali domov kolajne.

Zahomški orliThe Eagles of Zahomec

Zahomec, or Achomitz, to give it its German name, is a small town in the lower Gail Valley, which is known for its Slovene school and which will soon have a bilingual town sign, the only one in the Gail Valley. But Zahomec is best known for

its ski jumpers, who have won the highest laurels at the very top of the sport. And not just male jumpers - there are more and more female jumpers every year. “Without the Wiegele brothers there probably wouldn’t be a sports club in Zahomec, which of course does not diminish the accomplishments of all of the other members, who either built the ski jumps and prepared the runs, or who trained and competed as active athletes,” writes Dr Ludwig Druml in his booklet Naša pot (Our Journey). Further on he states that it was the broad, visionary spirit of one of the brothers, Dr Janko Wiegele, that ensured that the sports club never limited itself simply to sport, with the result that sport was able to become a significant link between people both in his own country and across the border. The story of ski jumping here has a somewhat tragic background: in 1951 Heiligenblut was struck by a major avalanche, and Janko Wiegele, then a student, was one of the volunteer rescuers. There he met Janez Gorišek, at that time an active ski jumper, and he became interested in the sport. Gorišek intro-duced him to the engineer Stanko Bloudek, who would later design the first 30-metre ski jump in Zahomec. The local enthusiasts wanted a larger one, but Bloudek insisted that young jumpers had to learn on a smaller hill. A major success story followed, and few people do not recognize fa-mous names such as Karl Schnabl, Hans Wallner, Hans Millonig etc., who brought the most distinguished medals from all over the world home to the Gail Valley. Today there is no lack of enthusiastic young jumpers. In summer they can train in nearby Villach, where there is a jump with an artificial surface. They really want to build one in Zahomec too, since that would make training a lot easier, but so far they have not managed to align all of the personal interests of those involved. Undoubtedly they will succeed in the foreseeable future, and it will be easier for the already successful young jumpers to train and bring home the medals.

Page 58: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Čarobnisvet nad morjem

( 70 )

Kraški rob

Page 59: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Besedilo in fotografije: Jože Balas

Najprej kraški rob nad Črnim Kalom, kasneje pa tudi ostali svet te naravne pregrade je v meni vedno vzbujal nekakšno občudovanje, ki si ga kot otrok

seveda nisem znal razlagati. Najbrž so temu botrovale tudi razvaline na skalni igli nad vasjo, kjer je nekoč stala vojaška utrdba, kasneje sem odkril tudi beneški stolp nad Podpečjo, na drugi strani pa strateško utrjen Socerb pa en kup jam, da o naravnih zakladih, endemitskih vrstah rastlin in pestrem živalskem svetu niti ne govorim. Ti kraji, neizmerna otroška domišljija in zgodbe iz preteklosti so nato zame kmalu postali neusahljiv vir sanjarjenja.

( 71 )

Page 60: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Kraški rob }

Že na prvi pogled je malce nenavadno, da se pokrajina le streljaj od obale tako strmo, skoraj dramatično dvigne pod nebo. Kot nekakšno mogočno obzidje nebeškega kraljestva velikanov,

neprehodno in neosvojljivo hkrati, skoraj sveto. Tako mogočno, da visoki zidovi hrastoveljske cerkve in cela vas tam spodaj izgledajo kot nekakšna otroška maketa. Ja, od daleč, z vrha ali pa iz doline gor, vse vasice in zaselki delujejo tako minimalistično, vendar opazno. Čeprav skoraj napol prazni in zapuščeni, dajejo kraškemu robu nekakšno dušo, pridih, brez njih bi bil sam preveč opustel in dolgočasen.

Moj odnos do kraškega roba je skrajno ambivalenten. Tako kot poezijo navdihujejo močna čustva, enkrat polna ljubezni in evforije, drugič pa polna žalosti in izgube, tako mene tisti čudno odsekani konci pokrajine privabljajo le v skrajno čustvenih stanjih. Tja smo se odpravljali kot srečna družina, ko smo bežali iz ljubljanske megle iskat skrite škratovske zaklade, tja sem se odpravljal tudi sam, vendar vedno na robu sreče nad življenjem. Kasneje, ko se mi je zaradi dolgotrajne bolezni in smrti moje ljube sesul svet, življenje pa obrnilo na glavo, sem se tja odpravljal iskat smisel nada-ljevanja. Tam sem bil skoraj vsak dan. Skupaj z burjo me je nosilo po zara-slih travnikih, čez skalne robove in opuščene zaselke, ozke »uvale« in do-line, čez zaplate polj in vinogradov. Tam sem našel svoj mir in kmalu nato tudi življenje. In vedno, kadar me je zopet zadelo, tako na hitro in silovito, prvo ali drugo, sem vedel, kam moram iti. Pravzaprav me je kar potegnilo,

odneslo tja dol. Pa se nisem branil. Prav prijetno mi je bilo, edina uteha v vsej tisti bolečini, ki se je nikakor nisem mogel otresti, ali pa evforija, ki je bila tako močna, da je ni znal razumeti nihče. Vase so me potegnila širna prostranstva, kjer se lahko izgubiš za cel dan, čisto sam, in razen ptic in divjadi ne srečaš žive duše. In če sem že srečal presenečenega, a prijaznega domačina, je bil ta še bolj presenečen, ko sem odvihral mimo njega v svoje zavetje miru, čeprav sem vedel, da se v njegovem nasmehu in iskrivih očeh skriva marsikatera zanimiva zgodba.

Tam sem našel svoj mir in kmalu nato tudi življenje.

( 72 )

Page 61: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Mogoče še bolj zanimiva od tistih mojih, ki so nastale v moji otroški domišljiji, o velikanih, ki so včasih sedeli na teh širokih skalnih policah, namakali in hladili svoje bose in utrujene noge v globokih potokih Rižane, Mlinov ali pa Glinščice, lovili ribe, se predajali omami istrskega vina, ki so jim ga morali nositi ne preveč zadovoljni kmeti, ter nagajali mladim va-škim dekletom. Raje sem se ulegel v travo ter se v sanjah skupaj s Šavrinka-mi pozibaval z njihovimi boki, ko so s pesmijo na ustih drsele čez opustele travnike in planjave proti morju s težkimi tovori na svojih temenih. Ja, Šavrink danes tako rekoč ni več, tako kot ni velikanov, še istrsko govedo je izginilo, ostali so le zapuščeni zaselki, polni kamenja in polomljenih kor-cev, ostale so le sledi nekega časa, obrambni stolpi, ruševine vojaških po-stojank in cerkveni zvoniki, ki silijo izza taborskih zidov visoko proti nebu. Ostal je le kamen. Tudi tak kamen, ki je podoben monolitu z nekakšnimi simboli iz pradavnine, Krkavški kamen mu pravijo, pa kamniti mostovi pa ... In v vsej tej divjosti, ko so ljudje zaradi razseljenosti pozabili na svoja mala polja, vinograde in travnike, se je zopet začel razraščati gozd, ne sicer tak, kot so ga pred stoletji posekali Benečani, borov gozd, kjer so se naselili novi gospodarji kraškega roba, tudi volk, šakal in medved, planinski orel ter ostale ujede. Pikapolonice, ki te za novega leta dan lahko presenetijo na kakšnem od vrhov, kot na primer na Kavčiču nad Rakitovcem, so pa tam itak vedno. One so tam ostale, za srečo in za prihodnost.

{ Kraški rob }

( 73 )

Page 62: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ The Karst Edge }

A Magical

WorldAbove the SeaText and Photography: Jože Balas

To begin with the edge of the Karst above Črni Kal; later all the other parts of this natural barrier as well. The area has always awakened in me a kind of wonder, that as a child I was

naturally unable to explain. These feelings were probably partly due to the ruins on the rocky needle rising above the village, once the site of a fort, while later I also discovered the Venetian tower above Podpeč and, on the other side, the strategically fortified Socerb, and a great number of caves, not to mention natural treasures, endemic plant species and var-ied fauna. These places, a child’s limitless imagination, and stories from the past soon became for me an inexhaustible source of daydreams.

Even at first glance it is somewhat unusual that a landscape just a stone’s throw from the coast should rise so steeply, almost dramati-cally, into the sky. Like the mighty walls of a celestial kingdom of giants, impassable and impregnable, almost sacred. So big that the high walls of the church in Hrastovlje and the whole village down there below look like a child’s model. Yes, from far away, from up above, or from the valley looking upwards, all the little villages and hamlets have this minimal-ist effect, and yet are still noticeable. Although almost half of them are empty and abandoned, they give the edge of the Karst a certain spirit, a certain air. Without them it would be too desolate and dreary.

My relationship with the edge of the Karst is a very ambivalent one. Just as poetry is inspired by powerful emotions, sometimes full of love and euphoria and other times imbued with sorrow and loss, I am only drawn to those strangely truncated edges of the landscape at times of emotional extremes. We used to set off there as a happy family, escaping the Ljubljana fog, to look for the goblins’ hidden treasure. I would also go there alone, but always on the verge of happiness. Later, when the long illness and death of my beloved brought my world crumbling around me and turned my life on its head, I would go there to find a reason to go on. I would be there almost every day. Together with the Bora, the powerful north-east wind, I was carried across overgrown meadows, over rocky cliffs and abandoned hamlets, narrow uvalas and dolines, across patches of fields and vineyards. There I found peace and, before long, life as well. And always, whenever it hit me again, so suddenly and powerfully, I knew where I had to go. There was something that called to me and car-

ried me down there. And I did not resist. I liked it: my only consolation in all that pain, which I could never shake off, or a feeling of euphoria so strong that no one could understand it. The broad expanses drew me in, places where you can lose yourself for an entire day, completely alone, and apart from birds and wild animals never meet a living soul. Even if I did meet a surprised but friendly local, his surprise was all the greater as I rushed past him into my refuge of peace, though I knew that his smile and sparkling eyes hid many interesting stories. Perhaps even more in-teresting than those stories that grew in my childish imagination: stories of the giants who once sat on these broad rocky shelves, cooling their tired feet in the deep streams of the Rižana, the Mlini or the Glinščica, catching fish, stupefying themselves with Istrian wine, reluctantly brought to them by the local farmers, and teasing the village maidens. I preferred to lie down in the grass and dream of the Šavrinke, the poor peasant women of Slovene Istria who used to carry their produce to mar-ket in Trieste, swaying over the lonely meadows and plains towards the sea, with a song on their lips, carrying their heavy loads on their heads. There are no Šavrinke left today, just as there are no more giants. Even the Istrian cattle breed has disappeared. All that is left are abandoned ham-lets full of rubble and broken tiles, the traces of a former age, defence towers, the ruins of military strongholds and church bell towers rising up from behind the encircling tabor walls towards the sky. All that is left is stone. There is also a stone that is like a monolith with symbols from prehistoric times, the Krkavče Stone they call it. Then there are stone bridges, and so on. And in all this wilderness, when as a result of de-population people have forgotten about their little fields, their vineyards and meadows, the forest has begun to take over again. Not the forest cut down centuries ago by the Venetians, but pine forest, where the new masters of the Karst’s edge have their homes: the wolf, the golden jackal and the bear, the golden eagle and other birds of prey. Ladybirds – which might surprise you on New Year’s Day on one of the hills, for example Kavčič above Rakitovec – are always there. They have remained, for luck and for the future. A

There I found peace and, before long, life as well.

( 74 )

Page 63: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 75 )

Page 64: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Žegnanje konj na svetega Štefana ( 76 )

Kraški rob

Page 65: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Besedilo in fotografije: Urban Golob

Zanigrad, ki leži na uravnavi nad Hrastovljami, je bil nekoč zelo živahen. Celo tako zelo, da je imel

svoj čas kar tri cerkve naenkrat ‒ poleg cerkve sv. Štefana še cerkvi sv. Lucije in sv. Marka. Zato ni presenetljivo, da so okoličani nekoč malo zajedljivo govorili: »Vsaka zanigrajska družina svojo cerkev!« Toda bilo je vendarle jasno, katera cerkev je bila v Zanigradu najpomembnejša. To je bila cerkev sv. Štefana. A ni bila »glavna« samo v vasi. Starejši ljudje so vedeli povedati, da je bila nekoč celo pomembnejša od hrastoveljske, kjer je sicer znana freska mrtvaškega plesa. Danes se zdi kar neverjetno, da se je glas o zanigrajski cerkvi sv. Štefana ‒ ki ima tudi zelo zanimive freske, le da so malo mlajše od hrastoveljskih ‒ širil globoko na istrski polotok. »Stari prebivalci Zanigrada so povedali, da so jim njihovi predniki pripovedovali, kako so imeli včasih veliko več povezave z današnjo hrvaško Istro in da so od tam vozili k zanigrajski cerkvi pokopavat pomembnejše pokojnike,« pravi dr. Mojca Ravnik, ki je preučevala etnološko ozadje slovenske Istre.

( 77 )

Page 66: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Kraški rob }

Zanigrad, vas, ki je že skoraj dvajset let popolnoma opustela, leži v Bržaniji, kot domačini imenujejo pobočje med stenami kraškega roba in Rižansko. Kot vse vasi pod kraškim robom je ta

kraj najbolj cvetel proti koncu 19. in na začetku 20. stoletja. Prebivalstvo je začelo upadati ob ekonomski krizi pred prvo svetovno vojno, kot vas v zaledju Trsta pa je začela dokončno hirati po drugi svetovni vojni, ko je meja prerezala vezi med mestom in okoliškimi vasmi, od katerih so bili Tržačani močno odvisni. Pred tem so namreč moški izpod kraškega roba hodili v Trst na delo, ženske pa so v tem pristaniškem mestu prodajale kmetijske pridelke, kruh in jajca.

A Zanigrajci so kljub vedno manjšemu številu še vztrajali v svoji vasi. Pravzaprav se sliši dokaj nenavadno, da je Zanigrad dokončno uničila prav železnica, ki je sicer pomenila razvojno os za slovensko Istro in slo-vensko obalo. Razlog za »krivdo« železnice je preprost. Tire so namreč položili sredi vasi, jo prerezali na pol, eno hišo so morali celo podreti. Od takrat Zanigradu ni bilo več pomoči. Njegov zadnji prebivalec, ki je sameval v vasi, je umrl leta 1992.

Sv. Štefan goduje dan po božiču in ta zgodnji zimski dan je bil v Za-nigradu vedno pomemben praznik. A za svojega ga niso imeli samo

Zanigrajci, temveč tudi vaščani iz sosednjih vasi. Na praznovanje so se v Zanigrad vračali tudi tisti vaščani, ki so se odselili v druge, večinoma bližnje kraje. Nekdaj je bila seveda glavni del praznovanja maša, a pred drugo svetovno vojno so imeli hkrati tudi osmico, mladi pa so prirejali ples, na katerem so igrali godci iz sosednjih vasi. Glasbena tradicija sa-moukov v Bržaniji in Rižanski dolini je bila od nekdaj zelo močna, kljub temu pa so jim včasih priskočili na pomoč tudi glasbeniki iz bolj odda-ljenih vasi, na primer iz Marezig.

Po drugi svetovni vojni se je Zanigrad hitro praznil, a omenjeni vaški pra-znik je ostal in bil vedno dobro obiskan. Seveda je bilo to manj praznovanje vaščanov in vedno bolj tistih, ki so imeli v Zanigradu svoje korenine. Tudi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je umrl še zadnji Zanigrajec, pra-znovanje ni usahnilo. Celo nasprotno! Novo razsežnost je dalo prazniku sv. Štefana žegnanje konj, ki pa ga nekdaj Zanigrajci niso poznali. Toda vzrok za to šego v Zanigradu ni bilo zgledovanje po podobnih obredih drugod po Sloveniji. Na kmetijah v okolici Zanigrada je vedno manj kmetov, ki živijo zgolj od zemlje. Vendar je za pašo dovolj in ljudje imajo še vedno radi živali. Zato je naraščalo število konj, in ker so že imeli praznik, cerkev in ples – za-kaj ne bi imeli še žegna na dan sv. Štefana, njihovega zavetnika?

( 78 )

Page 67: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

In število živali, ki so jih pripeljali k žegnu, se je od leta 1995 pove-čevalo in praznik je postal zanimiv tudi za ljudi, ki niso imeli nobene sorodstvene vezi z Zanigradom. Zaradi vedno večjega obiska so morali ozvočiti tako mašo kot žegen, dodali pa so še kakšno zanimivost. Tako pride na praznik včasih tudi mojster kovač, ki pokaže, kako se konje pod-kuje. Če je bilo praznovanje včasih bolj intimne narave in so se vaščani družili po hišah, se danes večina dogodkov odvija na travniku pred Zanigradom. Edina dovolj ohranjena hiša, da se v njej lahko zberejo po-tomci nekdanjih Zanigrajcev, je namreč že dolgo tega postala premajhna za vse ljudi. A kljub vsemu se proti koncu prazničnega dne zberejo v njej potomci odseljenih vaščanov in tedaj so na vrsti pravo petje, glasba har-monike, hrana in pijača.

Ker gre v zadnjih letih pri praznovanju sv. Štefana v Zanigradu že za skoraj množično prireditev, lahko napišemo, da je samo praznovanje na prvi pogled izgubilo domač družinski in vaški značaj, a zapišemo tudi, da se prireditelji izogibajo pretirani publiciteti. Še vedno je zelo lokal-nega značaja, konec prazničnega dne pa se razvije v pravo staro vaško zabavo. Vprašanje pa je, če bodo praznovanje v opusteli vasi še lahko nadaljevali, ko počasi izginjajo tudi ljudje, ki so se v Zanigradu še rodili, živijo pa drugje. Kakor koli, 26. december ali štefanovo je dan, ko sicer prazen Zanigrad vsaj za en dan ponovno oživi.

26. december ali štefanovo je dan, ko sicer prazen Zanigrad

vsaj za en dan ponovno oživi.

{ Kraški rob }

( 79 )

Page 68: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ The Karst Edge }

Blessing of the Horses on St Stephen’s DayText and Photography: Urban Golob

The village of Zanigrad, which lies on flat ground above Hrastovlje, was once a very lively centre. So much so, that at one time it had three churches: St Stephen’s, St Lucy’s and St Mark’s.

It is hardly surprising that people in the surrounding area used to say, with a touch of envy, that every family in Zanigrad had its own church! It was, however, always clear which church in Zanigrad was the most important. It was, of course, St Stephen’s. This was not only the “main” church for this village. Older people still remembered how at one time it was even more important than the church in Hrastovlje, famous for its Dance of Death fresco. Today it is hard to believe that the fame of St Stephen’s Church in Zanigrad – which also has some very interesting frescoes, albeit slightly more recent than those in Hrastovlje – spread deep into the Istrian Peninsula. “The old people of Zanigrad still remem-bered how their ancestors used to tell them that at one time there was a much closer connection with present-day Croatian Istria, and that nota-ble families from those parts used to come to the church in Zanigrad to bury their dead,” says Dr Mojca Ravnik, who has studied the ethnological background of Slovene Istria.

Zanigrad, a village which has been entirely uninhabited for almost 20 years, lies in Bržanija, as local people call the slope between the cliffs of the Karst Edge and the valley of the Rižana. Like all the villages below the Karst Edge, it enjoyed its heyday towards the end of the 19th century and the beginning of the 20th. The population began to decline with the economic crisis before the First World War, while as a village in the hinterland of Trieste it really began to languish in the years following the Second World War, when the new border cut the ties between the city and the surrounding villages, on which the people of Trieste were greatly dependent. Before this, men from below the Karst Edge would go to Tri-este to work, while the women sold agricultural produce, bread and eggs in the port city.

Despite their dwindling number, however, the people of Zanigrad stayed in their village. Strange as it may sound, Zanigrad was finally destroyed by the railway, even though this represented an axis of devel-opment for Slovene Istria and the Slovene coast. The reason for this is simple. The railway lines were laid through the middle of the village, cut-ting it in half. One house even had to be demolished. From that moment

on, there was no helping Zanigrad. Its last inhabitant, who had lived all alone in the village, died in 1992.

The feast of St Stephen falls on the day after Christmas, and this early winter’s day was always an important holiday in Zanigrad. Not only for the villagers themselves, but also for people from the neighbouring villages. All those villagers who had moved to other, mainly nearby localities also returned to Zanigrad for the celebration. At one time the main part of the celebration was, of course, the Mass, but before the Second World War there was also an osmica (a temporary wine shop) and a dance for the young peo-ple, at which musicians from the neighbouring villages provided the music. The tradition of self-taught musicians in Bržanija and the Rižana Valley had always been very strong. Even so, musicians from villages further away, such as Marezige, would occasionally come along to help.

Zanigrad emptied quickly after the Second World War, but the village feast day remained and was always well attended. By now, of course, it was less a celebration of the villagers and more an occasion for those who had their roots in Zanigrad. Even in the 1990s, when the last inhabit-ant of Zanigrad died, the celebration did not die out. Quite the opposite! St Stephen’s Day was given a new dimension by the blessing of the hors-es, a tradition previously unknown in Zanigrad. The introduction of this custom in Zanigrad was not, however, simply an imitation of similar cer-emonies elsewhere in Slovenia. On the farms in the area around Zanigrad the number of farmers simply living off the soil is constantly dwindling, but there is plenty of land for grazing, and people still love animals. As a result, the number of horses has grown, and since they already had a feast day, a church and a dance, why should they not also have a blessing on the feast of St Stephen, their patron saint?

Since 1995 the number of animals brought to the blessing has grown constantly, and the celebration has also become popular with people who have no ties of kinship with Zanigrad. Because of the increasing number of visitors, a PA system is now used for both the Mass and the blessing, and a number of other attractions have been added. Sometimes a master blacksmith comes to the festival and demonstrates how to shoe horses. If the celebration was at one time more intimate, with the villag-ers getting together in each other’s houses, today most events take place on the meadow outside the village. The only house in the village still in good enough repair to be used by the descendants of the former inhabit-ants of Zanigrad has long since become too small for all these people. Even so, towards the end of the day the descendants of the former vil-lagers make their way to this house and the feast day ends with singing, accordion music, food and drink.

Given that in recent years St Stephen’s Day in Zanigrad has become quite a big event, it could be said that the celebration itself has lost some of its homely, family, village-like character. On the other hand the organ-isers avoid excessive advertising and the event still has a very local feel, with the end of the festival turning into a proper old-style village party. The question is, however, whether the celebration in the abandoned village will be able to continue, when even those born in Zanigrad but living elsewhere are slowly disappearing. Be that as it may, 26 December or St Stephen’s Day remains an occasion on which the otherwise empty village of Zanigrad comes to life again at least for one day. A

( 80 )

Page 69: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

26 December or St Stephen’s Day remains an occasion on which

the otherwise empty village of Zanigrad comes to life again

at least for one day.

( 81 )

Page 70: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 82 )

Šahz orožjemv roki( 82 )

Športno sabljanje

Page 71: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 83 )( 83 )

Športno sabljanje se je razvilo iz dvobojev za čast in postalo špor-tna disciplina, ki ima svoje mesto na vseh poletnih olimpijskih igrah moderne dobe. Samo štiri športne panoge se lahko pohva-

lijo, da so bile vsakič zastopane na igrah poletne olimpijade. Prvi Slove-nec, ki je prejel olimpijsko medaljo, je bil sabljač Rudolf Cvetko. Kot član avstrijske ekipe je nastopil na olimpijskih igrah 1912 v Stockholmu in z moštvom osvojil srebrno medaljo.

Besedilo in fotografije: Rafael Marn

Page 72: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Športno sabljanje }

Obramba z mečem in sabljo v roki

Menda so naši predniki ugotovili, da je roka, ki drži krepelo, precej učinkovita. S podaljškom se je lažje braniti, uloviti plen ali pa mahniti tekmeca po betici. Gorjačo so predstavljale večje kosti in palice. Sčaso-ma so na palice namestili kamnite ali koščene osti. Šele v bronasti in kasneje v železni dobi pa je bilo moč izdelati meč. Ta je za nekaj tisoč let postal poleg sulice glavno orožje v vseh mogočih spopadih. Sprva so bili meči dokaj kratki. Gladius je bil dolg 60 centimetrov, kar je rimski vojski omogočalo precej strnjeno formacijo. Z razvojem oklepov so tudi meči postajali vse daljši in težji, tako da so nekateri zahtevali prijem z obema rokama. Najdaljši so bili dolgi skoraj dva metra. Za boj so bili neuporab-ni, namenjeni so bili razkazovanju, pa tudi izvršitvi kazni.

S prihodom osvajalskih vojska iz azijskih step je tudi Evropa spoznala sabljo, ki je bila orožje lahke, hitre in okretne konjenice. Vojaška sablja je ukrivljena in ima rezilo le na eni strani. Konjeniki so z njo predvsem sekali po nasprotnikih. Zanimivo je, da so v Evropi prisegali na meče, ki so bili v severnih deželah daljši in težji. Sabljo so kot orožje prvi sprejeli v Rusiji in šele nekaj sto let kasneje tudi v zahodni Evropi. Zaradi posto-pnega opuščanja težkih oklepov in vse boljše tehnologije izdelave so se meči zmanjšali in stanjšali.

Nastal je rapir, lahek bodalni meč. Izum in razvoj strelnega orožja je pospešil zaton vojaškega bojevanja z meči in sabljami. Precej pogosti pa so bili dvoboji. Zaradi dejanskih in umišljenih žalitev je do dvobojev prihajalo spontano. Tako je rapir postal del noše aristokracije. Orožje je postajalo tudi lepše oblikovano in ‘okrancljano’. Meč je postal nekakšen modni dodatek, tako samoumeven kot kasneje sprehajalna palica. Voj-ščaki so meče zamenjali s strelnim orožjem. Nekaj časa so se še ohranili kot del statusne opreme častnikov, danes pa so le še del svečane unifor-me. V slovenski vojski prejmejo sabljo brigadirji.

Jean Jacques Rousseau, francosko-švicarski razsvetljenski mislec, je me-čevanje označil kot »barbarski običaj«, kakih sto let pred njim pa je Moliére dejal, da je mečevanje »umetnost zadajanja udarcev, ne da bi jih prejel«.

Športno sabljanje

Nepoznavalcem se včasih zdi tekmovalno sabljanje precej neatraktiv-no, vendar bliskovitost reakcij predstavlja pravo draž tega športa. Mo-derno športno sabljanje nima prav veliko zveze z mečevanjem v kateri od hollywoodskih interpretacij Treh mušketirjev. Pravzaprav nima dosti skupnega niti z bojevanjem v oklepe zapakiranih vojščakov, ki so z obe-ma rokama vihteli tudi skoraj meter in pol dolge meče.

Športno sabljanje se je razvilo iz tradicije dvobojevanja v 15. in 16. sto-letju. V tem času so se oblikovali različni slogi mečevanja. Italijanska šola je bila bolj atraktivna, medtem ko je francoska šola bolj poudarjala racio-nalnost. Za vadbo je nastal še lažji in okretnejši meč od rapirja – floret. Med vadbo so na konico meča nataknili kovinsko kapo, ki je spominjala na cvet (francosko: fleur = cvet). Mečevanje je bilo sestavni del vzgoje in šolanja aristokratske mladeži. V moderen šport se je razvilo v 19. in 20. stoletju.

Temu športu rečemo v slovenskem jeziku športno sabljanje. Nekateri pravijo, da bi bil ustreznejši izraz mečevanje (sosedje Hrvati mu rečejo

( 84 )

Page 73: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Športno sabljanje }

V sabljaškem športu še vedno prevladuje bela barva. Morda zaradi tradicije, morda pa se sabljači še niso razprodali sponzorjem. Bela barva simbolizira tudi natančnost, modrost in resnico.

Moderno športno sabljanje se deli na tri discipline: floret, meč in sabljo. Z mečem in floretom zadajamo nasprotniku udarce s konico, za sabljo pa veljajo tudi zadetki z robom rezila.

Prvi slovenski dobitnik olimpijske medalje je bil sabljač. V Senožečah rojeni častnik takratne avstro-ogrske vojske Rudolf Cvetko je osvojil kot član ekipe za takratno državo srebrno medaljo. Po prvi svetovni vojni je služboval v orožništvu in bil zaradi politične usmerjenosti predčasno upokojen. Kot učitelj in trener sabljanja je deloval v ljubljanski Iliriji. Po drugi vojni je delo nadaljeval v Športnem društvu Tabor, Sabljaški zvezi Slovenije in Državnem inštitutu za šport. Poučeval je tudi na Akademiji za igralsko umetnost. Rudolfa Cvetka so poznali kot strogega, a pravične-ga sabljaškega sodnika.

V Sloveniji deluje osem sabljaških klubov. Združeni so v Sabljaško zvezo Slovenije.

sportsko mačevanje). Pravzaprav pa to sploh ni pomembno, pomembnejše so vrednote, ki jih ta šport prinaša.

Prijateljstvo, bojevitost, neustrašnost, spoštovanje nasprotnika, poštena borba – vse to so vrednote in vrline, ki so še kako potrebne v da-našnjem svetu. Nekaj nekdanjega bontona se je ohranilo tudi v tekmo-valnem sabljanju, saj sabljač pred dvobojem in po njem nameni pozdrav nasprotniku, gledalcem in sodnikom.

Predvidevanje nasprotnikovih akcij, načrtovanje napadov in odbi-janje napadov nasprotnika potekajo izjemno hitro. Sabljanje je šport, ki zahteva maksimalno zbranost in vrhunsko telesno pripravljenost. Nič ne pomaga znanje, če roka ne sledi misli. Tekmovalci se borijo na relativno ozki progi. Zaradi tega so udarci večinoma linijski. Tisti, ki na tekmovanjih pričakujejo krožne udarce, piruete in ostale prvine odrske-ga sabljanja, bodo tam razočarani. Odrsko sabljanje je bilo nekoč sestav-ni del študija igralcev na AGRFT. Poznavalci cenijo taktično modrost vrhunskih sabljačev. Lahko rečemo, da je sabljanje kot šah: zahteva predvidevanje nasprotnikovih akcij in načrtovanje lastne obrambe.

( 85 )

Page 74: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 86 )

{ Sport Fencing }

Chess With WeaponsText and Photography: Rafael Marn

Sport fencing developed from duels of honour and became a sporting discipline that has featured at every summer Olympic Games of the modern era. Only four sports can boast that they

have been present at every summer Olympics. The first Slovene to win an Olympic medal was the sabreur Rudolf Cvetko. He appeared at the 1912 Olympics in Stockholm as a member of the Austrian team and won the team silver medal.

Defence with épée and sabre

It seems that our ancestors discovered that the hand that holds a stick is quite effective. This extension of the arm makes it easier to defend oneself, catch one's prey or knock one's opponent on the head. Large bones and sticks served as cudgels. Later, these sticks were fitted with points made of stone or bone. Not until the Bronze and Iron Ages did it become possible to make a sword. For thousands of years the sword became, alongside the spear, the principal weapon in conflicts of every kind. To begin with, swords were fairly short. The Roman gladius was 60 cm long. This allowed the Roman army to fight in close forma-tion. With the development of armour, swords became longer and heav-ier. Two hands were needed to wield some of them. The longest swords were almost two metres long. These were useless for combat and were only intended for display and for meting out punishment.

The sabre was introduced to Europe by the marauding hordes from the steppes of Asia. The sabre was the weapon of the light cavalry – rapid and agile. The military sabre is curved and single-edged. Horsemen mainly used the sabre as a cutting weapon. Interestingly, Europeans preferred straight, double-edged swords, which were longer and heavier in northern countries. The sabre was first adopted as a weapon in Rus-sia and it was not until some hundreds of years later that it was also adopted in western Europe. As a result of the gradual abandoning of heavy armour, and constant improvements in sword-making technol-ogy, swords grew smaller and thinner.

The rapier, a light thrusting sword, now appeared. The invention and development of firearms hastened the decline of military combat with swords and sabres. Duels, however, were frequent. They would occur spon-taneously as the result of an actual or perceived slight or offence. In this way, the rapier became part of the costume of the aristocracy. The weapon also became more beautiful in terms of design and decoration. The sword

Page 75: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 87 )

{ Sport Fencing }

Page 76: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 88 )

{ Sport Fencing }

became a kind of fashion accessory, as indispensable as the walking stick would later become. Soldiers, meanwhile, replaced swords with firearms. The sword continued for some time to be part of an officer's kit, but to-day swords are only worn as part of dress uniform. Officers in Slovenia's armed forces receive a sabre on attaining the rank of brigadier.

The Franco-Swiss Enlightenment thinker Jean-Jacques Rousseau called duelling a "barbaric custom", while some hundred years before him Molière described fencing as "the art of giving blows without receiving them".

Sport fencing

To the uninitiated, competitive fencing can sometimes seem rather unattractive, but it is the incredible speed of reactions that represents the real charm of this sport. Modern sport fencing does not have much to do with the sort of sword-fighting one sees in the various Hollywood versions of The Three Musketeers. Actually it does not even have much in common with soldiers in armour battling each other and brandishing – in two hands – swords that are almost a metre and a half long.

Sport fencing developed from the duelling tradition of the 15th and 16th centuries. Various styles of swordsmanship developed in that period. The Italian school was more attractive, while the French school placed greater emphasis on the rational side of fencing. For the purposes of training, a sword that was lighter and more agile than a rapier was developed. This was the fleuret or foil. When practising, fencers would fasten a metal knob on the point of the weapon. This was reminiscent of the bud of a flower, hence the name (fleuret is the French for "little flower"). Fencing was a standard part of the upbringing and education of aristocratic youth. It developed into a modern sport in the 19th and 20th centuries.

In Slovenia this sport is known as športno sabljanje, literally "sport sabre-fighting". Some people say that a less specific term would be more correct (in Croatia, for example, fencing is called sportsko mačevanje, liter-ally "sport sword-fighting"). This, however, is not really important. What is more important are the values that this sport represents.

Friendship, combativeness, fearlessness, respect for one's opponent and fair play: all values and virtues that are very necessary in today's world. Some of the etiquette of days gone by still survives in fencing, and before and after every bout, the fencer salutes his or her opponent, the referee and the spectators.

Predicting an opponent's moves, planning attacks and parrying those of the opponent all take place extremely quickly. Fencing is a sport that requires maximum concentration and a high level of physical fitness. Knowledge is no help if the hand does not obey the brain. Fencers fight on a relatively narrow piste or strip. As a result, attacks and parries are for the most part linear. Anyone expecting to see circular cuts, pirou-ettes and the other elements of stage sword-fighting at a fencing tour-nament will be disappointed. Stage sword-fighting was once an integral part of actor training at the Academy of Theatre, Radio, Film and Televi-sion in Ljubljana. Aficionados particularly appreciate the tactical sense of the best fencers. One could say that fencing is like chess: the fencer has to predict his opponent's moves while planning his own defence.

The colour white still predominates in fencing. Perhaps because of tradition, or perhaps because fencers have not yet sold out to sponsors. White also symbolises precision, wisdom and truth.

The modern sport of fencing is divided into three disciplines: foil, épée and sabre. The épée and foil are thrusting weapons, meaning that the fencer strikes his opponent with the tip of his weapon, while the sabre is also a cutting weapon, where the edge of the blade is also used to strike the opponent.

The first Slovene Olympic medallist was a sabreur. Rudolf Cvetko, born in Senožeče, was an officer in the Austro-Hungarian army and a member of the Austrian team which won the silver medal at the 1912 Olympics in Stockholm. After the First World War he served in the gendarmerie before being compelled to take early retirement because of his political views. He taught fencing at the Ilirija Sports Club in Ljubljana. After the Second World War he worked at the Tabor Sports Club, the Fencing Federation of Slovenia and the National Institute of Sport. He also taught at the Acade-my of Theatre. Rudolf Cvetko was known as a strict but fair fencing referee.

There are currently eight fencing clubs in Slovenia. All are affiliated to the Fencing Federation of Slovenia. A

Page 77: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 89 )

{ Sport Fencing }

Page 78: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Orožja so različnih tež, mer, presekov rezila, oblik in velikosti rokobrana.

Tudi površina telesa, kjer zadetki veljajo, je različna. Zaradi tega se razli-

kujejo tudi tehnike sabljanja s posameznim orožjem.

Floret je športni rekvizit, s katerim se v dvoboju dosegajo točke z bode-

njem.

Teža floreta ne sme presegati 500 g, rezilo štirikotnega preseka ne

sme biti daljše od 90 cm, celotna dolžina floreta pa ne presega 110 cm.

Za registracijo zadetka ima na koncu gumb. Da električna naprava re-

gistrira zadetek, mora biti sila vboda večja od 500 g (fizikalno to ni čisto

res, sila je 5 N; z utežjo mase 500 g kontrolirajo rekvizit).

Da zadetek velja, mora biti dosežen v veljavno površino. S floretom

veljajo zadetki v trup, z veljavne površine so izvzeti udje in glava. Za toč-

kovanje zadetkov imajo floretisti oblečen električno prevoden »plastron«,

telovnik, ki je preko žice povezan z napravo za registracijo zadetkov.

Meč je prav tako orožje, s katerim bodemo. Je nekoliko težji od floreta in

tehta največ 770 g. Rezilo je trikotnega preseka, skupna dolžina rekvizita

ne presega 110 cm. Tudi rokobran je nekoliko večji kot pri floretu.

Z mečem veljajo vsi zadetki v katerikoli del nasprotnikovega telesa ali

opreme, razen samega meča. Mečevalci ne uporabljajo prevodnih jopi-

čev. Zadetek se registrira, ko se vzmeteni gumb na vrhu meča vda sili

vboda 7,5 N (za kontrolo služi utež 750 g).

Sablja je namenjena tako za bodenje kot tudi za sekanje, a ne sme biti

težja od 500 g. Rezilo pravokotnega prereza sme biti dolgo največ 88 cm,

celotna dolžina rekvizita pa na sme presegati 105 cm. Rokobran je med

vsemi največji in ima dodan še ščitnik za prste.

S sabljo dosegamo zadetke s konico ali z robom rezila v trup, roke (ra-

zen dlani) in v glavo. Za registracijo zadetkov imajo sabljači oblečen elek-

trično prevoden jopič in čelado, ki sta povezana z žico.

Za beleženje zadetkov so sabljači povezani s kablom preko navijalnega

bobna s semaforjem.

Vsa orožja in tudi zaščitna oprema so podvrženi natančnim pravilom Med-

narodne sabljaške zveze FIE – Federation International d`Escrime.

Vsi robovi in površine, ki bi lahko poškodovali tekmovalce, morajo biti

natančno zaobljeni. Upogljivost rezil je nadzorovana z natančno predpi-

sanimi preizkusi. Prav tako sta določeni oblika in velikost rokobranov.

Pravila natančno določajo tudi električno opremo rekvizitov.

Zaščitna oprema zagotavlja sabljačem varnost. Kljub temu pravilnik

FIE določa, da niti mednarodna zveza, niti nacionalne zveze, niti organi-

zatorji tekmovanj ne prevzemajo odgovornosti za morebitne poškodbe

na tekmovanjih.

Opremo sabljača sestavljajo: obleka in obutev ter električna oprema.

Sabljači so oblečeni v tričetrtinske hlače, dokolenke, jopič, pod katerim

imajo ščitnike za ramena in dekleta tudi za prsi. Fantje uporabljajo tudi

ščitnike za moda. Glava je zaščitena s čelado, ki ima na sprednji strani

mrežico. Za registracijo zadetkov s sabljo je čelada električno prevodna.

Za treninge se uporabljajo oblačila iz bombaža, na tekmovanjih pa so

oblačila okrepljena s kevlarskimi vlakni. Atestirana obleka zadrži silo vbo-

da (predpisane oblike konice) 800 N.

Električna oprema je nujna za beleženje zadetkov. Za floret se upora-

blja električno prevoden telovnik, za sabljo pa jopič, saj štejejo tudi za-

detki v roke. V električno opremo sodijo tudi ustrezni kabli, ki povezujejo

orožje in sabljača z napravo za registracijo zadetkov.

Z vsemi orožji se tekmovalci borijo na borilni stezi širine 1,5 do 2 m

in dolžine 14 m. Na začetku borbe se nasprotnika postavita vsak 2 m od

sredinske črte.

Pred borbo tekmovalec pozdravi nasprotnika, sodnike in publiko.

Z vsemi tremi vrstami orožja tekmujejo tekmovalke in tekmovalci.

( 90 )

{ Športno sabljanje/Sport Fencing }

Sabljaška tekmovanja potekajo s tremi različnimi orožji.

Sabljaška sekcija Nova Gorica

Športna dvorana Partizan, Nova Gorica

E-pošta: [email protected]

Sabljaška sekcija Tabor

Dvorana Tabor, Ljubljana

E-pošta: [email protected]

Sabljaško društvo Gladio

Borilnica dvorane Bonifika, Koper

E-pošta: [email protected]

Sabljaška sekcija Duel Tabor

Dvorana Tabor, Ljubljana

E-pošta: [email protected]

Sabljaška sekcija Rudolf Cvetko

Center srednjih šol, Velenje

E-pošta: [email protected]

Sabljaški klub Branik

Dvorana Lukna, Maribor

E-pošta: [email protected]

Sabljaški klub Olimpija

Ljubljana

E-pošta: [email protected]

Sabljaški klub Erazem

OŠ Polje, Ljubljana

E-pošta: [email protected]

V Sloveniji deluje osem sabljaških klubov. Združeni so v Sabljaško zvezo Slovenije.There are currently eight fencing clubs in Slovenia, all affiliated to the Fencing Federation of Slovenia.

Page 79: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

These weapons differ in terms of weight, size, blade cross section and

the shape and size of the guard. The target area – the area of the body

where a hit is valid – also varies. As a result, fencing techniques differ

from weapon to weapon.

The foil is a weapon used in sport fencing with which points are scored

by thrusting only.

The weight of the foil must not exceed 500 g, the quadrangular blade

may not be longer than 90 cm and the total length of the foil must not

exceed 110 cm.

The foil has a button on the end of the blade which allows hits to be

registered. In order for the electronic scoring apparatus to register the

hit, the force of the thrust must be greater than 500 g (in terms of physics

this is not strictly true: the force is actually 5 newtons, but a 500 g test

weight is used for calibration purposes).

In order for a hit to count, it must be within the target area. In the

case of the foil, the target area is restricted to the torso (in other words

the limbs and head are not part of the target). For scoring purposes, foil-

ists wear an electrically conductive jacket called a lamé, which is con-

nected via a body cord to the scoring device.

The épée is likewise a thrusting weapon. It is slightly heavier than the

foil, with a maximum allowable weight of 770 g. The blade has a V-shaped

(triangular) cross section. The total length of the weapon must not exceed

110 cm. The guard is also slightly larger than that of the foil.

In the case of the épée, the target area includes any part of the oppo-

nent's body or equipment, except the sword itself. Épéeists do not wear

conductive jackets. A valid touch is scored when the spring-loaded but-

ton at the point of the weapon is depressed. This requires a minimum

force of 7.5 newtons (a 750 g test weight is used for calibration).

The sabre is a thrusting and cutting weapon. A sabre may not weigh

more than 500 g. The blade, of rectangular cross section, has a maxi-

mum length of 88 cm and the total length of the weapon may not exceed

105 cm. The guard of the sabre is the largest of any fencing weapon and

provides additional protection for the fingers.

Hits are scored with either the point or the edge of the blade and the

target area consists of the torso, the arms (not the hands) and the head.

So that hits can be registered, sabreurs wear an electrically conductive

jacket and mask connected by a wire.

Sabreurs are connected via a body cord to a scoring device fitted with

two lights (red and green).

All weapons and protective equipment must conform to the precise

rules of fencing's governing body, the FIE (Fédération Internationale

d'Escrime).

All edges and surfaces that could injure competitors must be carefully

rounded. The flexibility of blades is controlled by carefully prescribed

tests. The shape and size of guards is also fixed by regulations, and the

rules lay down precise specifications for electrical equipment.

Protective equipment ensures fencers' safety. Even so, the FIE stipu-

lates that neither the international federation nor national federations

or tournament organisers are liable for injuries incurred at tournaments.

A fencer's kit consists of: clothing, footwear and electrical equipment.

Fencers wear breeches, stockings and a jacket, beneath which they wear

an underarm protector called a plastron and, in the case of women, a

chest protector. Men also use a groin guard. The head is protected by a

mask which has a mesh on the front. Sabre masks are electrically con-

ductive for scoring purposes.

Heavy cotton clothing is used for training, while at tournaments cloth-

ing reinforced by Kevlar fibres is used. Approved fencing clothing must be

capable of resisting a thrust (from a tip of the prescribed shape) of 800

newtons.

Electrical equipment is needed to register hits. In the case of the foil

an electrically conductive sleeveless lamé is used, while in sabre the

lamé has sleeves because the arms are part of the target area. The elec-

trical equipment also includes the cables to connect the weapon and the

fencer with the scoring device.

For all weapons, fencers fight on a piste that is 14 metres long and

1.5–2 metres wide. At the beginning of each bout, the opponents position

themselves at the en garde lines, two metres from the centre line.

Before each bout a fencer must salute his or her opponent, the referee

and the audience.

All three fencing disciplines are open to both female and male com-

petitors.

( 91 )

Fencing tournaments involve three different weapons.

Page 80: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Letalstvo v modelih

Besedilo: Gašper Zupančič Fotografije: Blaž Zupančič

Začetki slovenskega letalstva segajo v čas prvega balonarja leta 1810 in prvega motornega letalca leta 1909. Letalsko modelarstvo pa je še zgodnejše, saj so na Slovenskem izdelali prvi model balona že leta

1784, prvi letalski modeli pa so nastajali še pred koncem 19. stoletja. Modeli nam odpirajo pogled v preteklost, včasih prikazujejo letala, ki jih še ni, pa jih mogoče tudi ne bo, lahko pa so zgolj 'leteči predmeti', od katerih pričakujemo, da bodo poleteli čim dlje.

( 92 )

Razstava

Page 81: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Letalstvo v modelih( 93 )

Page 82: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Razstava }

Razstavo Letalstvo v modelih je spodbudila želja staroste slovenskih letalcev in modelarjev, Albina Novaka, da bi jav-nost spoznala modele Rusjanovih in Bloudkovih letal ter letal drugih pomembnih slovenskih konstruktorjev. Muzeji

radovljiške občine so jo v sodelovanju s strokovnim vodjo, dr. Sandijem Sitarjem, in številnimi zunanjimi sodelavci izpeljali v Radovljiški gra-ščini.

Letalska ustvarjalnost med Slovenci – ki po obsegu in uspešnosti nedvomno presega s številom prebivalstva primerljivi delež v svetovni populaciji – je po dobrih sto letih od svojih začetkov doživela izpolnitve sanj prejšnjih generacij. To velja za vsa področja: za športno in komercialno letenje z vsemi vrstami letalnih naprav, za uspešnost v mednarodni konkurenci in tudi za lastno letalsko proizvodnjo. Že Edvard Rusjan je spoznal, da je pri tem nujna orientiranost na mednarodno tržišče, Stanko Bloudek in Jože Zablatnik pa sta tej izkušnji dodala pomen lastne inovativnosti. Ravno ta je usmerjala delovanje konstruktorjev in tovarne Letov-Libis v prvih treh desetletjih povojnega razvoja, usahnila pa je prav zaradi prevelike zaprtosti slovensko-jugoslovanskega politično-gospodarskega prostora. Vse izkušnje svojih predhodnikov na področju letalske proizvodnje je v spremenjenih razmerah nadgradil Ivo Boscarol. S svojimi letali Pipistrel je prodrl v svetovni vrh, za katerega se zdi, da v njem tako majhna država, kot je naša, nima kaj iskati. Njegov uspeh je zato ne le dopolnitev neuresničenih želja prejšnjih proizvajalcev, ampak tudi spodbuda za inovatorje na drugih področjih proizvodne ustvarjalnosti.

V muzeju so predstavili modele letal: Eda 5, Eda 7, Apis, KB-3 Jadran, Tonček, Libis 520, Inka, Minima, Trojka, KB-6 Matajur, Aero 3, Libela, Kavka, Štorklja (v razmerju 1:2, 1:3, 1:4 do originala) ter zbirko poustvarjenih maket iz časa slovenske tovarne Letov-Libis. Večina predmetov je last Albina Novaka, nekaj so jih prispevali tudi drugi

modelarji. Razstava je prikazala tudi upodobitve letenja v likovni umetnosti in prve praktične poskuse letenja ter govorila o letalskih pionirjih in velikih konstruktorjih v svetu in na Slovenskem. Ste mogoče vedeli, da je bil v šestdesetih letih glavni konstruktor letala Boeing 747 prav Slovenec?

Predstavljeni so bili nekateri najpomembnejši slovenski modelarji, med njimi Stanko Bloudek, Pavel Podgornik, Zlatko Bisail in Marjan Mencinger. Razstavljavci so poudarili slovensko proizvodnjo letal in seveda modelarstvo kot zelo razširjeno tehnično-športno dejavnost. Gledalcem na razstavi ni bilo dolgčas, saj so si lahko ogledali filme: Letalstvo na Slovenskem, Bloudkov leteči človek in Leteča brata Rusjan, poslušali predavanja in celo sodelovali na delavnicah.

Razstava Letalstvo v modelih je opozorila na bogato slovensko letalsko ustvarjalnost in bi morda lahko pomenila tudi zametek v letalskih vrstah tako želenega slovenskega letalskega muzeja.

( 94 )

Page 83: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 95 )

Page 84: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Exhibition }

Model AviationText: Gašper Zupančič Photography: Blaž Zupančič

The beginnings of Slovene aviation date back to the time of the first balloon flight in 1810 and the first motorised flight in 1909. Model aviation dates back even further, since the first model balloon in Slovenia was built in 1784, while

the first model aeroplanes appeared before the end of the 19th century. Models can offer us a glimpse of the past or allow us to see aircraft that have yet to be built (or perhaps never will be), but they can also simply be “flying objects” whose only function is to fly as far as possible.

The Model Aviation exhibition grew out of the desire of Albin Novak, the doyen of Slovene aviators and model-makers, to present models of the aircraft of the Rusjan brothers, Stanko Bloudek and other important Slovene aircraft builders to the public. The exhibition was brought to the graščina (manor house) in Radovljica by Radovljica Municipality Mu-seums in conjunction with technical director Dr Sandi Sitar and numer-ous external collaborators.

Slovene creativity in aviation – which surely surpasses that of any equivalent-sized group of the world’s population in terms of both scale and success – has seen, just over 100 years after its beginnings, the fulfil-ment of the dreams of earlier generations. This applies to all fields: to sport flying and commercial aviation with aircraft of all kinds, to success in the competitive international market, and to home-grown aircraft production. Even Edvard Rusjan realised that an orientation towards the international marketplace was essential, while Stanko Bloudek and Jože Zablatnik added the importance of original innovation to this experience. It was this that guided the work of aircraft builders and the Letov-Libis factory in the first three decades of post-war development, but this innovative spirit was destined to die out as a result of the exces-sively closed nature of the Yugoslav (and thus also Slovene) political and economic space. Conditions have changed since then and Ivo Boscarol has built on all the experience of his predecessors in the field of aircraft manufacture. With his Pipistrel aircraft he has reached the top in global aviation terms – a place it might appear that a country as small as ours has no business to be. His success, then, is not only a fulfilment of the unrealised dreams of earlier aircraft builders, but an incentive for innova-tors in other fields of manufacturing creativity.

The exhibition included models of the following aircraft: Eda 5, Eda 7, Apis, KB-3 Jadran, Tonček, Libis 520, Inka, Minima, Trojka, KB-6 Matajur,

Aero 3, Libela, Kavka, Štorklja (1:2, 1:3 and 1:4 scale) and recreations of models dating from the time of the Letov-Libis aircraft factory. Most of the models are the property of Albin Novak, while some were contrib-uted by other model-makers. The exhibition also included depictions of flying in art, presented the first practical attempts at flying, and covered aviation pioneers and great aircraft engineers both in Slovenia and around the world. Did you know that the chief engineer on the Boeing 747 project in the 1960s was of Slovene descent?

The exhibition also included a presentation of some of the most im-portant Slovene model aircraft builders, among them Stanko Bloudek, Pavel Podgornik, Zlatko Bisail and Marjan Mencinger. The main focuses of the exhibition were Slovene aircraft building and, of course, model aviation, which is a very popular technical hobby and sport. Visitors to the exhibition also had the opportunity to watch the fascinating films Aviation in Slovenia, Bloudek’s Flying Man and The Flying Rusjan Brothers, at-tend lectures and even take part in workshops.

The Model Aviation exhibition drew attention to the remarkable crea-tivity that has always existed in the aviation field in Slovenia and could perhaps also represent the embryo of a museum of Slovene aviation, something the aviation community has long wished for. A

( 96 )

Page 85: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 97 )

Page 86: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Besedilo in fotografije: Manca Juvan/Sputnik Photos

Presenetljivoprijazenbetonski

gigant

Minsk

Popotniški vodniki radi napišejo o potovanju v glavno prestolnico Belorusije naslednje: Minsk je za obisk čudovito mesto, predvsem za tiste, ki jih zanima videti

skoraj živ duh Sovjetske zveze. Tisti med drugim doživijo dolge avenije, mogočne stavbe, pomirjujoče parke in obrečne promenade. Če strnem svoje vtise tega največjega in najbolj razvitega beloruskega mesta v tri besede, izberem naslednje: nostalgičen, ležeren in zelen. To je zame Minsk.

( 98 )

Page 87: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 99 )

Page 88: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Minsk }

Zgodovina mesta, ki je svoje ime najverjetneje dobilo po reki Menka in je bilo v vsej svoji zgodovini večkrat uničeno in ob-novljeno, je presenetljiva in polna paradoksov. Letos je minilo

že 944 let od njegove ustanovitve – prvič je bilo omenjeno v rokopisih v zvezi z bitko na reki Nemigi leta 1067. Zdi se, da je prva omemba Minska v povezavi s krvavimi dogodki zaznamovala njegovo nadaljnje življenje ostrih bitk, uničenja, racij, preporoda iz ruševin in pepela. Zaradi stra-teškega položaja Belorusije so se v zgodovini zanjo tepli Rusi, Poljaki, Nemci, Švedi in drugi.

Mesto je bilo najbolj prizadeto med drugo svetovno vojno, ko je bilo praktično porušeno – bilo je tretje najbolj uničeno mesto v Evropi in sko-raj vsaka zgradba v njem je bila zgrajena šele po letu 1945. V deželi je takrat umrlo dva in pol milijona ljudi, vključno s številno židovsko skupnostjo.

V petdesetih letih prejšnjega stoletja so ga gradili po volji in okusu Stalina – zato velike mogočne zgradbe, široke avenije in veliki trgi, na njih pa mogočni spomeniki.

Danes je beloruska prestolnica presenetljivo prijazen betonski gigant, prepleten z zelenimi parki in sprehajališči. Dolgi sprehodi, veslanje na reki in druženje v starem jedru mesta v bližini ulice Nemiga in reke Svis-loč so za turista pravi balzam – morda je prijeten občutek poudarjen tudi zato, ker tujec ne ve, kaj zares pričakovati, ko se prvič odpravlja obiskat »zadnjo diktaturo v Evropi«. Ponavadi slišimo ime prestolnice in države omenjeno le skupaj z imenom njenega predsednika Aleksandra Lukašen-ka, ki z železno roko vlada že od leta 1994. Zahodni mediji nam poročajo predvsem o skrivnostno izginulih opozicijskih voditeljih, ki bi lahko ka-korkoli ogrozili predsednikov stolček in končali njegovo strategijo »bra-

( 100 )

Page 89: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

tenja« države z Rusijo in tako omogočili njen približek Evropski uniji, na katero Belorusija že sedaj meji preko meje s Poljsko, Litvo in Latvijo.

Sprehod po najdaljši aveniji, danes imenovani »Avenija neodvisno-sti«, je prava paša za oči: visoke pete, kratka krila, dolgi lasje in izbran make-up poudarjajo ženstvenost že tako najlepših žensk nekdanje Sov-jetske zveze. Lepotam te dežele je podlegel tudi domnevni Kennedyjev morilec Lee Harvey Oswald, ki se je leta 1961 poročil z Belorusinjo Mari-no Prusakovo in je kaki dve leti in pol živel v Minsku.

Minsk ima malo obiskovalcev, a je mesto, ki preseneča. Poleg mogoč-nih vojnih spomenikov – kot je obelisk na trgu Zmage v centru mesta ali obelisk Junaki mesta Minsk – in kipov beloruskih in ruskih politikov, literatov ter pesnikov, je mesto številnih cerkva; mesto, ki se lahko po-hvali s prelepo operno in baletno hišo beloruskega arhitekta Josefa Lan-gbarda, zgrajeno leta 1939 in nedolgo nazaj sveže obnovljeno; je mesto z milijon osemsto tisoč prebivalci, a niti najmanj kaotično – javni promet v kombinaciji metroja, tramvaja in avtobusa deluje mirno in ustaljeno. Univerze, muzeji, športna in nakupovalna središča ter različna kulina-rična ponudba postavljajo Minsk ob bok drugim sodobnim evropskim prestolnicam.

( 101 )

{ Minsk }

Page 90: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Minsk }

A Surprisingly Friendly Concrete GiantText and photography: Manca Juvan/Sputnik Photos

When talking about the capital of Belarus, travel guides often say something along these lines: Minsk is a wonder-ful city to visit, particularly for those interested in seeing

what is practically the living spirit of the Soviet Union.Among other things, they experience long avenues, imposing build-

ings, tranquil parks and riverside walks. If I had to condense my impres-sions of Belarus’s largest and most developed city into just three words, I would choose the following: nostalgic, leisurely and green. That is what Minsk is for me.

( 102 )

Page 91: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

The history of the city, which is believed to take its name from that of a river, the Měn, and which has been destroyed and rebuilt several times, is surprising and full of paradoxes. This year Minsk celebrates the 944th anniversary of its founding – it was first men-tioned in manuscripts relating to the Battle on the Nemiga River in 1067. This first mention of Minsk, connected as it is to bloody events, appears to have charac-terised the city’s subsequent his-tory of fierce battles, destruction, raids and rebirth from the ruins and ashes. Owing to its strategic position, Belarus has been fought over by Russians, Poles, Germans, Swedes and others over the course of its history.

The city’s darkest hour came during the Second World War, when it was practically levelled – it was the third most devastated city in Europe and almost every building in it dates from after 1945. Two and a half million peo-ple died in Belarus during the war, including much of the coun-try’s large Jewish community.

Minsk was rebuilt in the 1950s in the Stalinist architec-tural style, which favoured grand buildings, broad avenues and wide squares dominated by im-posing monuments.

Today the Belarusian capital is a surprisingly friendly concrete giant, dotted with green parks and promenades. Long walks, boating on the river and socialis-ing in the old town centre in the vicinity of Nemiga Street and the river Svislach are a delight for tourists – and perhaps the pleas-ant feeling is emphasised by the fact that the foreigner never really knows what to expect when he sets off for the first time to visit

( 103 )

{ Minsk }

Page 92: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

{ Minsk }

“Europe’s last dictatorship”. The name of the capital and of the country are frequently mentioned in conjunction with the name of the presi-dent, Alexander Lukashenko, who has ruled with an iron fist since 1994. Western media have devoted considerable coverage to the mysterious disappearances of opposition leaders who might represent a threat to the president’s position and put an end to his strategy of “twinning” the country with Russia, and in this way enable an approximation to the European Union, of which Belarus is already a neighbour today, via its borders with Poland, Lithuania and Latvia.

A stroll along the city’s longest avenue, today called Independence Avenue, is a feast for the eyes; high heels, short skirts, long hair and carefully applied make-up emphasise the femininity of some of the most beautiful women of the former Soviet Union. Among those to suc-

( 104 )

Page 93: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

cumb to the beauties of this country was Kennedy’s presumed assassin Lee Harvey Oswald, who in 1961 married a Belarusian woman, Marina Prusakova, and lived in Minsk for around two and a half years.

Minsk receives few visitors, but it is a city that surprises. As well as the imposing war memorials – such as the obelisk in the central Vic-tory Square and the Heroes of Minsk obelisk – and the statues of Bela-rusian and Russian politicians, writers and poets, it is a city of many churches; a city that can boast a magnificent opera and ballet theatre designed by the Belarusian architect Josef Langbard, built in 1939 and freshly restored; it is a city with 1,800,000 inhabitants that is not even slightly chaotic, thanks to a public transport system that combines metro lines, trams and buses and operates efficiently and unobtrusive-ly. Universities, museums, sports facilities and shopping centres, along with a rich and varied cuisine, place Minsk alongside other modern European capitals. A

( 105 )

Page 94: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012
Page 95: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Nekaj osnovnih podatkovpovršina (v km2) 20 273gozdovi 10 124travniki 5 593polja in vrtovi 2 471sadovnjaki 363vinogradi 216

dolžina meje (v km) s Hrvaško 546z Avstijo 324z Italijo 235z Madžarsko 102obala (v km) 46,6

najvišja točka

Triglav 2864 m

gostota naseljenosti (prebivalcev/km) 98

prebivalstvo 2 milijona

glavno mesto Ljubljana

večja mesta: Maribor, Celje, Kranj, Velenje

podnebje: alpsko, celinsko, sredozemsko

jezik: Uradni jezik je slovenščina, na območjih z mešanim prebival-stvom pa tudi madžarščina in italijanščina. Pri stiku s tujci upora-bljajo prebivalci Slovenije največkrat angleščino, nemščino, italijanščino in francoščino.

denarna valuta: Denarna valuta je evro (EUR). Tuje valute lahko zamenjate na mejnih prehodih, v bankah, menjalnicah in hotelih.

prazniki

1. in 2. januar novo leto8. februar Prešernov dan, slovenski kulturni praznik8. april velika noč27. april dan upora proti okupatorju (druga svetovna vojna)1. in 2. maj praznik dela25. junij dan državnosti15. avgust Marijino vnebovzetje31. oktober dan reformacije1. november dan spomina na mrtve25. december božič26. december dan samostojnosti

S L O V E N I J AA few factsterritory area (in sq. km) 20273forests 10124grassland 5593fields and gardens 2471orchards 363vineyards 216

border length (in km) with Croatia 546with Austria 324with Italy 235with Hungary 102coastline (in km) 46.6

highest point

Triglav 2864 m

population density (inhabitants/km) 98

population 2 million

capital Ljubljana

major towns: Maribor, Celje, Kranj, Velenje

climate: Alpine, Continental, Mediterranean

language: The official language is Slovene, as well as Hungarian and Italian in areas of mixed population. People who live in Slovenia most commonly use English to communicate with foreigners, then German, Italian and French.

currency: The currency is the euro (EUR). Foreign currency may be exchanged at border crossings, in banks, exchange offices and hotels.

holidays

January 1 & 2 New Year’s HolidayFebruary 8 Prešeren Day,

Slovene Day of CultureApril 8 Easter Sunday and MondayApril 27 Day of Uprising Against the Occupation (WW2) May 1 & 2 Labour Day PentecostJune 25 Statehood DayAugust 15 Assumption DayOctober 31 Reformation DayNovember 1 All Saints’ DayDecember 25 Christmas DayDecember 26 Independence Day

Page 96: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012
Page 97: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Adria Airways has used the map of Europe exclusively as an illustration of its flight connections and without any political or other implications.

EU ROPEEV ROPA

Redni poleti / Scheduled FlightsZimski in poletni vozni red

Iz/from LJUBLJANA/Brnik Nm/km Čas poleta/Flight time

(A320/CRJ)

Amsterdam 606/1122 1.35 h

Barcelona 686/1270 1.46 h

Belgrade 267/494 0.65 h

Brussels 559/1035 1.26 h

Copenhagen 641/1187 1.39 h

Frankfurt 420/778 1.07 h

Istanbul 781/1446 1.53 h

Manchester 868/1608 2.11 h

Moscow (Sheremetyevo) 1120/2074 2.35 h

Munich 224/415 0.41 h

Pristina 622/1150 1.50 h

Podgorica 365/676 1.25 h

Sarajevo 222/411 0.41 h

Skopje 413/765 1.07 h

Stockholm 910/1685 2.35 h

Tirana 474/878 1.14 h

Vienna 153/283 0.30 h

Zürich 334/619 0.56 h

Vienna - Frankfurt 358/663 1.10 h

Iz/from PRIŠTINA

Frankfurt 930/1722 2.50 h

Munich 646/1196 2.00 h

Čarterski poleti / Charter FlightsWinter and summer timetables

Iz/from LJUBLJANA/Brnik Nm/km Čas poleta/Flight time

(A320/CRJ)

Antalya 966/1789 2.35 h

Aqaba 1454/2692 3.18 h

Cairo 1276/2363 3.25 h

Chios 738/1367 2.10 h

Djerba 796/1474 2.20 h

Dubrovnik 292/541 1.05 h

Heraklion 832/1540 2.15 h

Hurghada 1533/2839 3.45 h

Ibiza 799/1480 2.20 h

Karpathos 996/1844 2.35 h

Kefalonija 585/1083 1.45 h

Kerkira (Corfu) 523/968 1.35 h

Kos 873/1616 2.20 h

Larnaca 1197/2216 3.00 h

Lefkas (Preveza) 567/1050 1.40 h

Lesbos (Mitiline) 746/1381 2.10 h

Malta 670/1241 2.00 h

Menorca 646/1196 1.55 h

Mykonos 793/1468 1.56 h

Palma de Mallorca 723/1339 2.10 h

Rhodos 947/1753 2.30 h

Samos 823/1524 2.10 h

Santorini 836/1548 2.15 h

Sharm el Sheikh 1505/2787 3.45 h

Skiatos 632/1170 1.50 h

Thassos (Kavala) 563/1043 1.45 h

Tel Aviv 1286/2382 2.57 h

Thessaloniki 571/1057 1.24 h

Zakinthos 632/1170 1.50h

Page 98: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 118 )

{ Adria Airways }Adria Airways

Airbus A319

Število/Total 2

Dolžina/Length 33.84 m

Višina/Height 11.76 m

Razpon kril/Wingspan 34.10 m

Hitrost/Cruising speed 900 km/h

Višina poleta/Max. altitude 11 700 m

Dolet/Range 6 650 km

Št. potnikov/Passenger capacity 135

Airbus A320

Število/Total 1

Dolžina/Length 37.57 m

Višina/Height 11.75 m

Razpon kril/Wingspan 31.10 m

Hitrost/Cruising speed 900 km/h

Višina poleta/Max. altitude 11 700 m

Dolet/Range 3 890 km

Št. potnikov/Passenger capacity 180

Bombardier CRJ-900

Število/Total 4

Dolžina/Length 32.50 m

Višina/Height 7.57 m

Razpon kril/Wingspan 23.20 m

Hitrost/Cruising speed 882 km/h

Višina poleta/Max. altitude 12 496 m

Dolet/Range 3 600 km

Št. potnikov/Passenger capacity 86

Bombardier CRJ-200 LR

Število/Total 6

Dolžina/Length 26.77 m

Višina/Height 6.22 m

Razpon kril/Wingspan 21.21 m

Hitrost/Cruising speed 860 km/h

Višina poleta/Max. altitude 12 496 m

Dolet/Range 3 285 km

Št. potnikov/Passenger capacity 48/50

Flota/Fleet

Ilust

raci

je: M

iha

Žnid

ar

Page 99: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 119 )

Page 100: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 120 )

{ Adria Airways }

Ekonomski in poslovni razredNa večini Adrijinih prog izmenično letijo letala tipa Airbus A-319, A-320, Canadair Regional Jet CRJ-200LR in CRJ-900.

Vozovnica za potovanje v poslovnem razredu je izdana po veljavni tarifi za poslovni razred in velja eno leto z možnostjo rezervacije, plačila in prevzema kadarkoli, omogoča pa tudi druge ugodnosti, kot so: sprememba datumov potovanja brez doplačila, večja količina brezplačne prtljage, uporaba poslov-nih salonov na letališčih idr.

V ekonomskem razredu potujejo potniki z vozovnicami po ekonomskih tarifah, ki so nižje in vsebujejo določene omejitve.

Nakup vozovnice prek spleta

Letalsko vozovnico lahko najceneje in hitro rezervirate in kupite na Adrijinih spletnih straneh www.adria.si. To velja le za polete na Adrijinih letih. Nakup prek interneta je zaščiten z varnostnim certifikatom. Elektronske vozovnice prejme potnik po elektronski pošti.

V primeru, da potrebujete letalsko vozovnico, kjer bodo vključeni tudi drugi prevozniki, vas prosimo, da pokličete naš Klicni center za rezervacije in prodajo letalskih vozovnic na telefonski številki: 386 1 369 10 10 ali 080 13 00.

Potujte z elektronsko vozovnicoNa vseh rednih poletih slovenskega letalskega prevoznika je možno leteti z elektronsko vozovnico.

Potnik dobi ob nakupu potniški kupon, ki velja kot račun, in načrt poti (itinerar) v ovitku Adrie Airways. Dokument lahko prejme tudi na svoj ele-ktronski naslov in ga natisne sam. To dokumentacijo mora imeti s seboj ves čas potovanja. Pri okencu za prijavo na let se identificira s potnim listom ali osebno izkaznico. Uslužbenec izda potniku vstopni kupon za let, s katerim ta vstopi v letalo. Elektronski način dokumentiranja prodaje zagotavlja sproten vpogled v dogajanje z vozovico, hiter prenos podatkov in manjše možnosti zlorab. Najpomembnejše pri tem pa je, da so potnikovi kuponi za let shranje-ni v elektronski obliki in tako varni pred izgubo.

Adria Airways tudi na mobilnih telefonihVsem uporabnikom pametnih telefonov sporočamo, da si lahko na svojem mobilnem brskalniku nastavijo našo mobilno stran m.adria.si ali pa s ske-nerjem kod poskenirajo QR kodo.

Če skenerja nimajo, si ga lahko naložijo na povezavi http://www.i-nigma.com/Downloadi-nigmaReader.html. Uporabniki iPhona pa to najdejo v iStore.

Mobilna stran prinaša: spremljanje statusa letov, informacije o voznem redu, informacije o naših destinacijah in informacije o vremenu na destinacijah.

Poleg tega pa na tej strani še lahko najdejo: vodič za potnike, turistični vodnik, naše kontak-te in različne povezave do sledenja prtljage, iska-nja poslovnih salonov po letališčih in preverjanja milj v klubu Miles&More. Seveda pa so tu še novice in najbolj vroče cenov-ne ponudbe vozovnic ter »checkmytrip«, kjer lahko preverijo svoje potovanje.

Web Check-inV Adrii Airways se zavedamo, da je pri potovanju pogosto dragocena vsaka minuta. Še posebej takrat, kadar nas na poti na letališče ovira gost promet. Web check-in je naša novost, s katero boste prihranili čas pri okencu za prija-vo na let, saj se nanj lahko prijavite že od doma, z delovnega mesta oziroma povsod, kjer je vzpostavljena internetna povezava. Svoj planirani let lahko prijavite največ 24 ur in najmanj 60 minut pred poletom. Storitev web check-in je trenutno možna le za določene lete Adrie Airways. V prihodnjih mesecih bomo obstoječim destinacijam postopoma dodajali še nove.

Omejitve pri vnosu živil v EUPotnikom svetujemo, da pred potovanjem preverijo seznam artiklov, ki jih je mogoče vnesti na območje Evropske skupnosti. Strog nadzor nad uvozom mesa, mleka, rib, lupinarjev ter njihovih izdelkov je nujen za zaščito ljudi in živali pred boleznimi, ki se lahko prenašajo s temi živili.

V primeru, da carinska služba pri rutinskem pregledu osebne prtljage ugo-tovi prisotnost nedovoljenih živil živalskega izvora, le-ta zaseže. Informativni letak »Kaj prinesti domov?« vam je na voljo na naši spletni strani.

Več informacij lahko dobite na Glavnem uradu VURS-a ali na njihovi spletni strani www.vurs.gov.si v poglavju Javne objave/Uvoz živil za osebno rabo.

Ročna prtljagaZaradi vaše varnosti in udobja vas vljudno prosimo, da upoštevate medna-rodna pravila, ki potniku dovoljujejo imeti pri sebi en kos ročne prtljage v velikosti 55 x 40 x 23 cm in z največjo težo osem kilogramov.

Ročno prtljago namestite v za to namenjeni predal nad sedežem, težje kose pa, če je le mogoče, shranite pod sedež pred sabo. Priporočamo vam, da predal s prtljago pazljivo odpirate, saj se lahko med poletom predmeti v njem premaknejo.

Na letalih CRJ oddajte večjo ročno prtljago pred letalom. Tam jo takoj po izstopu iz letala tudi prevzemite.

Varnostna pravilaEvropska unija (EU) je v letu 2006 sprejela nova varnostna pravila. Ta omejuje-jo količino tekočin, ki jo lahko vzamete s seboj na letalo.

V svoji ročni prtljagi lahko prenašate samo majhne količine tekočin, ki morajo biti shranjene v posamičnih posodah z največjo prostornino 100

Dobrodošli v letalu Adrie Airways

Spoštovani potniki, vaše zadovoljstvo je naš uspeh. Da bi bilo potovanje z nami čim bolj prijetno, nam dovolite, da vas opozorimo na nekaj napotkov, ki so pomembni za vaše udobje in varnost pred poletom,med letom in po pristanku.

Pred poletom

Page 101: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 121 )

{ Adria Airways }

Napotki za varnostZ najpomembnejšimi varnostnimi napotki vas bo pred poletom seznanilo naše kabinsko osebje, poleg tega pa boste v žepu sedeža pred sabo našli navo-dila za postopke v sili. Ker se glede na tip letala ta navodila razlikujejo, vas prosimo, da jih pred vsakim poletom pazljivo preučite.

Med vzletanjem in pristajanjem si morate pripeti varnostni pas, zaradi var-nosti in udobja pa vam priporočamo, da ostanete pripeti tudi med poletom.

Po pristanku počakajte na svojem sedežu, dokler se letalo popolnoma ne ustavi oziroma dokler ne ugasne znak za obvezno uporabo varnostnih pasov.

Kapitan letala lahko podeli potniku, ki se v letalu neprimerno vede, tako imenovani RDEČI KARTON. Ta je namenjen vsem, ki s svojim vedenjem ovi-rajo delo kabinskega osebja, ne spoštujejo varnostnih pravil ali pa ogrožajo varnost in udobje sopotnikov. Napad na varnost zračnega prometa je kaznivo dejanje po 330. členu Kazenskega zakonika RS (KZ-1), ki za tovrstna dejanja predpisuje zaporno kazen.

Uporaba elektronskih napravV letalu ni dovoljeno uporabljati prenosnih telefonov (biti morajo popolnoma izključeni!), radijskih in televizijskih sprejemnikov, videoiger z daljinskim upravljanjem, računalniških tiskalnikov in drugih naprav, ki bi z elektroma-gnetnimi valovi lahko motile delovanje občutljivih letalskih instrumentov.

Druge elektronske naprave, kot so prenosni računalniki, CD in DVD pred-vajalniki ter žepni kalkulatorji, je dovoljeno uporabljati le med poletom (če ne povzročajo motenj), med vzletanjem in pristajanjem pa ne. Prosimo vas, da se pred uporabo elektronskih naprav posvetujete s kabinskim osebjem in dosle-dno upoštevate njihove napotke.

Nevarni predmetiPo mednarodnih varnostnih predpisih potnikom v letalu ni dovoljeno imeti (ne pri sebi ne v prtljagi) orožja in drugih nevarnih predmetov, kot so: vnetlji-ve tekočine, pločevinke s stisnjenim ali utekočinjenim plinom, lahko vnetlji-ve snovi, vžigalice, ki niso označene kot varne, in podobno.

Počutje in zdravjeVašemu dobremu počutju sta namenjena ventil za uravnavanje dotoka zraka in lučka za branje, ki sta nameščena nad sedežem. Tam je tudi pozivni gumb, s katerim lahko po potrebi pokličete stevardeso.

V letalu je na voljo priročna lekarna, opremljena s sredstvi za nudenje prve pomoči. Med poletom lahko včasih v ušesih občutite neprijeten pritisk, do kate-rega prihaja zaradi sprememb višine in zračnega pritiska v letalu; težavo boste zlahka odpravili s poudarjenim požiranjem sline ali z nakazanim zehanjem.

Da bi se izognili težavam z ožiljem, ko gre za dolg polet, vam svetujemo, da se večkrat sprehodite po potniški kabini, med sedenjem pa delate vaje za raztezanje celega telesa.

Alkohol na letaluV letalu ni dovoljeno uživanje alkoholnih pijač, ki jih prinesete s sabo. Kabinsko osebje ne sme streči alkoholnih pijač osebam, ki kažejo znake vinjenosti, in osebam, mlajšim od 18 let. Dobronamerno vas opozarjamo, da alkohol zaradi nekoliko nižjega zračnega pritiska med poletom deluje na telo hitreje in bolj intenzivno kot na tleh.

Zamujena, izgubljena ali poškodovana prtljagaČe bi med vašim potovanjem prišlo do nepravilnega ravnanja z vašo regi-strirano prtljago (velja tudi za prtljago, oddano pred letalom), zadevo takoj po prihodu prijavite na letališču pri ustrezni službi (Izgubljeno/Najdeno, Lost&Found, Arrival Service). Telefonska številka + 386 (0 ) 25 94 339.

Center za stike s potnikiV Adrijinem Centru za stike s potniki lahko dobite vse informacije o naši ponudbi in novostih, pa tudi pomoč ali nasvet.

Sem lahko potniki posredujete pritožbo ali odškodninski zahtevek, veseli pa bomo tudi pohvale. Na naš center se lahko obrnete osebno, pisno, po elektron-ski pošti [email protected] ali po telefonu na brezplačno številko 080 13 03 za klice znotraj Slovenije oziroma kot doslej na telefonsko številko +386 (0)1 369 11 33.

Najemi avtomobilov in hoteliNa Adrijini spletni strani smo pred kratkim dodali zavihka Rent-a-car in Hoteli, ki vam omogočata najugodnejše najeme vozil in rezervacije hotelskih namestitev. Zelo enostavno: obiščite www.adria.si in poiščite željeni zavihek. Na voljo je nekaj deset tisoč hotelskih objektov na vseh kontinentih, od tistih z eno zvezdico do prestižnih mednarodnih verig, ter najemi vozil na več kot 3.400 lokacijah v 128 državah po celem svetu.

Med letomPo pristanku

mililitrov. Te posode morate zapakirati v prozorno plastično vrečko, ki jo je mogoče znova zatesniti; prostornina vrečke posameznega potnika ne sme biti večja od enega litra. Med tekočine spadajo: voda in druge pijače; juhe in sirupi; kreme, losjoni in olja; parfumi; razpršilci; geli, vključno z geli za lase in tuširanje; posode z vsebinami pod pritiskom, vključno s peno za britje ter drugimi penami in dezodoranti; kreme, vključno z zobno kremo; mešanice tekočih in trdnih snovi; črtalo za veke in tuš za trepalnice ter katerekoli druge snovi s podobno vsebnostjo.

Še vedno lahko tekočine prenašate v oddani prtljagi – nova pravila se nana-šajo samo na ročno prtljago. V svoji ročni prtljagi lahko prenašate:• zdravila in nujno potrebna živila (vključno z otroško hrano), ki jih boste upora-

bljali med potovanjem; morda boste morali dokazati, da jih nujno potrebujete; • tekočine, kot so pijače in parfumi (kupite jih lahko bodisi v prodajalni na

letališču EU, ki je za točko, na kateri pokažete svoj vstopni kupon, ali pa na letalu, ki ga upravlja prevoznik EU).

Če ste tekočine kupili zapakirane v posebni zatesnjeni vrečki, te vrečke pred pregledom ne odpirajte, sicer lahko varnostno osebje na kontrolni točki njeno vsebino zaseže. (Če na letališču EU presedate na drug let, vrečke ne odpirajte pred varnostnim pregledom na transfernem letališču ali na zadnjem letališču, če presedate več kot enkrat.)

Če imate kakršnekoli dvome ali vprašanja, se pred potovanjem obrnite na svojega letalskega prevoznika ali potovalno agencijo.

Page 102: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 122 )

{ Adria Airways }Adria Airways Welcomes You Aboard

Economy and business classThe majority of Adria routes are served by the following aircraft: Airbus A319 and A320, Bombardier CRJ-200 LR and CRJ-900.

A business-class ticket is issued according to the current business-class tariff and is valid for one year. The ticket can be booked, paid for and picked up at any time and includes other advantages such as changing the date of travel without additional charge, a larger free baggage allowance, the use of business lounges at airports, etc.

Economy class is for passengers with economy-class tickets, which are cheaper and carry certain restrictions.

Online ticketingThe cheapest and quickest way to book a flight and buy a ticket is to visit Adria's website at www.adria.si. This only applies to flights operated by Adria. Online purchases are protected by a security certificate. Passengers receive their electronic tickets via e-mail.

If you require a ticket that will also include other carriers, please contact our Call Centre for Reservations and Ticket Sales on: 386 1 369 10 10 or 080 13 00.

Travel with an electronic ticketYou can travel with an electronic ticket on all Adria Airways scheduled flights.

On purchasing a ticket, passengers receive a passenger coupon and itinerary in an Adria Airways cover. You can also receive the document via e-mail and print it yourself. You must keep this document with you throughout the journey. At the check-in, present your passport or identity card. The check-in personnel will issue you with your boarding pass. Electronic documentation of the ticket sale means that the ticket status can be verified at any time. It also facilitates rapid transfer of data and reduces the chance of abuse. Most importantly, there is no danger of losing the boarding pass, since it is stored in electronic form.

Adria Airways on mobile phonesTo all smartphone users – we would like to inform you that you can now set our mobile site, m.adria.si, on your mobile browser or scan your QR code with a barcode scanner.

If you do not have a barcode scanner, you can download one by clicking the following link http://www.i-nigma.com/Downloadi-nigmaReader.html. iPho-ne users can find this in the iStore.

The mobile site provides information on the following: flight status, time-tables, destinations and weather conditions.

In addition, you will also find the following: travellers guide, tourist guide, our contact details and various links to: baggage tracking, searches by airport business lounge, and frequent flyer miles in the Miles & More Club.

Of course, you can also find news, the hottest ticket price bids and “checkmytrip” where you can check information on your trip.

Web Check-inAt Adria we are aware that every minute is precious when you are travelling. Especially when heavy traffic holds you up on the way to the airport. The web

check-in service is a new service that lets you save time at the check-in desk: because you can check in from home or office – or anywhere with an Internet con-nection. You can check in as early as 24 hours and up to 60 minutes before your scheduled departure time. Web check-in is currently only available on selected Adria flights. In the coming months new destinations will gradually be added.

Restrictions on bringing food into the EUWe advise passengers to check the list of articles that may be brought into the EU before travelling. Strict controls of the import of meat, milk, fish, shellfish and products derived from them is necessary to protect people and animals from the diseases that they can transmit.

If customs officials discover prohibited foodstuffs of animal origin dur-ing routine luggage checks, they will be confiscated. The informative leaflet “What to bring home” is available on our website.

More information is available from the Veterinary Administration of the Republic of Slovenia or on its website http://www.vurs.gov.si/ under the sec-tion Public Announcements/Import of Foodstuffs for Personal Use.

Carry-on baggageFor your safety and comfort, we ask you to observe international rules that permit passengers to have one piece of carry-on baggage of a maximum size of 55 x 40 x 23 cm and a maximum weight of 8 kg.

Carry-on baggage should be placed in the overhead bins. Heavier items may be stored under the seat in front of you if possible.

We recommend that you take care when opening the overhead bins as items may have moved during the flight and may fall out.

If your flight is on a CRJ aircraft, larger items of carry-on baggage must be sur-rendered on boarding. They will be returned to you when you leave the aircraft.

EU airport security rulesIn 2006 the European Union adopted new security rules that restrict the amount of liquids that passengers can take aboard aircraft.

You are only allowed to take small quantities of liquids in your hand lug-gage. These liquids must be in individual containers with a maximum capac-ity of 100 millilitres each. These containers must be packed in one transpar-ent re-sealable plastic bag of not more than one litre capacity per passenger. Liquids include: water and other drinks, soups, syrups; creams, lotions and

Dear passengers, your satisfaction is our success. In order to ensure that your Adria flight is as pleasant as possible, allow us to draw your attention to certain points that are important for your comfort and safety before take-off, during the flight and after landing.

Before take-off

Page 103: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 123 )

{ Adria Airways }

Safety informationOur cabin crew will give you important safety information before take-off. You will find instructions for emergency procedures in the pocket of the seat in front of you. Since these procedures differ depending on the type of air-craft, we ask you to read the instructions carefully before every flight.

During take-off and landing you must fasten your seatbelt. For your own safety and comfort we also recommend that you leave it fastened during the flight. After landing, wait in your seat until the aircraft comes to a complete stop or until the seatbelt sign is switched off.

The captain can issue a passenger who acts inappropriately on the air-craft with what is called a RED CARD. The red card is intended for anyone whose behaviour obstructs the work of the cabin crew, who does not observe safety instructions or who threatens the safety and comfort of passengers. Unacceptable behaviour on board an aircraft is a violation of the law. Placing air traffic in jeopardy is a criminal offence in accordance with Article 330 of the Criminal Code of the Republic of Slovenia (KZ-1), carrying with it the pen-alty of imprisonment.

Use of electronic devicesUse of the following devices is not permitted aboard the aircraft: mobile phones (they must be switched off!), radios and televisions, video games

with remote control, computer printers and other devices emitting electro-magnetic waves which could interfere with sensitive aircraft systems.

Other electronic devices such as portable computers, CD and DVD players and pocket calculators may only be used during the flight (if they do not cause a disturbance). They may not be used during take-off and landing. Please check with the cabin crew before using electronic devices and be sure to follow their instructions.

Hazardous itemsUnder international safety regulations air passengers may not transport, either on their person or in their luggage, weapons and other hazardous items such as flammable liquids, compressed or liquefied gas cylinders, high-ly inflammable materials, matches (except safety matches), and so on.

Comfort and healthFor your comfort, an adjustable air vent and a reading light are located above your seat. There is also a button which you can use to call a member of the cabin crew if necessary.

The aircraft is equipped with a first aid kit. During the flight you may feel an uncomfortable pressure in your ears. This is caused by changes in altitude and the air pressure in the aircraft; swallowing or yawning will help relieve the discomfort.

In order to avoid vein problems associated with long flights, we advise you to take frequent walks up and down the cabin and to do stretching exercises for the whole body while seated.

Alcohol on boardConsuming alcoholic beverages that you have brought on board the aircraft yourself is not permitted. The cabin crew is not allowed to serve alcohol to passengers who show signs of intoxication or to passengers under 18 years old. Please bear in mind that because of the lower air pressure during flight, alcohol has a faster and stronger effect than on the ground.

Delayed, lost and damaged baggageIf problems occur with your checked baggage during your journey (also appli-es to luggage surrendered on boarding), contact the appropriate service as soon as you arrive at the airport (Lost & Found, Arrival Service, etc.)

Passenger Relations CentreAdria's Passenger Relations Centre provides you with news and information about our services and can also offer assistance and advice.

Passengers can submit complaints or compensation claims, and praise is always welcome. You can contact the centre in person, in writing, by e-mail to [email protected], and by phoning the free telephone number 080 13 03 if calling from Slovenia, +386 1 369 11 33 if calling from outside Slovenia.

Car hire and hotelsWe have recently added two tabs to Adria's website that enables you to book a hire car or hotel accomodation throughout the world at favourable rates. Simply visit www.adria.si, and click on the desired tab. Choose from among tens of thousands of hotels on every continent, ranging from one-star hotels to prestigious international hotel chains.

Budget Slovenia offers Adria Airways customers the best car hire deals in more than 3,400 destinations in 128 countries!

During the flight

After landing

oils; perfumes; sprays; gels, including hair and shower gels; contents of pres-surised containers, including shaving foam, other foams and deodorants; pastes, including toothpaste; liquid-solid mixtures; mascara; any other item of similar consistency.

You can still: • pack liquids in bags that you check in – the new rules only affect hand luggage;• carry in your hand luggage medicines and dietary requirements, including baby

foods, for use during the trip. You may be asked for proof that they are needed; • buy liquids such as drinks and perfumes in an EU airport shop when located

beyond the point where you show your boarding pass or on board an aircraft operated by an EU airline. If they are sold in a special sealed bag, do not open it before you are screened – otherwise the contents may be confiscated at the checkpoint. (If you transfer at an EU airport, do not open the bag before screen-ing at your airport of transfer, or at the last one if you transfer more than once).

If you have any doubts, please ask your airline or travel agent in advance of travel.

Page 104: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 124 )

Ostale storitve/Other services

Avio taxi - Panoramski letiZ letalom Piper Turbo Arrow PA-28R-201T s tremi sedeži za potnike lahko poletite do vseh večjih mest s športnimi letališči v Sloveniji in do bližnjih letališč sosednjih držav.

Za lete se lahko naročite po telefonu: 04 23 63 460 (Adria Airways Aviotaxi)ali 041 636 420 (tel. št. pilota).

Aviotaxi – Panoramic flightsOur Piper Turbo Arrow PA-28R-201T, with its three passenger seats, can fly you to all major towns with sports airfields in Slovenia and to nearby air-ports in neighbouring countries.

To book flights, call us on: 04 23 63 460 (Adria Airways Aviotaxi)or 041 636 420 (pilot)

Uradni prevoznik dogodkovKot sodobna družba razumemo potrebe poslovnega vsakdanjika, ki se vse pogosteje odvija v globalnem prostoru. Zato stopamo naproti tistim, ki orga-nizirajo konference, kongrese, sejme ali druge mednarodne dogodke, tako da postanemo njihov uradni ekskluzivni prevoznik, udeležencem ter organi-zatorju pa nudimo posebne ugodnosti. Preprosto, učinkovito in prilagojeno potrebam svojih uporabnikov poskrbimo za to, da poteka dogodek uspešno, udeleženci pa prispejo na cilj pravočasno, varno in zanesljivo. Kot članica zdru-ženja Star Alliance lahko za večje mednarodne kongrese zagotovimo produkt »Conventions Plus™«, v sklopu katerega postane več članov združenja uradni prevoznik dogodka. Za vse nadaljnje informacije smo dosegljivi po elektronski pošti: [email protected].

Official events carrierAs a modern company we understand the needs of modern business, which increasingly takes place in the global arena. For this reason we are ideally positioned to work with organisers of conferences, congresses, fairs and other international events by becoming their official exclusive carrier and offering discounted fares and other advantages to participants and organisers. With a simple, efficient approach adapted to the needs of our customers, we make sure that the event runs smoothly, with participants arriving at their destination on time, safely and reliably. As a Star Alliance member we offer the Conventions Plus service for major international conferences, which effectively makes all Star Alliance members the official carrier for the event. For more information write to us at: [email protected].

Prevoz tovoraBlagovna služba Adrie Airways odpremi vse pošiljke hitro in kakovostno do vseh letališč po svetu. V sodelovanju z drugimi prevozniki in s pomočjo raču-nalniško podprtega rezervacijskega sistema spremljamo vsako pošiljko od sprejema do predaje naslovniku.

Naša blagovna služba in prodajna zastopništva v tujini vam bodo z vese-ljem pomagala odpremiti oz. dostaviti blago po najhitrejši in cenovno naju-godnejši poti.

ADRIA CARGO, Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana – Prevoz tovora,telefon: 04 259 43 40, faks: 04 202 30 30,e-pošta: [email protected]

CargoThe Adria Airways cargo service provides fast, high-quality goods transport to every airport in the world. In conjunction with other carriers, and with the help of a computerised booking system, we monitor every item from recep-tion to delivery.

Our goods service and sales offices abroad will be happy to help you dis-patch or deliver goods by the fastest and most competitively priced route.

ADRIA CARGO, Ljubljana Jože Pučnik Airport – Cargo Transport,Telephone: + 386 (04) 259 43 40, Fax: + 386 (04) 202 30 30,e-mail: [email protected]

Čarterski prevoziAdria Airways ponuja potnikom, agencijam, podjetjem in drugim letalskim prevoznikom poleg svojih rednih linij tudi čarterske polete iz Ljubljane in z vseh drugih (predvsem evropskih) letališč. Z vstopom v Evropsko unijo ponu-jamo agencijam, podjetjem in drugim letalskim prevoznikom tudi polete z vseh drugih evropskih letališč.

Odlikujejo nas zlasti prilagodljivost, ažurnost, visoka kakovost in točnost poletov.

E-pošta: [email protected]

ChartersIn addition to its scheduled services, Adria Airways offers charter flights from Ljubljana and other (mainly European) airports to passengers, agen-cies, companies and other carriers. Now that Slovenia is part of the European Union, we can also offer flights from all other European airports to agencies, companies and other carriers.

Adria charters offer flexibility, up-to-the-minute services, high quality and punctuality.

E-mail: [email protected]

Adria Airways

Page 105: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 125 )

Flight SchoolLearn to fly in a virtual world with our excellent instructors.In our flight simulator you can learn the basics of flying in just 30 minutes for a mere 39 euros (VAT included).

To book a session and for more information about a visit to the simulator, e-mail us at the following address: [email protected]; GSM: +386 (0)41 604 116. Booking essential. Payment in advance.

For more information visit www.adrialetalskasola.si.

Letalska šolaSpoznajte letenje v virtualnem svetu z našimi odličnimi inštruktorji.V simulatorju letenja – v 30 minutah za samo 39 EUR (DDV je vključen v ceno) – boste spoznali osnove letenja.

Za rezervacijo termina in dodatne informacije o obisku simulatorja pošljite e-mail na naslov: [email protected]; GSM: +386 (0)41 604 116. Letenje je možno po plačilu vnaprej in predhodni rezervaciji termina.

Več o ponudbi preberite na spletni strani www.adrialetalskasola.si.

Page 106: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 126 )

Adria Airways

Partnerska kartica Diners Club-AdriaPotniki s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji se lahko odločite za skupno plačilno kartico Diners Cluba in Adrie Airways. Z uporabo partnerske plačilne kartice Diners Club-Adria lahko zbirate milje in koristite nagradne vozovnice in druge ugodnosti v programu Miles & More. Vsak porabljen evro vam bo prinesel 1 miljo. Dogovor, sklenjen med Adrio in klubom Miles & More, prinaša imetnikom partnerske kartice pomembno dodatno ugodnost: milje, zbrane z nakupi s plačilno kartico Diners Club-Adria, ne zapadejo, če ste vsaj tri mesece član, opravite z njo vsak mesec vsaj en nakup in račune poravnavate v roku. Kartica pa vam odpira vrata in nudi brezplačne storitve tudi v več kot 130 letaliških salonih po vsem svetu, kjer boste lahko v miru počakali na odhod svojega letala, brezplačno prelistali časopis, se osvežili z napitki, telefonirali ali poslali faks.

Informacije: telefon 080 13 45, www.dinersclub.si, [email protected]

Diners Club-Adria Partner CardPassengers with permanent residence in Slovenia can obtain the joint Diners Club and Adria Airways charge card. By using the Diners Club – Adria Airways charge

card, you can collect miles and enjoy bonus tickets and other privileges in the Miles & More programme. Every euro spent will give you one mile. The agreement between Adria and Miles & More brings partner card holders an important additional ben-efit: miles collected through purchases using the Diners Club-Adria payment card will not lapse if you have been a member for at least three months, you use the card for at least one purchase each month and you settle your account balance on time. At the same time, the card opens the door to free services in more than 130 airport lounges around the world,

where you can await your departure in tranquillity, browse through newspapers, enjoy a refreshing drink, make phone calls or send faxes.

Information: Telephone: 080 13 45, www.dinersclub.si, [email protected]

Klubi zvestobe/Loyalty Clubs

where you can await your departure in tranquillity, browse

Star Alliance partnerstvoAdria Airways je letalski prevoznik z več kot 49-letnimi izkušnjami v čarterskem in rednem prometu. Uspešno sodeluje v evropskih integracijskih tokovih in se partnersko povezuje z drugimi letalskimi prevozniki. Decembra 2004 se je Adria kot regionalna članica pridružila največjemu globalnemu združenju letalskih prevoznikov Star Allianceu, z januarjem 2010 pa je napredovala v polnopravno članico združenja.

Potnikom tako zagotavljamo vse prednosti, ki jih prinaša izboljšan dostop do svetovnega omrežja prevoznikov, združenih v Star Allianceu. V povezavi s par-tnerji vam omogočamo dostop do svetovne mreže poletov 27 letalskih prevozni-kov, ki z več kot 21.200 leti dnevno povezujejo 1.185 destinacij v 185 državah.

Poleg tega so vam na voljo ugodnosti, ki jih ponujajo prevozniki člani Star Alliancea, kot so: prijava na let do končne destinacije, priznavanje statusa, vstop v letališke salone ter zbiranje in uveljavljanje točk ali milj v okviru programov za pogoste potnike. Za številne destinacije po svetu so vam na voljo potovanja po ugodnejših cenah in posebna ponudba Star Alliancea Round the World – potova-nje okoli sveta. Za več informacij smo vam na voljo na naših prodajnih mestih.

Zbirajte in izkoristiteZbirajte in izkoristite milje na eni sami kartici pri vseh letalskih družbah, članicah združenja Star Alliance.

Če pogosto potujete z letalskimi družbami, članicami združenja Star Alliance, in ste član enega od programov pogostih potnikov, lahko zbirate milje pri vseh 27 članicah na eni sami kartici. Izkoristite jih lahko tako, da s seboj odpe-ljete svojo družino na katero koli od naših 1.185 destinacij po vsem svetu.

Zaslužili ste si.Če želite izvedeti več o združenju Star Alliance, obiščite staralliance.com

Star Alliance partnershipAdria Airways has more than 49 years of experience in operating both char-ter and scheduled flights. We are successfully participating in the process of European integration and have established partnership arrangements with other air carriers. In December 2004 Adria joined the Star Alliance, the world's largest airline alliance, as a regional member and later became a full member in January 2010.

Our customers now benefit from improved access to the world-wide Star Alliance network. In connection with our partners, we offer access to a global network of flights on 27 airlines, which offer more than 21,200 flights daily serving 1,185 destinations in 185 countries.

Moreover, our passengers enjoy customer benefits offered by Star Alliance member carriers, such as through check-in, status recognition, lounge access, frequent-flyer accrual and redemption. Reduced-price flights are available for numerous destinations throughout the world, along with the Star Alliance Round-the-World special offer. We will be glad to provide details at any Adria sales outlet.

Earn & BurnEarn and spend miles on just one card across all Star Alliance member airlines.

As a frequent flyer with the Star Alliance network you can earn miles across 27 member airlines, all on one card. And spend them taking your family with you to any of our 1185 destinations worldwide.

You’ve earned it.To find out more about the Star Alliance network visit staralliance.com

Star Alliance

Page 107: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

( 127 )

Dobrodošli v Miles & More Razlog več, da poletite z Adrio AirwaysAdria Airways nudi svojim pogostim potnikom program Miles & More in jim s tem omogoča pestrost zbiranja in uporabljanja milj v celotni mreži poletov članic Star Alliancea. Sem spadajo tudi vse redne proge Adrie Airways.

Prijava v klubV klub se lahko prijavite s prijavnico, ki jo dobite na vseh prodajnih mestih in v letalih Adrie Airways, ali pa to storite na naslovu www.adria.si na naših spletnih straneh.

Zbiranje miljMilje lahko zbirate na celotni mreži poletov članic Star Alliancea. Dodatne milje lahko zbirate z bivanjem v hotelih, z najemom vozil, telefoniranjem, nakupi v določenih trgovinah in z uporabo kreditnih kartic.

Člani Miles & More v Sloveniji bodo milje pridobili tudi s plačilno kartico Diners Club-Adria. Vsak nakup v vrednosti 1 EUR vam bo prinesel eno miljo. Milje, zbrane z nakupi s plačilno kartico Diners Club - Adria, ne zapadejo, če ste vsaj tri mesece član, opravite z njo vsak mesec vsaj en nakup in račune poravnavate v roku.

Poleg zbiranja milj imajo člani Miles & More še dodatne ugodnosti, kot so prednost na čakalnih listah, prevoz večje količine prtljage idr.

Veljavnost zbranih milj je tri leta.

Koriščenje miljZbrane milje lahko uporabite za številne nagrade: brezplačne vozovnice na progah članic Star Alliancea, potovanje v višjem razredu, počitniška potovanja, nakup različnih artiklov.

Članske karticeZ včlanitvijo postanete član kluba in imetnik osnovne kartice. Doseženo število zahtevanih milj, zbranih v koledarskem letu, zagotavlja višje nivoje članstva, kot so: srebrni član ali Frequent Traveller, zlati član ali Senator in HON Circle Member. Višji nivo članstva vam prinese posebne ugodnosti.

Člansko kartico imejte vedno pri roki, potrebujete jo za beleženje milj, uveljavljanje ugodnosti in naročanje nagrad.

Dobrodošli na poletih Adrie Airways, članice združenja Star Alliance!

Informacije o zbranih miljah, novostih v klubu, naročila nagradnih vozovnic in drugih nagrad v klicnem centru Miles & More dobite na tel. št. (0)40 747 440 ali na naslovu www.adria.si. Navesti morate člansko številko in PIN številko. V delovnem času od 8. do 18. ure vam bodo informacije na voljo v slovenskem jeziku, kasneje v angleškem ali nemškem.

Welcome to Miles & More One more reason for flying Adria AirwaysAdria Airways offers its frequent flyers the chance to join the Miles & More programme, which makes available a variety of ways to collect and use miles on the entire flight network of Star Alliance members. All Adria Airways scheduled services are included in this network.

Club registrationYou can join the club by filling in the registration form available at all sales offices and on board Adria Airways aircraft, or by registering online at our website, www.adria.si.

Collecting milesYou can collect miles within the entire Star Alliance network. You can also collect additional miles through hotel stays, car rental, telephone calls, purchases at selected shops and using your credit cards.

Miles & More members in Slovenia also receive miles when you use the Diners Club-Adria charge card. Every euro charged earns you 1 mile. Miles collected through purchases using the Diners Club-Adria payment card will not lapse if you have been a member for at least three months, you use the card for at least one purchase each month and you settle your account balance on time.

In addition to collecting miles, Miles & More members enjoy additional benefits such as priority on waiting lists, excess baggage allowance and so on.

Miles are valid for three years.

Using milesYou can use the miles you have accumulated for various benefits: free tickets on Star Alliance member routes, upgrades to business class, holiday travel and various purchases.

Membership cards You become a club member as soon as you join. Accumulating the required number of miles in a calendar year leads to higher levels of membership: silver member or Frequent Traveller, or gold member or Senator, or HON Circle Member. A higher level of membership offers you special benefits.

Always have your membership card on hand, because you’ll need it to register miles, claim benefits and request awards.

Welcome aboard Adria Airways, a Star Alliance member!

For information on miles, Club news, to order free tickets or other benefits, call the Miles & More call centre at +386 40 747 440 or visit our website at www.adria.si. You’ll be asked for your membership number and PIN. We’ll be happy to take your calls in Slovene from 8 am to 6 pm, and service is also available in English and German outside these hours.

Page 108: Adria Airways In-Flight Magazine December 2011, January 2012

Prodaja vozovnic in rezervacije Ticket Offices and Booking

( 128 )

www.adria.si

Klicni center: telefon 00386 (0)1 36 91 010

Brezplačna številka v Sloveniji: 080 13 00

Adria AirwaysZgornji Brnik 130h4210 Brnik - AerodromTel.: +386 (0)1 36 91 010 E-mail: [email protected]

Poslovalnice / Sales offices:

LJUBLJANAGosposvetska 61000 LjubljanaKlicni center: 36 91 010, 080 13 00Tel.: +386 (0)1 23 91 910 Fax: +386 (0)1 23 21 668E-mail: [email protected]

Letališče Jožeta Pučnika LJUBLJANALJUBLJANA Jože Pučnik AirportAdria Airways Sales OfficeKlicni center: 36 91 010, 080 13 00Tel.: +386 (0)4 25 94 245Fax: +386 (0)4 23 63 461E-mail: [email protected]

AMSTERDAMAdria Airways, NetherlandsTel.: +31 20 625 11 22Fax: +32 2 753 23 37E-mail: [email protected]

Airport Ticketing Desk Amsterdam Schiphol AirportAviapartnerTerminal 1 Tel.: +31 20 79 52 600 Fax: +31 20 79 52 601 E-mail: [email protected]

BARCELONA Adria Airways, General Sales AgentKompas SpainC/ Paris, 162-164 Entlo 2a08036 Barcelona Tel.: + 34 93 246 67 77Fax: +34 93 245 41 88E-mail: [email protected]

BELGRADEAdria Airways Representative Office OKI AIR INTERNATIONALAirport “Nikola Tesla”11180 Belgrade 59 Tel/Fax: +381 11 2286457,2286458, 2097457E-mail: [email protected],[email protected]

BRUSSELS Adria AirwaysBrussels Airport – Box 41930 ZaventemTel.: +32 (0)2 75 32 336Fax: +32 (0)2 75 32 337E-mail: [email protected] Airways Ticket Desk Flightcare row 5Airport Zaventem / Brussels Tel.: +32 (0)2 75 32 337

COPENHAGENAdria AirwaysRepresentative and InformationAntello AB, Tings Gatan 2256 56 Helsingborg, SWEDENTel.: +46 (0)42 28 47 78Fax: +46 (0)42 14 47 78Mobil: +46 708 28 47 78 E-mail: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket DeskCopenhagen AirportTerminal 2, Floor 2, Office 2302770 Kastrup, DenmarkTel. & Fax: +45 (0)32 51 59 59Mobil: +46 708 28 47 78E-mail: [email protected]

FRANKFURTAdria Airways Frankfurt Airport Terminal 1, Building 201 Room 201. 4043/4044P.O.Box 039, 60549 Frankfurt am MainTel.: +49 (0)69 269 56 720, 269 56 721 Fax: +49 (0)69 269 56 730E-mail: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket DeskFrankfurt Airport, Terminal 1, Hall B Sales Desk 307P.O.Box 039, 60549 Frankfurt am Main Tel. +49 (0)69 269 56 722

ISTANBULAdria Airways General Sales AgentOrdu Cad No. 206/1 34470 Laleli, IstanbulTel.: +90 (0)212 51 24 232Fax: +90 (0)212 51 24 234, 51 25 436E-mail: [email protected]

KIEVGeneral Sales Agent: AVIAREPS - town officeChervonoarmijska st. 9/2Office number 201004 Kiev, UkraineTel.: +38 044 287 07 47Fax: +38 044 490 65 04E-mail: [email protected]

MOSCOWAdria Airways Derbenevskaja 4113 114 MoscowTel.: +7 495 727 08 85 Fax: +7 495 727 08 88E-mail: [email protected]

Adria AirwaysSheremetyevo AirportTicket office Bohemia2nd floor of terminal FTicketing +7 903 5613645,e-mail: [email protected],fax +7 495 578 8197Supervisor on duty +7 916 267 2395,e-mail: [email protected]

MUNICHProsimo, obrnite se na predstavništvo v Frankfurtu.Please contact our office in Frankfurt.

PODGORICAAdria Airways, General Sales AgentOki Air International Ivana Vujoševića 4681000 PodgoricaTel.: +382 (0) 20 201 201Tel. & Fax: +382 (0) 20 241 154Mobil: +382 (0)67 24 11 54E-mail: [email protected]

Adria Airways Ticket Office Podgorica Airport OKI AIR INTERNATIONALTel. & Fax: +382 (0) 20 623 232Mobil: +382 (0)67 24 11 54E-mail: [email protected]

PRISTINA Adria representative office – town officePal Palucij 3, 38000 Pristina Tel.: +381 (0)38 54 34 11 Tel. & Fax: +381 (0)38 54 32 85 E-mail: [email protected]

Ticket issue at the airport Tel.: +381 (0) 38 548 437 Fax: +381 (0) 38 548 437 Mobile: +377 44 501 241

SARAJEVOAdria AirwaysRepresentative and InformationFerhadija 2371000 SarajevoTel.: +387 (0)33 23 21 25, 23 21 26 Fax: +387 (0)33 23 36 92E-mail: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket DeskSarajevo International AirportTel. & Fax: +387 33 464 331E-mail: [email protected]

SKOPJEAdria AirwaysGeneral Sales Agent AAM dooelUlica Dame Gruev, Gradski Zid, blok 4/8 1000 SkopjeTel.: +389 (0)2 31 17 009, 32 29 975Fax: +389 (0)2 31 65 531E-mail: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket Office Skopje AirportTel. +389 (0)2 25 50 133

TEL AVIVAdria AirwaysMIRUS SERVICES LtdEL AL BUILDING32 Ben Yehuda Street8th Floor, Room 822Tel Aviv 63432Tel.: +972 (0)3 52 23 161Fax: +972 (0)3 52 40 895

Adria Airways Ticket DeskBen Gurion AirportLaufer Aviation Ltd.Tel.: +972 (0)3 97 74 300Fax: +972 (0)3 97 12 022

TIRANAAdria Airways AlbaniaEuropian Trade CenterStreet Mine Peza,Number 102Town OfficeTel.: +355 4 227 4666Tel. & Fax: +355 4 227 2666Mobil Off.: +355 6 94076614AirportTel. & Fax: +355 4 238 1911Mobil in Rinas Apt.: +355 6 94076611E-mail: [email protected]

VIENNAReservations and purchaseAdria Airways Station A-1300 Vienna Airport Tel.: +43 (1) 700 736 913 Fax: +43 (1) 700 736 914 E-mail: [email protected]

WARSAWAdria Airways, General Sales AgentGLOBAIR Polska Sp z o.o.Marszalkowska St. 28,office number 1U-35Warsaw 00-576Tel: +48 (022) 696 85 20Fax: +48 ( 022) 696 85 24Mobile: +48 696 49 14 77 E-mail: [email protected]

ZAGREBAdria AirwaysPraška 910000 ZagrebTel.: +385 (0)1 48 10 011, 48 10 016Fax: +385 (0)1 48 10 008E-mail: [email protected]

ZÜRICHAdria AirwaysLoewenstrasse 54/II.8001 ZürichTel.: +41 (0)44 212 63 93Fax: +41 (0)44 212 52 66E-mail: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket Office Zürich AirportTerminal B-2-521Tel.: +41 (0)43 81 64 437